Poštnina plačana v gotovina Spod. in abboa. post. ■ II Gmppo Katoliški Uredništvo in uprava: Polletna naročnina . Lir 801) J J Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Letna naročnina Lir 1.500 j P o d u r e d n i s t v o : Letna inozemstvo . Lir 2.5001 v. 24/12410' Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Poštno ček. račun: šte Leto IX. - Štev. 8 Gorica - četrtek 21. februarja 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 Svoboda na pohodu Znani švicarski tednik »Die Welt-woche« je objavil zanimiv članek, d, katerem ugotavlja, da bi svobodni svet danes lahko pomagal zasužnjenim narodom, ki ječijo pod komunizmom. Če bo Zahod boječ, pa bo * svojim strahom rešil Sovjete iz sedanjih škripcev. Glavna misel švicarskega tednika je naslednja: Če naredimo obračun o našem delu za ohranitev svobode, moramo ugotoviti, da se danes nudi možnost, za katero smo mi sami kaj malo storili: Če bomo vodili pametno politik o, se ne bo zrušila zahodna omika pred boljševizmom, pač pa ho moral kloniti boljševizem pred zahodno omiko. Ta možnost se je odprla po dogodkih na Poljskem, Madžarskem in v sami Sovjetski zvezi. Čas dela proti komunizmu, mi pa smo zapravili prve dragocene tedne v jalovih razmišljanjih, ali lahko kaj storimo in kaj nam je storiti . Toda ta zadrega je razumljiva, 1 nadaljuje list. Moskva se je zabari-j* kodirala za železno zaveso. Mi smo bili prepričani, da je komunizem z njo res vplival na miselnost milijonov sužnjev, ki žive v komunističnih državah. Prenaglo smo verjeli, da nečloveški komunizem zmaguje. Milijoni ljudi, ki trpe, stradajo in u-niirajo pod boljševiškim jarmom, so Postajali v naših očeh prazne sence brez odporne sile. Mislili smo, da ne morejo nič storiti za svojo rešitev. Toda vse, kar se je zgodilo zadnje mesece v dozdevndm kraljestvu brezdušnih senc, kaže, kako smo se motili. Tamkajšnji narodi in posebno mladina hrepenijo po vsem, kar so ]im vzeli: po svobodni domovini, po življenju, ki bi bilo vredno življenja, po veri. To je pravi čudež človeških duš, ki so ostale zdrave in nepokvarjene v kraljestvu, ki zanika dušo. In kako smo se začudili, ko smo slišali govoriti o polnih cerkvah in praznih komunističnih kulturnih domovih, o neustrašnih uporniških študentih, o rdečih vojakih,' ki niso hoteli streljati na delavce, ki so terjali svoje pravice. Tu postavlja »Die Wellivochea naslednje vprašanje: Ali res ni sredstva, da bi pomagali tem ljudem, ki hrepene po svobodi, da bi sneli z njih prisilni jopič in da bi se enkrat za vselej tudi mi otresli strahu pred prisilnim jopičem? Nekateri zahodni politiki nas svarijo, da moramo biti previdni, da ne smemo dražiti sovjetskega orjaka. Toda ali ne skrivajo s tem le lastne komodnosti, pomanjkanja pobude, moralne brezbrižnosti in samoljubja? Vemo, kako strahoten bi bil spopad z ogroženim rdečim orjakom. Toda ali naj bo zato vodilo zahodne politike strah? Sovjetska moč usiha, sovjetski imperij je v težavah, ugled komunistov povsod pada. Nekaj je treba storiti in ni nujno, da bi bilo to »nekaj« vojna, katere nas Bog varuj! Ako ne bomo nič storili, bo Sovjetska zveza spet prišla k sebi, se rešila in prisilila podložniške narode nazaj v senco in končni obup. Ameriški zunanji minister Dulles je pred kratkim izjavil: »Načelo, da kakšen narod najbolj skrbi za lastno varnost, če se ne briga za usodo drugih narodov, je nemoralno in kratkovidno.a Te besede veljajo tudi za Vzhodno Evropo. Tudi tam živijo ljudje. Če bo Zahod trdosrčen, ko ga prosijo pomoči z odprtimi rokami in polnim srcem upanja, ter bo nadaljeval kratkovidno egoistično politiko, jih bo odbil od sebe ne-le za zdaj, ampak za vse čase. Svoboda je na pohodu, le pomgati ji je treba do zmage. Temni oblaki nad Kremljem... Gromiko - novi sovjetski zunanji minister Pravijo, da doživlja Kremelj močne notranje potrese. Nad njegovimi pozlačenimi kupolami se zbirajo 0'blaiki, iz katerih je udarila prva strela, ki je zadela zunanjega ministra Šepilov a. Še v torek 13. februarja je na zaključni seji Vrhovnega sovjeta podal programatsko izjavo o sovjetski zunanji politiki, v petek 15. februarja pa so ga že odstavili. Na njegovo mesto so postavil' molčečega in mrkega diplomata Gromika. Kaj pomeni la nenadna sprememba? Kaj se godi v Kremlju? Kakšna bo bodoča sovjetska zunanja politika? Bo prinesla svetu mir ali vojno ? Kdo je Šepilov? Dimiitri Šepilov je bil pred devetimi meseci še glavni urednik partijskega glasila »Pravda«. Tik pred Titovim obiskom v Moskvi ga je Hruščev naredil za zunanjega ministra. Določen je bil, da vodi hru-ščevsko milo zunanjo politiko in zaziblje zunanji svet v sanje, da se zmučenemu človeštvu vendarle obljublja doba miru. Šepilov je bil strokovnjak za zadeve Srednjega Vzhoda, ni pa dovolj poznal ostalega sveta. Povečal je vpliv Sovjetske zveze na Srednjem Vzhodu. Egiptu, Siriji in Jemenu je pošiljal orožje, dosegel je zaprtje Sueškega prekopa in izgon Angležev ter Franeozcv iz arabskih držav in Orienta. Njegovo delo pa je bilo preveč očitno. Zato so se vznemirili številni arabski voditelji, ki se boje za svojo oblast, če bi na Srednjem Vzhodu zavladal komunizem. Tudi Zahod je postal pozoren. Zganila se je predvsem A-merika. Eisenhower je zaosnoval novo politiko za Srednji Vzhod, ki naj prepreči komunistično pronicanje in nudi arabskim državam gospodarsko ter vojaško pomoč. Tudi do podložniškili držav je bila politika, ki sta jo vodila Hruščev in Šepilov, po mnenju stalinovcev preveč popustljiva in je povzročila lapor na Poljskem ter Madžarskem. Trenja v Kremlju Vse to je povzročilo notranja trenja v Kremlju. Stalinovci, ki jih