Z59. Storilk

»m. im.

.Slovenski Narod* velja w Li*bl|aal
na dom  dostavljen:
celo leto naprej   •   •   •   •   K 24'—
pol leta       m       •   •   .   •    ■ 12—
četrt leta     „       i   •   •   •    •    6*—
na mesec    m      f  # •  •    ■   2—
▼ upravniStvu prejeman: celo leto naprej   •   »   •   •   K 22*— pol leta       „       •   •   •  •    ■ 11'— četrt leta      m       •   •   •   •    »    550
na mesec    m       •  •  •   •    •    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredoistvo s RnaiiOTt »lica it 5 o pritličju levo,) telefon it 34.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat po   16 vin., za  dvakrat
po 14 vin., za trikrat aH večkrat pr* 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upjavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d.t
to je administrativne stvari.
■                   fiMBim att#<*Uka velfa !• vsmatfav.   —■—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. •MarotiM tlakam" tefeloa it •».
.Slovenski Narod" fOlfa po posti:
za Avstro-Ogrško:
celo leto skupaj naprej     •
pol leta       M        „     •   •
četrt leta     „        „      .   •
na mesec    -               •   .
K 25'-. 13-. 6-50 .    2*30
za Nemčijo:
celo leto naprej        .   .   .   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto naprej   •   .   •   .   K 35.***
Vprašanjem glede lnscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka • Vpra¥niil7o 'spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica it 5, telefon it 89«
Svetovna vojna.
Izbruh rusko-turške vojne.
Pomorski boji v Črnem morju. — Turki bombardirali Sebastopol. — Na ruskem Poljskem ni bojev. — Odbiti ruski napadi pri Nisku in Starem Samboru. — V celem je vjetih 73.179 sovražnikov.
IZBRUH RLSKO-TURŠKE VOJNE. — TURKI    OBSTRELJUJEJO   SEBASTOPOL. —   POMORSKA BIT-K A V ČRNEM MORJU.
Carigrad, 29. oktobra. (Kor. ur.) Kasno popoldne se je v ministrstvu zunanjih del pod predsedstvom velikega vezirja vršila izredna seja ministrskega sveta, kater! se pripisuje ika vaz nosi-
Carigrad, 29. oktobra, ob 10. zvečer. (Kor. urad.) Glasom uradnih poročil, |e danes dopoldne v Ornem morju rusko brodovje napadlo turško vojno mornarico. V boju. ki se je nato razvi!, se je potopil neki ruski minonosec in 1 torpedni rušilec. — Turki so osvojili ruski premogovni parni k s 13 častniki in 87 vojaki. Se-vastopo! so Turki z uspehom bombardirali.
Berolin, 30. oktobra. (Kor. urad.) )Berliner Zeitung« javlja: Po uradnih vesteh iz Carigrada, je nekaj ruskih torpedovk poskušalo preprečiti odhod turškega brodovja iz Bospora v Črno morje. Turško brodovje ie jelo streijati in je potopilo 2 ruski ladji. Nad 30 ruskih mornarjev so Turki vjeli. Turško brodovje ni imelo nobenih izgub.
Carigrad, dO. oktobra. CKor. ur.) V včerajšnji pomorski bitki v Črnem morju je bila potopljena tudi ruska topničarka »Kubanec*.
(Topničarka »Kubanec« je ena najstarejših ladij ru?ke?a črnomor-skega brodovja, spuščena ie bila v morje leta 1888. Ima 1280 ton depla-
cementa, razvija s 1522 konjskimi silami 13 milj brzine; njena posadka šteje 135 mož. Armirana je z 2 topovoma kalibra 20 cm. 1 top kalibra 15 in 6 topov kalibra 47 cm. Dolga je 67 m. široka 12 m.)
Carigrad. 30. oktobra. (Kor. ur.) Rusko, angleško in francosko poslaništvo niso povodom bajramskega praznika razobesMa zastav, kakor je bilo to sicer v navadi.
Bukarešta, 3<\ ckfvbra. (Kor. u.) »Universal* javlja iz Galaca, da je turška eskadra rusko stacijsko ladjo »Derez« potopila.
Berolin. 30. oktobra. (Kor. urad.) Poročajoč o rusko-turškem spopadu v Črnem morju, izreka vse časopisje soglasno mnenje, da ni začela Turčija, ampak da je turško postopanje le samoobsebi razumljiva posledica ne-čuvsnega kršenja turške integritete, storjene s tem, da naj bo turškim vojnim ladjam zabranjeno, zapustit! lastne teritoriiaine vode.
ODBIT RUSKI NAPAD PRI NISKU. — RAZSTRELIENA RUSKA MU-NTCIJSKA ZALOGA PRI STAREM SAMBORU. — NAŠA ARMADA OSVOJI VIŠINE PRI TURKI. — DOSLEJ JE 73.179 SOVR\ZMKOV V NAŠEM VJETNIŠTVU.
Dunaj, 30. oktobra. (Kor urad.) Uradno se razglaša dne 30. '-ktobra opoldne: Na ruskem Polisken« se tudi včeraj niso vršili boji. Ob Spodnjem Sanu so bile močnejše sovraž-
ne čete, ki so južno od Niska prekoračile reko, po hudem boju zavrnjene. Pri Starem Samboru smo razstrelili s topovi neko rusko municij-sko skladišče. Vsi sovražni naskoki na višine zahodno od tega kraja, so bili zavrnjeni. V prostoru severno-vzhodno od Turke so zavzele naše napadajoče čete več važnih višinskih postojank, ki jih je moral sovražnik v begu izprazniti. Naši črnovojnikl so v teh bojih zajeli mnogo vjet-nikov.
Skupno število v monarhiji interniranih vojnih vjetnikov je znašalo dne 28. oktobra 649 častnikov in 73.179 mož, ne vštevši prav številnih, še ne odposlanih vjetnikov iz bojev zadnjih tednov na obeh bojiščih.
Namestnik šefa generalnega štaba pl. ti 6 f e r, generahnajor.
Vzpostavljenje uprave v Črnovlcah.
Kakor se poroča, se je bukovin-ski deželni predsednik, grof Meran, v četrtek vrnil v Črnovice ter je prevzel zopet upravo dežele. — Od Rusov potrjeni občinski svet je razpu-ščen in uprava mesta je poverjena vladnemu komisarju. Ob reki Prut se vrše med našimi in ruskimi četa-l mi krvavi spopadi.
■
Rusi v Bukovini.
Rusi so se dne 19. oktobra umaknili v treh smereh iz Bukovine. En del se je umaknil proti ruski Novi Suliti, drugi del proti reki Sereth in tretji del, kakih 30.000 mož. v gozd nasproti romunskemu kraju Budi, kjer so se vršili krvavi boji z avstro-ogrskimi četami. V teh bojih je bilo na obeh straneh mnogo žrtev, končno pa so se morali Rusi umakniti iz Galicije. Rusko glavno taborišče so takoj premestili iz Črnovic v avstrijsko Novo Sulito v kaštel veleposestnika Krausa. Na ukaz ruskega gu-bernatorja Evrejnova, je odšei vojaški vlak v Črnovice, da odpelie ruske vojne vjetnike v besarabski Lip-kanj, spotoma pa so naši vse osvobodili. Dne 21. oktobra so se vršili boji že pri Hotinu v Besarabiji. Prebivalstvo je v paničnem strahu zbežalo. Železniški promet med Črnovi-cami in Lipkanjem je bil ustavljen. Več vlakov so naše čete zaplenile.
Rusi so koncentrirali močne čete v severni Besarabiji, kar dokazuje, da ne morejo preboleti izgube Črno-
vic in da se hočejo boriti za Bukovino. Zlasti Besarabija in Podolska pokrajina sta žitnici Rusije in sta neprimerno bolj dragoceni, kakor severne pokrajine. Če bodo torej Rusi od črnega morja potisnjeni proti vzhodu, bo tudi konec vojne. Naši sovražniki vedo to prav dobro.
ZADNJI   DOGODKI   NA   RUSKEM POLJSKEM.
Zadnje dni oktobra so začele naše in nemške čete z ofenzivo na črti Lodž - Petrokov - Jedrzejovv - Opa-towice - Tarnov - Grybow. Ofenziva se je vršila v smeri na Varšavo, Ivangorod, Sandomir in Przemvsl. Rusi so bili po bitki pri Grodeku in Ravi Ruski meseca septembra prodrli samo do Visloke v Galiciji, ker so jim zmešale nove nemške čete na ruskem Poljskem račune. Naše čete zopet so jih prisilile, da so opustile svojo ofenzivo in da so se popolnoma nanovo razvrstile. To se je zgodilo za Vislo in za Sanom od Varšave do Karpatov ter so morali ostati Rusi v defenzivi. Avstro - ogrska in nemška ofenziva je hitro napredovala, vse zadnje ruske čete so bile uničene in naše čete so celo tu in tam prekoračile Vislo in San. Šele sredi oktobra so Rusi končali svojo novo razporedbo ter začeli s protiofenzi-vo. Postavili so v boj razen svojih galiških čet še močne dele armade ob Njemenu in kavkaske, sibirske in turkestanske zbore ter naibrže tudi rezervni letnik 1914, kakih 600.000 mož, skupaj torej približno 100 do 120 divizij. Ta velikanska sila je seveda združeni avstro - ogrsko - nemški sili na številu mnogo nadkrilje-vala.
Ruska protiofenziva se je pričela s silnimi napadi osmih zborov okrog in severno od Ivangoroda, ki so bili vsi krvavo zavrnjeni. Potem so prišli veliki kavalerijski boji okrog Sochaczewa, zahodno od Varšave, kjer je imela ruska kavalerija hude izgube in se je morala umakniti. V tem času so se približali Nemci Varšavi na 15 kilometrov ter so stali v črti Blonie - Piaseczno. Rusi so pričeli nato z ofenzivo preko Visle. zahodno in južno od Varšave. Rusi so prodrli s severa proti Sochaczewu in Bloniju ter ogrožali levo nemško krilo, nato so posegli preko Gore Kalvarije na Piaseczno in preko Ko-i zienice v smeri na Radom. To proti-
ofenzivo so Rusi izvršili s svojo velikansko premočjo, kljub temu se Je povsod ustavila, ker ni mogla omajati falange naših in nemških čet. Vendar je prišla številna premoč Rusov do veljave. V prostoru So-chaczew - Blonie ni bilo levo desno krilo dosti močno in ker v trenutku ni bilo dosti čet, da bi podaljšale krilo in zavrnile napad v boku, se je to krilo umaknilo na Skierniewice. S tem pa so bile tudi ob Visli stoječe čete preveč izpostavljene stranskemu napadu, in zato je bilo pametno, ravnati se po levem krilu. S to umaknitvijo fronte, so se umaknile nemške in nase armade napadu s strani ter so se najbrže postavile v črti Plock - Skiernie\vice - Radom-Sandomier. Te nove pozicije nam dajejo možnost, podaljšati našo fronto, na drugi strani pa moremo prizadejati Rusom v novi črti, ki smo si jo sami izbrali, toliko izgub na mrtvih, ranjenih in vjetih, da bo to skupaj z ruskimi žrtvami ob Visli rusko veliko premoč nam v prilog odločilno zmanjšalo.
Operacije v ruski Poljski.
Berolinski časopisi komentirajo jako hladnokrvno poročilo avstrijskega m nemškega generalnega štaba, da se armadi zbirata v novih pozicijah. »Berliner Tageblatt« >e mnenja, da se nemški in avstrijski armadi brezdvomno posreči z novo akcijo na severu in na jugu obnoviti prodiranje čez Vislo in doseči svoje cilje. Tudi poudarja ta list. da se je že iz predidočih objav nemškega generalnega štaba dalo spoznati, da so Rusi pač zbrali tako velikanske čete, ki so provzročile, da sta nemška in avstrijska armada poiskali druge pozicije, a da ruske čete vendar niso dosti močne, da bi mogle nemški in avstrijski armadi pri njihovih pomikanjih delati težave. Napovedano novo grupiranje avstrijske in nemške armade priča, da je armadno poveljstvo popolnoma kos vsem težavam in se z vso odločnostjo pripravlja na novo ofenzivo. — »Berliner Zeitung am Mittag« priznava, da je armadno vodstvo čisto prav storilo, da se je odločilo za novo grupiranje nemških in avstrijskih sil ter razpravlja o tem, kje je dobila Rusija nove moči, da jih je mogla spraviti na bojno polje. List pravi: Mogoče je samo, da so to kori iz daljnjega Vzhoda, ki so prišli
LISTEK.
Spomini iz Italije.
(Popotnik.)
(Konec.)
Nepretrgane procesije ^o se valile gorindol. Lepe Italijanke, preobložene z nakitjem, so se prešerno nasmehovale spremljevalcem in jih vnemale s svojimi gorečimi pogledi. TI so jim govorili in frazarili, kakor znajo menda samo Italijani. V teh procesijah so bili raztreseni mnogoštevilni tujci, katere so izdajah že njihovi pogledi; pa tudi njihovi koraki niso bili tako prožni. Sicer pa, kdo bo iskal v trudnih popotnikovih korakih prožnosti!
S prijateljem sva krenila v stranske ulice. Začetkoma sva se samo izpraševala z začudenimi pogledi. Tam v novem mestu in v Vii Roma toliko bogastvo in tolika raz-košnost in tu pa ta revščina! — Napol nagi ljudje so spali na ulici ob straneh. Med njimi je bila tuintam čreda počivajočih koz. Pred nekim pragom sva videla v umazane cunje zavito žensko umirati. (Takrat je bila doli kolera.)   Oh te oči!   Samo dva-
krat je Švignilo iz njih onemoglo hrepenenje, dasi sem dolgo stal pred umirajočo. Srce me je grozno bolelo. Tukaj sem še le jasno spoznal mizerijo in ničevost človeka v ve-soljstvu.
Tudi prijatelj je stopal ginjen poleg mene. Kup umazanih in raztrganih otrok je ležal na trdem tlaku. Pod glavo so imeli roke. Iz nasprotne stene jih je gledala Madonna, katere mili obraz je razsvetljeval štiri-oglati venec lučic. Šla sva dalje. Ulica se je razširila.
Bila sva na Corsu Garibaldi. Pred neko gostilno sta pela dva narodna pevca. Težko je bilo razumeti besede iz temperamentne južne melodije in spremljajoče mandoline. Z ognjem v očeh in živimi gestami je prednašal eden to in še nekaj pesmic. Ločila sva se od njiju, ko sta bila že pred tretjo gostilno. O čuvstev polne napolitanske pesmi, poslušal bi vas vso noč! — Ko sva se vračala domov, sva vzdihnila skoraj oba hkra-tu: »Da, življenje, koliko se skriva v tvojth globinah!«
Čista jutranja modrina je visela nad Neapljem. Od vzhoda so začeli padati v njo prvi jutranji žarki in takoj se je pokazala v drugih tonih. Sel sem na hrib San Martine. Od Vezuva do Posilipa, kakšne tri ure na dolgo so se belile hiše v nepretrgani, loka
podobni črti. Tam, kjer je bil lok najbolj napet, se je naslanjal nanj velikanski kup hiš kakor da bi ga hotela varovati pred zlomljenjem. Na spodnjem koncu je spal neusmiljeni napo-litanski krotitelj — Vezuv. Pred lokom se je razpenjala morska gladina, posejana z ladjami in ladjicami. Nad njo in hišami je plaval čisti jutranji zrak. Oko je hrepenelo v daljave; seboi je zvabilo tudi srce.
Napotil sem se v luko in se namenil odpeljati kamor že bodi. Med potjo sem srečaval med ljudmi črede koz, ki so hitele iskat hrane na bližnje griče. Tu in tam jih je ustavljal pastir in hitro nadojil, pomolivŠi mu lonec mleka; to se je godilo pri vsaki čredi tako dolgo, dokler ni bila podojena zadnja koza. Sploh pa dela Napolitanec večji del vse na ulici. — Pred neko luknjo sem videl kup po-stopačev. Ko sem stopil malo bližje, sem videl, da so prodajali čike, ki so jih nabirali prejšnjo noč z lučmi v rokah po ulicah in kavarnah. Nedaleč od tam sem jih spet videl gručo. Stali so pred trgovino % ostanki jedil. O mizerija! Hitro sem pobegnil iz tistih ulic in se z vso silo otresei mučnih misli. Prišel sem v luko Santa Lucia. Zvedel sem, da pelje ob devetih par* nik na Capri. Hitro sem si kupil voćni listek.
Cez pot ure smo obstali pred skrivnostno podzemeljsko   odprtino
»la Grotta azzurra«. Prestopili smo v majhne Čolne. Vhod je bil tako nizek, da sem moral leči v Čoln, ko sem se zdrsnil notri. Iz vsakega čolna, ki se je prizibal v jamo, je bilo čuti: Ah! Res sem radoveden, koga bi ne očarala ta srebrnočista modrina! Tukaj petje siren ni več samo vabljivo, temveč tako nebeško lepo, da izgubiš lastno voljo in se jim vdaš popolnoma, da bi te res bilo treba prevezati v ČolniČ, kot to nekdaj privezali Odiseja ob jadernik. Pod tem tajinstvenim obokom bi Človek sanjal dolgo, dolgo, v večnost, ako bi 3jn   MW   Z9J   9?   imfpdpo 3U ^3
ven.
Počival sem v hotelu »Italija«. Pred njim stoji na čez sto metrov visoki pečini senčnat vrt, navpično pod njim pa je morje. Nekaj časa sem poslušal nemo in skoro brezizrazno pri sosednji mizi se pogovarjajoča umetnika. Potem sem obrnil oči na morje. Čuvstva in misli so postale tako smele, da sta jim bila že skoro nebesni obok prenizek in morje preplitvo. Ker nisem mogel ničesar več spreleti, so kmalu ohlapnila. Vzdra-mila me je dama s koraldijami. — Će se ne motim, sem jo videl v hotelu Oorkega. Ob štirih me Je poklicala sirena v loko.
Sedel senrk Angležem. Nisem razumel njihove govorice, a njihovo oboaianje me Je vabflo  že   poprej,
Tako neprisiljeno, ljubko, pa vendar samozavestno obnašanje se uče menda samo po oksfordskih in dru-, gih angleških vzgajališčih in se da vzgojiti menda samo na podlagi angleškega temperamenta. Parnik se je bližal Neaplju. Od zapada so padal} nanj še zadnji žarki.
Drugi dan sem obiskal Museo Nazionale. Tukajšnje zbirke so uni-kum, kakršnega nima svet. Zal, da mi je ostal za muzej samo en dan. Da najdemo v mestu, kjer je toliko siromaštva, tak muzej, je skoro neverjetno. V celem shranjujejo v njem okrog milijon objektov. Toliko ne najdemo v Vatikanu. Grške umetno^ sti je tukaij več nego v Rimu. Zastopane so skoro vse grške šole. Duša ti kar vriska veselja in se zahvaljuje očem za tečno hrano, ko hodiš po teh dvoranah. Oči vsakega obiske* valca obvise na fameški Heri, Vene* rah. Psihi, Umirajočem Perzijcu, Ranjen Galcu, Parni in Daini. Far« neški bik pa Je itak poleg Laokona najinteresantnejša, nam dostopna skupina iz grške umetnosti. Iz oddelka doprsnih kipov, kjer so obračali umetniki vso pozornost na fiziogno«-mijo, pa se niti ločiti ni mogoče. Se bradatega Homerja najdemo med njimi. Tamošnja zbirka slik Je sicer skromnejša kot druge večje italijanske zbirke, toda nudi pa Ujift tram velkot       ^   4" * J * *^v
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD-, dne 31. oktobri 1914.
