izhaja trikrat na teden Tsaki torek, Četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicaee $-*.oo. Za Evropo S^.so. Za Chicago S^.so. Li oT ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogaj ali ŠTEV. (No.) 141. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. iqiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO .ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q. Jfflvjesloga tlačij CHICAGO. ILL., SOBOTA. 2. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER, 2, 1Q22. LETO (Vol.) VIII. IREV. PAVEL JAKOB DREY 0. F J I M., UMRL. I Xarotl pri katerem število rakev prekaša število zibelk, je na smrtni postelji, umira. Narod katerega voditelji hitreje umirajo, kot novi stopajo na njih mesta, n« mori' z veseljem gledati v bodočnost. Tak narod smo mi ameriški Slovenci. Kdo ie pravi voditelj našega tukajšnega ljudstva? Duhovnik! Kar je še drugih, ki g rabijo za vajeti, -o z malimi izjemami zvoditelji. Kje so bili ti, ki se zdaj širokoušti;o. kot pravi Mpjzesi našega naroda, ko je duhovnik doživljal prve težave nase ljenistva? Nikjer jih ni bilo. Zakaj? Ker so bili njih magneti, ljudski žepi, še suhi in prazni. Duhovnik pa. ki mu jt glavno bratska duša, je šel za njimi čez morje, v času, ko je imela duhovščina v stari domovini še zlate ease. hi tukaj? Vprašajte naše slovenske duhovnike, ki so pred kakimi dvemi desetletji pri -1 i za s- ojimi rojaki v to svojo drugo domovino in začeli vstanavljati slovenske /.u pni je. To pač niso bili zlati ča>i zanje. Po raznih, naravnost bera-vkih luknjah -o sc morah potikati. Nekatere so ponoči dobesedno podgane glo-dale. A - vztrajali, ker jim ni bilo za dolar, ampak za duše. Ko so bile te duhovne t ar me z velikimi težavami že "sklinane," so šele jeli prihajati svetni "voditelji" in začeli bahavo stopati pred ljudstvo, kakor skušajoči hudič pred Kri-stu-.:.: \ -e t. je moje . . . 'Zato naj se naši zvoditelji rogajo kolikor se hočejo, jaz <> •: iv!;um: Duhovnik je bil in je edini pravi voditelj našega tukajšnega na roda. SHIB SUBSIDY BILL.' Toda vrste teh voditeljev se hitreje redčijo, kakor je mogoče vrzeli mašiti. Kmalu od začetka leta se je zgrudil pod smrtno koso naš patriarh Msg. Huh. Kaki r lm je škoda, je \ endar popolnoma dozorel za žetev. Ko je začela jesenska burja trgati / drevja suho listje, ki bi se v mirnih dneh še nekaj časa držalo na njem. je smrtni dih tudi z našega drevesa odtrgal en list, ki še ni bil zrel za grob. Res. da ni imel je biki Še Rev. Josip Tomšič, nad katerim se je komaj zemlja zagrnila 111 zravnala. Danes na Zahvalni dan pa smo iz New Vorka dobili brzojav: P. Pavel Drev danes umrl. Ta žalostna vest nam ni došla popolnoma nepričakovano. že kake -tirinajst dni >em smo vedeli, da leži težko bolan v bolnišnici sester fran-čiškank. Sporočilo se nam je celo, da je nj več pomladne svežosti. da niti poletne ne, a vsaj zgodnja jesenska moč v nit-m. Zato smo se začudili, ko smo zvedeli, da je odpadel. To je bil KRATKE N0YICE. -- I — Med domačimi Bolgari in Tur-j ki v zapadni Traciii se ie razširil 11-[ i por proti grškim četani, ki se umikajo iz Tracije. Oboji Bolgari in! Turki napadajo umikajoče (irke. — Glasom poročil iz Mexico Citv. ie obležalo 16 <>seb mrtvih in veliko ranjenih pri včeraišnem spopadu,' ki se ie završil med mehikanskem] vladnem vojaštvom in civilnimi demonstranti. ki so hoteli baje razie-i iati tamošnji mestni vodovod. — Na Irskem so pričeli«"prosti državljani" - splošnem razor< »ževfci-niem civilistov. Vsi civilisti mora i i* oddati orožje predpisanem oblastem. ali iih pa zadene težka kazen. Pekom zadnjih dveh dni. so preiskovalci. ustrelili tri civiliste, ki so se protivili oddati orožie. — Po vesteh iz Tokio vladajo sedaj v A ladivostoku neznosne razmere. l*ol£eviki grozno zapostavljajo ^liele Ruse". Japon>ke bojne ladiie so sprejele nad dva tisoč beguncev, ki jih bodo prepeljale ne-jkam na Kitaisko. Ameriška vlada zalugt*?^ tail , Švicarske vlade, da ii izroči Tohn \Y. De Kav-a. zaradi gotovega po-nexerienja. i >e Kay je bival svoječas-, no v \\ aukeganu. — V Washington it ie timrl repit-blikanski kongresnik fames R. Mann iz Chicage. Obolel ie^ianagloma za pljučnico, ki ga ie ^n^nila v par ian-ki zunanji minister podpisal; dneh. sporazum, ki določa tudi izpraznitev — Predloga za lahka piva in vi- tretje dalmatinske zone. A Mussoli-tia pravijo mokrači. bo gotovo spre- ni se bo za ta sporazum najbrž tako New York. — Kongres se ie dne jo. novembra sestal v izredno zasedanje. in glavna točka dnevnega reda je takozvani Ship Subsidy Bill, t. i. zakonski načrt o podpiranju a-meriške trgovske mornarice. V svoji poslanici Kongresu ie predsednik Harding toplo priporočal spreiem tega zakona. Ker je o tem zakonskem načrtu toliko govora iti spora in ie radi niega pričakovati živahen boi v kongresu, ne bo odveč, da omenimo tu glavne točke tega zakonskega nredloga, tem bolj ko se isti tudi živahno dotika interesov priseljencev. Ta "bili" uvaja sistem podpiranja ameriške trgovske mornarice potom subvencij. Dodatno k temu predlaga se načrt za prodajo ladij, ki so lastnina Združenih Držav, približno it milijonov ton. Zakonski načrt določa direktno podporo ameriškim brodolastnikoni v obli- ■ ki plačil v gotovini in indirektno nodporo v obliki oproščen ja od davkov itd. Kar se tiče prodaje vladnih lad i i. zakonski načrt daje polno moč Shipping Board-u. da proda ladie brez oglašanja ali natečaja, ako pet čla- ■ nov Board-a to odobri. Kupci ima-I io petnaist let časa za popolno plačilo kupnine. r Direktna podpora obstoji v suh- ■ venciii, izplačani \ gotovini na