vodi Molotov, so, verjetno ob podpori vojaških krogov, očitali Hru-ščevu, da je povzročil krizo komunizma ter ponovno združitev Zahoda, katerega zavezništvo je zašlo v krizo med dogodki na Srednjem Vzhodu. Molotov je zahteval spremembo zunanje politike, Malenkov pa hoče prodreti s svojimi zahtevami po spremembi v vrhovnem partijskem in državnem vodstvu. Prva zahteva je že zmagala. Novi zunanji minister je postal Andrej Gromiko. Kdo je Gromiko T Gromiko je naš stari znanec. Kopal se je v milosti pri Stalinu in njegovem dolgoletnem zunanjem ministru Molotovu. Izšel je iz njune šole in je tudi zadnje čase nasprotoval Hruščevu. Znan je kot mrk poklicni diplomat, ki se nikoli ne smeji. Politike nasmeškov bo torej konec. V Varnostnem svetu je 26 krat vložil veto in je znan pod vzdevkom »gospod njet«. Zelo dobro pozna zahodne razmere. Sicer nima lastnih novih političnih zamisli, pač pa bo zvesto in spretno vodil politiko, ki jo bodo določali njegovi gospodarji v Kremlju. Uporabljal bo pest v odnosih Moskve s podlož-niškimi državami, zlasti s Poljsko in Madžarsko, ki se jima ne obeta nič dobrega. V odnosih do Zahoda bo hladen, nemško zedinjenje bo dovolil le, če se zboljševizira tudi Zahodna Nemčija. Do Arabcev bo prijazen, Amerikancem pa bo grozil, naj ne posegajo preveč v zadeve Srednjega Vzhoda. Bodoča politika Kremlja Po mnenju zahodnih, zlasti ameriških opazovalcev lahko pričakujemo, da bo Kremelj z imenovanjem Gromika za zunanjega ministra uvedel novostalinovstvo v sovjetsko zunanjo polit4ko. Vračamo se v nekoliko spremenjene stare čase, ko je gospodoval v Kremlju Stalin, ki ga je označil Hruščev za zločinca. Mo- skva bo v kakšnih malenkostih popuščala, nadaljevala pa bo oslro politiko za uničenje nekomunističnih držav in za uvedbo stroge discipline v sovjetskem cesarstvu, to je v podložniškili državah. Zahod bo ojačil svojo budnost. Zavesa se bo spustila spet globlje med Zahod in Vzhod, za njo pa bo tlelo nezadovoljstvo, ki so ga odkrili dogodki na Poljskem in Madžarskem. Bo približala ta politika mir ali povečala nevarnost vojne? Na to vprašanje žal spričo kremeljske zagonetnosti ne more nihče na Zahodu odgovoriti. Odgovor bo prinesla le bodočnosti. Zapisan je v večni knjigi zgodovine, v načrtih Njega, ki vodi usodo narodov po njihovem zaslužen ju ali po njihovi krivdi. Zahodni posveti Po vojni v Egiptu se je zahodna enotnost nekoliko zrahljala. Od takrat se je že marsikaj ^zgodilo. E-den je odstopil, Amerika je podprla Francijo pri Združenih narodih v alžirski zadevi in stare zamere so se umaknile spoznanju, da mora biti zahodni svet enoten, če želi ohraniti svojo svobodo in demokracijo spričo ogfomne vojaške moči Sovjetske zveze. A to še ni dovolj. Zahod se mora sporazumeti o skupni politiki do Srednjega Vzhoda, afriško-azij-skega bloka, nemške združitve, evropske varnosti, razorožitve in drugih perečih zadev. Zlasti pa si mora biti na jasnem, kaj bo storil spričo dosedanjih in verjetnih bodočih sprememb v Sovjetski zvezi. Vsa la vprašanja bo treba čimprej razčleniti in najti skupno politiko, da jih bo Zahod enotno obravnava! s Sov- jeti. Prav zato bodo imeli zahodni državniki v kratkem važne posvete. Predsednik francoske vlade Mollet se bo prav te dni sestal z ameriškim preds. Eisenhovverjem v Washingto-nu, pozneje >pa se basta sestala na Bermudih še predsednik Eisenlio-wer in predsednik britanske vlade Mae Millan. Zanimivo je, da se ne bodo sestali vsi trije skupaj, ampak ločeno. V tem vidijo nekateri znak, da bo Amerika v bodoče sicer tesno sodelovala z Veliko Britanijo in Francijo, a le na dvostranski osnovi in ne več v obliki »treh velikih«, kot doslej. Zdi se, da hoče s tem bolj uveljaviti lastno politiko. Ker se bližajo volitve v Zahodni Nemčiji, kjer bo glavni predmet volilne propagande zedinjenje, je tudi to vprašanje stopilo v ospredje. Prejšnje dni se je mudil na obisku v Združenih državah Voditelj socialnodemokratske opozicije Olle.n-hauer, ki je želel pojasniti Anieri-kaincem svojo zamisel o nem-ki nevtralnosti, maja pa pride v \V a-shington na obisk kancler Adenauer. Če drži. da bo Moskva poostrila svojo politiko do Zahoda, se bo izkazalo, da ima spet bol; prav Adenauer, ki ni zaupal Sovjetom niti v dobi tako imenovanega ženevskega duha. On se zavzema za tesno sodelovanje Zahodne Nemčiie v o-kviru Atlantske zveze ter združene Evrope, odnosno njenih prvih skupnih ustanov. Narodni komunizem Marksizem je takoj, ko se je hotel uveljaviti v praktičnem življenju, razdelil svoje zagovornike v dva tabora, socialističnega in komunističnega. Prvi je hotel in hoče uvesti marksizem na miren način, drugi pa hoče nasilno preobrniti ves družabni red in uvesti kolektivizem in diktaturo proletariata. Zadnje čase se je pojavil razkroj v komunizmu samem. Komunizem ne spreminja svojega značaja, pri njegovem sedanjem razkroju gre le za podrejenost ali nepodrejenost Moskvi. Pojavil se je tako zvani narodni komunizem, o katerem pred leti ni bilo mogoče niti sanjati. Katoličani ne morejo in ne smejo ne odobravati ne sodelovati z marksizmom v kateri koli oblika se javlja, ker je marksizem v popolnem nasprotju s krščanstvom. Ne smejo z njim sodelovati in mu pomagati ne pri propagandi ne pri delu, še manj pri širjenju njenega vpliva, pa naj kaže svoj obraz še tako pobožen in pošten. V tem morajo biti katoličani zelo pazljivi, ker zna loviti na limanice vseh vrst, le da vpreže lahkoverneže v svoj voz. (Iz španskega kat. tednika »Ecelesia« ) DR. VERIDICUS: 3 Ob trinajsti obletnici dogodkov v Cerknem Po približno eni uri besnega nemškega streljanja so se partizani končno znašli. Z griča Čeplez so pričeli .streljati z mino-metalcem v vas. Nemci so poropali še nekaj blaga, pobrali partizanske konje in krog 9. ure odšli iz Cerknega proti Želi-nu. Po njihovem odhodu so se partizani vrnili v vas. Tu je vladala groza. Vsi so se zgražali nad strašnim zločinom. Domačini so prenesli trupla na poikopališče in naredili krste, v katere so postavili poleg trupel stekleničice z imenom vsaikega padlega. Kaplan g. Piščame je vodil pogreb, blagoslovil trupla in nato molil na grobu sikup-no z ljudstvom za »partizane, ki so v lej borbi padli...