Letnik. 2.
Maribor, torek 29 jniija
Štev. 169.
Političen list.
Naročnina znaša:
2 dostavljanjem na dom ali po pošti K 5-50 mesečno.
četrtletno K 16‘50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5-—. — lnserati po dogovoru. '
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo hi uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice*
Telefon St. 242.
Nemška h Avstrija in Italija.
Vodja zunanjega urada v Nemški Avstriji socialni demokrat dr. Bauer je odstopil. Pri tem je poslal predsedniku Seitzu sledeče značilno pismo:	»Go-
spod predsednik! Odkar sem prevzel vodstvo zunanjega urada nemškoav-strijske republike, je bilo eno izmed vodilnih načel moje politike, pridobiti Nemški Avstriji prijateljstvo Italije, najmogočnejšega našega soseda. Upal sem, dobiti podporo Italije za združitev Nemške Avstrije z Nemško državo, njeno obrambo proti zahtevam naših slovanskih sosedov na nemška ozemlja in pa na prijateljski način dogovor ž njo v svrho za oba dela ugodne rešitve vprašanja nemškega južnega Tirolskega. Upal sem, da bo Nemška Avstrija posredovalka, ki naj zopet pridobi celemu nemškemu narodu prijateljstvo Italije. V tem svojem stremljenju sem bil okrepljen s celo vrsto dokazov dobrohotnega mišljenja, ki nam jih je nudila italijanska vlada pri obravnavanju marsikaterih zade.v. Koncentriral sem torej svoja prizadevanja na to, priti do direktnega sporazuma z Italijo glede nemškega južnega Tirolskega, glede 'edinega vprašanja, ki nas loči od Italije. O tem prizadevanju sem sporočil narodni skupščini dne
Veliki, mogul.
Angleški spisala A. K. Green.
(Dalje).	(23)
»Nobene večje sramote bi ne napravil, četudi bi vedel, da je diamant umorjene skrit v rokavicah. Vendar pa tega nisem vedel; niti slutil nisem tega. Tudi zdaj si ne morem misliti, zakaj je skrila kamen v rokavicah. Kako je bilo mogoče, da je dala gospa Fairbrother tako neprecenljivo dragocenost shraniti človeku, ki ga je tako malo poznala? Ne da bi za to vedel? Kako lahko bi ga v nervoznosti izgubil. Ali se je bala, da bo umorjena, če še obdrži diamant?c
Nadzornik je premišljeval nekaj časa, potem je rekel:
»Govorili ste o svoji boja/ni, da bi ne pr šel kdo skozi vrata, predno bi imeli čas, da odidete skozi druga. Ali se to tiče prijatelja, ki ste ga videli onstran zagrinjala na divanu?«
»Ne, moj prijatelj je že odšel. Portiera je bila doyolj odgmjena, da sem mogel to vided. Ce bi počakal samo eno minuto,« je dodal sc
7. junija. Žal so se ta prizadevanja ponesrečila. Dne 8. junija mi je sporočil princ Borghese, italijanski poverjenik na Dunaju, da italijanska vlada ne mbre pričeti diskusije, vsled katere bi nastal dvom o popolni suvereniteti kraljestva Italije čez Alto Adige. S tem je bila omajana moja politika vsled in-transigence italijanskega imperializma. Kajti če Italija še nadalje zahteva aneksijo nemškega južnega Tirolskega, je ono ozko prijateljstvo med Italijo in Nemško Avstrijo, ki je bil cilj mojega stremljenja, za dogleden čas nemogoče. Italijanski imperializem nas torej sili, stopiti	v druge smeri.	Ne	smatram	se
pa za	pravega moža,	da	bi vedel	po
novem potu. . . .«	*
Dr. Bauer je torej javno in jasno povedal, da je obstojala zveza med Nemško Avstrijo in Italijo, ki je nudila Nemški Avstriji marsikateri dokaz dobrohotnega mišljenja. Mi smo to zvezo prav dobro čutili na Koroškem, kjer je Italija dejansko pomagala nemškim četam,	videli in čutili	smo pa tudi	pri
raznih	drugih prilikah.	Dr.	Bauer je	vo-
ditelj nemške socialne demokracije in njegova stranka je brezdvomno odobravala njegovo politiko. V Mariboru je še mnogo nen\ških železničarjev, ki so včlanjeni v nemškoavstrijsko orga-
8>WS*
žalostnim glasom, »tedaj bi mogel vstopiti skozi običajni vhod, ne da bi me	kdo	opazil,
in ne imel bi teh neprijetnosti.«
»Gospod Durand«, j6 nadaljeval nadzornik, »opozarjam vas na to, da vani ni treba odgovarjati na moja vprašanja. Če vas pa veseli, mi morete morda povedati, ali ste v onem	tre-
uotku bojazni mislili na nevarnost,	da	bi	vas