p« d-- lagi obsega in hitrosti ladje. Su;>- tjegovo stanje brezupno. Vendar smo dan venciia nai znaša pol centa za vsa- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ra dnem pričakovali razveselji4ejših poročil, to timbolj ker Rev. Drev ni bil kaka ko debelo tono in za vsakih sto na- jeta pri prihodnjem kongresnem za-« tnalo brigal kakor Lenin za carjeve-pozno-jesenska astra ali krizantema, da niti georgina. znanilka jeseni ne, ampak| etičnih \nili. ki iih preploveio jadr-J sedanju. le vsai trošt ! pogodbe. ■ m lad na cvetlica, ki gleda polna življenske sile poletju nasproti. Po- njce: kar se pa tiče ladij 11a stroje, — "Subvenčna predloga" za dr- Ostrižena Tugoslavija. Radi babi-kako malo izbirčna je smrt. da je podobna otrokom, ki popolnoma precJlaga se subvencija. ki gre odj žavno podporo mornarici je bila Ionskih notranjih razmer zunanji SO- ene desetine centa za vsako debelo! zadnjo sredo sprejeta v kongresu, vražniki fugoslaviio večkrat ostri-tono in za vsakih 100 morskih mili \ senatu se pričakuje, da bo pred-; žejo. kakor ovčar svoje koštrune. glede parnikov. katerih hitrost zna- loga nekoliko spremenjena. i Zopet so jim Mažari odiedli pre- zabili snu _ nezrelo sadje klatijo. Zato nas je brzojav č> njegovi smrti osupnil. Že smo delali načrte, kako mesto bo v bližnji prihodnjosti zavzel, da očiščen po britkib sktts-ijah in poln mladega sera finskega duha, s svojo mogočno besedo globoko zasta- vi brazdo v srca te ali one naselbine. A ni še dobro prijel z;, plug. mu je že smrt ^ jj morskih mili (lo centov| — Trgovski department v Wash-I ceišen kos v BanatU. Mei tem tttdl roke odtrgala od njega in mu rek a: \ imenu bozje postave z mano! In odsto- h. , ill|?tomi nanierava obdavčiti želez-, ogromna posestva nadvojvode Fri- p.l je brez obotavljanja, ker je vedel da so božja pot, cetud, mnogokrat neum- pomenjalo. niške družbe s posebnim davkom na derika v Belii, ki iih ie upravljat Ijiva, vendar več no pravična. 1 ako tudi mi klanjamo >~oje gla*e pred nedoumm- 11 . . , ' . . 1 1 11 , • , 1 i- 1 r , 1, U , • j ... . k] . 1 da ladrmca od 10.000 ton. ki ie pre- vse dohodke, ki bodo presegali 6 od- Ione Kristan. Le kdo, se bo on 10-"" V' t r e n ut k u ? 11 am cel potok njegovega življenja ni ,,, Ko je došel v Ameri- ^t od ;.ooo morskih milj. bi stotkov čistega dobička na lastnino! kal za njimi, ker take molzne kra- ko, je šel najprej v Texas. Pozneje se je javil našemu kor.iisarju Very Rev. Benig- dobila odškodnino: TO.OOO-krat .« delnice nn Snoj za sprejem v naš red. Ker svojih bogoslovnih naukov še ni končal, ga je krat poj centa. t i. $2.?oo : ravnotako _ — V Kockiordu. III. se ,e stra- Rev. komisar poslal k našim poljskim bratom v PulascL Wis., da dovrši bogo- znaša 2 \ mili. bi za isto pot dobil: silo opekla I kletna Helena Hoage. slovne študije. Nato je bil posrečen v mašnika. Zdajšele v>i moral napraviti pred- velik parnik, katerega hitrost I o telesu ie zadobila strašne opek- pisani redovni novicijat. ali lrto poskušnje. Ker je bila pa taka stiska za duhovni- lO.OOO-krat ^O-krat 2.10 centov, t. i. line. Zdravniki izjavljajo, da bo po- ško pomoč, je takoj začel z duhovnim pastirstvom. Najprej je dajal misijone. po- $1 ^.000. Za manjše ladiie se ne iz- treba kvadratnih palcev kože, tem pa, ko je Rev. Tomšič šel kot foresteitski župnik radi bolezni v pokoj, je plačjtie nikaka subvencija; mini- da se ji zakrpa njeno telo. Vprašali dobil tamkajšno župnijo, kjer je napravil strog dušnopastirski novicijat, ki bi se rnum ie določen na T .OOO debelih ton bodo njene sorodnice. če bi ii hotele mu bil gotovo za celo bodoče življenje poznal, če bi mu bil Bog dal tudi zlato za jadrnice in i.^oo ton za druge odstopiti vsaka nekoliko kože. mašo dočakati. ladiie. — V Cincinnati. Ohio ie bil te Vem. kaj so že stari pagani rekli: De motuis nil nisi bene. O mrtvih samo podpora se izplačuje ladii za dni ustreljen patrolman, zatem, ko dobro! Vem pa tudi, da se ta pregovor navadno napačno razlaga. Saj ni rečeno-1 toliko mj]j vožnje le. dokler ie v| ie aretiral štiri bandite. Ko se ie lil nisi bona ampak: nil nisi bene. To se praxi: Tudi o mrtvih lahko kaj slabega obratu kf)t tro-ov<;ka ladia v privat-| vrnil iz ietnišnice. ga ie peti po- poveš, a ker ne veš in tudi. eč zvedet« ne mores, koliko moralne krivde je imel ^ Jastnini }n rc * 5.000 — kron ..........$19.50 10,000 — kron .......... $38.00 500 lir ................... 25.OO 1000 lir .................. . 50.00 Pri večjih svotah, ki presegajo svoto dvajset tisoč kron, ali dva tisoč lir damo še posebni popust. Za pošiljatve v dolarjih glejte oglas na drugem mestu v tem listu. '' ——"O"1'' Issued three t»mft a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3.00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. 11 JUGOSLAVIJE, i - / Umrl je nagle smrti Rev. Franc Indof. župnik v Tavoriu pod Liub-liano. Zadela ga ie kap. Roien ie bit v Ljubljani 1. 1868.. v mašnika posvečen 1. i8<)i. Njegov brat ie frančiškan. P. Henrik, sedai v Rimu na. meinarodnem kolegiiu sv. Antona. Umrl ie v Ljubljani Mr. Lovrenc Blaznik. oče Rev. Al. Leo Blaznika. župnika slovaške župniie v Haver-straw. X. V. Zima se oglaša v starem kraiu. Cioreniski in Dolenjski hribi so že dobili bele kape. Po dolinah se zaenkrat sneg Še ni mogel obdržati. , dasi ie pokušal. Večerne šole v lugoslaviji. Prof. Vidakovič ie pred dvemi leti začel ; z večernimi šolami s samimi takimi učenci, ki so dovršili ljudsko šolo. Po dveh letih iih ie pa že nekaj maturantov, ki se bodo zdai vpisali na tehniko. Ti so pa še boli hitro študirali kot mei vojno. "Se razume, da trkal na vrata sem bil še ram zadnjih par let. tukaišni Sloven- t)nrc?