« Vest o tem množičnem poikolu je pretresla vso Primorsko. Tudi kdor ni odobraval OF, je obsojal nemško okrutnost. Prelita je bila slovenska kri po tujčevi roki na nečloveški način. Zato je Kil v živo zadet ves slovenski narod. BRATOMORNI POKOL CERKLJANSKE PETNAJSTORICE Po pokolu nesrečnih žrtev se je Cerkno pogreznilo v grobno tišino. Srca vseh, ki se niso še opomogla od prestane groze, so medlela kot v pričakovanju nekega novega gorja, neznanega, a silno bolestnega. Vržeaia ji bila beseda o izdijsHn in o maščevanju, ki bo pnšSi. Kako je prUlo do vdr.ra Nemcev v Cerkno? Je veljal napad partijski šoli? Jeli kdo izdal to šolo .Nemcem? Jeli kdo pripeljal Nemce v vas? Vaak trezno misleči človek je lakoj slu- til resnico: napad na Cerkno je spadal v sestav nemške januarske ofenzive; običajna »čistka« je zavzela zaradi paničnega bega učencev partijske šole lako tragičen obseg. Tej stvarna ugotovitvi je pa z logično nujnostjo moral sledili naslednji zaključek: OF sili slovenski n -t red v oboro ženo borbo, ne nudi mu pa niti modrega vodstva niti ne primerne z.išeite; partizanski obrambni sistemi niso zmožni ščititi življenja niti svojim izbranim silam, kot so bili učenci oficirske in partijske šole. Te strašne zgodovinske ohsoidbe. podpisane s krvjo sedeminštiridesetih padlih, pa ni hotela sprejeti komunistična partija, voditeljica OF. Treba je 'bilo najprtiti odgovornost za poraz nekomu drugemu. Toda komu? Beli gardi! Pa saj na Primorskem tedaj ni bilo niti četnikov, niti domobrancev in sam naziv »bela garda« je bil tedaj le nek abstrakten pojem, ki je visel v zraku kot nekako strašilo, brez vseibine, brez obraza. Partizani in terenci so sicer že pričeli rabiti izraze »bela garda«, »plava garda«, ne da bi znali pojasniti, kaj je to. In la skrivnostna »bela garda« se je zdaj utelesila v Cerknem ter »pokazala svoj izdajalski obraz«... Na svečnico 1944 zvečer je vkorakal v Cerkno oddelek VOS-a iz Šebrelj. Vodil ga je 'komandant Maiks Perc, organizator in načelnik obveščevalne službe za Primorsko, po rodu Ljubljančan. Oddelek VOS-a, katerega so sestavljali tujci, na pr. neki • Mavrič iz Sv. Lucije, krepak, fant iz Što-raaža itd., je stopal od hiše do hiše in pobiral nesrečne žrtve, zazriamovane na spisku črne liste. Aretirali so petnajst o-sob: oba kaplana gg. Lada Piščanca vin Ludvika Slugo; učiteljico Pavlo Paa; trgovca Franca Rojca in Josipa Baveonai; šivilji Pavlo Sedej in Angelo Eržen; kmeta Antona Mlakarja, zidarja Janeza Ambrožiča; čevljarja Rudolfa Bogataja, mesarja Alberta Kavčiča, hišnico Karlino Zorzut, kmetico Katarino Mezek, zgledno detkle iz Zakriža, ki je imela tisto leto vstopiti v samostan, Malko Purgar, kmeta Filipa Bevka. Da ni šlo za dejanske krivce, temveč le za .petnajst zadostilnih žrtev, nam jasno priča sama aretacija. Nekoga, ki je bil zaznamovan na črni lisli, slučajno pa ni bil doma so pozneje pustili na miru; nekdo drug ni hotel oditi z njimi ostal je živ; sestra pesnika Lada Piščanca, Marta, je bila težko bolna v postelji, zato je niso mogli odvesti — odpeljali so prijateljico Malko Purgar, ki ji je stregla in ki se je bila prostovoljno ponudila, da gre z njimi namesto bolnice. Žrtve so odpeljali na Cerkljanski vrh. Z njimi so postopali izredno surovo. Na kratko so jih zaslišali, zlasti oba gg. kaplana, a ker so ti zanikali vsako krivdo, so jih brutalno prisilili ik molku. Drugega dne 3. febr. 1955, krog 7 .ure zvečer, so jih brez vsake formalne razprave postrelili v dveh skupinah... Cerkljani so slišali z vrhov besno streljanje. Vztrepetali so ob misli, da spet prihajajo Nemci. A lo so bili komunistični streli, ki so prebadali srca kaplanu Ladislavu, kaplanu Ludviku, nedolžni mučeniiei Malki in ostalim žrtvam... Več dni ni v Cerknem nihče vedel, kaj je z odpeljanci. Dekan g. Ivan Kunšič, betežni starček, ki je one dni mogel le sede obhajati svoje vernike, je na nedeljo 6. febr. pri veliki maši izjavil: »Natprosil sem oblasti, naj le .preiščejo slučaj, da bodo uvideli njihovo nedolžnost in jiJi izpustili. Obljubili so mi. Sam ne morem o-pravljati zaradi starosti duhovniških dolžnosti...« Tako so mu obljubljali, ko so jih bili že postrelili. Ko je zvedel za njihovo justifikacijo, se je razjokal kot otrok in kar ni mogel najti primernih besedi, da (Nadaljevanje) Stran 2 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. ■ 1957 - Štev'. 8 NAŠ TEDEN V CERKVI 24. 2. nedelja. 2. pred p.: sr. M (ti ja. a p. 25. 2. ponedeljek: sv. Valburga, d. 26. 2. torek: sv. Matilda, d. 27. 2. sreda: sv. Gabrijel od Ž.M.B., sp. 28. 2. četrtek: sv. Roman, op. 1. 3. petek, prvi: sv. Albin, šk. 2. 