259. stev.
Šele sedaj po dolgi vožnji na bojišče, ali so to oddelki tiste armade, ki Je zaman poskušala zasesti vzhodnjo Prusijo, ali pa so to nove formacije, sestavljene po vzgledu nemških in avstrijskih črnovojnikov in so v njih samo vojaki v starosti 39 do 43 let
•     •     ■
POLOŽAJ   NA   BOJIŠČIH   PROTI RUSIJI.
Na ruskem Poljskem korakajo močni ruski oddelki proti Sochacze-wu - Skierniewici - Ravi - Novem miastu - Radomu. Doslej pa še ni prišlo do večjih spopadov. Hudi boji se vrše ob Spodnjem Sanu. Dva ruska armadna zbora sta prekoračila reko južno-vzhodno od Niska pri Zarzeczi*in Ulanovu, naše čete pa so Ruse zopet pognale nazaj, pri čemer so morali Rusi pustiti v naših rokah mnogo ranjenih. Pri Jaroslavu je položaj več ali manj neizpremenjen. Tam se ljuti boji nadaljujejo. Pri Starem Samboru so naši opetovano zavrnili silne ruske napade. Rusi so imeli zelo velike izgube ter so izgubili tudi neko veliko artiljerijsko skladišče, katero so Jim naše motorne baterije razdejale. Tudi v smeri proti Turki so se vršili silni boji. Rusi so nameravali tam obiti naše desno krilo in je zapogniti proti zahodu. Naše čete Rusov niso samo ustavile, marveč jih celo potisnile nazaj in jim prizadejale silne izgube. V teh bojih se je posebno odlikovala naša črna vojska.
»Stockhoims Dagblatt« prinaša tole poročilo o razporedbi ruskih čet. Rusi so razdelili svojo vojsko na osem armad, katerih desno fcrilo stoji severno od Kovna, levo krilo pa se-vero-zahodno od Lvova. Med tema dvemama točkama se razteza glavna ruska fronta v velikem loku preko Grodna in ob rekah Narev, Visia in San v temle redu: I. armada: poveljnik Rennenkampf pri Kov-nu, je sestavljena iz 2., 3., 4. in 20. zbora; II. armada: pri Grodnu. sestavljena iz finskih in bjelotoških zborov in enega sibirskega zbora, poveljnik S j i k i n s k i j; III. armada: poveljnik M i s t j e n k o, sestavljena iz I- 5.. 13., 15. in 23. zbora ter treh kavalerijskih divizij ob reki Narev; IV. armada: pri Varšavi, sestavljena iz gardnega in 14. zbora z velikim številom konjeniških divizij, poveljnik L e s i c k y; V. armada: Lub-linska armada, poveljnik P l e h v e, sestavljena iz moskovskega grena-dirskega zbora in štirih zborov; VI. armada: Cholmska armada, sestavljena iz štirih zborov. poveljnik E w e r t h; VII. armada: pred Prze-mvslom, doslej poveljnik Radko D i -m i t r i j e v. sestavljena iz štirih zborov; VIII. armada: pri Lvovu pod Brussilovom, sestavljena iz dveh kijevskih zborov in več sibirskih in kavkaskih zborov. Sibirskih zborov imajo Rusi na bojišču 3. kavkaskih zborov 1, oba turkestanska zbora pa sta ostala doma.
»Corriere della sera« poroča iz Pariza: »Vojni poročevalec »Journa-la« v Rusiji poroča svojemu listu, da Rusi sedaj sestavljajo svoje sibirske zbore ter jih oborožujejo za vojno po zimi. Potem bodo odšli armadni zbori v Evropsko Rusijo. Več transportov je že odšlo. List opozarja, da so se Rusi tudi v japonski vojni bojevali pogosto pri — 25°, ne da bi imeli kako zavetje. Ruska vojna uprava je mnenja, da zima ne sme vplivati na potek vojnih dogodkov.
m             •
*
Generaloberst Hindenburg.
Iz Berolina poročajo, da pripoveduje več meščanov iz Gdanskega,
Vlak naju je peljal v Pompe j. Solnce je pritiskalo tako, da niso hoteli ljudje iz sence. Državni uslužbenci so se leno stegovali pod hladnimi oboki in se niso mnogo zmenili za naju. Česar nisva več našla v Rimu, to je bilo sedaj pred nama. Celo, resnično rimsko mesto! Ko sem prehodil te številne ulice, obiskal forum, dome, terme in gledališči, mi je začela fantazija prestavljati tudi stari Rim. Vstopil sem v neki dom. Zdelo se mi je, da me je prišla pozdravljat gladkolična in stasovita Rimljanka, oblečena v nežne gube zloženo tuniko. Peljala me je v atrium. Vesela družba me je sprejela medse. Stene atriuma so bile okrašene s slikami in kipu Družba je bila zgovorna in je govorila lepo. — Prijatelj me je odpeljal naprej in nazadnje proti izhodu. Še enkrat sem se ozrl na rimsko mesto. V duhu sem videl oni strašen dan, ko so vpili in klicali na pomoč nesrečni Pompejčani, dokler jih ni zakopala pekoča lava v večno temo. Žalosten sem se vrnil v Neapelj.
Drugi dan sva izmučena m trudna odpotovala. Še enkrat sva videla Rim, še enkrat Florenco. Ustavila sva se v Bologni, v Carduccijevem in Pascolijevem mestu, potem sva se pa odpeljala čez lepo južno Tirolsko z nebotičnimi gorami in rodovitnimi dolinami v domovino^
ki so govorili s Hindenburgom, da Je general popolnoma zdrav in da ni res, da bi bil zbolel na Jetrih. Poslali so mu nič mani« kakor 82 zdravil. Pritoževal pa se je tudi, da ga ljudje kar bombardirajo s predlogi, kako naj se vojskuje. Teh načrtov ne more upoštevati, ker Je že tudi sam izdelal načrt.
POLOŽAJ   NA   NEMŠKIH BOJIŠČIH.
Berolin, 30. oktobra. (Kor. urad.) Poročilo Woiffovega urada. Veliki glavni stan dne 30. oktobra dopoldne.
Naši napadi uspešno napredujejo južno od Nieiiporta lu vzhodno od Y presa. VplenHl smo 8 strojnih pušk in vjeli 200 Angležev.
V Argonskem lesu so naše Čete zavzele več utrjenih stražnic In m nego opernih točk.
Severno - zapadno od Verduna so Francozje Izvršili brezuspešen napad.
Sicer je položaj tako na zapadu, kakor na vzhodnjem bojišču neizpremenjen.
Poveljnik Verduna.
Iz Curiha poročajo, da je poveljnik Verduna general Boyer. Njegovo ime se je izvedelo le po naključju ker je nastopil kot priča pred vojnim sodiščem v Parizu. Boyer je prijatelj vojnega ministra Berteuxa. Začetkom vojne je stal Boyer v Limburgu v Belgiji.
* VELIKA   BITKA V BELGIJI.
O vojnih dogodkih v Belgiji prihajajo ta-Ie poročila:
Iz Haaga: Boji za Dixmuiden prekašajo na divjosti in krvavosti ter na izgubah celo boje ob reki Maas in ob Nethi. Mnogo angleških vojakov je utonilo. Kljub silnim žrtvam hodijo vedno nove čete v boj. Boj ob obali še ne bo tako kmalu končan. Veliko je tudi Število ranjenih; šole, seminari in samostani so pretvorjeni v lazarete:
Iz Londona preko Rima: V nedeljo zjutraj so našli v enem samem kanalu 2500 mrtvih. Ležali so v pravem potoku krvi. Cesta v Dixmu:den je posejana mrtvih. Mestoma so ležali mrtvi drug na drugem. Nemci so pričeli z bombardiranjem v petek ter so imeli nalog, da čim prej prodro go obaii. Posebno strašne so bile atake nemških ulanc^v. Glavni b )ji so se vršili v Dixmuiđena in ob cesti v Nieuport. Bil je to boj artilenje, konjenice in bajonetov. Nemci so razstrelili mostove.
Iz Kolna: Holandski list »Tijd« poroča iz Ostenda: Od ojačenih pozicij zaveznikov pri Dixmaidenu so ostale samo še razvaline. Baionetni naskok sledi naskoku. Boji mož ob možu so bili silno ljuti tako dolgo, da so Nemci v torek zavzeli neverjetno močne francosko-angleške zakope. Tudi »Nieuwe van den Dag«- poroča iz Sluisa, da so Nemci zasedli Dix-muiden. Vest pa še ni potrjena.
Iz Mavra: Belgijski uradni komunike pravi, da je bil položaj v nedeljo zvečer boljši, kakor v soboto, ko so morali Belgijci zapust.*■ pozici-ie ob reki Yser in ko so bil nognani 2 in pol milie nazaj. Od tedr so stopili Belgijci, ojačeni od za znikov, na več krajih zopet v stik sovražnikom. Izgube Belgijcev 7 ašajo v devetih dneh 10.000 ra: _nih in mrtvih.
Iz Pariza: Dunkerque se pripravlja na obleganje. Nepotrebno prebivalstvo mora mesto zapustiti. Će bodo Nemci začeli prodirati, bodo predrli jezove ob morju in pokrajino preplavili. Ostal bo samo pas, širok 3 km. Treba bo daljšega obleganja.
Iz Haaga: Streljanje topov ob belgijski obali je molčalo 36 ur. Vsled tega so angleški listi že trdili, da so angleške ladje s svojimi topovi pognali Nemce 15 km od obali. Sedaj se je boj med angleškimi ladjami in nemškimi obrežnimi baterijami s podvojeno silo obnovil. Nekatere angleške vojne ladje so oddale do 1400 strelov in včasih so posamezne ladje ustrelile po 16krat v minuti. Gent je poln angleških in francoskih ranjencev, ki jih počasi odpošiljajo kot vojne vjetnike v Nemčijo. Vedno nove nemške čete prihajajo v Belgijo, vsa pota so prenapolnjena. Tudi zavezniki dobivajo neprestano ojačenja. Za sedaj še ni misliti na odločitev. >Reuter« poroča, da vstopajo sedaj v fronto Nieuport-Dixmuiden indijske čete, ki so tvorile doslej rezervo.
Iz Havra: Zadnje belgijsko urad* no poročilo govori o umikanju Belgijcev pred napadi Nemcev ob reki Yser. Nemška ofenziva ob Aisni Je očitno posledica bojev ob reki Yser. Očividno namerava nemško armad-no vodstvo zaporedoma napadati na celi fronti, da najde slabo točko v francoskih pozicijah ter Jo nato pre-
itte
»Štampa** porote iz Armenticra; Bo] za Lille je dobil zadnje dni značaj oblegovalne vojne ker so Nemci zasedli utrdbe mesta, tako da morejo Angleži le počasi operirati Cesta iz Armentiera v Lille, ob kateri stoje hiše in tovarne, je bila 4 do 5 dni po-zorišče silno ljutih bojev. Posebno ljut je bil boj za neko tovarno, kjer so se bili Nemci zarili Angleži so predrli zidovje ter nato poskusili silno krvav bajonetni naskok. Nemški letalci skoraj dan na dan obstreljujejo angleške kolone voz, ki vozijo proti fronti. Med nemškimi in angleškimi letalci je prišlo večkrat do bojev.
Vojaški kritik »Tempsa« je mnenja, da Nemci nimajo namena doseči Calais, ker od tam ne morejo Angliji več škodovati kakor iz Ostenda ali kakega drugega belgijskega pristanišča. Res je le, da so Čete zaveznikov med Ar rasom in morjem velika nevarnost za zvezo med posameznimi nemškimi armadami. Absolutno potrebno je, da se oproste za vsako ceno te nevarnosti, kar pa se jim po mnenju francoskega vojaškega kritika nikakor ne bo posrečilo.
Ženevski »JournaL poroča, da so Nemci ob skrajni belgijski obali nekaj kilometrov od Kadsanda postavili težke baterije. Od tam obvladujejo Nemci vhod v Scheldo in vse prehode v Severno morje med peščinami in obalo. Angleške ladje so prisiljene odpluti na odprto morje.
Mesto gubernatora Belgije.
Iz Rotterdama poročajo, da je nemški gubernator v Belgiji von der Ooltz odstopil. Pravi se, da je zbolel. V resnici je moral odstopiti, ker je bil preveč popustljiv. Potrjena ta vest ni.
* Strah pred obstreljevanjem Londona.
Danski vladni list »Politiken- se bavi z vprašanjem, ali je mogoče Anglijo napasti na suhem ter prihaja do lega zaključka: Ce naj bi poskusili Nemci invazijo na Angleško, bi morali spraviti nemške čete na velikanskih transportnih parnikih preko Kanala med tem ko bi mogli »Zeppe-lini« v veliki meri podpirati napad čet s tem, da bi uničevali utrdbe in provzročali paniko. Misel bombardiranja Londona iz »Zeppelinov« nikakor ni fantastična. Ta nevarnost se veča, čim gostejše so jesenske megle. Kmalu bo nemogoče iz Londona videti skozi gosto meglo zrakoplove. Angleška nervoznost je zato umljiva. Kar se tiče izkrcanja čet. Nemčija pač nima mnogo upanja, dokler ima Anglija še nepoškodovano brodovje. Nemški orjaški topovi ne streljajo preko kanala in angleška obal je dobro zastražena od angleškega brodovja« Tudi bi mogli prizadejati angleški podmorski čolni nemškim vojnim ladjam in eventualno tudi transportnim ladjam silno škodo. Vendar ni izključeno, da bodo Nemci poskusili izkrcati v Angliji čete. Mnogo večja pa je nevarnost, da bodo Nemci bombardirali London iz zrakoplovov.
Sprava v Irski.
Kakor se iz Londona poroča, je designirala angleška vlada voditelia Ircev in prvoboritelia za homerulo, Redmonda, za bodočega načelnika -ke vlade. V Dublinu so se vršile velike maniefstacije za angleško-irsko bratstvo.
*
NEMŠKA   KRtfARKA   »EMDEN« NA  DELU.
Lipsko, 30. oktobra. (Kor. urad.) »Leipziger Neueste Nachrichten« javljajo v posebni izdaji:
Po uradnem petrogradskem poročilu iz Tekija, te nemška križarka »Emden« na sidrališču pri Pulo - Pi-nangti s toroednimi streli potopila rusko križarko »Zemčug« In neko francosko torpedovko.
V svrho, da je sovražnik ne spozna, si je križarka nadela navidezen četrti dimnik in se je tako neopaže-no lahko približala uničenima ladjama.
(Križarka »Zemčug« tvori s križarko »Askold« najmočnejši ladji ruskega sibirskega brodovja. Stara je 11 let, ima 3130 ton deplacementa ter 19.000 konjskih moči, ki razvijajo brzino 24 milj na uro. Posadka šteje 356 mož. »2emčug« se >e udeležila že japonsko - ruske vojne. Oborožena je z 8 topovi kalibra 12 cm in s 6 topovi kalibra 4*7 cm. »Emden« ji je po velikosti in hitrosti skoro enaka, glede obor oženja je »Emden« celo nekoliko slabejša, ker ima 12 le 10*5 centimetrskih topov. Otok Pulo - Pi-nang (angl. Prince o! Wales), se nahaja v Malajski morski cesti ob Malajskem otoku in je angleška posest.)
»Kartsrube«.
Iz Teneriffe poročajo, da nemška križarka »Karlsruhe* angleških par-
nikov »Indrani«, »Farn« m »Condor« ni potopila, marveč zaplenila. Vsi trije parniki so imeli premog. »Karls-ruhe« je vzela premog tudi parniko-ma »Cornish Citv« in »Ric Ignassu« ter parnika nato potopila.
Zavezniško brodovie pod angleškim vrhovnim poveljnlštvom.
Kodanjski listi poročajo iz Petro-grada, da so Rusija, Anglija in Francoska sklenile, da prevzamejo Angleži vrhovno poveljništvo nad vsemi zavezniškimi morskimi silami. Vrhovni poveljnik je admiral Jellico. Francoska je prvotno protestirala proti temu načrtu, končno pa se je morala ukloniti volji Anglije, ker se Rusija ni protivila.
UPOR   V   JUŽNI   AFRIKI-
Monakovo, 30. oktobra. »Mun-chener Neueste Nachrichten« javljajo: Včeraj se je vršil v Londonu važni ministrski svet, ki se je pečal s položajem v Južni Afriki, kjer se vstaja vedno bolj razširja. Število vstašev znaša baje že nad 10.000, ki so dobro oboroženi. Na čelo vstaške-ga gibanja so se postavili stari burski generali, predvsem popularni de Wett, katerega se Angleži najbolje boje. Doslej nepotrjene vesti hočejo vedeti, da se nahaja že cela kolonija ob reki Oranje v uporu.
London, 29. oktobra. (Kor. ur.) »Times« pišejo o vstaji v Južni Afriki: Očividno je vstaja že v polnem teku. Vodstvo je dobro. Vstaši imajo puške in nekaj municije. Lahko jih je hitro mobilizirati, poznajo deželo in imajo dobre konje. V Zahodnem Transvaalu je baje general Bever poveljnik, dasiravno ni jasno, ali se je res pridružil vstaji. Bever je bil več let tovariš Bothe ter mora poznati vse načrte in pripomočke vlade do zadnje pičice. zlasti tudi močno in slabo stran Brez dvoma je pri njem general Kemp. bivši častnik Dela-reya, ki je iz burske vojne znan kot hraber mož in izboren voditelj. Njegov osebni vpliv v Južni Afriki je velik. Brez dvoma smejo računati voditelji, kakršni so De Wett, Bever in Kemp na gotovo spremstvo. Vstaši so trenutek dobro izbrali. Južnoafriško vojaštvo je zaposleno pri ekspediciji proti nemški Južnovzhodni Afriki. Angleške čete, ki so bile pred vojno v Uniji v garniziji. so odšle v Evropo. »Times« pravijo, da vstaši ne bodo imeli definjtivnega uspeha.
Kapstadt, 30. oktobra. (Kor. ur.) Reuterjev biro javlja: General Her-•tzog je zapustil Biomfontain v nadi, da najde voditelje vstašev in jih pregovori, naj se vrnejo. Doslej pa ni mogel najti niti Dewetta. niti člana provincijalnega parlamenta Con-rova, ki vodi eno četo vstašev. V koloniji Oranje doslej ni tekla kri.
»Mattino« poroča iz Londona, da se revolucionarno gibanje De Wettovo v Južni Afriki dan na dan bolj širi. Vstaši so izborno oboroženi, imajo dobro vodstvo ter so pridobili baje zase skoraj vse prebivalce rteilbronna. Vjeli so tudi tamošnjo centralno vlado.

Manifest romunske socijalne demokracije za nevtralnost.