> dobro sprejet, ko se tako ne-ci dobro napredujemo. Večina ima časa pogovarjamo o farmarskih svoje lastne avtomobile, in kakor se Tazmerah in drugih rečeh, zapazim sliši si trije nadaljni rojaki mislijo i?1(;,iteni C'asom na mizi ležečo "rde-nabaviti nove avtomobile na spom- |)rosvet» in i)oletr nje njeno ma-lad. Trije tukaišni rojaki so prodali svoje farme, bile so jim premale in kupili so večje, tako ima Mr. John Repeš lepo urejeno 120 akrov obse-eaiočo farmo z velikim vrtom in modernim poslopjem, dve milje oddaljeno od mesta Hesperia. Mr. Frank Mesner ima 100 akrov ob segajoč o farmo blizu svoje prve farme, ki jo ie j>rodal. Ima lepo in prostorno hišo. lansko leto si je postavil velik moderni hlev (barn), ki je v ponos Tak ropar pa ni samo tisti, kil na flika je dobila celih tri tisoč do-*»ropa posameznega slepca. Prav larjev. Zakaj? Zato. da bo zopet za- tak je tudi tisti, ki hoče oropati nezavedno duševno slepo maso. Tak človek je slabši od Kajna, ki je ubil svojega' Tastnega brata, na takega človeka pade neodpustljiv greh. kajti tudi pri roparjih in tatovih ima usmiljenje svoje gotove meje. Za takega človeka ni pomilovanja, ker tak v pravem pomenu besede, sploh človek ni, ampak hijena v človeški podobi. strupljevala slovenske delavce po Ameriki, da bodo postali še večji duševni slepci, kakor so. Ljudje ki so to izvršili so slabši od Kajna! Sedaj bodo ti narodni roparji porabili nabrani plen. za nadaljno še večje poneumnevanje našega delavstva. Ti ljudje so tudi voditelji neke druge podporne organizacije. Ali se ni bati. da bodo. ko bodo narod j kot maso popolnoma poneumnili. Mej nami Slovenci v Ameriki se segli tudi v njene zakladnice? Ali je pravkar izvršil tak rop. Pred par ni od ljudi, ki niti slepcu ne priza-tedni so ga izvršili znani koritarji neso. kaj takega pričakovati? Po na Lawndale. Pri nezavedni, delav- vsej pravici! ski masi. s>> pričeli pred par leti ob- Narod, ki gledaš vse to tako mir-sirno kampanjo, za našo staro do- (inboš nekega dne razočaran. Pro-movino. Zbirali so darove pod pret-Iklinjal boš dan. ko si prvič čul te vezo, da bodo doma upostavili re-[brezsrčne prekucuhe. Pregovor pra- ter naisrnusnejši list Svobodo, pre-štrihano z raznimi barvami na vse strani, na vse štiri komarje. Postal sem radoveden, kaj j>omeni oni lišp okoli one cunje; tedaj mi pa oni naš junak z vsem svojim junaštvom, ponosno pove. da je nje dvajset-letni-ca njenesra obstanka. Nato jaz opomnim. da ima zelo slabo prošlost. da ie veliko naših rojakov spravila v nesrečo in jim zastrupila dušo in srce. Tedaj se ta junak potetrne iz hlač tukaišni okolici. Mr. Frank Rupar'z .vsem svo,im rdečim junaštvom in pa ima zdaj svojo farmo štiri milje mi. DnŠne dokazovati, češ. da se to. od mesta Holtona na zelo lepem n.a,bo1^ Il?tl ,n (la kot taki odpirajo prostoru z lepim modernim poslop- liudem ako bi jih-ne bilo je pojem. On je tudi najbližje katoliške >'.dan ' 1)1 b,h ,1lulie bo1' zaslep-cerkve. kar nas je tukajšnih Sloven- I,em kot Sraviti v popolno te-lastno moderno mlatilnico, ki mlati I" ako se hoče prepričat io j)ranam tukajšnim bližnjim Slovencem, v> resnici, tedaj, da naj se on naroči kakor tudi drugim tuierodcem. Le- na katoliški list, in kot taketra tos ie bil zaposlien pri mlatvi nad konca do kraja in da bo dva meseca. Več tujerodcev je na kmalu izprevidel. da je bil močno niega čakalo po dva do tri tedne, zaslepljen od rdečih časnikov. Pri-dasi so se jim ponuiali njih lastni teni Potegnem iz žepa eno Edinost, rojaki, a so jih odklonili, to pa zato. kot za ofrled. in pa ako bi se hotel ker Mr. Murna dobro poznajo od naročiti. Ko bi Vi dragi bravci vi- zadnjih par let nazaj, da je vesten'ustl! IZ svoiih ust celo resto psovk s,:>vil s pomiiovainim nasmehom, služijo, samo. da sta njegova fraze, tako imam tudi jaz pravico čem spuščati v nobeno polemiko, dva. pridna sinova po imenu Martin jzatrovarjati svoje prepričanje. kate- [mogoče bi zašel z njim v kak nepri- ta čvrsta in spretna inla- - _______n_ ro vem. da je pravilno, in da temelji na čisti resnici. Zavedal sem se. da nisem še v rdeči Rusiji, ampak na tleh svobodne Amerike, tedaj je prišlo med nama do ostrega prerekanja, ko sem ga vprašal, da naj mi dokaže, koga so še socialisti naredili in kaj imajo za pokazati. Mož vstane in mi predstavi S. N. P. T-. češ. da ona je največja in najbogatejša organizacija v Ameriki. Nato mu rečem, da s tem ni veliko dokazal, da kaj tudi katoličanje imamo za pokazati in polesr tega pa še veliko drugih stvari, katerih mu sedaj ne bom imenoval, predstavil sem mu K. S. K. |. mogoče, da nima ravno toliko članov kot S. N. P. T. toda dobro pa vem, da je na dobrem stališču, to pa tudi vem, da ie pri S. N. P. 1. veliko članov, ki so pravi katoličanje, kako so notri prišli eni. to rojaki sami ne vedo. Predstavil sem mu pa par slovenskih mož naših pijonirjev. na katere smo Slovenci ponosni, ker so našemu imenu priborili mnogo neizbrisne slave, ker so imeli pri A-merikancih velik ugled. Tako sem omenil pokojnega Monsignora Bu-ha, koliko ie dobreera storil za Slovence pa tudi drutre narode. Tedaj mi zopet oderovori kot tak, ki črpa svojo znanost iz rdečih listov. da ie imel Father Buh zlato polje med Indijanci, češ, da si je nakopičil veliko denarja. Kakšno zlato polje je imel pokojni Father Buh mej Indijanci, to bravci prav dobro sami vedo, posebno še tisti, ki čitaio letošnji Koledar "Ave Maria". Da mu pa vest nekaj očita je srotovo. ker ve. da bo boral umreti in želi, da bi era katoliški duhoven pokopal. oziroma bla-goslovil nieerovo telo in njegrov grob. trdil je namreč, da ga mora katoliški duhovnik pokopat, pa najsi bo pokopan na katoliškem ali kakem drugem pokopališču. laz sem odločno zanikal, da katoliški duhovnik ne pokoplje človeka drugje, kakor na katoliškem pokopališču. pa tudi če ie katoliškega prepričanja, izvzemši v vojnem času ali kakem drugem slučaju, ki se drugače pomagati ne da. Se veliko bi imel za popisati glede tega našega zaslepljenega rdečega rojaka. pa vidim, da sem že pre-cei daleč zašel z mojim dopisom. Omenim naj še. da smo imeli sredi meseca oktobra sv. birmo na Brunswick. Mich. Pri tej priliki je 'prejelo zakrament sv. Birme nad tri- kakor imaš ti deset slovenskih otrok. publikansko vlado, da bodo odrešili zasužnjeno Goriško in Primorsko. 