3. sobota, prva: sv. Neža Praška, d. * SV. GABRIJEL od Žalostne Matere božje (1838-1862) je bil rojen v As iziju, kot sv. Frančišek. Pri krstu so mu dali tudi njegovo ime. Ko je študiral na univerzi, je bilo nevarno, da ga potegne posvetno veseljačenje v svoj vrtinec. Pa je zbolel. V bolezni j? spoznal minljivost in ničevost grešnega življenja. V tem spoznanju je, prisostvoval procesiji, v kateri so nesli zelo čeŠčeno podobo M. B. Pogled se je srečal s pogledom nebeške Matere. Začutil je v srcu velik ogenj ljubezni božje. Videl je, da ga Bog kliče v red pasijonistov, ki posebno častijo trpljenje M. B. Moral je premagati mnoge težave, predno je prestopil prag samostana. Umrl je 24-leten. Sv. Gabrijel je zgled in spomin današnji mladini, ki je še bolj obdana .z zapeljevanji kot on: živite čisto, častite Marijo, ne vlecite jarma (strasti in greha) tega s vet a.a IZ SV. EVANGELIJA isti čas, ko se je zbira'a \ m J velika množica in sn iz mest prihajali k Jezusu, i ’ povedal v priliki: Seja- lec je šel seme sejal. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo: in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obrodilo stoteren sad. — Ko je to govoril, je zaklical: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. — Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: Vam je dano razumeti skrivnost božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so pa na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo, — pa nimajo korenine: nekaj času verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeli in bogastvu in nasludnostih življenja zaduše in ns obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju. Sv. Luka pravi, da se je zbirala pri Jezusu velika množi pa. Danes ne moremo trditi, da so naše ceikve vedno polne. Celo nasprotno: mnn-gokje so prazne. In vendar je v njih isti Jezus, ki je pred dva tise '• leti pritegnil toliko ljudi. Znamenje, da je vera plitva ali pomisod morda celo splahnela. Zanimanje (ljubezen in navdušenje) ljudi sc je, na žalost, obrnilo drugam; kar je seveda popolnoma zgrešeno in usodno. Vrnimo se znova k Zveličarju! V Njem in le v Njem j« vsa naša rešitev! Rešitev za ta in za drugi svet! Sejalec je v prvi vrsti Zveličar; pa tudi duhovnik, Jezusov služabnik in predstavnik. Seme je pa božja beseda, kot razlaga sam Jezus. Božja beseda je mnogovrstna: predvsem pomenja evangelijske nauke, ki jih je dal Zveličar in po katerih se moramo ravnati. Vsi so nam znani, saj so zapisani v svetem pismu Nove zaveze. Tam najdemo razna Jezu ova navodila, priporočila in zapovedi. Povsod je razodeta ve- lika Zveličar jeva skrb za naše duše, ki morajo biti čiste, proste greha in vsega sl ah ega, tuje in sovražne hudiču ter le Bogu dopadljive. Biti morajo svete in brezmadežne, polne iskrene ljubezni do Boga in do bližnjega. Iskati moramo v prvi vrsti Boga, ne pa užilke tega sveta; ne debeliti in mastiti naših tele;, ki so zapisana sinrti, marveč skrb m hraniti z božjim Kruhom (sv. obhajilom) naše neumrljive duše. Naj ne bodo telesa sita in polna, duše pa lačne in prazne! Naše življenje naj ho trezna in skrbna priprava na večnost. Ne podpirajmo z grehi hudiča! Ne dajajmo potuhe človeški hudobiji, ampak slavimo z vsemi močmi Boga! Poleg evangelijskih naukov pomenja božja beseda tudi lahko božje in cerkvene zapovedi, sv. milost, glas vesiti, razne dobre duhovniške pouke in razlage (posebno pridige), notranje navdihe in vse možne namige božje volje. Bog govori du-_šam na razne načine. Poslušajmo božji glas in živimo po njem, da bomo srečni! IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI 9 MO • življenja Le VERSKO PREGANJANJE NA MADŽARSKEM Madžarska komunistična vlada, ki jo vodi narodni izdajalec Kadar, je začela ostro napadati katoliške škofe. Cerkvi zvesto duhovščino in kardinala Mindszcntvja, ki j-s dobil politično zatočišče na ameriškeru poslaništvu v Budimpešti. O tem preganjanju je izrekel zelo jasno in odločno berejo vatikanski list »Osservatore Romamo«. Kadar jeva vlada pripravlja prepoved poučevanja verouka v šolah, ki so ga na ljudsko zahtevo uved-Li pod vlado bivšega ministr* skega predsednika Nagya- Komuniste skrbi, da bi se mladina odtujila 'komuni/mu. ako bi se učila verouka. Odtod napadi na vero in škofe. Med iploplavo nasilja, ki išče svojo zakonitost v tujih tankih, piše vatikanski list, se temu .pojavu ni čuditi. Kadar in tovariši so vrgli krinko z obraza ter pokazali, kaj so: borbeni brezverci, kakor jih uči komunizem. Vatikanski list tudi komentira napad madžarskega komunističnega glasila »Nep Szatbadsaig« na madžarske škofe, ker so suspendirali nekaj maloštevilnih tako imenovanih »demokratičnih in naprednih« duhovnikov, ki so se uklonili (komunistom in zdaj ne smejo izvrševati verskih obredov. Vatikanski list pravi glede tega: »Brezverska in nasilna komunistična vlada nima raiikake pravice govoriti o nasilju, če sprejme Cerkev najhujšo duhovno kazen proti duhovnikom, ki sodelujejo s komunizmom in so se s tem sami postavili izven katoliške skupnosti.« JAPONSKO ZAJEMA MATERIALIZEM Po posebnem študiju japonske katoliške delavske mladine je razvidno žalostno versko stanje japonskih delavcev. Dognali so, komaj 3 odst o tike japonskih delavcev veruje v neko nadzemsko bitje, 17 odstotkov jih je brezbrižnih do verskih problemov, ostali pa se prepuščajo materializmu. Japonska katoliška Cerkev zaznamuje vsako leto okrog 10.000 spreobrnjenj. NOVA CERKEV NA POLJSKEM Poljske vladne oblasti so dovolile gradnjo cenkve v industrijskem kraju Nowa Huta. Doslej so gradnjo preprečevali z izgovorom, da po regolacij ikem mestnem načrtu tam ni prostora za cerkev. 