Kakor poročajo preko Budimpešte, je izdala romunska socijalna demokracija manifest, v katerem se najostreje izreka proti udeležbi' Romunije pri sedanjem evropskem konfliktu ter poživlja vlado, naj iz-žene vse tuje emisarje in agitatorje. Manifest se v posebno rezkem tonu izreka proti Rusiji in poudarja končno: Naše geslo mora biti predvsem mir za Romunijo!
Nemčija in Nizozemska.
Državni podtajnik v nemškem ministrstvu zunanjih del, Zimmer-rnann, je imel z voditeljem nizozemskih socijalistov, Troelstrom, razgovor o bodoči usodi Nizozemske. — Zimmermann je izjavil: Nihče nam ne more očitati, da imamo namene proti Nizozemski, ali da jo mislimo inkorporirati Nemčiji. Naj je to ta ali oni tudi kdaj govoril ali pisal, nemška vlada priznava neodvisnost in nedotakljivost Nizozemske. To izjavljam uradno. To se tiče politične neodvisnosti. Kar se tiče gospodarskih razmerij, je pričakovati, da pride do zbližanja med raznimi državami in med Nizozemsko, ter da se bo Nizozemska iz ozirov na svoje interese pridružila Nemčiji. A tudi tako gospodarsko zbližanje se more zgoditi le na podlagi prijateljstva.
Belgijski denar.
Belgijska država obstoji pravzaprav le še na papirju, zakaj, nemška armada je okupirala največji del belgijskega ozemlja. Belgijski denar pa ni vsled tega čisto nič izgubil na vrednosti, nasprotno, v Berlinu ima belgijski denar danes Se vtfio ceno, kakor pred vojno. Nemška vlada ra-
čuna s tem, da bi cena belgijskega denarja lahko še poskočila in hoče to preprečiti s posebnimi odredbami.
•      .      *
PRED   NOVIMI   HOMATUAMI   V ALBANUL
Valona je že v italijanskih rokah, čim je prispel italijanski vojni parnik »Dandolo«, je šel načelnik komisije, Hasan Effendi, na ladjo in pozdravil italijanskega admirala Patri-sa. Prebivalstvo je ostalo popolnoma mirno.
Grško vojaštvo 5e medtem okupiralo vse tiste albanske pokrajine, ki so doslej hotele biti avtonomne in so stale pod vodstvom Zografosa in Spiromilova, dasi je Grška večkrat izjaviia,da nima nikakih namenov glede teh pokrajin.
Medtem sklicuje Essad paša vse moško prebivalstvo, ki ni nad 40 let staro, pod svoje zastave. Namerava jih poslati v Skader in hoče ž njimi prisiliti skadrsko prebivalstvo, da pripozna otomansko zastavo kot svojo narodno zastavo. Prebivalstvo vseh vasi in mest okrog Valone pa se temu ustavlja in neče iti na boj proti Skadru.
V grškem parlamentu je ministrski predsednik Venizelos naznanil, da je grško vojaštvo okupiralo ob grški meji ležeče albanske province, a da Grška vendar priznava sklepe londonske konference glede Albanije in je okupacija albanskih pokrajin  samo provizorična.
Ti dogodki pač spričo svetovne vojne ne vzbujajo preveč zanimanja, a vendar znajo postati še važni. Predvsem se vsakdo vprašuje, so - li vse velesile privolile v ti akciji Italije in Grške, ali ne. Zdi se, da ne.
Albanija. — Grki v Santi Ouarantf«
Carigradski »Tanin« priznava človekoljubno postopanje Italije napram Albaniji. List naglasa, da bi vojaška intervencija Grške v Epiru, ki da sklepati na sporazum med Atenami in Rimom, imela lahko za posledico važne dogodke.
»Giornale d' Italia« poroča: 1200 grških vojakov se je izkrcalo v Santi Ouaranti.
Turčijo in Rusija kot sourožniEi.
Turška    armada.
V balkan. vojni je doživela turška armada katastrofo, ki je pokazala vso gnilobo notranjega ustroja države in vojske nekdanjih osvojeval-cev Evrope. Reorganizacijsko delo, kateremu se je bil posvetil mladotur-ški režim od leta 1908. sem zlasti v armadi, katere vežbanje so prevzeli nemški oficirji, ni moglo premagati notranje indolence in malomarnosti in moderna turška vojska, od katere so razni, ne dovolj podučeni poznavalci leta 1912. pričakovali, da bo strla armade balkanskih držav, je navzlic novemu orožju in izvrstni opremi doživela celo vrsto žalostnih porazov. Po balkanski vojni so se turški krogi znova z največjo vnemo posvetili reformatoričnemu delu. Posebno odposlanstvo nemških oficirjev je prevzelo pod vodstvom generala Limana v. Sandersa vodstvo te nove reorganizacije. Znano je, da je poklican je nemške vojaške misije rodilo že letos spomladi razne konflikte s tripleentento. Vojna bo pokazala uspeh teh novih reform. Cas za nje je bil seveda prav kratek.
Turčija je leta 1880. uvedla splošno vojaško dolžnost, vsi moški od 21. do 45. leta so ji podvrženi, aktivna služba traja tri leta. Nemo-hamedanci se lahko odkupijo. Vojno stanje turške armade se računa na en milijon aktivnih (nizam) in rezervnih (redif) čet.
Ta armada je oborožena z modernimi infanterijskimi puškami in novimi Kruppovimi topovi, večinoma 7'5 cm in 12 cm.
Koliko čet od zgoraj navedenega milijona Turčija res lahko postavi v boj proti moderni armadi, kakršna je ruska, to se bo še le pokazalo. Turška   mornarica.
Od balkanske vojne sem, v kateri je igrala le mala križarka »Ha-midije« pozornosti vredno vlogo, je Turčija svoje brodovje znatno izpopolnila. Kupila je po izbruhu sedanje svetovne vojne dve najmodernejši nemški vojni ladji: dreadnoughtskc križarko »Goeben« (sedaj »Sultar Selim«) in malo rapidno križarkc »Breslau« (sedal »Midilih«). Turšk* mornarji ne slovijo za dobre, vendai je smatrati, da se nahaja vodstve brodovja v izkušenih rokah nemškib mornariških častnikov. Angleži se zadnji čas celo trdili, da je dala Nemčija turški mornarici okrog 300C svojih mornarjev in častnikov na razpolago. — Turško vojno brodovje šteje 1 ladjo tipa dreadnought (»Sultan Selim«, 22.000 ton), 2 starejš bojni ladji »Hairedćn Barbarosa« fc
259. itcr.
»SLOVENSKI NAROD*, One 31. oktobra 1914.
Stran 3.
»Torgut Reis* po 10.000 ton, ki jifcje Turčija kupila leta 1910. od Nemčije, 1 rapidno križarko »Midillih« (bivšo *BresIau«) in 4 križarke, med katerimi je najbolj znana »Hamidije«, s 3S00 tonami, 8 torpednih rušilcev in 10 modernejših torpednih čolnov. Ostalo brodovje, topničarke, torped-ni čolni in 2 oklopni ladji, je zastarelo in pač ne reprezentira znatne bojne vrednosti.
Leta 1913. so spustili v angleški ladjedelnici moderni turski dread-■ought »Rešad* v morje, katerega armatura ob izbruhu evropejske vojne še ni bila gotova. Kakor znano, ga je Anglija konfiscirala.
Rusko     črno morsko     brodovje.
Rusija je začela še le v novejšem Času reformirati svoje črnomor-sko brodevje. Tozadevna akcija pa še ni dospela h koncu. Popolnoma gotov je dosedaj še le en dread-nought »Imperatrica Marija-, katerega so spustili lani z velikimi svečanostmi v morje. Dva dreadnoughta sta se nahajala koncem leta 1013. še v ladjedelnicah in gotovo še nista armirana. Pač pa si je Rusija zgradila v zadnjih par letih precei veliko moderno torpedno flotiljo. Rusko črno-morsko brodovje šteje naslednje bojne ladje: dreadnought »Imperati-ca Marija«. 23.000 ton z 12 topovi, kalibra 30*5 cm. in 20 topovi, kalibra 12, linijske ladje preddreadneu^ht-skega tipa: »Svjatij Evstafij«, ^Ivan Zlatoust . »Pantelejmon«, »Rosti-slav«. »Tri Svjatitelja«, »Oeorgij Pobjedonosec« in staro »Linoo« z 11.000 do 13.400 tonami in precej močno armaturo (po 4 topove, kalibra 305 cm): 2 križarki »Kazul« in »Pamjat Merkurija« s 6670 tonami (2 ste bili leta 1913. še v ladjedelnicah in menda še nista armirani). Tor-pedna flotilja je prav močna: 22 deloma najmodernejših torpednih ru-šilcev, 13 torpednih čolnov starejšega tipa. 5 podmorskih čolnov (6 se jih je nahajalo koncem leta 1913. v delu in so morda tudi že gotovi), 4 stare topničarke in 2 minonosja.
Turčija proti Rusiji.
Že od balkanske vojne sem je v Turčiji veliko in močno gibanje prod Rusiji, Franciji in Angliji. Sicer se je mnogo odličnih turških državnikov zelo ustavljalo temu gibanju in poskušalo doseči sporazumljenje zlasti z Rusijo in z Anglijo, toda splošna popularnost sultanovega zeta Enver paše je bila močnejša od vseh teh prizadevanj. Nasprotje med Turčijo in tripelentento je naraslo, ko je bil nemški general Sanders pl. Liman imenovan za zapovednika carigradske armade. Faktično je s tem nemški general dobil poveljstvo turške armade v roke in zadobil ob enem največji vpliv na politiko Turčije. Rusija je že takrat, ko se o evropski vojni še nikomur ni sanjalo, nastopila z vso silo proti temu nemškemu vplivu na Turčijo, pa ni opravila ničesar. Od tedaj je bila napetost med Rusijo in med Turčijo permanentna in se je še poostrila vsled konfliktov med Turčijo in Angleško. Turški sultan ni samo vladar svoje države, ampak tudi cerkveni poglavar vseh Mohame-dancev, kalif vseh mohamedancev, tudi tistih, ki žive v angleških kolonijah. Iz tega so se neštetokrat že rodila naspretja in že davno se je na Angleškem začelo delo, mereče na to, da bi turški sultan nehal biti verski poglavar izven Turčije živečih mohamedancev.
V začetku sedanje vojne se je v Turčiji obstoječe nasprotje do Rusije in Anglije še poostrilo. Enver-paša in njegova stranka so sicer bili tudi za to, da naj ostane Turčija nevtralna, vsaj dokler ni gotovo, katera vo-Jujočih se skupin ima več upanja na zmago, a preprečili so sporazumljenje z Romunsko, ki naj bi zagotovila mir na Balkanu v vsakem slučaju.
Naravno je, da skušajo vse velesile, ki so zdaj zapletene v vojno, potegniti nevtralne države na svojo stran. V Turčiji je še izza časa nemškega poslanika Marschalla posebno močan nemški vpliv. Je-li ta nemški vpliv bil merodajen za razne korake, ki jih je v zadnjem času storila Turčija, se zdaj še ne da dognati. Dejstvo je, da je Turčija naenkrat zaprla Dardanele. Ta odredba je Rusijo v njenih trgovskih interesih silno zadela in ji provzročila ogromno škodo. Ves ruski vprav kolosalni izvoz iz južne Rusije gre namreč skozi Dardanele in zdaj je bi! nanje posebno navezan, ker je vsled vojne izvoz čez Baltiško morje nemogoč.
Zatvoritev Dardanel je v Rusiji vzbudila mnogo nevolje in Rusija je proti temu demonstrirala s tem, da je svoje vojne ladje postavila pred Bospor in zavzela stališče, da turško brodovje ne sme zapustiti turških teritorijalnih voda. Tudi Angleška je poslala svoje brodovje in ni pustila neke turške torpedovke iz teritorijalne vode, marveč jo zapodila nazaj ored Carigrad,
Ti konflikti so bili toliko pomembnejši, ker je turška viada že pred dlje časom začela z mobilizacijo svoje armade in zdaj je prišlo do dogodka, iz katerega se zna roditi volna. Bombardiranje ruskih mest ob Črnem morju in napadi na ruske ladje so dogodki, ki v vsakem času lahko provzroče vojno, posebno pa v sedanjem času, ko je Rjsiji toliko ležeče na tem, da se ji odpro zopet Dardanele.
Avstriji in Nemčiji bi bilo pač pomagano kolikor toliko, če bi Tui-čija začela vojno proti Rusiji. Vsaka pomoč je dobra in Turčije ni podcenjevati. Na drugi strani pa se zdi, da tudi tripelententi ni nič na ohranitvi turške nevtralnosti. Angleška, Francija in Rusija so menda dogovorno z Italijo že napravile načrt za razdelitev interesnih sfer v Mali Aziji. V drugih časih bi pri tej razdelitvi morali upoštevati tudi Nemčijo in Avstrijo, sedaj pa najbrž mislijo, da je čas ugoden in si interesne sfere lahko razdele brez ozira na Nemčijo in Avstrijo samo po svojih koristih.
Danes pač še ni mogoče vedeti, kake konsekvence bi rodila vi jna med Turčijo in med Rus jo, kako bo to vplivalo na Romunsko :?; na Bolgarsko, na Italijo in na Grško. Počile so prve bombe in bili so se prvi boji na morju — v prihodnjih tednih se bo pač pokazalo, kaka je situacija.
Zakaj   gre  Turčija  z  Nemčijo?
Na to vprašanje odgovarja profesor Becker v Bonnu sledeče: 2e pri konferenci v Algecirasu se je trdilo: »Edini prijatelj Nemcev je Turek, mohamedanec. Res je, da bazira turško-nemško prijateljstvo na jako trdni skupnosti interesov, pa tudi na raznih čustvenih momentih. Treba je le pomisliti, da tvori orijentalsko vprašanje enega glavnih vzrokov sedanje evropejske vojne. Baš v orientalskem vprašan:u pa so velesile tri-pleentente najhujše sovražnice Turčije. Predvsem Rusija, katere stari velepolitični cilj so Dardanele, ki pa se nahaja tudi v najnovejšem čustvenem nasprotju z mohamedansko državo. Sovraštvo med izlamom in kr-- bistvom je danes najbolj vtelese-no v razmerju Rusije in Turčije. Slovansko vprašanje ie ta notranjih konflikt med obema državama le še poostrilo.
Mirnemu in uspešnemu razvoju Turčije se protivi tudi angleški imperializem, ki se izraža v geslu »od Kahire do Kalkute■-. Anglija je sicer mnogokrat nastopila kot pokroviteljica Turčije in njen vpliv pri Visoki porti je bil do zadnjega časa velik, toda iz strahu pred nemško gospodarsko ekspanzijo v Mali Aziji se je sedaj popolnoma pobotala s svojo nekdanjo največjo konkurentinjo Rusijo, kar je uničilo njen vpliv v Carigradu.
Nemčija pa ima največji interes, da se Turčija ohrani. Nemška politika v orijentu nima nikakih teritorijalnih aspiracij. temveč zpsledue le gospodarske cilje. Tem ciljem služi najbolje neodvisnost in samostojnost Turčiie. ki je Nemčiji kot soseda Anglije in Rusije v Egiptu in Aziii tudi politično dragocen prijatelj. ; soda Turčije ie nezdružljivo zdrtiz na s svetovno veljavo nemške drža  e.
Konečno se je Nemčija po azala vedno kot prijateljica izlama. ščitnica najohčutlnvejšega čustv turškega naroda — religijoznega. Nem ški cesar je prisega! ob grob'j Saln-dina prijateljstvo Mohamedancem in si pridobil neginliive simpatije celega Izlama. Angleži in Francozi so jadi-kovaii. da se obnašajo Nemci kot pravi agenti provokaterji izlamit-skega gibanja. To ni bilo res, toda sedaj bo treba, da pokaže Nemčiia, da zna biti v svoii izlamski politiki tudi agresivna. Če se dvigne Tzlam, katerega solidarnost sega daleč preko turških meja, potem bodo Angleži, Rusi in Francozi doživeli še bridke ure.
*
Zimska voina proti Rusiji.
Profesor berolinske univerze, K. Bafod, razpravlja o možnosti zimske vojne proti Rusiji. Od Napoleonovih časov sem vlada prepričanje, da je zima najboljši in najzmagovitejši zaveznik Rusije. Misli se. da bi morala v^aka velika armada, ki bi se upala pozimi prodirati po ruskih poljanah, poginiti od mraza in nedostatka živil. Kakor pred več kot 100 leti, tako bi tudi danes Rusija ustvarila pred prodirajočim »sovražnikom umetno puščavo in jo prepustila žalostni usodi Napoleonovih čet. Zaupanje v to obrambno taktiko, je v Rusiji tako veliko, da po splošnem prepričanju nobeden poraz, in tudi če bi ruska armada izgubila 2 milijona vojakov, ne more Rusije prisiliti k miru. Pravi se. da imajo Rusi izvežbanega moštva med 21.—40. leti najmanj 7 milijonov. Ako bi bili zbori, ki se sedal vojskujejo, uničeni, bi mogla Rusija do Dotuladi zbrati vam   mihjofuhs
armade ter }ih postati proti zapadu. Pet do Šest mesecev ruske zime bi zadostovalo za reorganizacijo poraženih čet. In ko bi zopet ta druga armada bila poražena, umikala bi se počasi, če treba, za Volgo. Medtem bi zopet nastala zima in Rusija bi se mogla znova oboroževati.
Profesor Ballod poudarja, da imata Nemčija in Avstrija največji interes, končati vojno še pred spomladjo, kajti v tem slučaju se jima ni bati nikakih opasnih gospodarskih posledic. Prisiliti Rusijo v par kratkih mesecih k miru, je pa seveda naravnost gigantska naloga: treba bi bilo zavzeti ne le Petrograd in Moskvo, temveč tudi južno industrijal-no ozemlje, rudnike in železarne ob Doncu in orožarne v Caricinu, kajti, šele okupacija južnoruskega premogovnega in železarskega revirja prereže industrialno življensko živčevje Rusije, obustavi njene lokomotive, tovarne ...
Napoleon je izgubil svojo armado le deloma v bitkah, poginila mu je večinoma od gladu, pa od mraza in končno od legarja.
Glavni problem za moderno armado, ki operira pozimi v Rusiji, je tudi danes, ali je pri teh velikanskih daljavah mogoče, voziti seboj zadostno množino živeža in aH je mogoče, preskrbeti armado z dovolj topio obleko? Mora se računati z najneugodnejšim slučajem, da opu-stošijo Rusi vse ozemlje, iz katerega se umaknejo in da razderejo vse železnice tako korenito, da bi trajalo več mesecev, predno bi jih avstrijsko - nemške tehnične čete popravile.
Nemška in avstrijska armada udarita lahko po treh cestah v Rusijo. Prva, Napoleonova, vodi čez Kovno - Vilno - Smolensk na Moskvo, meri približno 920 kilometrov in gre skozi kraje, ki v mirnih časih komaj sami sebe prežive. Pokrajina je vseskozi peščena in ponekod močvirnata. Druga cesta vodi čez Petrograd na Moskvo in zdi se, da na to cesto v Rusiji precej mislijo, ker utrjujejo sedaj obrežje Baltiškega morja. Od Petrograda do Moskve je cesta sicer za 300 kilometrov krajša, kakor od Kovna do Moskve, toda mnogo slabejša, normalna zimska temperatura v teh krajih znaša — 9° do — 10 ° C. Po tej cesti bi armada ne mogla napraviti več kakor 20 do 25 kilometrov na dan. Tretja cesta je gospodarsko najvažnejša: s Podvo-ioczvske čez Kijev in od tam po Dnjepru na Jekaterinoslav - Poltavo-Harkov k Doncu in na Caricin. Tam bi se dalo Rusijo najobčutneje prijeti, kajti tam ima svoj premog, svoje železo in svojo žitnico. iz katere izvaža na leto čez 10 milijonov ton žita. Kra-ka tR cesta seveda ni. Od Podvoloczvske do Kijeva je 330 km, od tam do Caricina 1000 km . . . Pozimi zapade v teh krajih vedno sneg.
Ore sedaj za to, kako bi morala biti armada opremliena. da bi mogla pozimi prodirati v Rusijo in na katero največjo daljavo ie mogoče dobivati brez železnic živež in municijo iz skladišč v domovini.
Prava zimska obleka je volnena. Kožuhovina ni potrebna, le ponoči za spati so najboljše spalne vreče iz kožuiiovine. Skoro pa bi bilo bolKc, da bi bili vojaki za taborenje na prostem preskrbljeni z ovčjimi kožuhi. Ruska armada sicer nima kožuhov, pač pa posebne čepice (bašlikc) iz kožuhovine. Ima tudi posebno zimsko obuvalo in vojaki so opremlieni z debelimi volnenimi sweatri. Tudi avstrijska armada ima zimsko obuvalo, čepice in svveatre. Nemška armada je v tem oziru manj preskrbljena. Računa se. da bi si moele avstrijske čete preskrbeti ovčje kože rekviziciiskim potom na Ogrskem in v Galiciji. Na vsak način bi ne bilo posebno težko, preskrbeti za obe armadi potrebno število kožuhov. Tudi vse ostale potrebne stvari bi se dale kmalu nabaviti, zlasti bi bilo potrebno, preskrbeti tudi zimsko obuvalo iz klobu-čevine, kakor ga ima^o Rusi. Nemška in avstrijska armada se na zimsko vojno lahko ravnotako dobro pripravita,  kakor  ruska vojska.
Glede preskrbe z živili izjavlja profesor Ballod, da ne preostaja drugega, kakor da vzame vsak vojak vsaj za 60 dni živeža na ročnih saneh seboj. Baje bi se dalo to brez posebne težave izvesti in bi ne bilo niti posebno okorno, ker bi vsak vojak zložil na sani tudi svoje orožje, tor-nister, kožuh in zimske škornje. Berolinski profesor navaja natančno, kake konserve bi bilo treba vzeti seboj, ter računa, da bi se na take sani naložilo do 85 kg, kar je po snegu lažje vlači, kakor pa nositi 20 do 25 kg na hrbtu.
Profesor Ballod računa, da bi tako opremljena armada prodirala normalno 12 km na dan ter bi napravila tore] v 60 dneh 720 km. Za en milijon mož bi bilo nadalje potrebno »JflO vprcfcrih kmi.   Kratcrij* bi
I se morala čim najbolj omejiti, ne pa artiljerija, za katero računa profesor Ballod na vsak milijon armade 40.000 težkih konj in 27.000 konj za municijo. Za enmilijonsko armado bi bilo reba vsega skupaj 125.000 konj, ako bi rabilo moštvo ročne sani, sicer pa približno 250.000 konj. Računati pa se mora, da bi se vsak dan dogotovilo tudi kakih 5 km železnic, zato bi armada po 60 dneh ne bila od svoje proviantne baze oddaljena 720 km, temveč le 420 km. Ako bi armada prodirala po cesti Kovno-Moskova, bi ji po 60 dneh preostajolo le še 200 kilometrov, katere bi mogla prehoditi v 17 dneh. Pri cesti Kijev-Cari-cin bi znašala maksimalna oddaljenost od proviantne baze po 60 dneh 585 km. V obeh teh slučajih bi se število potrebnih konj znatno znižalo.
Profesor Ballod prihaja do zaključka, da zimska vojna proti Rusiji nikakor ni tako riskantna, kakor se splošno trdi. Ako bi Rusija spoznala, da ji moreta Avstrija in Nemčija tudi po zimi priti do Moskve, potem bi bila po mnenju berolinskega profesorja v slučaju svojega poraza v sedanji bitki bolj pripravljena k miru.
*
Ruska artiljerija.
Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča o ruski artiljeriji, da je mnogo številnejša, kakor naša. Vsaka ruska pehotna divizija ima tudi eno artiljerijsko brigado s 6 baterijami po 8 topov. Vsak ruski ar-madni zbor ima poleg te^a še dve bateriji po 6 možnarjev in navadno tudi se eno jahajočo artiljerijsko divizijo Armadni zbor ima torej dve brigadi 762 centimetrskih fopov to je 96 topov, 12 lahkih havbic oziroma možnarjev 12 cm in 12 topov lahke jahajoče artiljerije, skupaj 120 trpov pri dveh pehotnih divizijah. Pri vsaki diviziji je torej pri Rasin artiljerija za polovico močnejša, kakor pri nas. i udi v streljanju ni ruska ani-ijeiija manj izvežbana kakor ori nas. Vizirske naprave pa so najbrže pri nas -j« ijše, zato pa Rusi izborao presojajo daljavo, kar dokazujejo izpovedi bojevnikov: Že p-vi strel Rusov |t zadeL Pri tem ie seveda voo-šrevati. da se bojujejo Rusi navadno v skrbno pripravljenih pozicijah in imajo razdalje dobro zaznamovane. Kako skrbno pripravljajo Rusi svoje pozicije, dokazujejo stvari, ki so jih tu in tam našli pred Przemyslom. Baterije so silno močne zemeljske zgradbe, pogosto ojačene s koli, včasih betonirane, dostikrat krite z deskami in orravo iz sosednih hiš. Izvedelo se je, da so Rusi še med bitko segnali skupaj kmete iz okolice in jih prisilili, da so izkopali za fronto nove zakope. Neki častnik je pravil, da stoji sedaj s svojimi havbicami v prej ruskih pozicijah. Ko je dospel tja. ni našel samo kritih in dobro maskiranih prostorov za topove, marveč poleg teh še globok in širok podzemski prostor, ki je zavarovan celo proti direktnim strelom, z vrati, okni. klopmi, mizami, pečjo in lučjo. Od tod gre lestev v baterijo. Vse je bilo skrito za nekim holmom. na višini sami pa se je nahajalo zakrito opa-zovališČe za častnika, ki je imel sedež za dobro maskiranim izgledom. Že par korakov pred pozicijo o celi napravi ni bilo videti ničesar. Ce se Rusom kljub tako izbornim pripravam ni posrečilo s svojo artiljerijo premagati niti ene utrdbe pred Pr-zemvslom. Če niso na nobenem kraju mogli nadvladati s svojim ognjem naše artiljerije, je krivo temu pač deževje od 9. septembra do 11. oktobra, ki je omehčalo ceste Rusom za hrbtom tako, da svojih najtežjih kalibrov niso mogli spraviti v boj. Mi smo se mogli na izbornih cestah pri trdnjavi gibati s svojimi baterijami, zlasti tudi z mobilnimi Škodovimi 305 centimetrskimi možnarji. Njih delo je videl svet pri Namurju, Mau-beugu in Antwerpnu in tudi v Prze-mvslu niso zaostali. Za njih infernal-ni učinek samo dva primera: Enkrat smo pomerili na neki ruski artiljerijski štab. Krogiia je padla 50 m preblizu, kljub temu je bil štab uničen in posamezne osebe so bile raztrgane na drobne kosce. Drugič bi bila morala streljati baterija z gotovega mesta vukazanismeri. Zvečer je prispela na določeni kraj. Našla je samo eno odgovarjajočo pozicijo, 4 m za neko zapuščeno kovačnico. Tam so postavili možnarje, da bi streljali v velikem loku preko kovačnice. Ob 2. zjutraj je padel prvi strel. In kaj se je zgodilo? Streha kovačnice je zletela stran, vrata in okna so se zdrobila na drobne kosce. Iz opeke zgrajena ograja se je razsula in zidovje samo je deloma razpadlo in vse to vsled enega samega strela. Pri tem naj omenim še hrabrost moštva, Po-veljnfk neke baterije možnarjev je dobil povelje izpremeniti dosedanjo smer streljanja ter Je ravno postavljal betonsko podlago. Da se poduči o situaciji, je šel gledat na holm, ki
fc Wal pred nja. Kako & &«tra^
šil, ko je videl, da se ruska pehota, ravno pripravlja na napad! Na holmu je bilo samo nekaj mož in lastna pehota je bila odšla v mesto oziroma prenočišča. Treba- je bilo največje naglice, da sovražnik ne dobi možnarjev v roke. Hitro je zbral poveljnik svoje topničarje, jim razložil njih nalogo ter z njimi dve uri držal holm, tako dolgo, da je prišla naša pehota in prevzela obrambo holma. Potem je gradil naprej podlago za svojo baterijo. Med obleganjem Pr-zemvsla je bil poveljnik neke baterije možnarjev poklican od svojega izgleda k topovom, ker je bilo tam nekaj popraviti. Komaj je bil odšel je zadela na mesto, kjer je sedel, granata, razbila daljnogled in uničila zapiske. To je bila edina škoda, ki jo je imela ta baterija med obleganjem. Sploh se zdi, da so bile izgube naše artiljerije majhne. Navadno je naša artiljerija dobro zaKrita in oddaljena od sovražnika. Enako delajo iudi Rusi, njihovi topovi so nevidni tako, da si naši infanteris;i oddahnejo če jim pride nasproti ruska inianterila« na katero morejo streliAU. Vztrajati v ctstreljevanju ne da bi mogli sami streljati, stori naše vojake nervozne. Na'hujši sovražnik naše artiljerije uoslej niso bili Rusi, ne njegove granate s tankim plaščem, ne njegov! šrapneli, marveč gališko blato. Videl sem baterije, ki so imele samo štiri vprego namesto 6 konj in še izmed teh je imel samo še po en konj komat. Vsi konji so bili oddrgnjeni, tudi vsi rezervni konji. Več municijskih voz je imelo celo samo trovprego. Do zdaj so vprego zopet izpopolnili.
Pismo iz črnogorskega vjetništva.
Vitez K r a m e r v Mariboru je dobil, kakor poroča »Marburger Zei-tung«, od svojega sina iz Črnogorskega vojnega vjetništva to - le pismo:
»Da so križarko »Zento^ Fran-cozje dne 16. avgusta potopili, ti je gotovo znano. Ker smo bili k sreči oddaljeni od kopnega samo kakih 5 morskih milj, smo se lahko, kar je nas ostalo živih na goreči in potapljajoči se ladji, rešili na kopno. Plavali smo 5 ur. V bližini obrežja so nam prišli na pomoč čolni, kateri so nas prepeljali na suho. Naši rešitelji so bili, žal, Črnogorci, postali smo torej vojni vjetniki.
Najprvo so nas prepeljali na neki mali otok, kjer smo ostali več ur. Od tu so nas odvedli v notranjost države. Črnogorci, ki so našo borbo opazovali, so nas dobro sprejeli, nam dali stanovanje ter nas preskrbeli z vsem potrebnim, ker smo naravno vse svoje izgubili. Dve tretjini naše posadke sta poginili. Vsi so se do konca borili hrabro in nevstrašeno. Podrobnosti o boju seveda ne morem pisati, ker se pismo cenzurira.
Sedaj nam gre dobro. Vsi smo zdravi in se lahko docela svobodno kretamo. samo ena nadloga nas tare — brezdelje.
Črnogorci nam dajejo plačo kot častnikom. Ako se srečno vrnem domov, ti bom podrobno vse opisal.
Vesti o vojni seveda ne dobivamo prav nobenih, kar je za nas silno mučno. Pošta za nas odhaja vsak mesec enkrat, zato pišemo domov vedno sredi meseca, ker ne vemo točno, kdaj se poštne stvari odpošiljajo.
Mimogrede omenjeno, sva jaz in poveljnik kot zadnja zapustila po-tapljajočo se ladjo. Menim torej, da sva pošteno izpolnila svojo dolžnost. Bil je pekel na ladji in da sem se iz tega pekla rešil, je prava sreča,
Z vihrajočimi zastavami in med »Hura« - klici cele posadke, se je potopila naša vrla »Zenta«. Prestreljena in preluknjana, kakor rešeto, je bila naša ladjica in potopila se je, ko je izpolnila do konca svojo dolžnost, boreča se z vsemi silami proti silni premoči. Kakšen je bil uspeh našega streljanja na sovražnika, ne vem, gotovo pa je, da ni ostal brez poškodb.
Z ladjo se je seveda potopilo vse, kar smo imeli. Na ladji sem imel 1600 kron v gotovini, več zlatnine, mnogo dragocenih spominskih stvari, vse to leži sedaj na dnu Adrije.
2al mi je zlasti za zadnje. Prosim te, pošlji mi nekaj perila in obleke. Imam namreč samo eno civilno obleko, ki sem si jo tu kupil. Denarnih pošiljatev seveda semkaj ne dobim, samo pisma* Pripominjam vnovič: vse cenzurirajo, zato mi piši samo o rodbinskih stvareh, ker sicer pisma ne dobim.
Štab naše ladje se nahaja skupaj v enem kraju in se lahko svobodno kreta. Vsi so zdravi. V vjetništvu je tudi moj sošolec. Kratkočasimo se s tem, da igramo šah in da se učimo hrvatskega Jezika itd.
Črnogorci so — ne pišem tega radi.cenzure, ker bi to lahko enostavno izpustil — skrajno lju-beznjivi.
Počutimo se, kakor doma. Sta-
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD", dne 31. oktobri 1914.
259. Štev.
P a j, so vsi dobro razumemo m se predvsem veselimo, da so naši domači obveščeni o tem, da smo rešeni • . .«
Dnevne vesti.
—  Vseh mrtvih dan. Nič natančnega še ne vemo, koltko slovenskih vojakov je našlo na galiških in na ruskih, na bosanskih in na srbskih tleh prezgodnji grob. Nobeden teh grobov ne bo sedaj okrašen, na nobenem ne bo ne vencev ne lučic, spominjala pa se jih bodo vsa slovenska srca z gorečo željo, naj bi iz prelite krvi nastali pogoji novi prihod-rrjosti vsemu narodu. Čast in slava vsem padlim junakom!
—    Na grobovih naših vojakov se bo jutri popoldne ob 4. vršila večja slovesnost v Časten spomin junakom,- ki so žrtvovali svoje življenje za cesarja in domovino.
—  Ranjen je bil na severnem bojišču stotnik in bataljonski zapoved-nik gospod Josip Rus, brat ljubljanskega zdravnika g. dr. Rus a. stotnik Rus je bil težko zadet v pljuča, v katerih še tiči projektil; zadet je bil v prsa in v nogo. Sedaj leži težko ranjen v bolnici Rdeč. križa v Prze-zemvslu; čim mogoče, ga pripeljejo v Ljubljano.
—  Prof. Jos. Berce je .- 00 težko ranjen, vendar je po najnovejših poročilih upati, da popolnoma okreva. Kakor poroča njegov sluga, ga je ranila v glavo puškina kroglja, ne Špranel.
—  Na južnem bojišču je padel znani hrvatski pisatelj Franjo Galo-vič*. Pokojnika pokopljejo v Zagrebu.
—  Ranjeni slovenski vojaki. V zadnjih uradnih izkazih čitamo, da so ranjeni ti-le slovenski vojaki: rezervni poročnik Fran Čop pri bosanskem polku št. 2. 8. komp., praporščak dr. Fran Majerle pri bos. polku >
16 komp., rez. kadet Makso Robič pri polj. top. polku št. 18. 4. bat., Jos. Zaje pri lovskem bataljonu št. 22. in končno ti-le slovenski vojaki 97. pehotnega polka Jos. Žižmond, Ermia Zadnik, Jos. Zel in Edvard Uhelj.
—  Pogreša se Makso Rupnik, nadom, rezervist 17. pešpolka, 4. marš-kompanije, (vojna pošta 201). Zadnje njegovo pismo z dne 27. avgusta 1914 je došlo iz Lvova ter so vse dosedanje poizvedbe po njem ostale brezuspešne. Komur bi bilo kaj znano o njem, se uljudno naproša, da blagovoli sporočiti na naslov: Anton Rupnik, magistrat, Ljubljana.
—  Pogreša se Viktor S e v e r od 17. pešpolka 12. stot. Ranjen je bil 26. avgusta na severnem bojišču. Do danes še o njem ni nikake vesti. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Francu Sever Ljubljana, Trnovska ulica 2.
—   Pogrela se Franc Breskvar 17. pešpolka, 2. stotnija. — Pisai že ni od avgusta. Kdor kaj ve, naj blagovoli sporočiti njegovi Materi Mariji Breskvar v Ljubljani,  Trnovska  ul. 4.
—  Pogreša se g. Franc Term:k. c. kr. četovodja dež. bramb. polka št. 71, 12. stotnija. Imenovani je dne
26.  avgusta zadnjikrat iz gališkega bojišča pisal, naprosi se vse one, kateri o njem kaj vedo, naj blagovolijo sporočiti njegovi soprogi Katarini Tertnik, delavki v c. kr. tobačni tovarni ali pa Milku Krapežu, urarju in trgovcu v Ljubljani,  Jurčičev trg.
—   Pogreša se artiljerijski rezervni poročnik Emil Cerne iz Tomaja. Kdor od onih, ki so se bojevali pri Grodeku in Lvovu, bi o njem kaj vedel, se prosi, da to sporoči rodbini Cerne v Tomaj št. 40 pri Sežani.
—  Išče se Rudolf V i d e n š e k , četovodja 12. stotnije, 87. pešpolka, kateri se je se meseca avgusta na severnem bojišču nahajal in od tega časa ni od njega glasu. Ako je o njem komu kai znano, naj poroča na Franjo Videnšek, Gaberje št. 119, pošta Celje, Štajersko.
—  V ruskem vjetništvu je učitelj Josip T o v o š iz Crnič na Goriškem. Toroš se je kot rezervni častnik udeležil vojne proti Rusiji in je bil ranjen in vjet. Svoji ženi je pisal, da se mu dobro godi.
—  V rusko vjetništvo je menda prišel znani krščansko - socijalni državni poslanec dr. D r e x e 1, ki je šel kot dušobrižnik prostovoljno k armadi.
—- V Celovec so v petek pripeljali s severnega bojišča 610 ranjencev. Med temi jih je 70 težko ranjenih.
—  Seznam   izgub   št. 37  z   dne
27.  oktobra 1914 je nabit na deski pred glavnim vhodom mestnega magistrata.
—  Razglednice »Rdečega kri-ia«. Deželno in gospejno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko je naprosilo domače umetnike Vavpotiča. VVettacha in Zmitka, da napravijo načrte za sedanjemu času primerne razglednice. Ti umetniki so se rado-voljno odzvali pozivu društva   in ie
bilo tako omogočeno, dati napraviti 6 vrst razglednic. Razglednice pre-dočujejo sledeče motive: molitev vojakov pred bitko; rdeči križ varuje vojaka proti smrtni nezgodi; deželni grb v okrilju državnega grba; deželni grb in grb mesta ljubljanskega v zaščitu državnega grba; uslužbenka Rdečega križa navdušuje vojaka pred odhodom v vojno izročuje mu šopek cvetlic z Vodnikovimi besedami: Stoj trdno v boju, kakor hrast, z orožjem si zadobi čast, Obnesi se kot korenjak, pa prid' nazaj časten vojščak-; mati z otroci moli pred razpelom, da se soprog, oziroma oče srečno vrne iz vojne, proseč Božjega sina z v srce segajočimi besedami: »Božji sin usmili se nas: S križa se snemi, pa nas objemi, bodi nam oče ta hudi čas!« Razglednice se lahko pošiljajo našim junaškim vojakom na bojišče, napisati je le naslov in številko vojnopoštnega urada. Ko dobi naš dragi oče, naš ljubljeni soprog, naš miljeni sin, naš cenjeni brat, naš nepozabni sorodnik na bojnem polju razglednico Rdečega križa iz domačega zavetišča, se bo z veseljem spominjal svojcev in zavest, da vtriplje zvesto srce zanj in da ga sočutje spremlja povsod, ga bo bodrila in navdušila, da kot junak zastavi vse svoje moči v čast in slavo ljubljene domovine. Pa tudi rojaki doma naj si pošiljajo eden drugemu razglednice Rdečega križa, ker z nakupom razglednic, torej z malimi žrtvami podpirajo dobra dela v prid našim ranjenim in obolelim vojakom! Razpečavanje razglednic na drobno, oziroma na debelo so z ozi-rem na dobrodelni namen drage volje prevzele sledeče tvrdke v Ljubljani: Knjigotržnica Bamberg v Ljubljani; Iv. Bonač, ?elenburgova ulica šr. 5; Katoliškega tiskovnega društva prodaialnica, Kopitarjeva ulica št. 2; Vašo Petričič, nasl. I. Samec, iVlestni trg št. 21; Karel Till, Kongresni trg št. S. — Ena razglednica velja v detajlni prodaji 10 vin.
Za slovenske  knjige in časopise
prosijo nekateri ranjeni slovenski vojaki pešpolka št. S7. Naslov: Fr. Černevsek. c. in kr. rezervna bolnišnica, Novi Sandec, Galicija.
—  Zahvala Poljakov. V Zgornji :>;ški živi 40 Poljakov, ki so se vsled vojnih dogodkov morali izseliti iz vzhodne Galicije, oziroma iz Lvova. Ker dobivajo za prehrano v celem po 70 vinarjev dnevno, so si oskrbeli skupno kuhinjo, da bi si s tem nekaj prištedili za perilo, pranje in druge življenske potrebe. Iskreno naklonjenost in človekoljubje napram beguncem so pokazali mestni vrtnarski nadzornik g. Vaclav Hej ni c, g. Kare! F r i d r i c h, uradnik tobačne tovarne in R. K o 11 m a n n , dvorni dobavitelj in veletržec, ki so z darili bodisi v gotovini ali v naravi skušali olajšati usodo bednih beguncev. Le-ti niso imeli dlje časa nobenega poljskega časopisa. Tudi v tem oziru jim je sedaj pomagano, ker jim daje uredništvo »Slovenskega Naroda« na razpolago poljski časopis »Nowo Reformo-. Za izkazano bla^oh >tnost in naklonjenost izrekajo tem j otom svojo presrčno zahvalo polj' i begunci.
—  Strašna mokrota. Art; rijski podčastnik je pisal svojim i ršem v Gradcu pismo, v katerem ! oroča med drugim tudi sledeče: Ni li bilo mogoče prej pisati, ker smo 'li tri tedne brez vsake zveze in smo prišli z drugim svetom v dotiko šele po srečnih bojih pri Przemvslu. Zdaj šele sem dobil priliko se umiti, se briti in si dati lase ostrici. Po dveh mesecih mislim, da imam tudi pravico do svežega perila. Moška sraica velja tu deset kron, raziranie dve kroni. Najstrašnejši pa ie bil tri tedne neprestano trajajoči dež, ki je može in konje naredil bolne. Mraz, granate, kozaki, vse ni nič proti mokroti, če je človek noč in dan brez strehe izpostavljen dežju. Vse sem prestal in le redkokdaj sem segel po vodki. Časih je pa bilo potrebno, poseči po žganju. Nikdar nisem mislil. da bom kdaj alkohol zavžival, kai Šele žganie. A človek se marsičesa navadi. Će sem prej videl piščanca zaklati, se mi je živalica smilila, zdaj vidim pa ljudi in živali umirati, ne da bi le trepalnico premaknili. Vojaki so junaki. Roke izgube, noge izgube, a nihče ne toži. nihče ne joka, le ustne so bolestno ubrane. In če koga reši smrt, mrmrajo umirajoče ustne dostikrat komaj umljivo zadnji pozdrav ženi ali otrokom ali staršem. Grozna tragika, brezmejna nesreča —; a zmigaje z rameni se obrne človek drugam.
—  Izpred sodišča. Pisatelj dr. Iv. Lah je bil dne 30. oktobra pred okrožnim sodiščem v Novem mestu oproščen od obtožbe zaradi hudodelstva po § 65 lit. a kaz. zak.
—  Promočila. V petek, dne 30. t. m. ie bil na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva   *. Ivan   Fras,   tUretfma
društva svob. slov. akademikov »Sava« na Dunaju.
—  Iz poštne službe. Imenovani so: poštna oficijantinja Josipa D o v -r a n za poštarico pri Sv. Ivanu pri Trstu; poštna aspirantinja Ana Z i 11 e r e r za poštno oficijantinjo v Ilirski Bistrici. Premeščene so poštne oficijantinje: Olga Fischer iz Opatije v Kočevje, Ana Zupančič iz Tržiča v Litijo, Marta L i n d t n e r iz Litije v Tržič. — Rezignirala je poštna oficijantinja Avgusta P a v -š 1 e r pri Sv. Ivanu. — Vpokojen je nadpoštar Franc Z a g o r j a n na Rakeku.
—  Odlikovanje. G. Anton S t e r-1 e k a r , tiskarniški nadzornik v Ljubljani, je dobil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
—    Pevsko društvo »Slavec« zapoje v nedeljo (vseh svetnikov dan) ob 4. popoldne, svojim umrlim članom zbore žalostinke, na novem pokopališču pri Sv. Križu.
—    Proglašenje tovarne za izdelovanje portland-cementa na Dovjem za »državno varovan obrat«. C.
kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odlokom z dne 2\. oktobra 1914, št. 12.942 M. I., na podlagi določil § L, cesarske naredbe z dne 25. julija 1914, drž. zak. št. 55, tovarno za izdelovanje portland-cementa na Dovjem do preklica in nadalje za čas vojne za »državno varovan obrata proglasilo.
Odbor Dijaške kuhinje v Kranju,
katera je pod nadzorstvom občinskega odbora v Kranju, razpošilja pravkar  poročilo o delovanju v šolskem letu 1913/14 (20. leto obstanka). Tekom šolskega leta  1913/14 so sprejeli v Dijaško kuhinjo 48 revnih pridnih učencev cesarja    Franca Jožefa gimnazije v Kranju. Po svojem do-movju je bilo podpirancev: s Kranjskega 44, s Koroškega 2, s Štajerskega in s Primorskega po 1. Od Kranjcev odpadejo na sodne okraje: 12 na škofjeloški,  14 na radovljiški,    8 na kranjski, 5 na kamniški, 4 na kranjskogorski, 1 na tržiški, 1 na ljubljanski, 1 na logaški in 2 na vipavski sodni okraj. Za 10.173 kosil in 9991 ve-čerij se je izdalo 4707 K 26 vin. Dijaki so prispevali mesečno: dva   po 6 kron, 23 po 5 kron, eden po 4 krone. S po 3 krone, eden po 2 kroni; 13 dijakov je dobivalo hrano brezplačno. Dohodki so znašali 4487 kron 24 vin., stroški pa 4765 kron 72 vin., torej 278 K 48 vin. primanjkljaja.    Z večjimi zneski so se spomnili Dijaške kuhinje:    mestna občina Kranj (nOO kron), Kmetska posojilnica v Ljubljani (.^0 K) mestna občina Skofja Loka (50 kron), občina Stara Loka (20 K), občina Smlednik (30 kron), duhovni svetnik   Jernej Ramovš (100 kron), nadzornik Franc Kušar    (40 kron), Kreditno društvo v Kranju [25 kror), trgovci v Kranju odkupnino od novoletnih daril (420 kron). Odborovo delovanje so podpirale mnoge rodbine kranjskega mesta, ki so delile ubož-nim dijakom hrano ali pa jih denarno podpirale Tekom leta se umrli ti - le dobrotniki: vpokojeni župnik Martin Poč v Kamniku, župan Anton Burger v Hrašah pri  Smledniku,    kavarnar Karel  Jager  in  posestnica    Tereziia Koti c v Kranju. — V odboru Dijaške kuhinje so gosoodje: dr. Edvard Šav-nik, c. kr. višji okraini zdravnik, načelnik;     Boleslav    Bloudek.    c.  kr. stavbni svetnik, načelnikov namestnik; Ivan Masten, c. kr. nrofesor, tajnik;   Anton Zupan,    c. kr. profesor, blagajnik:      okrajni    sodnik     Oskar Dev, profesor dr. Vladimir Herle in mag.  pharm.   Franc   ?avnik,  odborniki. Iz dobe dvajsetlstnega obstanka Diiaške k.ibinte, navajamo te - le podatke: Od 6903 učencev, ki so pohajali cesarja Franca Jožefa gimnazijo v Kraniu od njenega reaktiviranja v letu 1394. pa do letos, jih je dobivalo hrano v Dijaški kuhinji 1477; použiii fo skupaj 521.496 obedov, ki so  stali  95.848  kron.  —  Društveno imetje znaša: 55705 K 73 vin. glavnice in ^549 K 95 vin. razpoložnine, skunaj 60 255 K 6S vin.  Skupni dohodki znašajo 158.050 K 27 v, skupni izdatki pa 97.794 K 59 vin. Odbornikov je bilo 26: od teh jih je 5 umrlo (veleposestnik Peter Mavr, ravnatelj  Andrej 2umer, odvetnik dr. Fr. Prevc, nrofesor    Anton    Peterlin in odvetnik dr. Josip Kušar). — Misel, da se ustanovi    Dijaška    kuhinja v Kranju, je izšla iz občinskega odbora. Dijaško kuhinjo vodi kot načelnik od njenega početka gospod dr. Edvard Savn i k, ki si je pridobil    zanjo s svojo požrtvovalnostjo   in   nesebičnostjo neminljivih zaslug. — Končno omenjamo še one velikodušne    dobrotnike, ki so Dijaški kuhinji naklonili večja darila in volila: veleindu-strijalec Vinko Majdič, župnik bimen Robič, gospa Josipina Schi^rer, Jera Zorman,   veletržec    Janko    Majdič, mornariški   zdravnik    dr.   Leopold Majdič, učitelj Josip Traven, veletržec Ivan Majdič, gospodična Gabrijela Scaria, gospodična Marija Zhis-mann, gospa Katarina Roblek in inženir Viliem Polak. — M. Pirnat
Kmetovalci pozor! Kdor hoče, da mu prihodnje leto ne bo trda predla za živež, ta naj Se to jesen pripravi njive za krompir in fižol. Na njive, na katerih je imel letos ajdo, repo, korenje, naj napelje gnoja in ga glokobo podorje. S tem naredi dvoje dobro: prvič prano, da se zemlja dobro razzebe in navzame gnojil tudi iz zraka, — drugič, se bo pa ta napeljani, nevdelani gnoj čez zimo dobro razkrojil v zemlji. Posledica tega bo, da krompir ne bo delal velikega krompirjevca, pač pa dosti zdravih gomoljev. Ravnotako bo v krompir posajeni fižol delal bolj na zrnje, nego na slamo. Dobro pa bo, če se na spomlad, predno se sadi krompir in fižol, potrosi po njivi kakih 100 kilogramov superfosfata in kakih 50 kg kalijeve soli na oral. To delo bo zagotovilo obilen pridelek in rešilo marsikoga hudih skrbi v teh resnih časih. Res, da pri marsikateri hiši nimajo vprežne živine za to delo in so vsi moški na vojski, a v tej stiski naj se ganejo sorodniki, sosedje, prijatelji, ter dejansko dokažejo svojo krščansko ljubezen do bližnjega. Zdaj je najlepša prilika, da se pokažejo prave kristjane.
Oddajanje trt spomladi 1915. Kakor prejšnja leta se bodo tudi spomladi leta 1915. oddajal i iz državnih zalog vinorejcem amerikanski ključi (reznice) in korenjaki (bil-fe, sajenke). Cene in dobavne pogoje je razvideti iz dotičnih po občinah objavljenih razglasov. Prosilci za ključe, korenjake ali cepljenke se morajo zglasiti pri občinskem uradu najpozneje do 10. decembra 1914 ter obenem navesti, koliko in kakšnih trt potrebujejo. Prijave za trte križanke (hibride ali mešanke) je vložiti najpozneje do 20. decembra 1914 naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorniku Bohuslavu Skalickemu v Novem mestu.
Lov trške občine 2eiezniki se bo oddajal dne 26. novembra 1914 ob 11. donoidne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe v zakup in sicer za dobo 5 let t. j. od 1. decembra 1914 do 30. novembra 1919.
Drobne novice s Štajerskega. Imenovan je za predsednika gra-škega deželnega sodišča dosedanji podpredsednik dr. Kari Pucher. — P a d e 1 je na severnem bojišču stotnik 87. pešpolka Maksimilijan Kess-ler. — Iz Konjic. Davčni referat pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu se z 31. decembrom opusti. — Iz Konjic. Občina Grušovje je imenovala prihovskega župnika Karla Kumra za Častnega občana. — Ustrelil se je v Strassu 261etni vodja nemške šoie v Ciršaku, Jam-nik. Vzrok samomora ni znan. — I z 5 t. P e t r a v S a v. dolini. V nedeljo zvečer je trčil avtomobil Ljub-ijana-Celje v Doberteši vasi v nek voz. Šivilja Antonija Lužer je tako nesrečno padia z voza, dajo je avtomobil povozil in usmrtil. Šoferja Kepo so zaprli. — V T e h a r j u so vlomili neznani uzrnoviči pri Žoharju in odnesli precej jestvin, žganja in vina. Škode je kakih 200 K. — I z C e 1 j a. Odlikovan je bil finančni nadpaznik Anton Polak za hrabrost pred sovražnikom s srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda. Sedaj leži ranjen v Ormožu. Služi pri 87. pešpolku.
Ranjeni in oboleli    vojaki v Gorici. V zadnjem tednu so došli v Gorico ti-le  ranjeni  in  oboleli    vojaki: Oton  VVacek, 8.  ulan. polk:     Oskar Zaniček, kolesar;   Friderik  Lechnor, kolesar; Jernej Čičigoj, domobr. polk 27.;  LeonardiČ Cezar. S. artil. rolk; Richter  Anto,  črnovojnik;   Van  Ca-stello Henrik, Črnovojnik;  Jakin Iv., obmejna straža;  Longo Josip, lo\ ec 20. bat.;    Kolarič    Anton,    domobr. polk 27.;  Pavlic Anton, črnovojnik; Moncisilov Longin. 29. p.;  Kosarger Alers. 41. polk;  Marega Anton, lov. bat 20.; Fabjan Anton. 97. polk; Kuk Anton, domobr. polk 27.; Zbolec Rudolf, domobr. polk 27.: Lotzer Flori-ian, kolesar; Bonnes Franc, 97. polk; Savelli Anton, praporščak    27. dom. polka; Friedan Franc, kolesar; Del-chin    Ferruccio,   obmejni   stražnik; Vodopivec  Josip, 87. polk;  Mozetič Josip, črnovojnik; Franki Ivan, črnovojnik;  Cotič Josip, lovec bat. 20.; Coradin Alojz, želez, stražnik; Gor-jup Josip, želez, stražnik; Franc Čuden, pijonir; Matija Priman, pijonir; Fridler Josip, črnovojnik;   poročnik marki Gozani; Molak    Franc,    artil. polk št 7.; Kafka Rudolf, Lotzer Iv., Premsberger Rudolf, Čelevšek Ant. — vsi štirje kolesarji;  Miniussi Josip, Teresin Josip, Ušaj Srečko, Mar-telanc Vinko, Otamich Donat, Vižin-tin  Josip, Nosent Avgust,    Bregant Franc — vsi dom. polka 27.; Franc Obidič, korporal 4. polka, iz Kozane; Andrej Slavec, artil. polk 8. iz Ljutomera; Alojz Krejčič, želez, stražnik z Ustja,
Maturo aa realki v Gorici so napravili ti-le k vojakom vpoklicani, sedmošolci: Brišček Ivan iz Repen-Ubra. Cerne Ivan iz Solkana. Oril
Karel iz Gorice, Renčelj Ivan iz Štandreža, Skok Alfonz iz Gorice in Ternovec Franc iz Gorice.
Maturo so napravili na nemški gimnaziji v Gorici Slovenci, (ki morajo k vojakom): Černovic Marij iz Gorice, Filej Jožef iz Št. Andreža, Furlan Franc iz Braniče, Koren Iv. iz Drežnice, Jean Maks iz Ljubljane, Mate Avgust ter Polzer Marko s Koroškega z dobrim, Vrtovec Vencelj iz Vel. Zabelj pa z odličnim uspehom.
Slovenska Čitalnica Gorica. Na rednem občnem zboru dne 25. oktobra 1914, novo izvoljeni odbor se je v svoji 1. odborovi seji sestavil sledeče: Predsednik g. Ernest Klavžar. Podpredsednik: g. Franc Blažon. Blagajnik: g. Rudolf Sigi. Tajnik: g. Egidij Sigi. Odborniki: gg.: Josip Benedek, Davorin Cernetič, Anton Debeljak. Karel Slokar. Odborniški namestniki: gg.: Fran Povšič, Josip Zilih, Franc Mašera. Pregledovala računov: gg.: Dr. Franc Dorčič, Zupančič Jakob, Kariš Ferdo.
Potres. V torek, dne 27. t. m. smo čutili v Gorici lahek potres okoli 10. ure in 20 minut. Kakor poročajo listi, so čutili istočasno potres tudi po drugih krajih, v Trstu, na Dunaju, posebno pa na Tirolskem in najbolj v Zgornji Italiji, kjer je na par krajih sunek napravil tudi majhno škodo.
V  Prvačini se je poročila dne 24. oktobra gdč. Danila Furlani, hčerka g. Franca Furlanija, župana in deželnega poslanca, z gosp. Karlom Bauer, arhitektom v Gorici. Poročil ju je g, Vekoslav Spinčić, istrski državni in deželni poslanec. Bilo srečno!
V   pretepu. Živinski prekupec Josip Blagojne. star 46 let, doma iz Šmarij na Vipavskem se je te dni nahajal pri Sv. Luciji na Goriškem v neki gostilni, kjer je bilo že več veseljakov. Nastal je kmalu neizogibni prepir in Blagojne jih je dobil prav pošteno po plečih. Pripeljali so ga v Gorico, kjer se zdravi pri usmiljenih
bratih.
Odprava cirilice v Dalmaciji. Dalmatinski deželni šolski svet je sklenil, da se v vseh ljudskih in meščanskih šolah odpravi pouk v cirilici, vendar pa se bo skrbelo za to, da se da otrokom pravoslavne vere možnost, da se nauče cirilice.
Najdenec. Oddelek lahko ranjenih pod poveljništvom nekega rez. nadrednika, ki je v civilnem življenju brivec, je korakal na severnem bojišču, kakor pripoveduje Roda Roda, proti bližnji postaji, da se odpelje v Budimpešto. Šlo je skozi zapuščeno gorečo vas. Naenkrat zagleda narednik sredi na nekem dvorišču jokajo-čega dojenčka. Otrok se mu smili. Ustreliti bi ga bilo treba, sicer ga snedo lačni psi. Končno zmaga dobro srce, pograbi otroka in ga vzame s seboj. Spotoma, kadar se je vlak vstavil, je narednik izstopil ter si poiskal kako žensko, da je otroku dala pitL Tako je prinesel otroka v Budimpešto, dar za svojo ženo. Bila sta brez otrok, sedaj sta tega najdenčka sprejela za svojega.
Kinematograf »Ideal« ima v današnjem sporecu sest prvovrstnih slik. izmed katerih je posebno omeniti: Lovi in potovanja vojvode Montpeusier. Običaji in noša v Sai-gonu, glavnem mestu Indo-Kine, Dalje posebna izdaja Erkovvega tedna in slednjič razposajena burka v 3 delih ^Milijonski dedič«.
Usoda kitare. Včeraj smo poročali, da je predvčerajšnjem popoldne nek mlad laškogovoreč človek po Gosposki ulici pasantom prodajal neko kitaro ter da ni znano, kaj se je pozneje z njo zgodilo. Danes se pa nam poroča, da je bila dotična kitara last zasebnega uradnika Jurija Ver-čiča ter ukradena v gostilni pri Novaku na Rimski cesti in so jo včeraj našli v šoli na Viču v slami skrito ter jo oddali policiji. Lastnik je dobil kitaro nazaj, tat pa, ki je imel z njo zastonj opraviti, je neznan.
Dober, a ponesrečen trik. Pred par dnevi se je na Viču nekaj mladih, laško govorečih fantov domenilo, da pojdejo v trafiko, kjer bo eden kaj izmaknil in ko bo skočila trafikantinja za njim, bodo pa ostali kradli. Rečeno, storjeno. Res so šli v ogroženo trafiko, kjer je eden izmaknil na prodajalni mizi nož in odšel. Ko je tra-fikantka hotela za njim, jo vpričo vseh neka poštena notranjska korenina, ki je ves načrt slišala, opozori na pretečo nevarnost. Trafikantka se je, sledeč temu opominu, obvarovala občutne škode.                *
Zverinski ljudje. Ta teden je iz blaznice pobegnila neka umobolna ženska ter zablodila v Mestni log. Tam so jo neznani ljudje napadli, začeli z njo nečloveško ravnati in jo naposled slekli. Skoraj v Evini obleki in vsa okrvavela je revica potem priblodila na Glince, kjer so jo v Burski ulici sprejeli milosrčni ljudje in obvestili o tem policijo, ki jo je oddala zopet v zavod nazaj.
Nezgoda. Namestnik delovodje pri tvrdki Hora in Zaje, Ivan Rus, je
259. šte^r.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 31. oktobra 1914,
Stran 5.
cel te dni pregledovat dela v Drofeni-kovi hiši na Mestnem trgu. V tretjem nadstropju se je ob neko železo spotaknil in padel tako nesrečno, da se e na levi roki lahko poškodoval; na desnem kolenu je dobil pri padcu tako pobitje na kosti, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Odkiadanje kosti. V zadnjem času se izkladajo kosti z gnilimi mesnimi odpadki na progi na Martinovi cesti, kar razširja neznosen smrad bi okužuje celo okolcio. Frekvenca na pokopališče je jako velika in je v nteresu zdravstvenega stanja, da policam organi kar najhitreje ukrenejo potrebno.
—   Izgubila ie danes od S. do 9.
ure v uradnih prostorih Mestne hranilnice ljubljanske neka stranka 120 on in sicer bankovec za 100 kron i dva bankovca po 10 kron. Pošteni ajditelj na] izroči najdeni znesek pri blagajni    Mestne    hranilnice      ljubljanske^_______________________________
Brzojavno poročili.
Minister Biliaski   odlikovan. Dunaj, 31. oktobra.   (Kor. urad.) Majd vol voda Fran Salvator je podelil urnemu    finančnemu ministru vit. : 1 i n s k e m u  častni  znak Rdeče-križa 1!. razreda. Naredba   justičnega ministrstva.
Dunaj, 31. oktobra. (Kor. urad.) VViener Zeitung priobčuje naredbo enega ministrstva z dne 26. ok-:obra, s katero se ureja izvršitev rravne pomoči med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, in med deželami ogrske krene.
Tisza — duhovščini. Budimpešta, 30. oktobra.    (Kor. urad.) Ministrski predsednik Tisza je grško-katolišKima    škofoma v Eperjesu pismi, v katerih na podlagi Ih   poizvedb   na   potovanju po njem Ogrskem    priznava   brez-io    politično    postopanje    grško-katoliške duhovščine in poudarja, da so zdaj in zdaj pojavljajoče se obdol-e, da so posamezni člani grško-Miške    duhovščine     rusofilsk. _ ia. neutemeljene,    saj so celo uske čete te duhovnike smatrali za -ovražnike.    ki .-o na potu njiho prizadevanjem. Pač so nekateri vojaški in poiicijski    organi na podlagi rezaslišanih    denuncijacij začeli po-o: ati    proti več duhovnikom,    kar 7 [mstrski   predsednik iskreno obža-in bo prizadetim    duhovnikom preskrbljeno      popolno    zadoščenje. Ministrski predsednik upa. da bo gr->ko-katoliška      duhovščina    krepko odpirala delo vlade in družbe, meječe na povzdigo materijalne in mo-ralične sile rutenskega naroda. Če so se posamezni Rutenci udeležili z ru-ojaki plenjenja, ni to še simptom nepatrijotičnega plemenskega ali narodnega gibanja, ampak samo iz-raz brutalne razdiralne besnosti, du-ae  podivjanosti in umstvene zaostalosti.    Dejanja,    ki   imajo značaj :zdaje    domovine in veleizdaje so se Jili le izjemoma    in od strani zapeljanih ali podkupljenih ljudi.  Mini-s:rski predsednik   apelira končno na fe in na duhovščino, naj sodeluje ^ri delu za boljšo prihodnjost dežele.
RADNO  TURŠKO POROČILO  O iTKI    NA    ČRNEM    MORJU.    — BITKA   SE   TRAJA.
Carigrad, 30. oktobra. (Kor. ur.) Od Agence Ottomane izdan ofici-ulni komunike opisire bitko v Črnem nor ju takole: Med tem, ko je prav majhen del otomanske^a bredovja vežba! 27. in 28. t. m. v Črnem morju, je začelo rusko bredovje, ki je prvotno sledilo otomanskemu brodov-iu in preprečilo vse vaje, končno dne 29. t. m. s sovražnostmi s tem, da je napadlo otomansko brodovje. Med bojem, ki se je nato razvil, je potopilo turško brodovje minonosca Prut« s 5000 tonami in približno 700 minami. Neka ruska torpedovka je b«Ia močno poškodovana, en parnik s premogom zajet. Neki turški torped, ki ga je izstrelil torpedni rušHec >Ghairet i MHIije«, je potopil rusko topničarko »Kubanec« s 1100 tonami. Drugi torpedo, ki ga je izstrelil m-šilec »Muawet i Millije«, je poškodoval še neko rusko obrežno ladjo. Trideset častnikov in 72 mornarjev teh ladij je turško brodovje rešilo in vielo. Cesarsko brodovje, hvala bo-^u, ni imelo izsub. Boj traja še vedno ugodno za naše brodovje. Cesarska vlada bo brez dvoma s skrajno energijo protestirala proti temu sovražnemu nastopu ruskega brodovja napram majhnemu delu našega brodovja.
Razburjenje v Carigradu. Carigrad, 30. oktobra. (Kor. nrad.) Pomorska bitka, ki se je včeraj bila v črnem morju, se je šele danes prijavila občinstvu in je v mestu zbudila veliko senzacijo.
Vjeti ruski mornariški vojaki.
.Carigrad,   30.    oktobra.     (Kor. iradJ   i'jete ruske častnike m mor-
nariške vojake   so z ujetim ruskim premogovim   parnikom  prepeljali v Kabak na gornjem Bosporu. Boil med Grki ki Bolgari.
Solila, 29. oktobra. (Kor. urad.) »Agenee telegr. bulg.« poroča: Dne 25. t. m. je prišlo med bolgarskimi in grškimi mejnimi četami pri Golešovu do boja, ki je trajal 7 ur. Grki so bili namreč poskusili napraviti v nevtralnem delu jarke. Na bolgarski strani je bil en mož ranjen,na grški strani je bil en mož ubit, dva sta bila ranjena. Italijansko ministrstvo — v soglasju.
Rim, ^0. oktobra. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« dementira energično vse vesti o razporu, ki da je nastal med finančnim in med vojnim ministrom zaradi vojaških potrebščin. Med tema ministroma se ie brez težav doseglo soglasje in ni bilo med njima nobenega razpora.
Rusija i. /ene vse Nemce in Avstrijce?
Dunaj, 30. oktobra. »Zeit* poroča: Ruske policijske oblasti so odredile, da morajo vsi nemški in avstrijski podaniki (očividno le oni, ki se ne nahajajo v vojnem vjetništvu op. ur.) tekom 14 dni Rusijo zapustiti. Ruska vlada jih hoče spraviti preko nevtralnih dežel v domovino. Nekatere izjeme veljajo za one, ki so slovanskega aii francoskega pokoienja. Ruske izgube.
Fra^kobrod, 30. oktobra. (Kor. urad.) ^Frankfurter Zeitung poroča, da izkazujejo ruske liste izgub, ki obsegajo samo ofieirie, za čas od 17. do 20. oktobra S00 imen. Doslej je samo polkovnikov in generalov padlo 300.
Konfiskacija tujega imetja.
Marzilja, 30. oktobra. (Kor. ur.) Državni pravdnik je zaukazal konfiskacijo treh velikih hotelov, katerih lastniki so Nemci, kakor tudi konfiskacijo filijalke Wallahove rafinerije. Dalje ie zasegel pri neki banki naloženih 160.000 frankov, ki izvirajo iz zapuščine nekega Hermana Bi'fin-gerja in so imeli pripasti nemškim dedičem.
Princ Battenberg.
London, 30. oktobra. (Kor. ur.) Princ Ludovik Battenberg je odstopil z mesta prvega pomorskega lorda.
Upor proti Angležem v Hongkongu.
Berolin, 30. oktobra. Profesor Delbriick poroča, da je dobil iz ffongkonga naslednjo vest: Proti angleškemu gubernatorju se je izvršil atentat. Indijske čete so bile razoro-žene. Angleži mrzlično utrjujejo mesta
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za Rdeč križ J. Zirovnik, nad-učitelj v Borovnici 11 K: iz nabiralnikov Cir:!-Metodove družbe in c. kr. notar Demšar v Ložu 5 K. iz poravnave Pakiž c. Doles. Skupaj 16 kron.
Srčna hvala.
Umrli so v Ljublmni:
Dne  20.  oktobra:     Jera  R   Jolf,
bivša  dninarica-hiralka,  66   iet.   Ra-
deckega cesta 9.   —   Uršula S     rle,
posestnikova hči, 7 dni. Črna v       15.
Dne 29. oktobra: Demetcr   Zer-
bo. metlarjev sin, 10 mesecev,    Mm-ska cesta 17.
Ttafla&tf Hs* fihsMa 12 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Pišite ie  danes po
pogoje radi nakupa izborne turške srečke na ugodno mesečno odplačevanje! V srečnem slu5aju zamorete že pri prihodnjem žrebanju dne 1. decembra postati lastnik         3611
400.000 frankov!
SreČkovno zastopstvo  1. Ljubljana. monarhije.                  3(46
Grofa Štefana Keglevich sad.
BUDAFOK.
Zdravniško priporočen. — Nt vseh rzzstivah odlikovan s Ustnimi diplomi. — Dtbiva se povsod.
Proti katarom 1
Emil ifl midaitiin mk
01N\Vii.usirjiiainliirniuJtii!iLfMMfnsi, Seslja    I Povso* r*xf*W« 15 5. do 30. 9.1 nvutdphn iiAsi 0iiihs»f|.
Meieorolosično poročilo.
ViSifll mi morje« 3062                 Sr.iaji  trtimi Mak 7»« *■
£ag     Stanje     A^,
|    T"'   -tr.     t S      Vetl0Vil     Ncb° va"Ja    v mm    £ B__________
30.   >.pon.  729-2      15 6 sr.   jjzah. pol. oblač ,.    9. zv.   7302       10-1     sr. zali
3!.   7. zj.    7301        84    si. jazh. j      dež
Srednja   včerajSnja   temperatura   103°, i norm.   7 6      Padavina v 24    urah   mm   0 6.  j
-                                                                                                     i
Dobro oi.raa:3« kratek        3652 !
M h piais
se ceno prodaš ta. Hadecketja cesta štev. 2. v pritličju pod svetilko-
Kentsrlstlnja
zmožna strojepisja. ter s'ovenske in nemške stenografije, se takoj sprejme.
Ponudbe z navedbo   dosedanjega   službovanja rod  , Takojsn! vstop 3653"  na
upravn. »Slov. Naroda«.                          3653
SJifelPil? ilfKilfJJfBrl!
mlada, iz poštene družine,  išče službe.
Zmožna slovenskega in nemškega jezikn, zna kuhati,  šivati   in  ročna   dela   in želi priti k j dobri,   bolj priletni družini v Ljubljani.   Po- t nudbe pod šifro „Izobražena rrospcdtćaa I 3647"   na   upravništvo   »Sloven.   Naroda«.
gSp-   Lepo     m
s 4 sobami   se   Odda   v I. nad>tronju | Slcven-ki   tr^   Št.   8.   takoj   a!Ž S fe- j
b?aar^evim termlaon:.    3649 Lep eleganten
se rrh s februarjevim terminom
v Uši »L JUD5KE POSO JILNICS" ¥ L}ubi|asly Miklošičeva cesta.
Kolere
se ubranite najbolje
ako zavžijete dvakrat na dan po Vso 1 pristnega rastlinskega likerja
„FL0RIAN-«a
in si perete usta in   roke z rastlinskim žganjem (fluidom)
„VIVA"
primešanim k vodi.
Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od
Rastlinske destilacije „FL0RIAN" v Ljubljani, Prešernova ulica.
Fran Benedik Pavla Benedik roi Žontar
■ ♦)>' poročena. «lX+"m                      3639
»
$traši&e pri tfranju             Gradec, dne 3t. oktobra t9t4
Malica Slovenska ]^  DRENIK   *>ZvezSa"'
Volna za naše vojak v obrambo proti mrazu:
snežne kagsSc£,sviterjš, zapestkev kolenski,   šl\?&tni   pasovi,    nogavice i. t. d.
Vljudno naznanjam, da  bom   po   smrti svojega  moža   dolgoletno
UitaiSliU 10 OpiSrJ IFSOvlRO
s pomočjo izkušenega poslovodje vodila saprej.   Priporočam se tudi zanaprej  za cenj. naročila.                                                                             365{
KLARA SOMNITZ, urar jeva vdova Ljubljana,   Sv.   Petra   cesta   štev.   IG.
^^^= Jnfpdm salon ^^^=
Siuchly - jV(a$ch^e
Bidovska ulica št- 2   Dvorski &9 ?.
privoroča svojo veliko zalogo okusnih na/novejših damskih   in   otroških   klobukov,   šoorimh    čepic   in   vse  v modistovsko obrt spadajoče stvari po najnižji ceni.
Št. 2534,                   .                                                                                                       3648
Dobava jestvin in kruha
za hrano prisiijencev in gojencev odda se odda vsled odloka dež. odbora kranjskega t dne 23. oktobra  1914 štev. 21.636 za leto 1915 in sicer:
BLAGOs
1.  Kruh. Zalagati   je  kruh  za zdrave
in bolne prisiljence oziroma gojence in kot sestavina za izdelovanje cmokov.
2.   goveje meso    .    okroglo 7300 kg
3.   telečje meso    .        „           100   „
4.   svinjska mast,
ogrska   .    .    J          w        2500   „
5.   rastlinska   mast
v sodih ...          r        2500   „
6.  moka    za   pre-
žganko   .    .    «          „        6000   „
7.   moka za cmoke           „       6500   „
8.   prednja moka.           „           200   „
9.   koruzna    moka
za polento .    •          „        5500   „
10. pšenični   zdrob           „        1000   „
BLAGO:
11.   fižol  rdeč   rib-
ničan, Šele takrat, ko bo lastni  pridelek
uporabljen .    .      okroglo 5500   „
12.  riž ,    .    .   I   .           „        1600   „
13.  ješprenj \   .    .           „        1800   „
14.  ješprenjček .    I          „,           150   „
15.   olje,     navadno
jedilno   .    .    9          ^          200   „
16.   sol, morska     ,           w       3500   „
17.   kava,   navadna
nežgana.   ♦   ♦          „           30   „
18.   kumin     ...          „           50   „
19.  poper     !   *   ^        w           15   „
20.   kaša   .   .   1   ♦          w          300   „
21.  suhe čeŠplje    l          „          400   „
22.   sladkor v stokih          „            50   m
To blago je dostavljati v skladišče v prisilni delavnici, Ker je skladišče še v Ljubljani, je blago podvrženo užitnini.
Ponudbeni pogoji so ponudnikom na razpolago v pisarni podpisanega ravnateljstva, ter je ponudbam pristaviti izjavo, da se ponudnik podvrže tem pogojem.
Za tobay* masa valjalo posebni ponudbeni pogoji, vsled katerih
se mora meso enako zalagati kakor za vojake.
Pismene ponudbe morajo biti postavno kolekovane in v dveh zavit« kih, od katerih zunanji mora imeti naslov podpisanega ravnateljstva, notranji pa, ki mora biti zapečaten, ime ponudnika in pripombe »Ponudba za zalaganje jestvin oziroma krnha, mesa«.
K zaporednim številkam blaga 6, 7,9, 10,11,12, 13, 14, 20 in 21 je pose-bej v zapečatenih zavitkih vložiti vzorce.
Foautbe i vzorci fo vložiti io L decembra 1914 v pissroi ravnateljstva deželne prisilne delavnice v Ljubljani.
OCoroati »omočijo posaditi dobavo tnal sa kraji« dobo, toda ■o mami kakor sa oso (prva) četrtletje.
bimelidn bajta deželne prisilu delavnice ii vzpjralii
v Ljubljani, dne 30. oktobra 1914.
Stran 6.
_______»>!AWcNs*a i*AkUO\ Oac 31. oatopra   1914.
26». štev
ZP O ICl. i Š t TT©I
po   jako   nizki   ceni   in   najsolidneje   izdelano   dobite  ediaole  pri
Jrvi kranjski mizarski zadrugi* v Si. Vita ul CjiMjaM
postaj«    ^iaHtarfe.                                     2491
Spline oprave s marmor, ploić. bi iroaM oi 130 ■ aapro|. bđolnfolo so talili vsakovrstna stavMaska šola.
3sy*   Mnogo denarja   prihranijo kolesarji!!   *^M
K 85 namesto E 12S* . Za reklamo razpošljem 500 novih koles .Torpedo* s prostim tekom elegantne oblike s svežo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pnevmatiko K 00"—. Sveži plaSči a K 4-—, 5"—, 6*—% zračne cevi K 280, 3 —, 350. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvorniških cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod* 5P o popusta na moje B   *            ___               =   nizke katalogne  cene,    —                        =
/1. Veissberg, tvorniška zaioga, Dunaj 11, Untere Douistr. 23 S.
lenovniki  eratis.        ff^T Kunčija na obroke izključena. ""StM        Slovenska korespondenca
i ^^———— ——                                                                                                                                                                                                                                                                        ——
MiMiH ttm «**<* tir.  Qen(l   posteljno   perje!
1 ker. «=;Yega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; Drima Dolbelera -'90 K: belesa 4 K; belega rmhasteea 5*10 K; ker vele^nesr* snefnebele^a, Deljenega, 6*40 K, 8 K; kg rmha. sivega o K, 7 K, be'e-^a, nne^a 20 K; nainceiši prsni puh 1? ^ Nart čila od 5 k«: nar>re;  tranko.                  3545
ZsoicoHene postelje ijjjršss s,esjs
nankin^a, pernica 180 cm do'^a. 120 cm široka, z dvema zelavnicama, 80 cm dlg, 60 cm sir., nolniena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim oeriem 16 K; napol Duh 2(T K: ouh S* K; posarrerre pernice 10 K. 1* K, 14 K, 16 K, »Ravnice* 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 .cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14 K 70, 17 K 30, 21 K, zglav-niča, 90 cm dotzi, 70 cm Sir. 4 K 50, 3 K 20, 5 K 70, spodnja pernica Iz močnega, črtastegM gradla, ISO cm dolga, 116 cm Sir. 12 K SO, 14 K SO. Razpošilja se no povzetiu, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia za neueaiajoce se vrne đenai. — Zsatarčni cenovniki   eratis in franko.       S Benisch, De&enice *t. 767, Cesko.
„Dobre blage $€ $ame Ijtfoli!"
O. F. Jurasek
vglaševalec   glasoviriev in   trgovec   glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zalog« prvovrstni* šUSvvjrjev, piaoin. harmonije? ter vsega ^asbeae^a orodja, najboljših stran „Weicbold' in družili ter vseh rjotrebščii glasbil. — Jamčim pismeno 10 let in prodajam no nepretiraaih cenah. — Specialni zavod za oglaševanje ter popravila jlasovinev in vseh g'asbiL VgUtafcn »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskim zavodGm.
Vsak instrument v moii zalogi je strokovnjasko preiskan.
Najcenejša
u o sojeva I niča.
Tovarna piva J. J. Naglas
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    232
Haivečja zaloga pohištva
za spalne ia Jedilne   sobe, salone  la gosposke sobe.   Preproge,   zastor}!,   modroci  oa vzma iimnati modrocl, otroški vozički Itd.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani.
(Kongresa! trg št 2) s pravico javnosti.
8 Sprejemno naznanilo.
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V  priprasralni razred se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 13 let in so dovršil: vsai  štiri razrede ljudske Šole.
V  I- trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejemajo v I. letnik le cčenc\ ki so vsaj t zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dVOlOtVO aktivne vojaške službe in nadomešča triletno učno dobo ▼ trgoviat
Dvorazredna trgovska šola za deklico«
V  I. trgovski letnik za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4 razred kake srednje Šole.
Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni.
Vpnovanje se bo vršilo v poaedoljok, dne 1. novembra MM, ed 9. do 12. ure dopoldne«                                   mm
Pri sprejema imaje  prednost sinovi la Moro tifOtoov la
obrtnikov.                                                                                .      t.
K   vpisu   naj   pridejo učenci   oziroma  učenke  v   spremstvi! »Urtcv^nu h namestnikov ter  naj prineso seboj krstni Hotf SnOn|0 iOMkO lapHM" valo in  15 K vpisnine ter prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje tudi pismenim potom
Lonjjliaai  20 oktobra 1914               W?BWiBssWfc
ion Mer
krojač     40
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek mm gospode in dečke, jopic ia plašcev zn gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekar i ja,
slaščičarna
in kavarna
Jak. Zalazi
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
?. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanceve masni, trgovine priporoča
Klobuke
čepite, razno melKo perilo, kravate, ovratnike iti itd.
Blago  imam  solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
L HIKUSCH
Ljubijo*, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber Popravita se izvria|e jo točno in solidno.
*■■■■■■■■■■■■■■■■»■ ■■■■■■■»■■■»H»f »■■wmm«»w»««» »»li
s Imm rijHlt tai. Mi i leli s
BRATA
naslikani, lakirana, stavbna
Prodaja I niča s
Miklošičeva   ulica   št. 6.
nasproti hotela „Union11.
EBERL
in polivena pleskarja:.
41
Delavnica 3
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa
vseh vrst zlasti patentni brzodelnl jarmenik, iarmemki cepiloiki, (samice), benečan-.'. .*. ski jarmenik .". ,\ enolistni  in dvolistni.
Vsi stroji za mizarje,
kolarfe, strngarfe,   10-darfe,  tosarfe   Itd. itd.
Val stroji
za izdelovanje  pohištva
iz  vpognjenega lesa. Stroji aa lupljenje lesa.
Stroji me lesno volno.
TURBINE
za vse vodne razmere
z največje izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------
MODEBNE       320
TRANSMISIJE.
Prevzem  kompL  tvorničkih  oprav za vso ::   lesno industrijo.
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava za L kranjsko elektr. cen-t tralo: 2 turbini po 1600 *------ konjskih sil. ------
Tvornica strojev G. TONNIES, Ljubljana P.
Hodni salon
9tl. Sefiej~Strnafi
priporoča cenjenim damam                   3314
;    klobuke le najfinejše izvršbe.   : Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj    samo   pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
Govsserski  čevlji  za turiste, higijeničnl ,    čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevljL
V.      K 12-50—16-50.
liiMjaia Fp, ŠeVČlk BWii?.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih                   217
pušk In samokresov
islMfa IsMka, kakor tudi bolfftjsklli, šolskih in čeikih strogo
rsjlstatstaatti paŠkf   za katere   jamčim  za dober   streL   Posebno   pripo->čam  lahko  trOOOTko   in pvikO Bock  s Kruppovimi  cevmi za brez-dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
|sT   po najnižjih oenah.   -^g PsproviU ia aarslai ao lswta|ofo toteo la saaoalHvf).
259. štev.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 31. oktobra 1014.
Stran 7.
Stanovanje
s   3   sobami   in   pripadki,   M   Odda
tako! ali za lebrnar.                3633
Vpraša   se   Miklošičeva   Mata
it 18, L nadstropje.____________
Abiturl|ent
zmožen slovenskega, nemškega   in deloma laškega jezika, iftče  primerne
službe- — Ponudbe pod Šifro „Abi-
tnriient 3631" na npr. »Slov. Naroda«.
363!
Jabolčmk
disto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, prešan iz pobrih sladkih jabolk mošanci) razpošilia čo povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej                   3586
Juri Jo s. Steizsr, trgovina z moštom
IPeizclsdorl pri Gradcu.
Išče se  za februarski  termin
priti« Iskal
dve   do   tri   sobe.   za   pisarno.
Prednost na Dunajski cesti, okrog
sodišča   ali   okrog   glavne   pošte.
Ponudbe   pod   „Pisarna"   na
upravništvo  >Slov. Naroda«  do 4.  novembra.
Sprejema zavarovanja Oevetafa Bv-ljenja po najraznovi»titcJNh kombinacijah  pod tako ugodnimi  pogoji, ko nobena droga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno savaiovaajc na doživetje In smrt z maojia|oflml te 12                     vplačili
••• • •••   viaitMia  lavaretalea  aaaka  v  Pr*«gl.         -
Boatiiaf lameli K laJm^fJM — laptaaamo ■ietHaiai ki kapttaUfe H m, 919.104-25 H vetiket« fcafa mjeam martvilaka aaie drtave a vseskozi slonasko-naredno opravo.
■T   JBBmtl  SS I lA^^                 lliD  E  M   -**
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje tako) in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoj L — Zahtevajte prospekte!!
Zenitna ponudba.
Uradnik se 5*/i poročiti s gospodično, ve/ike močne postave, 20 do 24 tet staro.
Dopisi oko mogoče s sliko* pod „Zvezda 3614" na upravn. „Slav. ftaroda"                        3014
■mfT Odda m v sajta* -^g
posestvo
Antona D opre t volno Eapaa Iz Bleda, obstoječe iz hotela a pa« trebnimi gospodarskimi tu §o-stflnlčarsklmi prostori, ter tudi nekaj njiv in travnikov.
Posestvo se da v najem skupno, lahko pa tudi polja posebej.
Tozadevne ponudbe je poslati na Terezlio Hopret, Lartena£no tovarno v Mengšu.                   3588
Franc Furlan
naslednik Futbingon vdovs
ključavničarstvo
In
zaloga štedilnikov
se nahaja:            172
Ambrožev trg štev. 9.
IM« se                      363S
stanovanje
z 2 ali 3 sobami (z najemnino 600-700 kron) za takoj. Ponude pod „Takoj" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
KNF*   Odda se takoj   "1H
pritličen lokal
v vogalni hiši na Dunajski cesti in Sodni ulici 1 (nasproti kavarne »Evrojoe«) pripraven za trgovino in pisurno.                            3617
Natančnejše   se   poizve v   hotelu   pri Malico I. nadstr., soba št, 12.
i    iniiiaaimi.il ■   ■ tihih mi n .iiini ......mimu  i                      i
I Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Jrf&arstvo.
Fozotna soclna ocrava: 2 postelji, 2 c m ari, 2 nočni omarici in t umivalnik 5 marm, ploščo  in   ogledalom
h 350-—.
Jamči se  sa solidno  delo. Ceni konkurenčne.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 modernih s*ik-        soo
J. Pogačnik  JLjubljana,   }/{arije Jeremije cesto Št i3—18.
millVE EIIIL
in glazure za tla Izborne speclaliieie, ki se hitro suše la jib vsak Lahko rabi.
Zaloga tovarae za lake
Ludvika Marsa
uri tvrdki lir sta Eber l Ljabliana.
Ljublj@neiffi hrmunnm banka v Ljuoljani
:i    Delniška glavnica 3,000.000 kron.    ::                        253°                    Stf*!'t«!I*j 6V9    UlICS     ŠiSV«   2.                                                   Rezervni fondi   okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.                              #
Podružnice v Spljefu. Ceiowcu- Trstu. Sarajevu? Gorici in Celju.
Sprejema vloge na tenflžice In na tekoči r&tim    JJ 1|  0;     Kaps|8 tu prc£a£a srečka in vrednostne papirfe ::   ter fili obrestuje od dae vlage po čistih   ::   tt   |2   [0  s   :;   s   vseh vrst po dnevnem kurza.   ::   ::   ;;
Ivan ■bo^i^a?
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::      izdelane  vence,   Šopke in trakove.      ::
Dalje ima na razpolago :: za izposoje van je :: rb mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane ::    in balkoae.     s
Imam tudi vsakovrstn sad.ke do  najžlahtnei Ših cvetlic in zelen jad'. Sprejemam  tudi naročila za na deželo. Vs naročila   se  izvršujejo :: točno in   solidno.   :: Brzojavke: I. Siioviča?. ;:  vrtnar. Ljubliana.   ::
Fro£a se
f!%  mmt nm  %±         &%    **  jfe
v   Jfeifc*'  ^f- wf-   i^-'-j    ^   ama    **%  7iB &l+w Uit* %š%j
ki meri okroglo 1000 m- bliza kol i žeja ob Janez Knezovi ulici. Tozsderne ponudbe poslati je na  uprav.   »Slov.   Nar»
pod „B. S./3609"        3609
>,: -.3*12 gorovnik
puŠ^ir   v   BoravSjah   (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v Izdelovanje vsakovrstnih pn^ek za lovce in strelce po najnovefših sistemih rod popolnim jamstvom. Tudi iiro-deiu.a stare samokresnice, sprejema vsakovrstna r<oora'-.»!la. ter jih točno in dobro 'zvršiije. Voe pusVc so nn c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-41               vani oonlkl zsstanj.
Priporočamo  ^pec!ia»lxio
dansko !n otroško Konfekcijo
xelo so!idne tvrdke
III. Krisfofič-Bučar
Ljaibljanaf  Siari  trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Halnovelše       BV"    KOSTUMSI    ~&&      Nainovejša
iiiei Mm i aftke b llileik
Ei^ieziivco  perilo  in   đr«ge  potrebščine  za  novorojenčke.
ws&- F©sil|a na izbiro tudi na deželo. ~1M
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
I    H^TsLJTreoja.  sloTrea^-slseu ib.ra.0a.il3n.iosLI
Denarnega prometa koncem leta 1913 ......   K 700,000.000-—
Vlog koncem junija 1914 n&d........   .    „    45,100.000'—
i                                                   Rezervnega zaklada............   .    „     1,330.000-—
41/   0/ I        I            brez odbitka.   Hranilnilnica je pnpilsrno  varna in
/2/0
stoji pod kotrolo c« kr. dežslne vlada«
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«% obrestim in najmanj SA% amortizacije.   Za varževanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.     ■■**MMmr-- - *:
Stran 8.
.SLOVENSKI NARUL>\ <tae 01. oictoera I9i4.
259. štev.
Zahtevajte vzorce! Oglejte izložbe!
Različni ostanki, nenavadno ceno.
J. GROBELNIK.
Največja  zaloga  blaga  Iz volne,  svile,  barzuna,  pliša,   barhenta.
Blago za povrne Jopice v vseh barvah.       Velika Izbora preprog, zaves In odej.
ZIMSKE HOVISTL
SUKNO:
najboljši nakupni vir  za moške   obleke E=^^^^= in površne suknje. ^^^^^^^=
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir                                          33
1TV. OEIIjRHLAC'^1. oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik
rta   Di* rs-* i u   VI«  Mapiahilfepmtras««   št. 37.
A   I    ET *"■ TeT T       DnC7\III/     BČite,J GIasDcn* **•«   in ediii
ALrOINZ  dKlZiNIK zssfjsrzJJL
Lf ubijana, Kongresni trg 15.
(Nasproti nunska  cerkve.)
Največja   in   najsposobnejša   tvrdka   in   izposojevalnica
klavirjev In harmonijev
na ju<:u Avstrije. — Velikanska  zalega  vsega glasbenega orodja, strna in muzika!].
£đ!ni založnik bornih in komornih tvomic Bosen-dorfer, Holzl & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Gebruder Stingl, Rud. Stelzhamraer, Czaoka.   Laubercer & filoss.
flofmann in fiof&erg (amerk. harmoniji).
Obroki  od K 15'— naprej. Najbogatejša izbira v vseh
modemih slogih in lesnih  barvah   Oglejte  si klavirje z
angleško ponavljajočo mehaniko.  10 letna postavno
obvezna garancija.  Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Uglaševanie ter popravila strokovno in ceno.
Ker imam zgoraj navedene  prve fabrikate Izključno le
jaz za Kranjsko v zalogi,  svarim  pred nakupom falzl-
fikatov in  navideznega  „pofelna" pri  kričačih, ki se
drznejo  govoriti o „dobrem   blagu",   dasi   nimajo ni jednega pomembnega labrikata v zalogi.
Vojni čas!
Usodno priliko!
Vsled obile zaloge ur, zlatnine, srebrnine in lepih briljantov, nudim cenj. odjemalcem sedaj Se blago po starih cenah, zato naj nihCe ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4-— in 5*— dokler še star   zaloga.
Krasna naicizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in /lato.
V vojnem času je neobhodno  potrebna  fina, zanesljivo  idoča ura a!i žepna
budiika, kakršno dobite samo pri stari res domači tvrdki
F\ ČUDEN
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 1.
Kdor nima časa v Ljubljano priti, naj naroči cenik, ki se pošlje zastonj in poŠt. prosto.
Dva elegantna        3606
stanovanja
V I. nadstropju na Slovenskem trgu št. 2. fe oddati u febrvarfev rok 1919 večje
stanovanfe, obstoječe iz 4 velikih sob z razgledom na park, s kopalnico in obsežno pritikiino. V stanovanju je elektr. napeljava;
in manjše stanovanfe, obstoječe iz 4 sob ter kopalnice. Razgled na park iz vseh 4 sob. Električna napeljava in obrežna priti-klina. Stanovanje se odda ta febrnarskt rok 1919 eventualne te t S. novembra 1914. Povprašati fe v pisarni dr. V. KBISPER in dr m. TOMINŠEK, Slovenski trg it 2.
Ogledovanje dnevno od  11 - 12. dopoldne, od 4-5. popoldne, izvzemši nedelje.
Cvetlica! salu
Viktor Bajt
Scienbnrgon iL 6. zraven glavne pošte.
Šopki,  venci   s trakovi   in napisi  se
izdelujejo po najnlijlh cenah.   Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljabljana.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana, Rimska cesta št. 19
oblastv. konc. instalater za električne naprave, luči, prenos sile | dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelo vodne naprave I Poprava v atroko »padajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago- Opremljen sem z najboljšimi in najnovejšim!     preskuse valnim i    aparati.    —    Cene    In    delo    solidno!
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
_— LJUBLJANA.          ......
Tvornica kemičnih barv, lakov in Jirnežev, priporoča:
Oljnate barve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vae vrste i u   firnežev,    n u   fcopi6ev,    u ii   lakov,    ii
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Ktfnei
Naslov  zadostuje;                  131
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                            Ceniki zastonj!
Najnižje cene.                                                                                                                                                                            najnižje cene.
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani.
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe v Ljubljani in na deželi od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato  25*mlo|go „..u   w*m*mmuiiim   mm ■taalla'*    kakor i kevlnaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence,
ussn poircDSCin >n mriice,       ***** cvetu** k****, p*r**una m p*tl
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cene inatno nižje kakor drugod!   Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Poiebno m tadl priporoči eatai iiiiaen m isto*, H kuafo svefoo v dvivlni bolnioi. To pofrono  osferkajo po izredao abUh ooaafc
i.M4.M.Hi«MF»Mk           JOSIP TTT2SKI.
259. §tev#
.SLOVENSKI NAROD* dne 31. oktobra 1914,
Stran 9.~
izprrt sodKu
Kazenske  obravnave  pred  deželnimi
sodiščem.
Nevaren pobegli prisilienec Jožef Gril, 22 let star, doma v Krasni, sedaj prisiljenec, je od svoje mladosti sem zelo podvržen tatvini ter ie Ml zaradi tega že šestkrat kaznovan. Minulo leto nekega dne meseca septembra je pobegnil iz prisilne delavnice, a je bil letos meseca avgusta od policije v Ljubljani prijet in sodišču izročen. Navihani tat je bil jako spreten pri izvršitvi svojega namena. Čakal je skrit pred hišo. v katero je mislil vlomiti, ter opazoval, kdaj da gredo ljudje z doma in kam polagajo ključ veznih vrat. Ko se je čutil varnega, je neoviran izvršil svoj namen. Za svoje kaznivo dejanje si Je izbral brdski okraj. Tam je Jožefu Avbelju v Oaberju izmaknil srebrno žepno uro. na to je pa vlomil v Gregoričevo trgovino, kjer je pobral nekaj denarja in nekaj drugi reči. Še isto noč je vlomil v More-tovo trgovino v Zgor. Lokah, kjer je odstranil omrežje z okna in odnesel najmanj 40 K gotovine. Naslednji dan je v Gornjih Kosezah obiskal Uršulo Bolte, in le tej odnesel 177 K. Dne 13. julija t. L je pa v Podbrdu Martinu Klopčiču odnesel 200 K. — Obdolženec trdovratno taji vse te dokazane tatvine. A priče, ki obdolženca poznajo, so potrdile, da so ga v kritičnem času v tem kraju videle kar je nazadnje tudi sam priznal, le tatvin neče priznavati. Sodišče je nevarnega tata na 2 leti težke ieče
obsodilo.
Žganje ga je zapeljalo. Anton Plestenjak. oženjen delavec, je služil za hlapca pri pekovskem mojstru in gostilničarju Jožefu Bončarju na Sv. Petra cesti. Gospodar je izročil dekli Mariji Roje 265 K 90 vin., da bi šla v glavno tobačno zalogo po tobak. Tej se je pa ponudil Plestenjak. cai, da bo on to izvršil, nakar mu je ta izročila denar. Vzel ie voziček in košaro ter odšel. Med potjo je pa popil nekaj žganja in pri tem se ga je polastila misel, da bi z denariem pobegnil. In res. voziček, košaro in knjigo je pustil na Starinarskem obrežju in jo krenil na Vič, kjer je prenočil pod nekim kozolcem. Drugega dne je Šel peš v Logatec in od tod se je odpeljal v Trst. Obdolženec, ki dejanje priznava, 'e bil obsojen na 10 mesecev težke ječe.
Zapreti se ni pustil. Dne 29. septembra t. I. je Miha Štrukelj, delavec brez stalnega bivališča, prosjačil po Kranju ter stresal nadležnost, kar je dalo povod, da ga je stražnik odve-del na stražnico, odkoder se je brani! iti v občinski zapor. Ko je stražnik šel po občinskega tajnika in vrata stražnice zaklenil, je pcr^bil Štrukelj priliko, da je začel razb'ja'i po vratih in kričati, da bo stražnika ubil ali pa zaklal. Ko je ta stopit nazaj v stražnico, se je obdolženec zagnal van;, ga prijel za prsi in mu odtrgal vrvico za piščalko. ?ele s pomočjo drugega stražnika ga je bilo moč vkrotiti in odvesti v zapor. Obdolženec se zagovarja s popolno pijanostjo, česar pa priče ne potrdijo. Za kazen je dobil  14 mesecev težke ieče.
Mladega dekleta cdpe!?cJ. Jožef Kobal, 22 let str<ri strojnik iz Pod-kraia, je služil na Trkmanovi žagi v Podkraju. Tu *e e seznanil * 161efno Trkmanovo hčerko. Spočetka niso imeli dekletovi starši nič posebnega pomisleka. Ko je pa Kob nI prišel ob svoje premoženje, so starši zabranili nadaljnje občevanie z obdo'žereem. Letos, meseca aprila, ie šel v Trst, ker mu je izročila služk^ia Ivana Sirca 210 K, da bi jih izročil njenemu očetu. Tega pa obdolženec ni s*or»U marveč se vrnil nekaj dri potem zopet v Podkraj, kjer je imel kratek sestanek s svojo ljubimko. Ponoči jo je pa skozi okno odpeli?! in se napotil ž njo v Litijo, kjer je bil zaposlen. Kobal, ki deia^a v\ tajil, je bil obsojen na štiri mesece ječe.
Osvežujoče spame je okrepčilo in globoka potreba za vsakega. Kolikor boljša postelja, toliko boljše spanje. Ob kupovanju posteljnega perja in zgotovljenih postelj, bi se morali torej obrniti samo na kako I r poznano in solidno firmo. Razpo-Mljalnica S. Benisch v Dešenici št. 767 na Češkem je že davne j poznana za tako in si je z vselej pošteno in ceno postrežbo pridobila velik, /vest krog odjemalcev in uživa največje zaupanje. Ne pozabite torej si rred nakupom posteljnega perja in zgotovljenih postelj zastonj dati pri-poslati bogato ilustrovani cenovnik gorenje firme. --------r-----------------------------------~--------------------■
Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa".
IčHiiiit
I          no^a^BnaV       vseh vrst za urade,
I        ■      ll^k     društva, trgovce itd.
P^^*^*" _J    grim ii izdelovitelj ^ ^^OaaaaO*^      U»čukov in   sUopU.j
Ljubljana, fteteaburgeva ulic* 1.
Ceniki franko.                     Ceniki franko.
Kazensko-pravdni red
z  dne 23. maja 1873 ?tev.
119  državnega zakonika z
dodanim
rniHitra propisom
in drueimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.
Trdo rezan S S 60 v., po pošti S K 80 i.
fmki Immi v Ljđiiaii.
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega  izdelka  pripor.ča tvornica defn'Vov in  solnčnikov   *
Jos. Vidmar j
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4. j
— —'
s*l          o^               ara
+ Z*j:jQi   J%Qin
(?M**rej Hearik Horn)
jhMh streh is Klepar, »jKijata ^sunilo?, ttr instalater vodevedov
P« P3ilans!ca cesta 9.8.
Priporoča se si. občinstvu  za izvrševanje vsakršnih kleparskih de! ter pokrivanje  z  angleškim,  francoskim   in tuzemskim skril jem z
vvjrf-ffli^jijj fv?j!i?w fEtemit) Dal«! M'   !/
z izbo.tno in ploš'na.o   opeko,   le^   j-cementno in strešno opeko
Vsa stavbi^ska  in   galanterijska   i   e-parska defa v priznano solidni izvr'''    i.
Siiu in kuiinska oprava. Fastski-esa posoda.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
Ljilp, Seiitaoeia iiia s. f i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
MfeintRiffio.iriHlnta(liid!i!oi)
kakor tnal
melaloi ogenj po mi® rat
Popravila pušk, cainoktesov m biciklov
točno in solidno. Cenovnik zastoni  in ooStnine  prosto.
Varstveno   orožje    mm    dom
: puško za na lov :
prve vrste kakovosti poleg drugih predmetov I  za lov   kupite ugodno   samo pri staroznani
tvornici orotja ANT. ANT0NITSCM
T Borovljah, si. 34,  Koroško.  Cenovnik zistonj in poštnine p.osto.       2893
i
Zenitna ponudba.
2l{esar, gostilničar m veleposes*' mk nzomadejevane preteklosti, v blijini Gcrtce, ztar 2? let, 5« jfe/i poročiti 3 grosptco primerni/, let, 9f$ bi imelo, veselje do omenjene obrti, mlzda vdova brez otrok ni tjJcljučena, premojenje postranska stvar.
Cenjene ztnuabe na upruvnistvo rSt°'J- s,'aroda" pod „Zenitov J645" če rrogreče 5 sitJ^o. katera 50 vrne. Jajnost jaiamčzna.                           3o43
Neben drug   *lv*Lil »trot r4  lx#«lan ■ *■*€> t«tao§tJ« a!<?bBOti^   la   trpcZnosij.   kakor   FFATT-tiiraliJ   str©l
So^ea   &*•*#   iivaJnl   *tr&J   nima   toliko   prednosti   in lsb-ajianj« kakor PrATT-ilTaJil »troj.
V Vazo lastno Borisi faf da si pred na^apom  ogledate mojo veliko   zalogo   ali  pa  zahtevate eeirik.             713
Igu. Vok
največja trgovina šivalnih strojev in Puchovih koles,
LJUBLJANA, Sodna ulica 7
(zraven sodnije).
M.RQSNER&Co.
=^ v Ljubljani e
uetežganjerne  sadja  in to^esrna HKcrjei^
priporoča
j v svoji  lastni iganjarni kvihane   ixdelke  i.   s.:
slivovko
bpinjevec bruševec
tropinovec
pristnost zajamčena.
Vermut-vino
najboSjSe  kakovosti, Ugodse ceno!                        -
=   Vzorci na razpolago.
A. KUMST
LfaBlfaaa Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka ia dame, gospodo ta otroka )• vodao na tzboro.
Vsakršna naročila se izvršujejo toeao in
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj
se blagovoli vzorce poslati.        40
Josip Stupica
iermetnmr in sedlar
v LJubljani,   Slomškova  ulica št. 6.
Priporočam   svojo   bOfato   zalogo   najrazličnejših
konjskih oprav
-   krasno opremi \ eno    =--------
kočije, dru^e vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
icatero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse
JruRe v sedlarsko obrt spadajoče potreb-
ts »čine, ie obrabljene vozove in s:
■■    kenjske   oprave.    ——
Lišae hite
naifineie kakovosti po 5, 7,9 In 12 kron — vse vrste lasne podlaga in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskirani e, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoii
brivec in iasničar
Ljiibljana; Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega ?n Sterega trga).
::   Postrežba točna fn vestna.   ::
M ina
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške : uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
flaiii lini i volne
za pletenje
vseh kakovosti za izdelovanje životnih pasov, nogavic, snežnih kapic, rokavic, zimskih zapestk in nkolenikov (ko-lenogrejcev).
TONI JAGER
LJUBLJANA
Židovska nllca 5.
■
Prota m valovi selitve 1 velika
Nosolno
(1 65, 0.95, 0.70), nov pisalni stro], pisalne mize.  Stari trg št 30./I.
__________________3585______________
Vinski mošt
26 do 33 K, rizlingov mošt 44 do 56 K, stara voljna vina 56 do 76 K, pristna   slivovka   in  tropinovec
140 K za 100 litrov prodaja
J. KRAVAGNA
v   Ptuju,   Štajersko.
Stanovanje
se odda obstoječe iz 3 velikih sob, s kuhinjo in zaprtim hodnikom v Stritarjevi ulici štev. 7. L nadstropje z razgledom na Ribjo ulico za takoj. Povprašati je isto tam v II. nadstropju.                                                   3629
-----------------------------------—~
Lepo, zračno
stanovanje
j v I. nadstropju,  tri   sobe s   parketi,   s
j predsobo,   kuhinjo,   kletjo,    drvarnico,
I obsežen  vrt   z   uto,   se   Odda   tako]
na    Cesti    na   lnžno   železnico
štev. 32.               2630
_____________________________________
Več lepih in suhih
drva
ima na proda]           36°-*
.^n-tor^  Keržlč
Rakitna    pri    Borovnici.
Mesečno sobo
z elektr. razsvetljavo, centralno kurjavo, jutranjim solncem, z uporabo kopeli (na željo tudi klavirja), event. z oskrbo, se Odda. Is t o ta m ie na razpolago prizemno stanOvan|Oy obstoječe iz 1 sobe, kuhinje ter pritiklin, event. tudi z opravo — Poizve se Pod Rožnikom, Večna pot št 3, L nadstropje.                              3616
BkSF~ Prodajo se ~M
2 otroška vozička
in še malo rabljena     3633
kopalno bona.
Jfag&ć, Janez Jroinova al. 8] II.
Vsak petek           6106
m mk rile
Velika zaloga motno asortiranib klobas  za  narezke,   praške   in
fraške     gnjati;     clstorcijansko ajno maslo. Vse to se dobiva vsak dan sveže pri
J. BUZZ0LINI
delikatesna trgovina
v Lingarjevi ulici.
■■F"   2 elegantni   ~V|
stonovonli
vsako obsjtoječe iz 4 velikih sob s krasnim razgledom in na solnčni legi s kopalnico in z vsemi pritiklinami, opremljeno s vsem konfortom in električno razsvetljavo,  |a Oddati  takoj
ali aa februarski termin.
Istotam se da tudi           3642
podpritlično atanovanje s 2
sobama in z vsemi drugimi pritiklinami
takoj ali ia februarski taramla v naleta. Naslov v uorav. »Slov. Nnt«
Stran 10.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 31. ofctoDra 1914.
ZOV.  8ICV.
B. Gčtzl
Krasne novosti jesenskih   in   ihntMh oMcs,   površnikov
stonmnčsfa IlitilTSj. Za naroČila po meri največja iibera
==^    tu- in inozemskega blaga.            =====
Bron koaknromcel   loMsnn nostrotnnl   Nnlalsle eenel
LJUBLJANA,
Mostni trg št. 19.
letttovaft*  iMtM|  ta tnmkm mm\ katalog •   ■Irthlirtli   ta
afIĐtnnflll iitW|inli
za vsakovrstne potrebe. Izvrstne električne žepne svetiljke, svetijo prav jasno K 1*5?, 2—, 250. Električne ročne svetiljke v kovinastih tu!cih po K 2"—, 3*—, 4—, hiSne svetiljke v leseni škatljici K 4 50. Acetilenske svetilike medene, pontkljane, jako stanovitne, a se lahko porabijo za viseče nli namizne svetilike K 4—, 5—, 6—. Po povzetju pošilja
A. WEISSBERG
izvozna trrdka, Dunaj II.,  Untere  Donaustrasse 23 III.
Franr Vnr £iBbli"a» i *i£ Silili
ridill IUIj SoJna ulica, j JASSAiTi
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni  materijal za
stroje itd.   na  drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker delam brez agentov,   eo cene veliko   nižje.
Edna posebnost likerja je
Zdravnik želodca
i« posebnost ialo<čnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri !z-korno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni druiini    ne    bi    smel    manjkati.
C. kr. priv. tovarna za cement j
Trboveljske prsmogokopne draibo v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstriiskeea društva inženiriev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkri'jnfoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila  in   izpričevala              21&1
raznih    uradov    in   naj si ovite j ših    tvrdk    so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I.f Maxirnilianstrasse 9.
Katera dna afi iispil
bi posodila visokoŠolcu 800 K kron proti mesečnemu odplačevanju, proti zahtevanim obrestim in proti popolnoma varnem jamsttu. Blag. ponudbe na upr. »Slov. Nar « pod M$00/3#39M»
Deklica
stara 16 let, boljše rodbine želi •topita takoj v kako primerno elutbo. Najraje na deželi. Ponudbe na uprav. »Slo?. Nam. pod „Deklica 3640".                 3640
Proti           9
lobobolo in gnjili zob
taborno d o laf o dobro znana
antiseptična
Melnsine ustna in zobna voda
kt atrdi dlenno tn odntrnn|a)e nspr t Jetrno napo In not.
t steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v LJubljani, ltesljeva  cesta štev. t
poleg Franc Jo2efovega jubilejnega mosta.
V te) lekarni dobivajo zdravili tudi člani bolniških hlasrajn jnt. železnice, c. kr.tobačne tovarne   in  okr. bol. blagajne  v Ljubljani.
Melusine-ustne In zobaa voda.
Sunja,   Hrvaško,    2Z    februarja   1908. Blag. pospod lekarnar! Pro&im vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Va$e  Izborno  delujoče antiseptične meluslne-ustne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper   zobobol,   utrja   dlesno   in   od-stranja   neprijetno   sapo   iz   ost   Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato  Kaurinović, kr. pošte meštar
an^n. & 33. Sntea.Toorrio
Ljubljana, Mestni trg 10. Specijalna trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, sraice in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd«
Otfftj* Ii velblodje dlaka. — Tetra patilo.  — Spalne uT©$€#
Flaioi ta predpasniki za strežnice Rdečega križa.  Volna za plćtessie*
snvasssnssnnnnnnHnnnnnnnBnanBannBnnnannn
Prodaja vina.
Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od  100 litov naprej. Na vagone mnogo
ceneje. Vsa na dalj na navodila daje
mat ot. lin. MfMio? » znat Urita i 5
Priporoča se modna trgovina CjaUJana    PetOF    Št GFnl Stari tr9 «
Ia kakovosti zimsko in drugo perilo, razni   gorki predmeti za vojake, najmodernejše Muze, Jutranje obleke« p'etene lepce, razni nakiti in potrebščine za šivilje.   Moški klobuki in čepice. Velika izbira kožuhovlae itd. BaT"      Vsa po priznano najnižjih cenah.       ""5et2
Stanje denarnih vlo? na knJ. in tek. račun 31. dec. 1913:                                                                    ĆPOKl                      ____                                         Stanje den. vlog  na hran. knjižice   30. sept.  1914:
K 236.63392a-—.                                     «—  *«*.   ^PT     priv.                  „           K 81,728.942--.         11
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,  preje J. C. Maver
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 po3ražnic     »003; MM tn-lf. Petra ttSta (l bili „tataiM! feierti").                     Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlor* r.a hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjiee ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi — Kupovanje in prodaianje vrednostnih papirjev stroeo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vednostnih rapiriev in coso;ila nanle.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanie vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, 1'Stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih rapirjev. — Promese  za vsa žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko in in Amerike.                  1660
¥7*      •J       •               v elegantni obliki priporoča
VlZllMlCC Narodna tiskarja.
Izboljšajte promet v svoft gostilni
z   najboljšim   in   najcenejšim   plzenskega   tipa
češkim buBejeviškim delniškim pivom.
Zahtevajte ga v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu  Balkan, Trst, hotelu
Lacroma, Gradež, palači   prv<* hrvatsko štedione   Zagreb, Napredak, Sara
jevo, Beranek, Banjaluka i. t. d.
Informacije podaja  češka   delniška   pivovarna   v   Čeških   Budejevlcah,   Bosa Bohrnan, L]cblfsna, Bogumil Pouka. Trst                          2638
G. Flux
*«r Gosposka ulica 4, -*■
I  nadstropje, levo              3C44
Uradao dovoljena, ie 20 let obstoječ* najstarefea ljubitanaka
PGsrgdovalnita stanovanj in siužeb
v    udobnost    cenj.    občinstva    zopet   v središču   mesta.
s     Priporoča tn naiaesčs le bolfse     i;
službe Mm nk Mi
kakor
privatno 'rrrovsko in gostilniško o sob e
Izbira različnih siuteb, slasti sa iens it
Vestna In kolikor motno hitro postrežb*
zagotovljena.
Pri vaanjlh vprašanih se prosi za cdfovor znamka.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporeča svojo bogato zalogo           v
ooznih kole$. S* M
^            %                     a^            za rodbino In obrt.
■rezji aCnl knni za . teženje t iiiti.
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh   velikosti.
Kmetsku posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih
0 ■
Rezervni zaklad nad % 800.000.
brez odbitka rentnega čavka. Ustanovljena leta 1881.