111 bogve kaj so še vse obljubljali, ko so ti veleslovenski patrijotje agi-tirali po hišah in nabirali krvavo zasluženi denar od ubogih proletar-cev, ki so si utrgavali svojim lastnim ustam, da so dali v ta namen, ker so bili prepričani, da gre za svet vi: "kar mačka rodi — vse miši lovi . . Tako je tudi s temi ljudmi. Svoje vrste miši — plen — bodo lovili še naprej med nezavedno maso, t. j. "dolarčkov." kateri jim diše. Narod, pazi na te prekucuhe, dokler je čas. Drugače boš nekega dne še bolj razočaran, kakor si danes! Kajti, to so najbrezsrčnejši roparji, namen za svobodo naroda in za njih ki niti slepcem ne prizaneso! REV. PAVEL (JAKOB) DREV, O. F. M. UMRL. (Nadaljevanje s 1. strani.) teh župnij, ki jih imamo, ne bo mogoče z duhovniki domače krvi opravljati. Ne moremo, ne smemo Bogu izpraseyati vesti, zakaj nam je vzel tega, zakaj nam jemlje druge, še predno nam je dal nadomestilo zanje. Naša misel je, če tudi božja kdo ve, da je Rev. Dreva vzel zato, ker morejo foresteitsko župnijo menda samo še nebeški patroni in priprošnjiki rešiti raznim mor, ki ji ne pustijo dihati. -r-uaj ima a\ra gori. ki je gotovo ne bosta pozabila. Zakaj jemlje druge, naj bi si pa vsi ameriški Slovenci malo vest izprašali. Bog pošilja misijonarje v tuje, pagan-ske kraje, ker svojih nimajo in imeti ne morejo. Ko krščanstvo oožene zadosti pozpne globoke korenine, da se more duhovščina iz domačega ljudstva rekrutirati, tuji misijonarje odpoklicuje drugega za drugim. Saj tudi mati svojega otroka več ne nosi v naročju, ko more sam hoditi. Naše ljudi v tej novi domovini so zadosti dol-i?o njih starokrajski rojaki zalagali z duhovniškim pomladkom. Skrajni čas bi bil, •la začne tukajšne ljudstvo svoje lastne, tu rojene sinove, v večjem številu posvečati službi altarja. Ako ne, se jim zna zgoditi, da bodo nazadnje ostali čreda brez pastirjev, izročena na milost in nemilost raznim zgrabljivim volkom. Mi kot sobratje žalostni stojimo ob svežem grobu rajnega, ker nam tako manjka delavnih moči. Na drugi strani ga pa zavidamo, ker se je v pomladnem navdu-ienju za Frančiškove vzore preseli* k njegovi armadi v zmagoslavno cerkev. Počivaj v Bogu. dragi nam brat! Z LATA ZRNA. Zgrodovina ne pozna nikakeea o-mikanesra. kulturnega naroda, ki bi bil brezversk. ie rekel protestantov-ski učenjak in profesor Dr. Rinke v Kielu. * -o- Slavni laški fizik, grof Volta, ko-ieea ime ie vsakemu elektrikti znano. ie rekel: "Dolgfo sem imel dvome o veri, iskal sem io in sem io našel. Veliko pohuišanie za me ie bilo v mojih mladih letih, ko sem videl. kako mnosri učenjaki vero na- padajo. Sedaj pa vidim povsod edino le Boea . . . povsod." -o- Grofica Chatelet. katero ie Voltaire zapeljal v brezverštvo. ie običai-no nazivala vero praznoverie. Ko ie ležala na smrtni postelji, je vprašala Voltaire-ia. bi li ne bilo pametno, če bi se dala prevideti z zakramenti za umirajoče. In Voltaire ii ie odgovoril : "Storite, kar se vam zdi varneje." Takoi je poslala po duhovnika, toda predno je ta prišel, ie bila že mrtva. in Joe. ki neniča. ki se popolnoma razumeta na sedanji sistem, oziroma delati z , vsakovrstnimi poljskimi -tr<»ii. razumeta se tudi dobro pri popravlja-1 nju avtomobilov. Nai še omenim, da sta vzgojena v pravem katoliškem! duhu. Torej marsikateremu za vz-; gled. Kot vsako let«) tako tudi letos sem imel žito za mlatit in razumljivo je. da sem si želel Mr. Murna, in res. bilo je nekako koncem avgusta. k<> zapazim pol milje od mojega doma neko veliko stvar, ki se počasi pomika proti meni. bila sta vprežena dva konja in pa traktor na čelu. ko ne bi človek vedel kaj da je. bi si gotovo mislil, da prihaja kaka velika avstrijska havbica, da hoče morda obstreljevati našo okolico, seveda strah bi bil neupravičen. In kdo mislite, da je bil. bil je naš Mr. Murn s svojo mlatilnico. ko tako prihaja, sklicem svoje sosede, da mi pridejo pomagat. In res po preteku kratkega časa, smo bili vsi vsak na svojem mestu, bilo nas je po številu deset. Ko Mr. Murn da potrebno znamenje za našo ofenzivo, tedaj se kolesa zavrte in povem vam. da smo bili vsi dobro zaposlieni in vsak ie moral na svoji postojanki vestno svoje delo izvrševati, dokler ni bil konec. Najbolj slaba usoda je prav gotovo zadela mene. ker sem bil na postojanki pod cevjo "blowerjem." kjer pleve prihajajo iz stroja. Slamo, pleve in drugi prah je z veliko naglico prihajalo iz cevi, tako. da nisem popolnoma nič videl okrog sebe. Po telesu sem bil že ves poln kocin iz klasia, ki so mi ušli pod obleko in ko Mr. Murn zapazi, kie se nahajam. da na mene tako sramotno strelja njegova mlatilnica in mi preti. da me zasuje v kup prazne slame in prahu, mi priskoči na pomoč in sicer s tem. da krene omenjeno cev v drugo smer, s tem mi je bilo seveda veliko olajšano, ali slaba mi je pa še vedno predla, laz bi bil najraje vse skupaj pustil, ali ko pomislim. da kaj takega bi ne bilo prav lepo in dostojno in zraven pa še mnogo smeha, sem sklenil, vzdržati do konca, pa magari naj prično pri- V^V S f č Č. A A i A VENDAR ENKRAT smo dobili v naši cerkveni dvorani SV. ŠTEFANA NOV ODER Krasen je. Kar pogledat g-a pridite v soboto 2. in nedeljo 3. decembra 1.1. ko bo prva igra na prenovljenem odru. Začetek obakrat točno ob pol 8. uri. Vstopnina 50c. Vspored: 1. Nagovor. 