12 POROK V CERKVI SV. PETRA V RIMU 22. januarja se je .poročalo v baziliki 12 mladih iparov madžarskih beguncev. Poročne obrede je opravil madžarski duhovnik, gojenec zavoda Germ anion m. Za priči sta bila* tudi dva duhovnika po rodu Madžara. Naslednjega dne je sv. oče sprejel novoipoTOčenče v posebni avdienci. GLUHONEME SESTRE Na Holandskem bodo ta mesec na/pravile redovne zaobljube štiri gluhomme sestre. Vse štiri gluhoneme redovnice se ravnajo po posebnem pravilniku, ki ga je zanje pripravila sveta stolica. DUHOVNE VAJE PO RADIU Sveti oče je s svojim blagoslovom po radiu začel tečaj duhovnih vaj, ki jih bo španski narodni radio oddajal v povezavi z mnogimi krajevnimi radijskimi postajami. Duhovne vaje po radiu so se vršile prvič lausko leto ob 400-letniei smrti sv. Ignacija Lojolskega. Dosegle so zelo velik uspeh in je pobudo sam sveti oče pohvalil. ŠKODLJIVI OBISKI NA KITAJSKEM Poročevalska družba »Fidesa je prejela tajno poročilo s Kitajske, v katerem je rečeno: »Kitajski kristjani prosijo kristjane vsega sveta, naj več ne obiskujejo kitajske celine!« Kitajska komunistična vlada vabi nekatere duhovnike in katoliške laike, naj pridejo na obisk. Tako so prišli iz Belgije, Francije, Irske, Madžarske in Poljske. Vsi obiski tujcev so že vnaprej pripravljeni. NOVI KANONIKI V CELOVCU Preteklo nedeljo je celovški škof msgr. Koestner slovesno ustoličil nove kanonike stolnega kapitlja, med temi tudi dva Slovenca. Dosedanji kanonik dr. Bliiml je bil namreč povišan za sholastika v kapitlju, d oči m je prejšnji župnik in dekan v Do-brli vesi Aleksij Zechner postal kanonik namesto pok. msgr. Podgorca. Ustoličenje se je izvršilo zelo slovesno pred polno stolnico vernikov. Oba slovenska kanonika celovškega stolnega ka:pitlja sta za škofijo zelo zaslužna moža. Dr. Bliiml že dosti let tesno sodeluje s svojim škofom pri upravi obširne celovške škofije, posebno njenega južnega slovenskega dela. Po njegovi zaslugi in po njegovem prizadevanju ser slovenski verniki marsikaj dosegli bodisi na cerkvenem kot tudi na kulturnem polju. Z novo častjo je hotel škof Kostner samo poudariti zasluge dr. Bliiml a za svoje ljudstvo. Novi kanonik Aleksij Zechner je pa bil dolgo let župnik in dekan v Železni Kapli, zadnja leta pa v Do brli vesi. Povsod se je o-dlikoval po svoji delavnosti in skrbi za ljudstvo. V Železni Kapli je n. pr. sezidal bolnico in otroški vrtec, katera oba je zaupal šolskim sestram. V Dobri i vesi pa je v kratkih treh letih vse prenovil. Trdijo, da je gotovo zazidal nad milijon šilingov (25 milijonov lir). — Slovenskim vernikom celovške škofije se pri njih čestitkah novima kanonikoma pridružujemo tudi mi. KOROŠCI ŠE VEDNO ČAKAJO V mesecu januarju so koroški Slovenci in gradiščanski Hrvatje vložili spomenico na vlade štirih sopodpisnic mirovne pogodbe z Avstrijo, to je ZDA, Anglije, Francije in Rusije. V tej spomenici p-rc testirajo zato, ker po več ko poldrugem letu od podpisa pogodbe ni dunajska vlada še prav nič storila za izvedbo določil o zaščiti manjšin, kot predvideva mirovna pogodb at. Sedaj je zopet pretekel več kot mesec dni in z Dunaja ni še nobenega znamenja, da mislijo kaj storiti. Neki časopisi so sicer poročali, da namerava avstrijska vlada ukiniti poučevanje slovenščine na celovških srednjih šolah ter v zameno ustanoviti že tolikokrat obljubljeno slovensko gimnazijo, a do danes so tudi to samo besede. Do kdaj še? In čudno, ta ista dunajska vlada je, ki istočasno žene tolik hrup zaradi tirolskih Nemcev, ki uživajo ne/primerno več pravic in zaščite pod Italijo nego narodne manjšine v Avstriji. Ali ni to zopet samo odkrit šovinizem nemškega naroda ? Slo venci in Hrvatje v Avstriji naj zato vztrajajo in se pogumno borijo, da si pridobijo talko zaščito, kot jo Avstrijci zahtevajo za Nemce na Južnem Tirolskem. da obiskovalci naletijo le na »ljudske progresivne duhovnike«. S pomočjo teh duhovnikov hoče komunistična vlada napravljati vtis, da vlada na Kitajskem popolna verska svoboda. Posebej omenja poročilo organizacijo Marijine legije, ki je zrasla na Irskem. Komunisti so neprestano njene člane preganjali. Ko so pa prišli Irci na obisk, so spremenili svoje mnenje — a komaj so Irci odšli, je bilo že apet vse pri starem. Gonja se je celo poostrila. Zato kitajski katoličani svare pred zapeljevanjem in potvarjanjem resnice. VODOPIVČEV VEČER V *NOVI GORICI Preteklo soboto je v kinodvorani palače-OLO v Novi Gorici nastopil pevski zbor tovarne pohištva v Kromberku. Ta zbor ni nov in je do sedaj naštudiral že to ifl ono stvar. Zbor je tudi številen ter šteje 80 pevcev moških in ženskih. Vodita ga Zdravko Munih od Sv. Lucije ter Ciril Silič iz Bilj. Prvi vodi ženski zbor, drugi pa moškega in mešanega. Ker ima zbor svoj sedež v Kromberku, kjer je toliko let župniikoval pokojni Vinko Vodopivec, je bilo naravno, da so se želeli oddolžiti spominu tega priljubljenega našega komponista, posebno še potem ko je tako spominsko proslavo priredilo SKPD v Gorici. Tako je nastal Vodopivčev večer v Kromberku. Na njem so izvajali izključno le Vodopivčeve skladbe - na besedilo raznih pesnikov, posebno Gregorčiča. Vseh pesmi jie bilo 18 in je koncert trajal nad dve uri dolgo. Ljudstva jej prilšlo toliko, da je bila dvorana natrpana. Če bi bilo prostora, hi jih prišlo še dvakrat toliko. Med izvajanimi pesmimi so bile tudi balade Ubežni kralj in Knezov zet ter Žebljarska poleg Prešernove Zdravljice. Koncert je prav dobro u pel in ga bodo prihodnjo soboto ponovili v Šempetru in pozneje morda še kje drugje. S tem koncertom je zaživel pri i t ni Vodopivec, nepotvorjen po novi navlaki, preprost, iskren, narodno čuteč, oni Vodopivec, ki je v življenju znal združiti narodno pesem z božjo in cerkveno, iprigodnice z umetninami najgloblje vsebine. Zbor tovarne pohištva v Kromberku pa je s teni koncertom pokazal, da imajo naši ljudje na oni strani meje še vedno obilo ljubezni za lepo in domačo pesem. ELEKTRIFICIRALI SO KARAVANŠKI PREDOR V Karavanškem predoru so pretekli te* d|en dokončiali eliejkitrufilkiaejjo. To se je izkazalo za nujno