videl skozi okfio eden izmed mnogih voznikov, ki so pred vhodom vedno semintja hodili.«
»Ne, nisem mislil niti na okno — ne vem, zakaj ne. Toda če me je kdo izmed pa-santov videl, tedaj u{)am, da je dovolj natančno opazoval, da mi bo priča *
Nadzornik ni odgovoril. Očividno je bil zamišljen. Pozneje sem izvedela,	da	so	za-
grinjala, ki so bila zgodaj zvečer odgmjena, kakor se je izkazalo, popolnoma zakrivala okno. Ali je upal, zapeljati gospoda Duranda v kt^o obremenilno priznanje? Ali izvedeti le resnico? Njegov obraz ni kazal njegovih misli. Gospod Durand, ki je to opasil, je rekel dcstojanst-Veuo ••
*Ne pričakujem, da bi tujci verjeli tem io-
nizacijo socialdemokratične stranke. Ti so gotovo delali v zmislu dr. Bauerjevih načel. Kako je potem mogoče, da jugoslovanska socialnodemokratična stranka sedi pod eno streho s temi ljudmi, jih zagovarja ter podpira? Zadnja stavka nam je marsikaj dokazala. Edino to je bilo dobro, da se je ponesrečila. Radovedni smo, kateri Slovenec bo še odobraval to stranko, ki se veže z nemškoavstrijsko socialnodemokratično stranko, koje voditelji hočejo s pomočjo Italije streti našo tako težko priborjeno Jugoslavijo.
0 mariborskih In varaždin* z; skih dogodkih.
B e o g i a d, 25. julija. DDCF. Presbiro javlja: Dne 22. t. m. ob 22. uri je nastala po-buna v dopolnilnem oddelku 1 47-. Mariborskega pešpolka. Pri uporu so sodelovali tudi posamezni meščani, Nemci a pred vsem železničarji. Valed posredovanja čete karlovškega polka se je vzpostavil še isto noč okoli 24. ure red. Četa je imela tri ranjence, uporniki šest mrtvih in nekoliko ranjenih. Del'upornikov je bil aretiran, a en del je pobegnil. Kot vzrok za upor navajajo uporniki b:*je nezadostno opremo, kakor obleko in obutev, in-malo plačo.
Dne 23. t. m. se je uprl savski ‘konjeniški polk v Varaždinu. 'Vojaki pod poveljstvom podčastnikov sb razbili skladišča in s# polastili orožja ter strojnic in- odšli k vojašnici^' v kateri so bile nastanjene > pehotne čete. Pešci, ena in
111 u J j JlUlLfllUiiw< ||
vajanjam. Morda so čudna in tudi nasprotujoča s spričo dokaza, ki ga imam na srajci Toda kdor me pozna, kdor ffie natančno pozna, ta bo gotovo verjej moji pripovdati. Izvijam tu, da jt> -tako resnična, iftflfoT ‘da bi jo1 Bil pred sodišče®-*r:»V#^P»8ego potrdil.«
vAnson 1« ‘SkŽtn vskliknila pri teh besedah strastno s ter spustila stričevo t fiko, ki sem jo dozdaj držala krčevito. Zopet sem mu zaupala.
In potem, ko sem videla nadzornikovo službeno obnašanje = in negotov pogled ter skeptični obraz stričev, sem čutila, da mi je pričelo srce biti. Neglede na zunanje oblike, sem hitela h gospodu Durandu, dala obe roki v njegovi ter
v kliknila strastno:
»Verujem til Le samo tvoje besede, nič drusega na svetu, ne more omajati mojega zaupanja do tebe.«
Zvesti, veseli pogled, s katerim me je pogledal, je bil za me najboljši-odgovori Zdaj seja mogla oditi iz sobe.
Toda iz hiše še ne. Neki drug dogodek nas je vse ustavil, preduo je miaui ta interesantni večer,	(Dalje prihodnji^
^3t?aaji^	_____________
pol Jete so takoj stopili pod orožje ter se postavili nasproti upornikom. Ti so se razdelili v skupine, izognili se srečanju 's pešci, zavzeli poštno zgradbo na Trgu Svobode, kjer so postavili strojnice. Poizkus upornikov, da bi se jim pridružili topničarji, ni uspel. Ker je pehota zavzela park, je bil odrejen napad na upornike, ki pa so se razkropili v skupinah po nekoliko ljudi in zasedli posamezne hiše. Njim se je pridružilo tudi nekoliko meščanov, ki so za časa gibanja pehote streljali iz svojih hiš Okoli 15. ure ni bilo več boja. Del upornikov so prijeli, en del se je sam udal, a en del je pobegnil. Podvzete so odredbe, da se vsi poslednji primejo. Izgube pehoto znašajo dva mrtva, en častnik in deset vojakov ranjenih Izgube med uporniki dosedaj še niso znane. Niti v enem, niti v drugem poizkusu upora ni sodeloval niti eden častnik. Obstoje dokazi, da je do upora došlo vsled agitacije od zunaj.
Ti lokalni dogodki so dali sovražnikom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev povod, da predstavljajo položaj v kraljestvu na nastopni način:	„Nauen/	25.	julija.	Dunajsko	poročilo
javlja: Narodni poslanec Radič je osvobojen iz zapora. Vojska je v razsuiu, v katerem je prenehala vsaka disciplina. Vojaki zapuščajo svoje čete, častniki in podčastniki so potrgali s svojih uniform službene znake. V Varaždinu in Za-grebu je došlo do velikih nemirov, ki še trajajo, Od Čakovca proti jugu ne vozijo železnice, ne poslujeta brzojav in telefon."- Dalje se javlja: „Dne 23. t. m. je izbruhnilo po raznih krajih Jugoslavije revolucionarno gibanje. Hrvatski revolucionarji skušajo odbiti srbsko vojsko, ki se povsod zbira. Na več mestih je došlo do krvavih spopadov med Srbi in Hrvati«. Na-daljne vesti javljajo, »kako so hrvatski vojaki v raznih mestih proglasili samostojno hrvatsko republiko. Velik del jugoslovanske garnizije v Mariboru na Štajerskem da je prešel v revolucijonarni tabor. Čete so izšle na ulico s klici. »Treba je odstraniti Srbijo«. Nezadovoljnost vlada tudi s srbsko upravo in ogorčenje vsled prisilnega pozivanja pod orožje. Izgleda, da izvira upor s shodov, ki so jih udeležili mnogobrojni slovenski in hrvatski socialni demokrati in na katerih so govorniki med splošnim odobravanjem govorili za republikansko državno obliko Jugoslavije. Aretirani so mnogi udeležniki teh shodov, vsled česar je izbruhnila dolgotrajna nezadovoljnost slovenskih in hrvatskih vojakov. V torek zvečer so bili očividno ogorčeni boji, ki so se razvijali na Dravi itd. Javlja se, da je bilo ob tej priliki ubitih trideset oseb in da je mnogo ranjenih«.
Sklepi ustanovnega občnega zborovanja društva odvetniških in notarskih uradnikov za mariborsko okrožje s sedežem v Mariboru.
i.
Ugotavlja se, da so najpotrebnejše življenske potrebščine vsled vedno rastoče draginje in male vrednosti valute postale kakor večini drugemu uradništvu, tako tudi odv. in not. uradništvu skoro nedosegljive.
Z najnižjo plačo od mesečnih K 100 do K 150 se je zamoglo pred vojno dosti bolje izhajati, kot sedaj z mesečno plačo od K 400 do H 600, koje plače pa so le nekteri deležni.
Abo Se naj stan odv. in not uradnikov
At«j i&t/faLJ delavec.
kot tak nadalje obstoji, je; nujna potreba, takojšne reorganizacije in regulacije plač.
Vladni poverjenik za pravosodje je že z naredbama od 10./3. 1919, št. 403 in 404 ustanovil podlago, da se omogoči zvišanje plač tudi odvetniškemu in notarskemu uradništvu.
Odvetniški in notarski tarif je že po samem besedilu gornje naredbe podvojen in potrojen.
V resnici pa se honorirajo izdelki odvetniških in notarskih pisarn 4—6 krat višje kot pred vojno, ker spada mnogo tožba z ozirom na sedanjo vrednost spornega predmeta vsled splošnega podražanja vseh predmetov pred sodne dvore, kjer je zastopanje po odvetnikih po postavi zapovedano, med tem, ko so slični spori pred vojno spadali pred okrajna sodišča, kjer zastopstvo po odvetnikih ni bilo zapovedano.
Povdarja se, da se pri odmeri stroškov sodnija ozira le na stvarno sposobnost in vsebino izdelka, ne pretresa pa, kedo je koncept dotične vloge sestavljal in da se v spornih in izvenspornih zadevah plačuje honorar za izdelke jednako, naj isti izvirajo od šefa, koncipienta, pisarnovodje ali ostalega osobja. Isto velja tudi glede zastopanja pri sodiščih, v kolikor so nejuristi po § 31 c. p. r. do tega zastopanja opravičeni.
Le ta način uradovanja jo omogočil, da so se nekateri odvetniki in notarji zamogli povspeti do raznih častnih političnih in drugih mest in da so tudi pri vladi prevzeli najodgovornejša mesta, ki zahtevajo posvečanje vseh duševnih sil in osebne prisotnosti za vršenje njih važne politične in državne službe.
Vkljub odsotnosti teh gg. šefu pa še delujejo in cvete njih odvetniške in notarske pisarne pod vodstvom njih pisarniških vodij in koncipientov, kar bi bilo onemogočeno, ako bi bili slednji prisiljeni ustaviti nadaljno sodelovanje v teh pisarnah.
II.
Radi tega je neumevno, da ti odlični možje na odgovornih mestih, ki izdajajo naredbe za ureditev socijalnega razvoja in regulacije plač vseh stanov, še vedno niso ukrenili primernih korakov za reorganizacijo lastnih uradnikov ter jim zagotovili prosti razvoj in primerno stanovsko stališče v človeški družbi.
Znano nam je, kaj zasluži pisarna in vsak poedinec dnevno v odvetniški in notarski pisarni in baš te visoke številke niso za storjeno delo posameznikov v nikakem razmerju z nizkimi našimi plačami.
Pojmi o čutu pravičnosti se nam zmešajo, kadar hočemo raziskati nekaj logike v tem številčnem nesoglasju.
Dnevnik vsake pisarne je ogledalo pisarniškega delovanja in razvoja, isti tvori podlago za potrebno število pisarniškega osobja in visokost plač poedincev.
V očigled tem dejstvom in ker je notorično, da je uradništvo odvetniških in notarskih pisarn med vsemi sličnimi stanovi najslabše plačano, da je ta stan najmanj organiziran in vsled tega v človeški družbi najmanj upoštevan, sešlo se je danes uradništvo odvetniških in notarskih pisarn, vštevši pisarnovodje in koncipijente brez razlike strank na stanovsko zborovanje v Mariboru v restavracijski dvorani »Maribor«* ustanovilo za
________________OlMlitor; ftu 2$. julija 1815,
Mariborsko okrožje, lastno društvo ter med drugim sklenilo sledeče
Resolucije:
1. Pridružujemo se v polnem obsegu resolucijam z dne 23. aprila 1919 sklenjenih na sestanku društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in razposlanim prizadetim korporacijam in poedincem.
2. Vstrajamo solidarno s Celjskimi tovariši na tem, da se te resolucije tudi za uradništvo odvetniških tn notarskih uradnikov Mariborskega okrožja v polnem obsegu izvede.
3. Dokler se resolucija ad 1 ne izvede, naj se uvede začasno v vseh pisarnah minimalna plača za kategorije a in b t. j. (kon-cipietni in pisarnovodje) po H 900 do 1200, za uradništvo kategorije c in d (t. j. strojepisce in stenografinje) po K 400 do 600 mesečno ter delaprosti sobotni popoldan.
4. Vlado v Beogradu in Ljubljani se naproša, da s primernimi naredbami ukrene potrebno, da se pride legalnim potom med odvetniki in notarji ter njih uradništvom do pravičnega sporazuma v smislu resolucij sub 1. z dne 23. aprila 1919.
5. Odvetniške in notarske zbornice se naproša, da uvedejo obligatno v vseh odvetniških in notarskih pisarnah dnevnik — kakoršnega že itak imajo leta in leta v modernih pisarnah — v kojega se naj sproti opisujejo dnevni izdelki in zaslužek posameznikov ter naj služi ta dnevnik v podlago za sprejem potrebnega uradništva, naj bode dnevna kontrola glede pridnosti in vporabnosti pisarniškega osobja in naj bode regulator maksimalnih plač.
6. Stanovske tovariše in tovarišice ter gg. koncipjente se vabi na pristop k društvu ter se jih poživlja, da vsak v svojem okolišu z vsemi sredstvi deluje na dosego stavljenih ciljev.
7. GO. odvetnike in notarje se istotako vljudno vabi na pristop k društvu in sodelovanje, da si potom društva vzgoje stalno, zavedno, neodvisno in šolano uradništvo.
8. Obžalujemo, da celjski gg. odvetniki in notarji	niso vzeli v	pretres	resolucije z	dne
23. aprila 1919 ter so z niih zadržanjem na-pram društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Celju 'slednje prisilili, da je poseglo po samopomoči ter napovedalo za jutri splošno stavko celjskih tovarišev, koncipientov in tovarišic.
Izrekamo se z njimi solidarne ter jih bodemo pri tem tesnem boju v vsakem obziru podpirali.
9. Ker pa SO mariborski gg. odvetniki in notarji	z ozirom na	gornjo	resolucijo z	dne
23. aprila 1919 sklicali stanovsko posvetovanj« na dan	27. maja 1919	v Mariboru ter se	pri
istem s to resolucijo	obširno	bavili in v neka-
terih točkah resolucijam tudi pritrdili, glede spornih točk pa sporočili odvetniškim in notarskim zbornicam željo po sklicanju enkete in ker so nekateri mariborski tovariši dosegi« v zadnjih mescih brez prigovarjanja precejšne povišanje plač s zagotovitvijo skorajšnega zopetnega povišanja, se soglasno sklene: da mariborski tovariši za sedaj ne bodo stavkali in naročaju društvenemu vodstvu, da ukrene vse potrebne korake glede onih tovarišev in tovarišic, ki niso bili deležni zasluženega povišanja službenih ptejemkov.
10. Novo ustanovljeno društvo naj uravna smer delovanja na pravični podlagi, ki naj bode koristno gg. šefom in uraduištvu ter pripomor« stanu odvetniškega in notarskega uradništva do primernega upoštevanja v socijalni družbi, ki
mu pristoja po mtohrazbi, načinu uradovanja ter izdelovanja pisarniških izdelkov,
V Mariboru, dne 20. julija 1919.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov mariborskega okrožja s sedežem v Mariboru.
Blagajnik:	Predsednik:	Tajnik:
Franjo Mošhon I. r. Dragotin Giliverl I. r. Stefan Deroas I. r
 Poištžčen pregled. ^
Ministrska kriza. — Ostavka celokupnega ministrstva. Beograd, 25. julija. Diference v ministrstvu, ki so vsled potovanja Protičevega v Pariz začasno bile zabrisane, katere pa so se neprestano zopet pojavljale, povsročajo, da pride v prihodnjih dneh, bržkone že v ponedeljek, do krize celokupnega ministrstva. Ta dan poda ministrski predsednik prestolonasledniku ostavko cele vlade, na kar se bode iskala nova kombinacija, katera bode omogočila, da se težavna zunanja in notranja vprašanja rešujejo od večine parlamenta brez neprestanih disonanc v vladi sami.
Karl Habsburški se vrne v Avstrijo ?
Pariz, 24. julija. »Chicago Tribune« javlja, da je bivši avstrijski cesar Karel, ki biva sedaj v Švici, vročil državnemu kancelarju dr. Rennerju v St. Germainu prošnjo, da bi se mu dovolil povratek v Avstrijo, kjer hoče živeti kot navaden državljan.
Tittoni pripravlja na izredne dogodke. LDU. Split, 25. julija. (DDU.) Koncem zborovanja, k» ga je imel svet četvorice v Parizu, se je italijanski delegat Tittoni dolgo razgovarjal s Tardieujem in Clemenceaujem. Tittoni se trudi pregovoriti francoske in angleške zastopnike, naj vplivajo na jugoslovanske delegate, da v svojih zahtevah popuste. V primeru, da bi Jugoslovani ne odjenjali, in da bi ne došlo do sporazuma z Italijani, pripravi on zaveznike na izredne dogodke.
fy
Dnevne novice.
h
^Valjeva zahvala. Na čestitke pri-godom »listnega dne Njegovega Veličanstva krai,Sa Petra !•» je prejel predsednik deželne ^ac*e za Slovenijo sledečo zahvalno brzo,viavko: *Ja sam sa radošču primjo pozdravT v^ac^a * naroda iz mile Slovenije, kojoj o ^ srca želim najlepši napredak u zajedni«.*^ °la^_ bini. — P e t a r«
Občni zbor kraj. organizacije Mariboru se vrši v petek, 1. avgusta ob . (8) uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevi,'M ’ red: 1. Poročilo o razvoju JDS v Mariboru.
2. Strankina politika v parlamentu. 3. Dopolnilne volitve v odrior. 4. Volitev zaupnikov v okrožno organizacijo. 5. Slučajnosti.
Zbor zaupnikov JDS iz mariborskega okrožja se vrši v nedeljo, 3. avgusta, ob
10.	uri predpoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Dnevni red:	1.	Poročilo o
strankin, politiki v Narodnem predstavništvu, z. Valuta, vojna posojila in druga finančna vprašanja. 3, Agrarna reforma. 4. Strankino delovanje v mariborskem okrožju. 5. Sprememba organizacijskega reda v svrho večje samostojnosti okrožij in organizacija kmetijstva v stranki.
6 Volitve okrožnega odbora. 7. Volitve odbornikov za izvrševalm odbor v Ljubljani. 8. Slu-cajnosti. Zbora se udeleži poleg naših štajerskih državnih poslancev dr. Kukovca in prof. Voglarja tudi podpredsednik Deželne vlade dr. Žerjav. Vse krajevne organizacije naj prijavijo pravočasno svoje zaupnike in jim dajo v svrho kontrole posebne legitimacije. Častna dolžnost vseh zaupnikov^ pa je, da se udeiežjo polnoštevilno tega važnega zborovanja. Vsa potrebna
Ponižno vprašanje. Pred kratkim časom sem čital v časopisju, da je minister Korošec naznanil, da se je pogodil z Jugoslovansko zvezo mlinarjev", da bo ta mlela za državo žito po 31 K za meterski cent. Slišal sem tudi od nekega mlinarja, da država plačuje po 41 K za 100 kg za mlenje. Pri nas pa meljejo mlinarji zrnje tako, da dobivajo po 6 do 10 K za 100 kg. — Prosim g. urednik, razložite mi, če je to resnica, da torej g. Korošec plačuje po 20 do 30 K več za 100 kg tistim velikim deloma judovskim bogatašem, ki so pri jugoslovanski mlinarski zvezi, kakor pa zahtevajo naši priprosti mlinarji? Menda bo kakšen član Narodnega predstavništva kaj natančnega razložil o toj zadevi. Zelo sem radoveden. — Kmečki mlinar.
Pomoč našim vojnim ujetnikom. Dr.
Rosina nam je dal na razpolago sledeče pismo: Ahmednagor, 20. aprila 1919. „Spoštovani gospod doktor I Gosp. inženir Lupša je Vam že pred mesci pisal. Nič odgovora. On ne more zopet pisati; zato kot njegov tovariš in spremljevalec iz Siama pišem sledeče: Žalostnim čustvom opažamo, da se za nas, ki smo prišli vJJ vojno ujetništvo nihče v domovini ne briga. Boli nas, če pomislimo, da smo zaprti, ker smo bili Avstrijci, da pa novo organizirana vlada ravno tako nič za nas ne stori, da bi mogli odpotovati v domovino. Pisali smo brez vspeha dr. Korošcu, „Slov. gospodarju" itd. Ali naši voditelji nimajo nobenih človeških čutil za nas? Pri zeleni mizi sedeti je prijetnejše, kakor v tropečni vročini moralno in telesno propadati. G. inženir Lupša pošilja Vam in vsem znancem velikonočni pozdrav 1 Iz tega dopisa, ki je prišel v Maribor šele v sredi mesca julija t. I. se razvidi, da sta Slovenca: inženir Lupša in Fr, Ivančič bila mesca aprila še v Indiji, v Ahmed-nagor-u zaprta kot yojna ujetnika. Gosp. inženir Lupša je bil v Siamu nastavljen pri vladi in menda od tam kot ujetnik odpeljan v Indijo. Ako v tem času (pismo je potovalo skoro 3 mesce) še nista rešena, bi dobro bilor da se pri vladi kdo zanima za ta rojaka in primernim potom posreduje pri angleški vladi.
Sadenje tobaka prepovedano. Finančni minister je izdal naredbo, s katero se prepoveduje sadenje tobaka brez izrecnega dovoljenja finančnega ministrstva.
Vojaško pismo. Dobili smo sledeče pismo: Z ogorčenjem smo izvedeli iz 164. in 165. štev. cenj. Vašega lista, da so se strupenim napadom »švabskih« časopisov pridružili tudi »slovenske« »Male novice!« Našega Maistra, osvoboditelja Maribora in Korotana, ljubljenca naše vojske — si upajo naši katoliški »narodnjaki« v veselje Nemcev blatiti in obrekovati! Ravno te dni nas je naš general obiskal in smo imeli priliko se ž njim prijateljsko razgovoriti. Zategadelj vsi najodločnejše protestiramo proti tem strupenim napadom in pozivamo »Male novice«, da te napade prekličejo. Slavko Senčar in Gustl Kozole v imenu 6. čete kr. pp. 45. Mi smo fantje vsi soldatje, ki za Maistrom pojdejo!!
OpJ>zorix£y zaradi občinskih vojnih posojil! 2uoanstv0 mesta Ormož je prejelo od centralne banke n,emških hranilr!\c Poziv' naJ zaradi kuponov v0j!ne«a P0S0J‘la> k‘er0Je ob*ma svoj čas podpisala, vl,^ je. 0 sedajnih zastopnikov občine podpisano , ',av0 *aradl obračuna anuitete pri koniunalnem ki:*d,tnemv Gradcu. Ker so podobne pozive	dobile
tudi druge občine, ponovno oposalT^J? •a- P° začasni odredbi deželne vlade v Ljubija'.'U 10 ! ozirom na stališče vlade v Beogradu še nc vplačana, za komunalni kroditni zavod v Gradcu podpisana vojna posojila z ozirom na nezakonitost postopka od naše strani niso priznana, in da bi ravnal vsak zastopnik kterekoli občine le na lastno nevarnost in tudi gmotno odgovornost, ako bi podal kljub temu kako za občino obvezno izjavo glede vojnih posojil Predsednik likvidacijske komisije SHS za Štajersko v Celju. — Dr. Kukovec.
Nemško, Bolgarsko, Turško, Madžarsko in Rusko* zopet otvorjen. Tudi ni še otvorjen pisemki promet z Italijansko, Poljsko, Ukrajino, ker zadevni dogovori s temi državami še niso dokončani. Za ostalo inozemstvo se smejo oddajati pisma, dopisnice (navadne in one z odgovorom), tiskovine vseh vrst, poslovni papirji, vzorci brez vrednosti, in sicer tudi priporočeno. Pristojbine se zaračunavajo po mednarodnem tarifu. Povzetne pošiljke in poštni nalogi so za zdaj zaradi prekinjenega denarnega prometa nedopnstni. Ker so inozemske pisemske pošiljke podvržene do preklica cenzuri, je oddajati odprta pisma z naslovom pošiljateljevim na zadnji strani. Pri tej priliki pripominjamo, davso za pisemski promet v Nemško Avstrijo in Čehoslovaško veljavne nove tuzemske pristojbine.
„Sokol“ ima telovadne ure v gimnazijski telovadnici v ponedeljek, sredo in petek od 19. do 20. ure zvečer. Sokolice telovadijo iste dneve od %19. do 20. ure zvečer v telovadnici dekl. meščanske šole na Reiserjevi cesti. Poživlja se na točni obisk telovadbe.
Vaditeljski zbor.
Sladkor za vkuhavanje. Vsak stanovalec dobi l kilogram sladkorja za vkuhavanje sadja. V to svrho se ne bodo izdajale posebne nakaznice, marveč zadostuje nova, od trgovcev in od mestne prodajalne izdana družinska nakupovalna nakaznica. Kedor nima omenjene nakaznice, nima pravice do sladkorja, ker se bo oddajalcem sladkorja le toliko sladkorja nakazalo, kolikor je pri njih oseb prijavljenih. Z izdajo sladkorja se lahko takoj prične.
8.
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu").
Neverjetna vest.
Monakovo, 26. julija 1919. „Miinchener Post" poroča iz Curiha: Scheidemann se je baje s svojim prijateljem Parvusom pred osmimi dnevi odpeljal v Rim, da ponudi italjanskemu kralju v imenu državnega predsednika zvezo z Nemčijo. Kralj Emanuel se je posvetoval s socialističnimi poslancema Turatijem inTrevesom ter sporazumno s svojimi socialističnimi prijatelji predložil vprašanje papežu v odločitev. Scheidemann in Parvus sta imela dolg pogovor s kardinalom in državnim tajnikom Gasparijem v navzočnosti štirih drugih kardinalov. V Vatikanu govore, da bodo v kratkem, prišli odposlanci Ljenina in Bela Kuna, da se dogovarjajo s papežem glede zveze med Nemčijo, Ogrsko in sovjetsko Rusijo.
Ogri se umikajo.
Budimpešta, 26. julija 1919. (Ogrski brz. kor. urad). Višje armadno poveljstvo poroča dne 26. julija: Da ustavijo naše zmagovito bojujoče se čete, so Romunci v zadnjih dneh zbrali iz vseh delov Romunske vso svojo armadno moč v ozemlju onkraj Tisze. Da se izognemo spopadom z večkratno premočjo, smo umaknili svoje čete za Tiszo. Držimo Szolnoško mostišče in črto Tisze. Čete so se umaknile v največjem redu in brez izgub ljudi in materiala.
Syet petorice in Hindenburg.
St. Germain, 26. julija 1919. „New York Herald* izve, da je syet petorice na ponudbo Hindenburgovo, da gre namesto cesarja '4 sodišče, v tem zmislu odgovoril, da smatra prt.. '^maršala kot lojalen in junašk čin, zeljo fen,. ne zadošča ta nadomestek. Hin-vendar mu pa ..	-*>t.	izpovedati	pred	sodiščem
denburgu je prosta p«..	•»	tem slučaju ne mo-
kot priča, vendar mu pa »	~»n.
rejo zagotoviti, da ne bo kaznov.*.
Konec rudarske stavke na Angleškerf.
Rotterdam, 27. julija 1919. Iz Londona poroča Reuter, da so vsled pogajanj
Pisemski promet z inozemstvom zopet
EC	vSa”1 v;	bp;;r;;y;,taeSjS	j	saRSSt	2js
je pisemski promet z inozemstvom, izvzemši poravnave, bi jo je predlagala vlada,
MALA OZNANILA.
prodaja Franjo Farič, Pobrežje 3—1
Sadne preše in mline
pri Mariboru, Nasipna ulica št. 20.
raznih sistemov (železne in z lon-rflcUliiBSKc čenimi ploščami, ploščevinaste) prodaja Franjo Farič, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica št. 20.	.	3—1
li:«. rizling in trao dalmatinsko od 56 litr. VSIbUj naprej, ter sadjevec in Ciislo vodo se
razpošilja po najnižji ceni od podjetja 5iiva*vrelec, CuStanj. Kupijo se stari zamaški.	5—5
Tmiarraar 27 star> s premoženjem v znesku I i>U£ii saaSv 200.000 K, se želi omožiti s pošteno slovensko gospodično v starosti od 20—25 let, ki ima nekaj premoženja in je zmožna vseh gospodarskih poslov. Ponudbe na upravo.	3—3
Kljiramčarske pomočnike slovensk.
narodnosti sprejme tovarna strojev Franjo Farič v Pobrežju pri Mariboru, Nasipna ulica 20.	3—3
(prešo) za bučno olje proda Franc iJ&li3>i\Oia!!LU Farič, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica št. 20.	3—3
Plima svinjsko masi Suho meso Slanino Braunšvajger Fiiolo
Psraien Ječmen š la Kneipp ECaven nadomestek
prodaja na debelo in drobno	3—1
Prva slavonska tvornica suhomesnate robe in masti Jovo Gigovič Novagradiška
Podružnica v Mariboru: Glavni trg št. 21
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic!
Risdeče maline
prevzame
Strojna pletarna Valburge Oman
Maribor, loistca ulica 4.
j za eksport kupuje »BALKAN«, trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska c. 33. Prosi se ratančne pismene ponudbe.	8—4
Za uvoz in izvoz
1
11
Restavracija in hotel
pri „Z a h p cii"
(hotel „Mohr“), Maribor
i $
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe. — Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla Janžer.
*
A
volnene flor in svilene flor
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
Vladimir FavISel;
• Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
preuzamem blago vseh žito, moko, milo i. L d, vedno v zalogi.
Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami
Import in Export
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
»Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
fino štajersko blago Spisal Matija P i r c, profesor v Mariboru.
Nogavice
Slivovko
prodaja in razpošilja po povzetju
= FERD.O SERT
import in eksport Maribor, Koroška cesta št. 21
Brata C/ošnjah
PTUJ
Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni inpodpetni cveki,drete, platno.
^3iaaaE3i5i5EHH;,i8a*oi
Brošura stane 1'— K, s poštnino 1 ’05 K I Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% Dopusta.
t
eber F.. Koroški kolodvor
Ivana Sinkovič roj. Mihelič naznanja v svojem, v imenu svojega sina Karolg ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njih iskrenoljubljeni soprog, oz. oče, brat, svak in stric gospod
VALENTIN SINKOVIČ
ključavničarski delovodja v delavnicah južne železnice
v nedeljo dne 27. julija 1919 ob Vi20, uri po dolgi mokepolni bolezni previden s tolažili sv. vere, v 58. letu svoje dobe boguvdano preminul.
Truplo nepozabnega pokojnika se bo v torek dne 29. julija 1919 ob 18. uri v mrtvašnici cerkvenega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovilo in nato v rodbinskem grobu položilo k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek dne 1. avgusta 1919 ob 7. uri v župni cerkvi pri sv. Magdaleni v Mariboru.
Maribor, dne 28. julija 1919.
Mestni pogrebni zavod v Mariboru.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
DelniSka glavnica J5,000t000 K
Rezervni londi nad 4,000.000 K
mr Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici' in Celju.
Obrestuje vloge n« knjižice in na tekoči račun s 3 odstotkov brez odpovedi, Jjrotl trimesečni odpovedi 8 3 in četrt odstotkov čistili.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji la predujme na vrednostne papirje in blago.	. ..
Izvr3uje_v8e bančne transakcije.
D
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje Itd.
tnlnis i TN»1W»
t)vW tf'£ <
Odgovorni fredalls: F*, VO«lW-
T: Kiurl Rubitith v Mtriten,
vrst, kakor katero imam
»Mariborski delavec**
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg-Ortner Jožef, Schmidov trg 2 . Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar.,	„	„
Schifko Terezija	„	„
Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
iurko Marija, Koroška cesta .ackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., (Tlagdalena, Franc Jož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 are Jožefa, Glavni kolodvor