2. Pevske točke oskrbi dr. Adrija. 3. Igra, "STARI IN MLADI." Igra v 4. dejanjih. OSEBE: Jamnik Jernej, kmet ................ g. Alojzij Železnikar. France, njegov sin..........................g. Joe Fajfar. Ea [ njegovi hčeri ............gdč. Brigita Shpenko. meiKa, j ......... gdc. Antonija Pogacar. Špehar France, kmet, Micin mož........g. Albin Zakrajšek. Zidanova Alenka, Francetova nevesta____gdč. Mary Koporc. Tine Remec, Kramarjev hlapec........g. Silvester Hrastar. Ptičar Blaže ............................ ^ john Sajovec. Kragelj Ivan, agent ...................... g. Frank Bicek. Matija, gostilničar .......................... Math jerina. Sejmarji....................a. Glavach ^n g. Fr. Bicek. Žandarm ................................ g john Sehavel. Čisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za novi oder. s PRIDITE VSI! ¥ __ _______________ _____ __!_ "EDINOST" ieten konflikt in potem bi iih dobil pod nos, kakor iih dobiio nekateri Icoritarii na Lawndalski ulici, zatorej rajši molčim. Pozdrav vsem čitateljem in čita-teliicam lista "Edinosti.'' R. Snider. -o- So. Chicago. — Pretečeni torek 21. novembra so članice podpornega društva Marijinega Spočetia v So. Chicago priredile zabavni večer ožjem domačem krogu svoji priljubljeni predsednici. Mrs. Uršuli Kučič. ki ie obhajala svoj devet in štirideseti rojstni dan. Članice so se zbrale na stanovanju Mrs. Kučič in so jo presenetile z krasnim velikim šopkom lepo razcvetelih rdečih vrtnic, ki jih ie bilo po številu 4Q. ravno toliko. kakor se je obhajal rojstni dan. t. j. devet in štirideseti. Na to je sledila zabava prav po domače v veliko zadovoljnost vseh navzočih. Blaei predsednici Mrs. Uršuli Kučič kličemo: še na mnoga, zdrava, vesela, zadovoljna leta! — Y nedeljo 26. novembra je zavladalo v družini Mr. Mergoleta veliko veselje. Najprej je bilo krščeno dete in so otroku dali ime IJud-mila, Terezija. Na to se je lepi krščanski navadi blagoslovila nova hiša. Po končanem obredu se ie pa razvila domača zabava, ktere se ie udeležilo lepo število sosedov, znancev. prijateljev, ki jih ima Mr. Mer-gole dovolj. Dobri družini Merg-ole-tovi želimo, da bi se zdravi veliko let veselili na novem domu, vsi srečni v krogu svojih otročičev ! — Preteklo nedeljo 26. novembra ob uri je bila poroka Mrs. Agnes Fugina in Mr. Anton Maholickv. Nevesta je letos bila prevzela kon-test pri cerkvenem feru in se ie veliko prizadevala. Nai ji sledi tukaj javna pohvala, ker ni hotela za svoj trud nobene odškodnine, ampak je vse storila za napredek cerkve sv. Turija. Novoporočenemu paru kličemo: Še na mnoga, zdrava, zadovoljna leta! -o-- Chicago, 111. — Danes in jutri ve-| čer se bo vprizorila v cerkveni dvorani sv. Štefana krasna igra "STA RI IN MLADI." Začetek igre bo obakrat točno ob 7:^0 zvečer. Na | programu imajo več lepih pevskih | točk. katere bo oskrbela "Adrija.'* Ker je čisti dobiček od te igre namenjen v korist cerkve sv. Štefana, ie pričakovati od strani faranov o-bilne udeležbe, V>ak faran in faran-| ka nai prav gotovo pride na igro >amia) in zraven pripelje še svoje prijatelje. Nihče se naj ne boji, da bo dvorana premajhna, če bo. jo 1 bomo pa raztegnili, saj imamo par "Ribničanov v naši fari! — Plesna veselica, ki i<> je priredil naš fantovski klub sv. Štefana zadnjo sredo večer pod imenom "Hard time partv4* ie izpadla nepričakovano povolino. Udeležba ie bila obilna in vsakdo ie bil izvanred-no zadovoljen z zabavo. Prav tako. Fantje le krepko naprej! — Poročila sta ?e v naši cerkvi sv. Štefana naša dobroznana Mr. Miller in Miss Marv Merlak. Poročene obrede je opravil Rev. Father Leo Novitcki. Kakor iziavlja Father Leo ie bila to prva poroka pri kateri ie opravil poročne obrede, odkar delu-ie v vinogradu Gospodovem. Novoporočenca sta odšla takoi še isti dan par ur po poroki na ženito-vanisko potovanie v zlato Kalifornijo. da tam kai v objemu zlatih solnč-nih žarkov preživita svoie medene dni. Naša cerkvena občina bo pogrešala našo pridno Miss Merlak, ki ie bila kot dekle vedno mej prvimi. kadar se. je šlo za korist naše fare. Na vsaki prireditvi smo jo videli. kako se ie trudila za cerkev, društva itd. Upamo, da ne bo nas zapustila v naprej, ampak, da bo še z večjo vnemo sedaj kot žena delovala pravtako, kakor ie do sedai. Novoporočenemu paru želimo kar največ sreče in božjega blagoslova v novem zakonskem stanu in pa srečnega povratka iz medenega že-nitovanjskega potovanja! — Na nagloma je obolel zadnjo sredo večer za pljučnico, naš preč. g. župnik Father Kazimir Zakrai-šek. Bolezen si je nakopal na misi-ionu, ki ga ie vodil zadnji teden na slovaški župniji v Mt. Olive. 111. Dal Bog. da bi preč. g. župnik kmalu ozdravel in zadobil svoje ljubo zdravje nazai! • — Operirana ie bila te dni v bolnišnici sv. Antona Mrs. Leo Mla-dich. soproga našega potovalnega zastopnika. Operaciio ie izvršil slovenski zdravnik Dr. 1. E. Uršič. O-peraciia ie bila baje zelo nevarna, a vendar, kakor kaže stanje bolnice ie pričakovati okrevanja, kar Mrs. Mladich prav iz srca želimo, da bi se v naikrajšem zopet zdrava in či-j la vrnila k svojemu soprogu in svo-, ji družini! SRŠENI. CUNO IN NEMŠKI SOCIALISTI Berolin. 27. nov. — Kakor v drugih evropeiskih državah bi jejo pravkar Ijute notranje politične boje, tako se bije tudi notranji boj mei raznimi frakcijami v Nemčiji. Odstop bivšega kabineta je povzročil precejšni) krizo in novo nastopli državni kancelar Cuno ima posla črez glavo pri notranjih reformacijah, katere ie že pričel urejevati. Ker je Cuno industrijski strokovnjak in iz trgovskega stališča velik trgovski veščak. je upati, da bo našel. ako ie to le mogoče v današnji Nemčiji pot. ki bo vodila, nazaj k normalnosti, dasi bo ta pot dolga in trda. To njegovo možnost vidijo vse stranke v Nemčiji in se tudi pridno oklepaio novega kancelarja. ki jim daie edino upanje, da bo spravil sedanje nemške razmesarjene razmcej v red in na pravi tir. Vsestransko so z njim — le nemški radikalni s-»ci-alisti so odločno proti niemu. ti s»> ga pričeli ovirati pri njegovemu de lovanju. Zat«» s«' pričakuje v vseh krogih, da bo tudi on sit lil vzgledu italijanskega mini .trškega piedsed-riika. di bo stopi! *jr»jd Pvichstag ir zaprosil za polnom v vseh zadevah v drža i. Ko s«- to zgo'.!I bo Cuno nastopil s silo i »roti social istom ki niso r obeno Fr.delovan 1? v dr { žavi. anuria nasprotno za sam razdor in povzroča nje nered v državi. Sicer pa ,-ocialisti št sami ne ved-»; kaj bi -ali' So pač navadni politič- j 1 ■ nerg.-u Zvonko pravi, da ie Rim, kakor morski volk, ki človeka požre s telesom in možgani. Zdaj mi ie iasno zakai njega ne požre. Pač zato ne, ker nima nič možgan. Tako smrdljivo mrhovino požira nekdo drugi. * * * Zvonko se baha, da ie dobil ob priliki listovega jubileja od raznih strani dosti sugestije, a pravi, da bi imel raje kak tolar, da mu ne bo z novim letom zopet treba iti s trebuhom za kruhom. * * * Ali ste že kdaj koga slišali resno trditi, da so v starem testamentu moški opravljali materinske stanovske posle? Kondatova Minka in Novakov Tone,.sta pa še danes prepričana. da sv. pismo tako uči. Potem se jaz ne čudim, če nimata vere. Vera ima svoi sedež v razumu. Kier pa razuma ni, tam zanjo ni mesta. * * * Kdor misli z ruskimi rubli rešiti svoi biznes. kakor Zvonko. ta ali ni daleč od poloma, ali pa iz Rusije podporo dobiva. * * * Nekdo mi je v svoji preveliki gorečnosti vprašal, zakaj ta spodnji takih, kakor ie Zvonko, precej ne pobero. ko so vendar tako zreli zanj. laz sem mu pa odgovoril, da zato ne. ker bi mu v želodcu obležali, kar bi ga oviralo v njegovem na-daljnem delovanju. Prevelike s . . tudi on ne more prebaviti. * * * Zvonko mora iz Evrope 4 'lit rat i" razne grešnike, da bi nam zamašil usta. Mi iih imamo tukai v izobilju in sicer v njegovem lastnem taboru. Ker imamo pa še toliko srca. da nikomur ne privoščimo petletne ječe. hočemo zaenkrat še zamolčati popolno ime. Če bomo končno le prisiljeni priti z njim na dan. nai se dotični Zvonkotu zahvali za ri- čet, sai mu ga on kuha. * * * Zvonko pravi, da Tone Teleban po cele tedne ni spal v svoji postelji. fo je sicer žalostno, če je res. še boli žalostno ie pa, če človek sploh nima svoie postelie, kot ie tak cigan, kakor ie Zvonko nima. ★ * * Veš kai, Pe-Terček. če si ti tistega "rodovitnega" Štajerca — per quasi domicilium — malo privoščiš, mene iako malo "badra." To ie njegova stvar. Z njim mi ne boš zamašil ust, le prepričan bodi. Če ie niemu prav. da lastni bratec v Bachu, in kakor praviš še v nečem drugem, van i pluje, je meni tudi prav. Bo vsa i vedel s kom se brati. Taz imam za oba samo: Pfui! Capito? * ♦ * Pc-terček, če bi ti kot fant. tako fri1 volno pisal o ženskah, bi si jaz mislil: Kai hočemo, ie pač v "Sturm und D rang Periode." Taki potrebujejo posebne norišnice, ki ie žalibog "SHIB SUBSIDY BILL." (Nadaljevanje s 1. strani.) na v obliki davčnih olaišav. Tako ie na pr. dobiček na ladjah preko i.soo ton oproščen od dohodninskega davka za dobo devetih let. začenši od 1. IQ21. To pa le pod pogojem. da brodolastnik investira dvakrat toliko, kolikor si ie s tem prihranil na davkih, v gradnjo novih ladij v ameriških ladjedelnicah. Nadalje. vsaka oseba, ki ie plačala pre-voznino za blago, uvoženo v Združene Države na ameriških ladjah, sme odbiti c; odstotkov te prevozni-ne od svoiega dohodninskega davka. Po treh letih, ko stopi ta zakon v veli avo. brodolastnik bo upravičen do subvencije le v slučaju, da vsai 1, , . .. . r ......"""-'^'i^. it v suiLdiu. ua vsa nit. ultra napredna Amerika se ni- 7^ odstot. vse tonaže. ki io on lastu- ma. Ce pa en ozenjen mož. kakor si. ?e ali upravlja, pluje pod ameriško tako klobasari o ženskah, bi iaz na mestu tvoie žene opolnoči šel "divorce" iskat. Vem, da bi bil ti v tem slučaju vesel, ker bi bil zopet "ledig" in "frej", ter ga sam lepo srkal naprej. zastavo. Brodolastnikom se daie s tem dovolj časa. da se iznebiio svo-iih sedanjih interesov pri inozemskih ladijah. Zakonski načrt določa tudi ustanovitev posojilnega sklada (Loan Mtund^) od 12^ milijonov dolariev za SLOVENCEM V CHICAGI novih ladij in opremlianie ze zgrajenih ladij. Posojila se dovo-naznanjam. da imam sedaj prvovrst-1 liuieio do roka let in nosijo obre-no blago, kakor spodnjo perilo.Ist* 130 2%. Sweaterje, težke moške srajce, zim- Pristojbina, ki jo morajo plačeva-ske bluze za fante in vso drugo bla- vse ladiie. prihajajoče v ameriška go. Pridite si ogledati. pristanišča ftakozvani "tonnage ZA BOŽIČ pošljite svojim v stari kraj zavitek blaga s katerim jim boste najbolje vstregli. Jaz pošiljam blago v stari kraj. ter so do sedaj vsi prejeli, katerim sem jaz poslal, ker naredim natančno po predpisih. Stroški so malenkostni. Vprašajte me o tem. Nasvete dajem, in od pošljem blago brezplačno. Se priporočam, JOHN GOTTLIEB. 1821 W. 22nd St. Chicago, 111. Edini slovenski Dry Goods Store. duties." t. i. taksa za vzdržavanie svetilnikov) se podvoii razun za maniše ladije. Tako važna je določba zakonskega načrta glede privažanja priseljencev. Polovica skupnega števila priseljencev. pripuščenih v Združene Države, mora priti sem v ameriških ladiah. Ako ta določba nasprotuje sedanjim mednarodnim pogodbam, nai predsednik Združenih Držav u-krene potrebno, da se to nasprotje odstrani. Ako pa nasprotja ni. nai predsednik izda proglas, v katerem navede rok, kdaj nai stopi ta določba v veljavo. Do roka. navedenega v predsed. proklamaciji. naj bi ta določba ne omejevala prevažanja priseljencev v inozemskih ladjah. I SOUTH CHICAGO t * * * + * + * * * * Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih čre^ljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in dcklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črevlje. Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah. Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo! Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk! "SVOJI K SVOJIM!" Anton Bakše SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9634 — Ewing avenue. i i i + t POZOR IGRALCI HARMONIK Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako kakor si kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantiram, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom širom Amerike za naročila. S spoštovanjem ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Av., Cleveland, O. i A A S NAJVEČJA SLOVENSKA BANKA v Ameriki ie v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo ie bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA ie poglavitni vzrok, da ie postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava ie zopet v rokah naših ljudi. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoii iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi nai dete sama naša imena, poznane in zaupan ja vredne može. Zato nalaga jo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh kra jev naše nove domovine. Med vložniki ie država sama, Countv, šole, kniižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ga pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi ie z naiboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING 00. St. Clair & 62nd St. Cleveland, O. yiiMiiiuiiiiiiiiiirar lllllllllKMIIIIIIIlllltllMM EDINOST" ZADNJA PRAVDA. ROMAN Spisal češki J. S. Baar. Poslovenil Vojteh Hybašek. "Hudirja, dekle, sedaj mi je dovolj; takoj poveš, kaj te boli, zastonj vendar ne jokaš!" Strogo je sedaj spregovoril Adam, objel ženo s svojimi močnimi rokami, jo dvignil kot peresce in posadil. Imela je lica rdeča kot mak, oči zardele od joka; z belo rutko, ki jo je še držala v rokah, si je obrisala solze, in bilo je, kakor da je s tem zbrisala tudi vso žalost. Kakor da jo je zbudil strogi glas možev. "Stojčkaj!" je ukazala hčerki in jo postavila na tla. i4Ne vem, kaj boš storil, ako ti vse povem," je potem rekla možu in se postavila predenj. Ta je ne bi bil spoznal. Oči so i i gorele, pa ne v solzah, ampak iskrile so se kako.- ogenj, lica so gorela, da bi se na njih vnela vžigalica, čelo se ji je gubančilo, bradica se je tresla, pesti so se stiskale; Adam ne bi bil spoznal svoje Dodličke, nikdar je ni videl take, tako se je spremenila pred njegovimi očmi, da bi se bal zanjo, da je izgubila pamet, če bi je ne bil poznal. "Manca Spodnjih me je spodila iz klopi." "Iz kakšne klopi?" ni mogel Adam takoj razumeti; zato je vprašal malomarno, mirno; toda njegov mir je še bolj razdražil Dodlo. "Iz klopi v cerkvi, iz naše klopi!" Ali je Adam prav slišal? Radi gotovosti vpraša vnovič: "Y cerkvi, pred ljudmi, praviš, da te je spodila Manca. in iz naše klopi?" In že se je tudi on dvignil, tudi njemu, glej. so se žile na sencih napele, obraz mu je zardel, ušesa so se vnela. "Kakor bi bila garjeva, tako me je spodila od sebe in dekletce tukaj tudi." "Povej, kako je bilo, ne besede ne prideni. ne besede ne zamolči!" "Prišla sem bolj pozna v cerkev; zvonili so že skupaj; cerkev polna ljudi. — Grem kakor vselej naravnost k naši klopi in tiščim vanjo Dodličko pred seboj. Pa prav na koncu sedi Manca s fantkom. Sedi k.»t pribita in se dela, kakor da naju ne vidi. Izstopila bo. si mislim, in bo pustila naju naprej, kakor navadno dela. ker je poleg nje še prostora za tri. Stojim trenutek in čakam, da je ne bi motila, če morda ravno moli očenaš. Ko se pa dolgo ne gane in me ie /e sram — pravim ji tiho: "Manca, umakni se!" Zdaj Šele dvigne glavo, me pogleda in pravi, da je vsak lahko slišal : "Kaj pa hočeš tukaj? To je naša klop!" — "Naša, kakor vaša," jaz nazaj. In veš. kaj mi je na to rekla? "Mi postavljamo oltar — Martin nosi nebo — klop je naša in ti se poberi !" 4'To je rekla?" "Rog mi ie priča! Mislila sem. da se bom pogreznila sto sežnjev globoko v zemljo od sramu. Ljudje okrog so se suvali s komolci, smejali se. vsa cerkev se mi ie vrtela, nisem vedela, kai bi počela; vsa zmešana sem pograbila Dodličko v naročje, grizla se v ustnice, da nisem tam začela jokati, in zbežala sem domov." Komaj je dogovorila, je zazvonilo v stolpu tri. znamenje, da je minil blagoslov. Prvi so pridrli iz cerkve dečki, kakor bi jih izstrelil, za njimi so prišla dekleta in potem šele drugi župljani. Niso se takoj poslovi-in razšli. Y gručah so stali na malem prostoru pred cerkvijo in se ži vahno pogovarjali. Samo Manca je popolnoma sama hitela proti domu s povzdignjeno glavo, s trdim, hudobnim izrazom na licu. Martinka je vlekla za roko s seboj. "Odkar Klenci stoji, se kaj takega še ni zgodilo." IZ STAREGA KRAJA SO DOSPELE "MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1923. — Letošnje Mohorjeve knjige so krasne in so izšle 4. knjige. Cena iztisu je $1.00 in se dobijo pri: REV. GEO. TRUNKU, P. O. BERWICK, N. DAK. Vsak zaveden Slovenec naj gotovo kupi en iztis Mohorjevih knjig. — Čisti dobiček je namenjen kulturnemu delu Mohorjeve Družbe na Koroškem, kjer se bije boj za ohranitev slovenske zavednosti pod tujim režimom. In še celo v cerkvi, niti na takem svetem kraju se ne more premagati." "Uboga Dodlička — tako jo gre in poniža." 4'Prizadela ji je rano, ki se ,težko zaceli —" je slišala za seboj Spodnja Porazilka in naravnost bežala ljudem izpred oči, kakor bi jo kamenjali. Njena mati, stara Gašperica, se je sploh sramovala priti iz cerkve. Ostala je in k^čala kakor pribita. "KaJ^se^varn danes, teta, nič ne mudi domov?" jo je vprašal cerkve-je bil že pogasil sveče, pokril oltar, otrnil dušo pri večni luči in zaprl zakristijo. Gašperica'pa še vedno kleči. y < "Ne mudi se. fant, ne mudi se mi," je vzdihnila in s težavo vstala. "In zakaj pa?" . ' Že zvesta, zakaj. — ti in gospod župnik; — pa radi te sramote niti med ljudi ne bom smela —" je tarnala starka in kakor da se je v teh trenutkih postarala za deset let, se je vlekla trudna po kamenitem tlaku k cerkvenim vratom . . . Kdo ugane, zakaj se oženjeni možje tako malo zmenijo za govoreče a-parate, gramofone? -o- Nekateri ljudje prav radi govore resnico, to je, kadar govore o svojih nasprotnikih, -o- Nekater iljudje mislijo, da vedo dovolj, ako vedo, kje se denar izposoj u je. 4. IZKAZ. DOBROTNIH DAROV ZA MLADINSKE DOMOVE V SLOVENIJI. (Nadaljevanje s zadnie številke) (Konec..!; GOSPODINJA PREMIŠLJUJE TRIKRAT NA DAN. Premišljuje: kaj bo pripravila za zajutrek, za kosilo in večerjo. Najbolj jo pa teži to, kje si bo kupila potrebne stvari za jedila. Odgovor na to je ta: V vaši sredini je "Slovenska mesnica!" MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 West 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 6319. Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu prekajeno meso irf prave domače "Kranjske klobase", doma narejene po slov. receptu. Gospodinje zapomnite si to | * S * Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. VSAK DOBER KRISTJAN, KI MISLI NA SVOJCE V STAREM KRAJU, POŠLJE KAKO DARILO ZA "BOŽIČ" JAZ izplačam vsako pošiijatev hitro in gotovo še pred BOŽIČNEM praznikom. JAZ računam najnižje cene in pošiljam denar po pošti in. BRZOJAVNO. PIŠITE PO NAŠ CENIK. EMIL KISS, bankir 133 Second Ave., New York City X. Y. Prodajem tudi parobrodne listke. " NemeceK FOTOGRAFIST < ■ 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 3534. 1 + + + 4* * POZOR! NOVA GOSTILNA POZOR! Cenjenemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem pričel gostilniško obrt. Vsem Slovencem in Hrvatom se najtopleje priporočam za obilni poset. Pri meni bodo na razpolago vedno najfinejše smodke, cigarete in tobak. Poleg izbornih mehkih pijač itd. bo pri meni tudi vedno na razpolago fini prigrizek za cenjene goste. LOUIS MAJCEN Slovenski gostilničar 436 West 29th Street, Chicago, III. + * + * + + * 4» * »p********************'******** + + * <* * * <* * + -t Dolžnost Slovencev v -Chicagi je. dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sretli svojega lastnega rojaka, ki vodi to-obrt.. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRY CO. Wet and Dry Wash JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. + + * * * * * + * * Rudolph Majerle $r.oo; Frank Go-lob 50c.; Frank Zornian 50c.; Mary Simonich 50c.; Anton MershnikN 50c.; John Schnelar $2.00; Matt Kobe Jr. $1.00; George Jivanoček 50c.; Katarina Špraj-ccr $1.00; John Somrak $1.00; Matt She-gina 50c.; Mary Hutar 50c.; Peter Arka $1.00; John Vertin 50c.; Leo Kuzma 50c.; Louis Ropotar 25c.; Mary Rebol 50c.; Ely Jandry 50c.; Matt Chullak 50c.; Mary Kreps 50c.; Joe Gerzin $3.50; An— ton Knapp 25c.; Alojzij Bergant 50c.; John $vob $1.00; Neimenovan $1.50. Skupaj $81.25. Društvo Presv. Srca Jezusovega. J. u. T. štev. na Ely. Minn $5.00; D\ištvo Marije Čistega Spočetja št. 120 J. K. J. Ely. Minn. $10.00. Nabrala Mr. Jacob Preshirin in Mr. John Otrin: John Otrin $2.00; Frank Mrak $2.00: Urša Trantik (Tratnik) $1.50; Miss Mo-ravitz $1.50; Miss Moravitz $1.00; Jos. Sherjak $1.00; John Shega $1.00; Anton Perme $1 00; James Marolt $1.00; John Loushin $1.00: Frank Malavašič $1.00; Mrs. Folmaier $1.00; Neimenovani $1.00; Frank Meden $1.00; Frank Miklavčie $1.00; John Merhar $1.00: Rozi Chernivc $1.00; Anton Okoren $1.00; Frank Beuk Si.oo: John Anžič $1.00: Johana Matiae $1.00; John Pluth $1.00; Math Otrtn 75c.: Mrs. J. Gorshe 50c.: John Room 50c.: Maks Leustik 50c.; Anton Poznik 50c.: John Merhar 50c.; Matt Železnikar 150c.; Jos. Močnik 50c.: Steve Ruka-lna 50c.: Anton Poljanec 50c.; Neimenovan >oc.; John £kraba 50c.: Jos. Pucelj 50c.; i jack Kosmač 50c.; John Sheea Jr. 50c.; Anton Tekauc 50c.: lohn Tekauc 50c.; Tohn Debenc 50c.:. Frank Kožar 25c.; Mary Room 25c.: Peter Kerže 2=;c.: Vin-cenc Yesel 25c.: Mary Abrahams n 25c.; Tgnatz Kožar 10c.: Mrs. Mar v Močnik Si.(»o: Frank Tratnik 50c.: Društvo Forester Sv. Frančiška v El v. Minn. $5.00. Skupaj S42.10. Nabrali Mrs. Helena Marn in Mrs. \-malia Yeranth: Jerry Zrleznikar 50c.: Julia Smuk 25c.; Ana Janežich 25c.; Anton Rove 251;.; Mrs. lohn Gačnik 35c.: John Koplar 50c.; John Jerich 25c.: lohn Glavan 50c.; , Cha> Als 25c : Jack Janežich 50c.: Anton Bolka 50c.: Frank Kri'nar 50c : Louis Perušek 50c.; Ant