potrebno zaradi dima lokomotiv^, ki je močno oviral promet, kakor tudi zaradi precejšnjega padca proge. Otvoritve so se udeležili jugoslovanski in avstrijski predstavniki. V Jugoslaviji bodo nadaljevali z elektrifikacijo proge od Jesenic do Ljubljane. Tudi Avstrijci hitijo z elektrifikacijo svojega dela. f DR. LOJZE SIMONITI Zvedeli smo za žalostno novico, da je umrl v soboto 16. februarja dr. Lojze Simoniti, ravnatelj in primarij bolnice T Slovenj Gradcu. Na poti iz Slovenj Gradca v Maribor, ga je doletela avtomobilska nesreča. Pripeljan je' bil v bolnico v Maribor, kjer je kljub vsej oskibi podlegel za poškodbami. Pokojni je bil znan med Goričani, saj je bil sin gorišikih Brd. Bil je tudi prefekt našega Alojzijevišča in kulturni delavec. Dopisoval je v naše revije, kakor »Naš čolnič« in »Mladika« ter v Mohorjeve knjige. Nekaj let je opravljal zdravniški poklic tudi v Gorici ter se je kasneje preselil r Jugoslavijo ter prevzel ravnateljstvo bolnice v Slovenj Gradcu. Tudi tam je bil med ljudstvom jako priljubljen, saj so bolniki našli v njem veščega in dobrega zdravnika. Naj mu bo lahka naša domača zemlja na daljnem Štajerskem. Vsemogočni pa dobri plačnik. fpsmini iz Maria Zeli Ko sem v »Kat. glasu« čitala, da ho letošnje skupno romanje Slovencev v Maria Zeli, najstarejšo božjo pot v Avstriji, so se mi v duhu obnovili spomini na moj obisk te božje poti. Poleti 1. 1952 sem se mudila na Dunaju pri teti. Z njo sva se odpravili neko jutro na to znamenito božjo pot. Krasna vožnja z vlakom iz St. Poltna dalje mi je ostala živo v spominu: od tu vozi električni vlak v vijugah vedno više in više ter slednjič pod vrhom zdrvi skozi 8 km dolg predor in nato teče, rekla hi, skoro vrh gora, preko planin in smrekovih gozdičev, ob katerih se v sončni svetlobi belijo gorski hoteli in nato dalje, dalje... mimo *ajezenih jezer in naselij. Kmalu popoldne bi morali dospeti v Maria Zeli. V Joisefbergu je vstopilo v vlak precejšnje število ruskih vojakov... Nekam tesno mi je bilo pri srcu... Iz cerkvice v Anahergu se je oglasil zvon... tiho sva s teto molili angelovo češčenje... V1 a k se je usta- vil na predzadnji postaji. —- Kakor v Semeringu so tudi tu korakale ob ustavljenem vlaku ruske straže z nasajenimi bajoneti, dokler so policijski organi pregledovali potne liste in prtljago potnikov; bili smo namreč na meji med rusko in ameriško cono. Ponudila sem potni list v pregled. — Policist ga je vzel in ne da hi ga odprl, ga je brez besed pokazal stražniku oh oknu; nakar so se odprla vrata in med vrati se je pojavil stražnik, ki me je strogo pogledal ter dejal: »Du solist aus-steigen!«. Teta mu je skušala pojasniti, da imam ruski vizum, toda nič ni pomagalo; celo postajenačelnik je skušal posredovati pri ruski oblasti, a brez uspeha, nisem smela v ameriško cono. Vlak je odšel... »Ali ni bridko za nas, da se na svoji zemlji ne smemo prosto gibati,« je vzdihnil postajenačelnik. Kaj sva hoteli? Poiskali sva avtobus, ki naju je odpeljal nazaj v Anaherg, staro božjo pot svete Ane in lepo turistično točko. Od tam sva žalostno gledali čez griče, ki so zakrivali pogled na Mairia Zeli. Toliko lepega sem takrat slišala o tej božji poti, da sem se naslednje leto odločila, da jo obiščem. 17. avgusta zjutraj sva s prijateljico v Trbižu vstopili na brzo-vlak, ki naju je odpeljal do Bruck an der Muhr, od tam pa z avtobusom v Maria Zeli. Tudi tu se je avtobus vzpenjal vedno više in više, vozili smo se oh gozdičih, med travniki, naselji, ob šumečih potočkih, dalje, vedno dalje... Od časa do časa nas je pozdravila kaka cerkvica z grička: »Je to Maria Zeli?« Pogledali sva na uro, —■ ne, to še ni, je še prezgodaj — povedali so nama, da bomo dospele do cilja okrog 6h zvečer — v Avstriji so točni —; oh napovedanem času se je avtobus u-stavil na trgu. Pred nama se je dvigalo veličastno svetišče, pred njim trg s krasno urejenim vrtom, okrog nekaj hotelov, trgovin in privatnih hiš. To je mestece: Maria Zeli. Za njim se vzpenja strmi breg z vzpenjačo; vse okrog je v zelenju in cvetju! Vso pot sem se tiho bala, da bo prijateljica razočarana, ker sem jo jaz navdušila za ta cilj, a ob pogledu na vse to se je moj strah razblinil v nič. Če ima človek količkaj čuta za naravno lepoto, se je tu oko do sitega napije. In svetišče! Njegova notranjost! Ob straneh je 16 oltarjev, veliki oltar ima neko posebnost, ki je še nikjer nisem o-pazila: Nad oltarjem je velikanska zemeljska obla, v njo je zasajen velik križ, ki tu tako živo govori: »Za vse ljudi je Kristus umrl na križu«. Malo pred obhajilno mizo stoji na visokem stebru Marijin kip, pod njim na cerkvenem tlaku ne-broj lučic. Sredi cerkve pa stoji prvotna kapelica z milostno podobo, ki je prav taka kot svetovišarska. le nekoliko večja. Ta oltar je ves srebrn, vse se leskeče, prti so pogrnjeni samo po oltarni mizi in ne vise čez, da ne zakrijejo umetnine. Tudi ograja kapelice je srebrna. Vsako jutro je pred milostno podobo liturgična farna sv. maša: dva moža glasno molita v nemščini iste molitve kot duhovnik in ljudstvo odgovarja. Za časa najinega bivanja na tem kraju sva prejeli vsaj pet novomaš-niških blagoslovov. Avstrijski novo-mašniki so prihajali od vseh strani k božji Materi, preden so pričeli z delom v Gospodovem vinogradu. I-majo pa drugačen način blagoslavljanja: vsakemu verniku položi no-vomašnik med blagoslovom roko na glavo.' Nekaj posebnega so večerne pro- cesije z lučkami. Kaka zbranost! Kaka urejenost in tihota! V hotelih so utihnili radijski aparati. — Nič radovednežev ob kraju, vsi se uvr-ste v procesijo, samo par radovednežev sva opazili —• a to so bili letoviščarji — tujci. Prekrasno pojo zvonovi. Ko utihnejo, vsi verniki glasno molijo, nato presledek, ki mu sledi pesem. Veličastne orgle (daroval jih je cesar Franc Jožef), ki so zaradi posebnih zvočnih naprav slisne tudi zunaj, spremljajo petje, nato zopet molitev in spet zvonovi. Tako se vrsti eno za drugi m, dokler se vsa procesija ne strne na trgu pred glavnim vhodom v svetišče. Na cerkvenih vratih ima duhovnik kratek nagovor na navzoče. Še se spominjam zaključnih besed ene take procesije: »Marija ni draga lučka v vaših ro.kah, če nimate prižgane luči vere v vaših srcih, in to luč žive vere naj ponese vsak še bolj plamtečo iz Marijinega svetišča domov v svoje družine.