Z m e s. XVII. Zmrzlikarjev Tone je v svojem izobilju prostega časa skrpucal napad na vse slovensko učiteljstvo v nSlov. Listu" št. 28. Napad je toli ostuden, da dotičnega člankarja le pomilujemo na njegovi besnosti Cujte! Vprašanje in odgovor. Vprašanje: Ali ugajajo ljudske šole na Kranjskem vsem pravičnirn tirjatvam in ako je notranja kakovost in vrednost teh šol primerna žrtvam, katere nara izkaže proračun normalno-šolskega zaklada vsako leto? — Odgovor Rešetarju: Ljudsko šolstvo naše ni popolnoma tako, kakršno bi moralo biti; navzlic vsera žrtvam, katere doprinaša dežela naša za šolstvo, nadkriljuje nas v tem oziru glede notranje uredbe vendarle marsikatera dežela (menda misli na Tirolsko?) Eden razlog tiči v usodnem načelu, katero je žalibog raerodajno za vzgojo učiteljskega naraščaja, multa sed non multum. Odkod pa dohiva naše učiteljstvo svoj materijal, odkod se rekrutirajo učiteljski kandidati? Tukaj tiči raenda glavni vzrok pornanjkljivosti ljudskega šolstva našega. Na nioškem oddelku učiteljišča so večinoma taki elernenti, ki niso raogli prospev a t i n a s r e d n j i š o 1 i. Ce jih je zadela katastrofa v gimnaziji ali na realki v podobi slabega reda, in če n i karaor drugam niso rnogli, potem pribežali so na učiteljišče. Veliko je izjem, ampak dosti je pa vendar takega življa na pripravnici. Ljudje, ki so praktično dokazali, da se sami ne znajo učiti, tistira se izroča poklie, da poucujejo druge!" Fej! Ali misli Tone, da dado rede kar zastonj ? Ali pripravnikom ni treba napraviti rnature in pozneje izkušuje sposobnosti, kjer morajo dokazati zahtevano znanje za svoj poklic? Pri duhovniških konkurzih naredi pač vsak izpit, ali zna kaj ali ne, nikdar pa pri učiteljskih izkušnjah. Tone, berite »Siiden" št. 77: ,,Heutzutage besitzt die slovenische Nation eine so tiichtige, ausgezeichnete Lehrerschaft und eine so allgemeine, vortreffliche Volksbildung, dass siedarin keinem anderen Volke nachsteht, wohl aber viele darin ubertrifft". Poslušajmo, kakšni elementi gredo v leraenat, dvornega svetnika Šukljeta, ki je letos na volilnem shodu v Novem mestu rekel: ,,Videl sem duhovnike, kateri so se kot slabo nadarjeni, okorni in navadni učenci šolali pod raenoj. Z največjo silo spravili srno jih skozi maturo ; ko vstopijo potem v semenišče, se enostransko pripravijo za svoj stan, a splošne omike, obširnega obzorja, zlasti pa politične vede si tam naravno ne morejo pridobiti. A glej čuda, komaj postane tak revež kaplan v kaki hribovski vasi, že misli, da mora apodiktično govoriti o vsaki stvari! Novodobnega življenja ne pozna, o težkih problemih narodnega gospodstva in političnih znanostih ima k večjemu nekoliko enostranske, slabo prebavljene teorije in vendar oblastno obsoja in zaraeteva vsakega, katori drugače sodi o političnem in gospodarskem organizmu kakor on, ter zmerja vsakega, da je brezverec". Gola isfcina! Urednik glasila katehetov me imetiuje nduševno revče". Na to mu ne odgovorim ničesar drugega nego: Geschmack und Ohrfeigen sind verschieden. Jezi se, da sem omenil katoliške in protestantovske misijonarje skupaj, ki so na Kitajskem gotovo ranogo zakrivili. Katoliški misijonarji so po njern »nositelji vere m omike". Kaj pa nosijo protestantovski misijonarji po Kitajskem? Ali sarao hlače?! Vprašam uredništvo »Slov. učitelja" samo to, kaj bi se zgodilo, ko bi prišel kak pravoslavni raisijonar v Ljubljano ali na Dobrepolje, kaj bi storili z njim? Sapienti sat! Poročila o duhovnih, kakršne priobčujeta ,,Narod" in ,,Soča% pa niso izmišljotine, nego pure Wahrheit; imena dotičnih ,,gospodov" zveste v obeh uredništvih. Ali ste čitali, zakaj je bil aretovan župnik v Dekanih, ki je zapeljai 181etno Marijo Cupin? Ko so se pokazali nasledki, je segel po prepovedanih sredstvih in po porodu pa sara opravil posel babice ter nesel sara rojeno dete na farovški vrt ter ga tam pokopal. Ali je to tudi izmišljotina? Za danes vam nečem servirati še več drugih zanimivih slučajev. Ker so pri »Slov. učitelju" radovedni, zakaj objavljamo tuke stvari, odgovarjam kakor ,,Soča", ki pravi: ,,Hudujejo se na »Sočo1*, ki te politikujoče grešnike šiba in razkriva njihovo hinavščino, njihovo očitno pohujšljivo delovanje. Hočemo j i in dok a z a t i, da niso nedotakljiva kasta, niso sancrosancti rimski tribuni! Hočemo jednakopravnost! Ako oni za-se reklamujejo geslo : »Ne glejte, kaj delamo, marveč kaj ufiimo", tedaj bi moralo i za nas posvetnjake isto veljati! Toda ta priviligovana kasta meni, da srae psovati in razpostaviti na sramotilni oder vsakogar, ki jej ni ljub, kakor je učil Alfonz Liguorski, dočim sama sebe skrbno skriva v talar, ki naj bi bil nedotakljiv, to pa zato, da ne bo — pohujšanja. Ne boš! Mi tako dvojno mero odklanjamo". Kakor je neraški cesar velel, naj v bojih na Kitajskem ne dado nikdar pardona in naj delajo kakor divji Huni za časa Atile, tako nekako besno gonjo so po Kranjskem zaceli klerikalci proti nekaterim zaslužnirn učiteljera. V Št. Vidu nad Ljubljano se na vse pretege trudijo odstraniti vrlega Žirovnika, ki je znan še kot muzikalično naobražen rnož. Narodne pesmi, katerim je župnik Groga pred letom dni navdušeno ploskal, so postale sedaj strašno pohujšljive; 22. raalega srpana je devet poštenih deklic, ki so navzlic grožnjara še hodile pet »zaljubljene pesrai", izključil iz Marijine družbe. Glejte ga, glejte, zatiralca narodnega petja! Slomškovo slavnost na Ponikvi so pomagali tudi ucitelji poveličati. Nadučitelj Strmšek je izborno rešil svojo nalogo kot slavnostni govornik, peli pa so tudi sarao učitelji. Naj vidi svet, kaj znamo. V Knittelfeldu na gorenjem Štajerskem so pri uradni učiteljski konferenciji poslali nErgebenheitstelegrarama deželnemu šolskemu nadzorniku in okrajnemu glavarju. 0, ti grdi servilizem ! R. Seidel pravi: Begehrst im Amt Du vorzurucken, so lasse nur wie Teig Dich driicken, die Ober'n lerne tiichtig loben, und trage nicht den Kopf nach oben. Kešetar.