« Tudi Slovencem, ki bodo letos poromali na to božjo pot, naj luč žive vere, ki jo ponesejo s seboj, v tem Marijinem svetišču Še bolj vzplameni. Romarka Leto IX. - 1957 - Štev. 8 KATOLIŠKI GLAS Stran 3 v Cisti žrtvi - svetal spomin Žalna proslava ob dvajsetletnici smrti skladatelja Lojzeta Bratuža je pokazala, kako živ je še med našim ljudstvoj/i spomin na to čisto žrtev. Ob tem večeru smo vsi čutili, da za velike in idealne ljudi, kakor je bil Lojze Bratuž, smrti ni, da oni večno Zlve med nami in da jih čas nikdar ne bo izbrisal iz spomina. Tiho in zbrano je občinstvo sledilo s toliko ljubeznijo pripravljeni žalni proslavi. Bila je potrebna, zelo potrebna, kakor je izjavil sam Predavatelj, ko je videl pred seboj zbrano tako številno občinstvo iz mesta in podeželja. »Da bi se današnja mladina, v kateri je skoro zamrl čut požrtvovalnosti, ob tem svetlem zgledu pokojnega Lojzeta Bratuža, navdušila za vzvišene ideale, za katere je on živel in umrl.a Tako je v svojem Uvodu poudaril tajnik SKPD. gospod Komac Maks, in te besede so nam bolj kot kdaj koli odmevale v duši po končani proslavi. V temeljito pripravljenem spominskem govoru g. dr. Teofila Simčiča smo znova doživljali in doumevali vso nesebično ljubezen in požrtvovalnost, brezmejni idealizem, a tudi pretresljivo tragiko tako zgodaj u-mflega umetnika. Kaj vse je zmogla njegova velika ljubezen do naroda in do slovenske pesmi! V tej ljubezni je zorel in dozorel v mučenika, ki ga slovenska zemlja ne bo nikdar pozabila. Ko je tiho in ubrano zadonela po dvorani pesem »Tožba umirajočega« je vse ganila do srca. Z globokim občutkom jo je zapel moški zbor SKPD pod vodstvom prof. Mirka Fileja. V njej je bilo toliko lepote in toliko nedopovedljive tragike, da smo vsi kot eno srce sočustvovali z na smrt obsojenim in z njegovimi najdražjimi. Ženski zbor SKPD nam je nato zapel »Med grobovi«, nakar so pod vodstvom Elvire Chiabai ljubko in prisrčno nastopili otroci in se tako tudi oni oddolžili spominu velikega ljubitelja mladine z dvema nabožni- Naprošeni smo bili, da objavimo: Preč. msgrju F. Močniku nadškofijskemu asistentu Zveze Dekliških krožkov v Gorici Znano nam je, da je zadnje čase, ob priliki političnih nasprotstev med »Katoliškim glasoma in »Novim listoma, prišlo od strani slednjega do ostrih žalitev Vaše osebe. Kar pa nas je pri vsem tem najbolj prizadelo je v članku »Časnikarska morala« očitek o nezmožnosti vzgajanju mladine. Kut članice Dekliških krožkov, ki že več let sle-dimo Vašim naukom in smernicam, izjavljamo, da Vam v vsem popolnoma zaupamo. S hvaležnostjo sprejemamo Vaše moralne in materialne dobrote, ki nam jih nesebično nudite ter zavračamo vse omenjene trditve »Novega listaa in Vam javno izražamo svoje popolno zaupanje z željo, da bi nas še naprej vodili po isti poti. Gorica. 17. februarja 1957 Članice Krožka slov. izobraženk (sledijo podpisi) ma pesmima. Nastopil je še oktet »Planikaa pod vodstvom g. Franca Valentinčiča z lepima skladbama Kaj pa delajo ptički in Dobil sem pisemce. Žalno proslavo je zaključil s tremi pesmimi podgorski moški zbor pod vodstvom učitelja g. Ivana Bolčine in s sodelovanjem solista g. Kodermaca. Nobena pesem bi na tem večeru ne bila bolj na mestu kakor »Lojzetovaa pesem Kraguljč-ki, ki so jo fantje pred dvajsetimi leti zapeli svojemu umirajočemu učitelju pod okni goriške bolnice. To pesem so nam podgorski fantje kot zadnjo zapeli in povedala nam je še vse ono, kar se ta večer z besedami ni dalo povedati, temveč je bilo mogoče le občutiti. Žalna proslava za pokojnim Loj- zetom Bratužem je izzvenela v duhu velike, vse odpuščajoče ljubezni, saj nam je bil on sam v tem prelep zgled, izzvenela je kot dolžna zahvala velikemu sinu našega naroda in še kot svetal opomin nam vsem, da bi v delu za Boga in za slovenski narod nikdar ne omagali. Najlepše pa se je spominu Lojzeta Bratuža oddolžila njegova žena gospa Ljubka Šorli-Bratuževa, z bib-Ijofilsko izdajo svojega »Venca spominčic možu na groba. To je naj-pristnejša izpoved gorke ljubezni ljubljenemu drugu. V slov. slovstvu ni še noben soprog dobil takega šopka od svoje žene ne v življenju ne v smrti. Tudi v tujih slovstvih bomo težko našli podobne bisere. Da bo ostal spomin na Lojzeta Bratuža med nami še bolj živ in svetal je sklenil odbor SKPD, da bo mešani zbor tega društva od te obletnice dalje nosil ime »Mešani zbor Lojze Bratuž SKPD - Goricaa. Konmnisti v Dolini izdali imena svojih volivcev - Dolinski župan pred sodiščem - V dolinski občini se je zgodilo nekaj neverjetnega. Komunisti so pobrali podpise svojih volivcev in simpatizerjev ter vse podpise izročili dolinskemu župniku. Vseh lastnoročnih podpisov je točno 1.136. Prava komedija in obenem tragedija! Danes samo malo razlage in koristnih zaključkov: Dolinski župan Lovriha je 23. oktobra 1956 javno v dolinski župni cerkvi govoril in postavljal svoje zahteve ob nekem pogrebu. Zato so ga krajevni orožniki prijavili sodišču in kazenski proces se bo v najkrajšem času vršil. Zato so komunisti vse občine ustanovili odbor solidarnosti za tovariša Lovriha in že pred tedni objavili v y>Delu« veliko odprto pismo na dolinskega župana, ki da naj proces za vsako ceno ustavi. Pod to prošnjo so nato zbrali 1.136 podpisov iz vseh vasi: Mačkovi je, Dolina, Bol junec, Boršt in Ricma-nje. V »Delu« so celo objavili, koliko podpisov je bilo zbranih v vsaki posamezni vasi. Vse te podpise s skupno ponižno prošnjo so na trinajstih polah izročili dolinskemu župnemu uradu. O pismu moramo reči, da je prav lepo sestavljeno, resnično prava prošnja, kar je za komunistične navade nekaj zelo izrednega. To je zgodovina, kako je prišlo 1.136 podpisov v roke »klerikalcema kakor imenuje »Delo« vse tiste, ki niso bili zadovoljni z milim odlokom tržaškega prefekta, ki je dolinskega župana za njegovo grdo obnašanje v cerkvi (nistavil za en mesec od službe za državnega uradnika (»Delo« z dne 15. 12. 1956). Nočemo danes razlagati, na kakšen način je prišlo do podpisov v mnogih hišah niti kateri zgrajeni partijci so podpise pobirali. Ugotoviti hočemo samo sledeče: 1. Če tudi bi odbor solidarnosti za tov. Lovriha zbral na deset tisoč podpisov iz vsega Tržaškega ozemlja, procesa ne bi mogel nihče ustaviti, najmanj pa dolinski župnik, ki ni vložil sodbe na sodišču. Edini, ki bi mogoče kaj uspel, bi bil Lo-vrilui sam, če bi se par ur po brutalnem nastopu v cerkvi opravičil na raznih merodajnih mestih. Tega pa ni storil, ampak poslal v boj zase vse svoje partijce, filo-komuniste in krajevne simpatizerje. 2. Kominformisti so v dolinski občini na volitvah 1953 dobili skupno 1.167 glasov. Sedaj so zbrali 1.136 podpisov, torej prezanimiva slika in javno izdajstvo vseh rdečih somišljenikov! Verjetno ga je malo kakšen odbor rdeče solidarnosti na tem svetu tako polomil kakor prav odbor za tov. Lovriha! Seveda so ti lastnoročni podpisi zanimivi samo za Brežane, kjer se ljudje med seboj poznajo. 3. Največja sramota pade na podpisnike v Dolini sami, kjer so podpise pobirali prav tiste dni, ko je župan Lovriha storil nov javni škandal, za katerega je v enem dnevu zvedela vsa vas. Javno v gostilni je z izivalnimi besedami napadel krajevne orožnike, ki so zato vložili na sodišču še drugo prijavo. Tako ima sedaj dolinski župan pred seboj dva procesa in zraven še tekočo pogojno kazen zaradi pretepa z neko žensko. Vse to njegovi rojaki dobro vedo in kljub temu podpisujejo naivno prošnjo za njega! (Tu bi lahko odprli poglavje, na kakšen način še danes komunisti dobivajo lastnoročne podpise za svoje zgubi jene akci je ). Ob zaključku lista &mo dobili vest iz Trsta, da se je proces proti dolinskemu županu vršil v sredo 20. februarja. Župan Lovriha je obsojen na mesec dni zapora; poleg tega mora prestati še prejšnjo pogojno kazen. Obsojenec lahko vloži priziv na višje sodišče. Javno vprašanje vsem prijateljem , Kat. glasa “ v dolinski občini V vsej dolinski občini imamo v petih župnijah okrog 250 naročnikov in bralcev »Kat. glasa«. Te naše prijatelje javno vprašamo. kaj naj naredimo s temi stotinami podpisov? Ali jih hočete vse poznati? Ali jih naj objavimo na posebni prilogi v našem časopisu? Prav sedaj je prilika za masovno ozdravitev od te kronične bolezni podpisovanja komunističnih resolucij, protestov in hinavskih prošenj. Povejte, pišite nam, kaj naj napravimo s temi podpisi, ki so deset let po končani rdeči strahovladi prava sramota ali vsaj zelo slabo spričevalo za vse, ki so svoje podpise dali! »Delu«, ki zagovarja svojega komunističnega župana v Dolini, kratko svetujemo, naj piše o dolinski aferi samo resnico, sicer bomo porabili tiskovni zakon in bo treba kar naprej objavljati popravke; en popravek o tej zadevi je »Delo« že moralo objaviti! VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO Zelo bi želel imeti izvod sv. pisma nove zaveze v slovenskem jeziku. Kam naj se obrnem? Če mogoče, bi rad imel tudi stari zakon. Begunec * Trenutno imamo na trgu dvoje izdanje v slovenskega prevoda sv. pisma nove zaveze. in sieer ono. ki so pa oskrbele sestre sv. Pavla. Je to majhna žepna izdaja ter obsega evangelije in Apostolska dela. Drugo je natisnila Mohorjeva družba v Celovcu v dveh delih. Prvi obsega prav tako evangelije in Apostolska dela, drugi del pa apostolske, liste in Skrivno razodetje. Izdajo sester pavlink dobite povsod pri njihovih razprodajalnah v Trstu, Gorici in tudi drugod po Italiji. Ono' iz Celovca pa morete naročiti pri Katol. knjigarni v Gorici, oziroma v knjigarni For-tunato v Trstu ali pa naravnost pri Mohorjevi v Celovcu. Sv. pisma stare zaveze pa sedaj ni dobiti na prostem trgu, ker je že dolgo, odkar je zadnjič izšlo v celoti. Dobi se prevod psalmov. Tudi tega je izdala Mohorjeva v Celovcu in sicer v knjigi Cerkvena poezija v lepem prevodu Jožeta Vovka. »LJUDSKA ROBA« V ljubljanskem radiu slišim neprestano ponavljati besedo »ljudski«. N. pr. ljudska armada, ljudska milica, ljudska volja itd. Kakšen pomen ima ta izraz v resnici in kaj jiočejo z njo izraziti onstran že- lez, ne zavese' Koroš Pridevnik »ljudski« ■ prihaja cd besede »ljudstvo«, zato nam pomeni vse ono, kar spada k ljudstvu, kar je njegova last, »lamreč last preprostega ljudstva, najširših množic in ne samo neikaternikov. Tako n. pr. bi bila ljudska pesmarica ona, ki vsebuje pesmi, ki so splošno med ljudstvom znane in jih ljudske množice pojejo; ljudska umetnost pa ona, v kateri najbolj prihaja do izraza umetniški okus preprostih ljudi itd. To lepo besedo so pa komunisti izrabili, kot toliko drugih, in iz nje napravili u- Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana