Si^vfco» DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER ' NO. 267 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1L Demonstracije čeških dijakov za svobodo svojega naroda Vojaštvo in policija vlači dijake v ječo. Letaki po-zivljejo Nemce naj izginejo, predno pride Stalin. Klici po svobodi so vedno glasnejši. Praga, 15. nov. — Več tisoč čeških visokošolcev se je zbralo v bližini spomenika nepoznanemu vojaku k demonstracijam, kričeč: "Za svobodo!" Nemško vojaštvo in policija je demonstrante razgnala ter jih več aretirala Par ur zatem so se zbrali dijaki na Karlovem trgu. Tudi od tukaj jih je pregnalo vojaštvo. Demonstracije so se pričele ob priliki smrti češkega dijaka, ki je dobil poškodbe v demonstracijah 28. oktobra, ko so hoteli Čehi praznovati obletnico ustanovitve češke republike, toda jim policija tega ni pustila. Pri tem je prišlo do spopadov, pri katerih je bilo več oseb ubitih in mnogo ranjenih. Preko noči včeraj so neznanci nabili po praških hišah in ograjah na tisoče letakov, ki poživljajo Nemce, naj se izgube od tukaj, predno pride Stalin. Na letakih so bili znaM srpa in kladiva, ki jo znak boljševikov. Včerajšnje demonstracije so se pričele na trgu Kalthof. Policija je pritisnila na visokošolce in jih pognala proti operi. Tam so se demonstranti ustavili in zopet začeli vpiti: "Svoboda!" Ko so dosegli demonstranti poslopje parlamenta, se je pojavilo vojaštvo na motornih kolesih, ki je šele razgnalo demonstrante. Potem je udrla policija in vojaštvo v univerzo, kjer so prijeli vse dijake, jih naložili na truke in odpeljali v ječo. Ameriška ekspedicija odšla na južni tečaj Boston, Mass. — Včeraj je od-plula ameriška vladna ekspedici-1 ja proti južnemu tečaju pod poveljstvom admirala Byrda. Ekspedicija ima namen obogateti znanost z najdbami v pokra j i-1 nah južnega tečaja. Admiral Byrd, ki je bil že prej tam in je proglasil tiste kraje za lastnino' Zed. držav, pod imenom "Little America," trdi, da je v tamošnjilr krajih premog, ki pa najbrže ne1 bo imel trgovske vrednosti radi oddaljenosti. Byrd namerava na I tej ekspedici j i tudi najti pot za1 letala iz Zed. držav v Avstralijo. Pot bi bila večinoma nad celino! in bi imela samo 1,800 morske J poti. Byrd tudi trdi, da bo en-> krat tukaj stalna ameriška kolonija, in sicer v okolišu, ki je! večji kot obseg Zed. držav, Kana-! de in Mehike skupaj. Država pa mora imeti v teh krajih svoje ko-j loniste najmanj šest let, predno more pokrajino proglasiti za svojo lastnino. Byrdova ekspe-: dicija bo ostala v teh antarkti-j čnih krajih 13 mesecev, nakar jo| bo zamenjala druga. Dvakratni Zahvalni dan V Zedinjenih državah bomo letos praznovali Zahvalni dan na dva različna dneva. 23 governerjev je proglasilo 23. november kot Zahvalni dan, lcakor je priporočal predsednik Roosevelt, a 23 governerjev je določilo, da se bo v njih državah praznovalo ta praznik na~ 30. novembra. Nobena država se še ni izjavila, če bo praznovala oba dneva. V Ohio bomo praznovali Zahvalni dan na 23. novembra. (Za-branjeno pa 'ni, seveda, nikomur, če ga hote. | prazno- i vati tudi na 30. novembra.) ' -o-- Stric Sam bo šel v "inšurenc" Washington, 1). 0. _ Vladna administracija dela, na načrtu, , da prične z poceni zavarovalnino i na način, kot to delajo zavarovalne družbe, samo veliko ceneje. Načrt bo predložen kongresu v prihodnjem zasedanju. Vlada bi izdajala starostne certifikate za vsoto $1200 ali manj in sicer za 30 odstotkov cene kot morejo to dati zavarovalne družbe. Zavarovalnino bi se lahko kupilo na vsaki pošti v deželi. Kdor bi se zavaroval za vsoto $1200, bi dobival po $100 na mesec, ko bi dosegel starosti 60 ali 65 let. --o—-- Mestno relifno vprašanje gre z rame na ramo Clevelandski relifni komisar Frank E. Bubna je izjavil, da bo skušalo mesto oddati svojih pet do šest tisoč oseb, ki jih podpira z relifom, na WPA v prihodnjih dneh. To bo edini izhod za mesto, trdi komisar, če ne bo priskočila država na pomoč in rešila težavni položaj, v katerem se mesto trenutno nahaja glede relif-nega vprašanja. Administracija se je obrnila na governerja Brickerja, naj takoj skliče državno postavodajo, da preskrbi denar mestom v državi Ohio, ki imajo prazne blagajne, iz katerih se podpira potrebne družine. Governer ni nič kaj pri volji sklicati izrednega zasedanja in bo to storil le če si mesta absolutno ne,bodo mogla pomagati na kak drug način. Vojna požira milijone Pomagaj si sam in država ti bo pomagala, je rek naše državne administracije Columbus, O. — Governer Bricksr se na vse načine izvija, da ne bi sklical državne postavo-daje k izrednemu zasedanju, da bi se preskrbelo denar za relif );a^imjnej,tom v dr^ayi ()hio. Toda od vseh strani prihajajo taki nujni apeli za odpomoč, da je težko verjetno/ da bi mogel ostati governer gluh na vse te prošnje. Na governerja ne pritiska samo Cleveland, ki je menda v najbolj brezupnem položa ju glede relifa, ampak tudi druga mesta. Governer ima proti sebi dva važna vprašanja, 1) da reši relifno vprašanje, 2) da se drži svojih kampanjskih obljub in ne vpraša za nove davke. Očividno mu je to zadnje bolj pri srcu in ____O' Hitler obtičal ., Bergen, Norveška. — Tukaj je obtičal na plitvinah Adolf Hitler, ki pa ni nemški diktator, ampak samo nemški tovorni parnik tega imena. Žalostna novica John Tomšič, 15918 Whitcomb Rd. je prejel iz vasi Vel. Poljane Pri Ribnici žalostno vest, da mu je preminil brat Anton v starosti 47 let. Pred 20 leti se je na-Vial v Clevelandu. Poleg brata Johna tukŽtj, zapušča v stari domovini sestro Marijo, poroč. Arko. Bulevard zaprt Spodnji bulevard pri Gordon Parku bo zaprt za promet za par tednov, ker bodo tlakali cesto z asfallnm se zato tudi brani sklicati izredno zasedanje postavodaje, ki bi morda razpisala nove davke, da bi dobila denar za relif. Dozdaj se je državna administracija pod governerjem Brick-erjem držala reka, da morajo lokalne vlade, kjer je potreben relif, dobiti denar za to potom davkov in potem šele vprašati državo za pomoč. Vendar pa država ne izpolnjuje svojih obveznosti napram mestom in okrajem kar se tiče relifa. Država je namreč obvezana, da prispeva 50 odstotkov lokalnih izdatkov za relif, pa je dozdaj plačevala komaj od 30 do 40 odstotkov. Potem Se gover ner lahko baha, da je prihranil denar in da izhaja z dohodki. RDEČA ZASTAVA NI DOVOLJENA Topeka, Kans. — Državna po-stavodaja države Kansas je sprejela postavo, ki prepoveduje javno izobešanje rdeče zastave. Pod kaznijo je prepovedano vsaki osebi ali osebam, organizacijam ali društvom nositi, razstaviti, ali pomagati nositi sploh kako rdečo zastavo ali bandero, ki je očiten znak boljševizma, anarhije ali radikalnega socializma. Dvor Baraga Redna seja društva Dv-or Baraga se vrši v petek 17. novembra ob pol osmih zvečer v na-i vadnih prostorih. Kdor ni razu-• mel pisma, ki ga je prejel, naj ! se udeleži seje in bo zvedel kaj pomeni. Ne bo novih davkov, je obljubil governer Ko se je nahajal oni dan v Clevelandu governer Bricker, je imel govor pred Citizens ligo in v svojem govoru poudarjal, da država ne bo dobila novih davkov, dokler bo on governer. To je obljubil v svoji kampanji in te obljube se bo tudi držal, je rekel, če bo le mogoče. In kakor kažejo vse okoliščine sedaj, je rekel governer, bo to svojo obljubo tudi lahko izpolnil. n Governer se je dotaknil tudi y lelifnsga problema v Clevelandu j ^ in je rekel, da ne gre tukaj sa- Q mo za problem enega mesta, am- ^ palc vseh mest v Ohio in da drža- i! va ne sme gledati samo za blago- () stanje tega ali enega mesta, am-jpak za vse enako. - o. Mr. Bricker j.e tudi povedal, kot vrhoyni iz.vr$evalni uradnik b države Ohio, da se država vzdr- (| žuje z dohodki in redno plačuje v svoje obveznosti. ^ ---o-- Bivši kajzer se boji t zračnih napadov g The Hague, Nizozemska. — t Bivši nemški cesar Viljem je na- a pravil v Doornu, kjer živi v pre-gnanstvu, varno zavetišče v svo- g ji kleti, kjer bo on in njegova družina varna pred napadi iz zraka. Obok v kleti je dal napraviti iz , cementa in hiša je obložena z ^ vrečami peska. Tukaj bo dovolj ] prostora za vse služabništvo 60 ' oseb in tudi za prebivalce te va-: sice, ki šteje 40 duš. Cesar je ' zdaj opustil žaganje drv, kar je ' bilo prej njegovo dnevno razvedrilo in neprestano bere časopise 1 tsr študira zemljevide. -o- TA ROD NE IZUMRE, New Britain, Conn. — Tukaj je umrl Joseph Michaud, ki je > umrl v prepričanju, da njegov > rod ne bo še tako kmalu izumrl. • Zapustil je namreč šest hčera, " tri sine, 61 vnukov in 52 pravnu-" kov. 3 ZAJCA JE PA LE 3 DOBIL Erie, Pa. — T. J. Hoetz je pomeril na zajca in ustrelil. Zajec je padel. Toda isti strel je zadel tudi njegovega psa in ranil so-lovca Bieleka, ki je moral v bolnišnico. Zajec bo očividno precej slan. Zadržana nakazila za živež Osebe, ki dobivajo od okraja • Cuyahoga relif, so včeraj zastonj . čakala nakaznic za živila, ki bi i morala biti včeraj razposlana, i Okrajni komisarji so ukazali, da i se nakazila v znesku $13,000 ne . odpošljejo* ker so se trgovci iz-. javili, da ne bodo dali živil na te - nakaznice, dokler okraj ne garantira denarja za nje. Odprtija nove gostilne i Tom Kraich odpre v petek i- svojo novo gostilno na 6702 St i- Clair Ave. V petek se bo servi-i- rala fina ribja pečenka, v sobote pa kokošja večerja. Nad sto milijonov dolarjev se izda vsak dan za pobijanje ljudi KJE JE PA IZGUBA NA LASTNINI? Washington, D. C. — Današnja evropska vojna stane vojskujoče države nad 100 milijonov dolarjev vsak dan. In to samo v gotovini! Pri tem se niti ne računa izguba privatne lastnine, izguba na trgovini in drugem. Teh 100 milijonov pa ni uradno število, niti natančno število. To je samo približna domneva izdatkov v tej vojni, v kolikor se je moglo dobiti informacije. V kolikor se je moglo dognati, ima največ stroškov z vojno Nemčija. Preračunano je, da bo Nemčija potrošila do konca prihodnjega marca $12,000,000,000. Anglija bo potrošila, vračunano njene dominione in kolonije, najmanj $5,262,000,000. Francija pa najmanj $2,194,758,000. Naciji ne dajejo v javnost svojih proračunov. Vendar je znano, da se je Hitler izrazil, da bodo znašali stroški za armado v šestih letih $36*000,000,000. Ves ta denar se je dobil, še dobiva in se bo še dobil iz davkov, to se pravi: iz žuljev naroda. Odločilen boj na morju: KANADA BO VAROVALA LETALA San Pedro, Cal. — Angleški tovorni parnik j« naložil 20 letal, izdelanih tukaj. Zunaj na morju so zasidrane kanadske bojne ladje, ki bodo spremljale parnik do panamskega prekopa. Na atlantski strani prekopa bodo vzele parnik v varstvo pa angleške bojne ladje, ki ga bodo spremljale domov v Liverpool. To je prva pošiljka letal iz Zed. držav, odkar je bil odpravljen embargo na orožje in je vredna $1,600,-000. --.»---- IZGUBIL ROKO IN UMETNO NOGO Atlanta, Ga. — R. L. Brown-low, star 48 let, se bori s smrtjo v bolnišnici. Cirkularka mu je odrezala roko, obenem pa tudi umetno nogo, ki jo je nosil od leta 1917, ko je bil oh nogo v železniški nezgodi. ROJEN PO SMRTI SVOJE MATERE Baltimore, Mr. — V tukajšnji bolnišnici je bila na porodni postelji mlada mati. Zdravnik je videl, da mati ne bo preživela. Dobil je dovoljenje, da sme potom operacije vzeti otroka iz ma-' terinega telesa po njeni smrti. P Ob 2:02 zjutraj je mati umrla in k pet minut pozneje so dobili otro- K ka iz njenega telesa. Dete je po- d polnoma normalno, če bi šlo vse c po sreči, bi bil otrok rojen šele o 9. decembra. t< -o--d Poroka * V soboto 19. novembra se poročita v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na 4129 Superior Ave. Justine Kovačič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. in John Sabat, sin Mr. in Mrs. Frank Sabat, 1445 J E. 40th St. Poročna maša bo ob ■' devetih, h kateri so vabljeni so-• rodniki in prijatelji. Naše čestitke! Dodatek naznanilu •V naznanilu o smrti Frank ■ Bambiča včeraj ni bilo omen j e-) no, da zapušča pokojni tudi se-) stro Alice Haddock. 3 Iz bolnišnice Miss Eleanor Strekal, 21274 - Arbor Ave. se je po prestani ope-r, racij i vrnila domov, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. —o- CIGANKE PRIREDE SIJAJEN PLES! Rusija dolži Finsko radi sape Moskva, 13. nov. — Rusi so po radiu obdolžili Fince, da so erivi poplave v severni Rusiji. Neva je narasla, trdijo Rusi, radi vetrov od finske strani. Finci bi bili morali obvestiti Ruse o spremembah v zraku, pa niso tega storili, torej so Finci krivi, da je reka Neva prestopila bregove. Izjava Mr. Turka Mr. Raymond J. Turk, ki je bil izvoljen p r i zadnjih volitvah v šolski odbor v Euclid u, iz javil j a sledeče: "Kol prvi Slovenec, ki je bil še kdaj izvoljen v euelidski šolski odbor, se želim zahvaliti volivcem naše narodnosti za solidno podporo, ki so mi jo dali pri volitvah. Enako tudi dnevniku Ameriški Domovini za podporo v člankih tekom kampanje. "Ta napor ni bil zastonj, ker bom vedno pripravljen in voljan služiti našemu narodu po svojih najboljših zmožnostih tekom prihodnjih štirih let." New York, 15. nov. — Znani vodja ameriških nacijev, Fritz Kuhn, se je znašel naenkrat v kaj neprijetnem položaju. Bil je že večkrat citiran pred Diesov preiskovalni komitej radi svojih aktivnosti za Nemčijo, kjer se je obnašal skrajno sirovo in predrzno. Trdil je, da je zvest Ameri-kanec, čeprav sicer simpatizira s svojo staro domovino. Hotel se je prikazati v javnosti, da se ga preganja po nedolžnem. Tedaj se ga je pa prijelo od druge strani. Obtožen je bil, da je rabil denar iz blagajne nemškega "Bun-da" v svoje privatne svrhe. Te dni se vrši tozadevna obravnava -in tukaj je prišlo na dan, da je Fritz velik kavalir — na druge stroške. Tako je za ne"ko Mrs.1 Camp plačal vozne stroške zanjo in za njeno pohištvo v Kalifornijo in nazaj in celo v Clevelandu se je mudila. Pri obravnavi se je bralo brzojave, ki so bili kratki, pa zelo pikantni. Vse stroške za Mrs. Camp je plačal iz blagajne organizacije, kateri je on načelnik. Včeraj je prišlo tudi na dan, da je plačal iz blagajne te organizacije zdravniške stroške za neko Mrs. GogsweTl. Denar je . Kuhn nabral s tem, da je apeli- • ral na vse Nemce v Ameriki za • denar, da se brani na sodnijah one Nemce, ki bi jih zaprla ame- riška vlada radi protiameriških aktivnosti. tega denarja je potem lepo jemal za svoje privatne potrebe. Tako je postal narodni junak Fritz Kuhn, ameriški "fuehrer" čisto navaden pustolovec. -;-o- Manj obleke za Nemce Berlin, 14. nov. — Nacijska vlada je zopet izdala nove odredbe, po katerih bodo Nemci zelo prikrajšani na obleki. Moški smejo dobiti na leto samo i po eno obleko, eno srajco in pet parov nogavic. Ženske pa smejo imeti eno obleko, eno jutranjo obleko in šest parov nogavic. Obleke dobijo le, če se izkažejo s kartami, ki jih izda-1 ja vlada. —:-o--— Jezerska plovba Tovorni parniki na jezeru Erie bodo v prometu še do 30. novembra. S tem dnem poteče tudi zavarovalnina za vse parnike na jezer-u. Zadušnica V petek ob 7:30 se bo brala v , cerkvi Brezmadežnega Spočetja ■ na Superior Ave. sv. maša za i pok. Frankom Zevnik. Sorodni-i ki in prijatelji so vabljeni. - * Blizu Bratislave na Nemškem i sta trčila dva vlaka, pri čemer jc i bilo ubitih 43 oseb, nad 60 pa ra- - njenih. AMERIŠKI "FUEHRER" JE V LEPI PACI Grožnji Anglije je odgovorila Nemčija s tem, da bo zajela vse ladje, ki bodo vozile blago iz angleških pristanišč v nevtralne države. Nemčija tudi trdi, da bo Anglija s tem, da bo zasegla izvoz iz Nemčije, prizadela nevtralne države, ker blago postane last nevtralnih držav, kakor hitro zapusti nemško pristanišče. Anglija ni zadovoljna z uspehom svoje blokade napram Nemčiji. Uvidela je, da dobiva Nem-Čiaj blago iz Skandinavije, Rusije, Italije in iz Balkana. Tega Anglija ne more preprečiti, zato bo pa skušala ubiti vso nemško prekomorsko trgovino. Nemčija danes še daleč nima one pomorske sile, kot jo je imela leta 1917. -Takrat so imeli Nemci 111 podmornic, medtem ko jih imajo zdaj 71 in 28 jih je | v delu. Petnajst so jih zavezniki potopili v prvih 45 dneh vojne. ! London, 15. nov. Najnovejša poročila trdijo, da so bile vče-! raj potopljene zopet štiri trgov-!skc ladje in sicer ena angleška, lena grška in dve litvinski. London, 15. nov. — Anglija in Francija se pripravljata na neizprosen boj na morju z namenom, da druga drugi zavijeta , vrat. Nemčija je izjavila, da bo : brez prizanašanja potopila vsako oboroženo trgovsko ali potniško ladjo in da so bili zračni napadi na Anglijo dozdaj samo začetek boja. Anglija pa izjavlja, da bo zajela vsak izvoz nemškega blaga, tudi če ga bodo vozile ladje nevtralnih držav. Na ta način; ho Anglija preprečila Nemčiji! dobiti potreben denar za svoj iz- , voz, da plača za uvoz raznih potrebščin. Da niso to prazne besede, ne 12 ne one države, so pokazale iz-j gube zadnji teden, ko je bil po-; topljen en angleški rušilec, osem | angleških tovornih ladij, dve la-j dji nevtralnih držav in dve nem-; ški tovarni ladji. Nemčija se je sprla z švedsko,! ,er je hotela vsaditi mine v Šved-j ikih vodah, da tako prepreči do-j voz Angliji iz baltiških držav.; Radi tega so se odnošaji med i Nemčijo in švedsko prekinili. I Pa menda vendar ne! Ciganke, pravite? Tiste iz Egipta, ki Vam za šestico povedo preteklost bodočnost? Preteklost bolj Uganejo kakopak! No, saj plesati res znajo, da se človeku v gla-vi zvrti, ko jih gleda. Se reče, če hočemo po pravici Povedati, ciganke ravno ne bodo Plesale, samo ples bo ciganski °ziroma ne bo ciganski, samo imenuje se tako. Zares! Prire-ga pa vrla dekleta od Častne st*'aže SDZ danes zvečer v SND St. Clair Ave. • Ta dekleta se vedno izmislijo kaj posebnega in za danes so se namenile pokazati "Gipsy Doodle" ali ciganski ples. Ker jejiaj treba za tak ples zares fine god-1 be, so najela dekleta orkester: Johnny Pecona. Počivališče bo' pa tam za dolgo bar o, kjer boste postrežem z fino robo. Dekleta od častne straže prijazno vabijo danes zvečer na to zabavo, kjer vam garantirajo "nebesa" na zemlji. Dekleta se i mnogo žrtvujejo v javnosti s svo-1 jimi ljubkimi nastopi, zato bo lepo od nas, če jih danes zvečer » obiščemo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $8.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 267 Thur., Nov. 16, 1939 Hull najkrajši in najmrzlejši intervju, kar jih je še na1 rekordu. Svojo "naklonjenost" do nacijev je pokazal tudi te dni, ko je popolnoma "pozabil" gratulirati nemškemu kanclerju Hitlerju, ker je ušel smrti v znanem atentatu v Monakovem. Pa tudi v domačem vladnem krogu ne hodi Mr. Hull okrog z rokavicami. To priča slučaj Raymonda Moleya, Rooseveltovega "brain trusterja," ki je bil po Rooseveltu imenovan za pomožnega državnega tajnika. Ko sta bila z Hullom na londonski ekonomski konferenci, je znal Moley s svojo zgovornostjo odnesti vso slavo, kar mu je njegov boss tako zameril, da ga je spravil iz urada. To je delalo Moleyu take skrbi, da je naprosil generalnega poštnega mojstra Farleya, naj Hulla na kak način potolaži. Mr. Farley je govoril Hullu na srce in mu dokazoval, koliko je storil Moley za demokratsko stranko pri volitvah. Hull je poslušal in končno rekel: "Morda je to vse res, toda Moley pa vseeno ostane . . ." (kar je Mr. Hull pač mislil pri tem). Malo pojasnila bi bilo umestno V torek smo priobčili poziv na proslavo ujedinjenja Jugoslavije, ki se vrši v nedeljo 3. decembra v hotelu Statler. Poziv oziroma apel je napisal Mr. Anton Grdina, ki je v odboru za to prireditev. Pri tem se nam zdi, da je slovenska javnost upravičena do pojasnila, vsaj kar se tiče naše katoliške stranke, kako je namreč to, da so bila povabljena, ali da so se odzvala samo slovenska kulturna drtištva, ki niso našega mišljenja, to je dramsko društvo "Ivan Cankar" in pa zbor "Zarja." Zdi se nam, da je bila storjena tukaj pogreška in da se je prezrlo katoliška društva, najsi bo namenoma, ali nename noma. Pri tem nam pride na misel delo za Jugoslovanski kulturni vrt, pri katerem ravno gori omenjena slovenska kulturna društva nista ničesar in v ničemer sodelovala. Dru štvo "Ivan Cankar" je celo napelo vse sile, da bi se ideja razbila in da se ne bi postavilo Cankarjeve sohe v kulturni vrt. Tudi ideja Jugoslovanskega kulturnega vrta je bila ali morala bi biti ideja in delo vseh treh jugoslovanskih narodov v tej deželi. Tako smo razumeli mi, naša katoliška stranka, in tako so razumeli tudi v stari domovini, ki so poslali celo svoje zastopnike k otvoritvi, katere so se udeležili tudi jugoslovanski vladni zastopniki iz Washingtona. Pa tam nismo videli nobenkrat dramskega društva "Ivan Cankar," niti zbora "Zarje." Videli smo pa druga naša požrtvovalna društva, ki se niso ustrašila ni potov ni časa, da so nastopala in poveličevala slavnost. In teh društev sedaj ne vidimo na programu, ki se bo vršil v razkošni Statlerjevi palači pred ameriško in drugo elito. Tukaj nekaj ni prav in bi želeli pojasnila od strani me-rodajnih faktorjev. Tudi bi ne bilo napačno, če bi se narodu pojasnilo, če je prireditev namenjena v kake dobrodelne svrhe, ali v privatne. Po številu vstopnic, če bodo vse prodane, bo precej denarja. Če se bo s tem plačalo ljudi, ki bodo nastopili na programu, ali če se bo razdelilo med skupine, pod katerih pokroviteljstvom se bo slavnost priredilo, potem je stvar v redu. Slavnost kaže na zunaj lep namen, pri kateri bi morale sodelovati vse tri jugoslovanske narodnosti skupno, brez razlike na stranko ali prepričanje. Ne pustimo pa, da bi se katoliška kulturna društva preziralo, ki so sicer vedno vpre-žena, kadar je treba reševati narodno čast za nas in za "napredne," kakor.smo videli zadnja leta. Če so bila ta društva dobra, da so: se parila po soncu in se močila v dežju, ico smo postavljali kulturne spomenike v počast Jugoslaviji in sebi, bi bila lahko dobra tudi za na parket v hotel Statler, da bi tudi tam pokazala svojo zmožnost. Lindič prinesla $5. Tudi Mrs. Stepic iz Mansfield je tudi rekla: "Nekaj sem že dala in nekaj bom pa še sedaj, da bo ravno $5." Pa tudi drugi rojaki hočejo imeti glas v naših zvonovih. Mr. Anton Grdina je rekel: "Na, tu imaš $5, da bo lepši glas." Mr. Anton Gregorač jiz St. Clairja je tudi hotel imeti glas v naših zvonovih in je priložil en dolar in Mr. Martin Šuštar-šič je tudi vtaknil en dolar v našo blagajno. Vsem prav lepa hvala! Opisal sem samo darovalce, ki so darovali večje vsote meni, je pa še veliko dobrih rojakov, ki so darovali nabiralcem prav lepe vsote. Vseh imena bodo ob priložnosti čitana v cerkvi in vpisana v knjigo dobrih del. Ciganski ples V četrtek 16. novembra priredimo članice Častne straže SDZ prijetno zabavo, ali po domače rečeno veselico in ples. Vsakokrat vam hočemo pokazati nekaj novega, kadar dobimo kakšno novo misel v naše glave, zato smo sklenile, da tudi ta ples ne sme biti kar navaden ples, ampak nekaj novega. Torej sklenile smo, da se ta ples imenuje "Ciganski ples" ali "Gypsy Doodle." Vsa naša dekleta bodo ta večer prav po cigansko oblečena in v resnici boste mislili, da ste kje v kakem ciganskem taboru. Johnny Pecon in njegova ciganska godba bo skrbela za vse melodije bodisi slovenske, ciganske ali angleške. Ne smem pa pozabiti povelati, da, bo tudi naša vedeževalka navzoča, ki vam bo lahko povedala kaj vam bo prinesel Miklavž (seveda, če ste kaj pridni), ali pa vam bo mogoče prerokovala sre čo iii bogastvo — kdo ve? Prav mnogo vam bo lahko povedala, samo če se bdste potrudili do nje Na razpolago bodo tudi razna okrepčila, da vas bodo poživila, če se boste preveč sukali. Torej le pridite stari in mladi, prežive li boste lep večer, ki vam bo ostal v spominu še leta in leta. Vstopnina je 35 centov. Na svidenje, članice Častne straže SDZ. --o—- Novice iz Euclida Državni tajnik Cordeil Hull Naš državni tajnik, ali kakor bi rekli po evropsko: minister notranjih zadev Zed. držav, je svoje vrste človek. Radi njegove velike državniške zmožnosti se ga tudi večkrat omenja kot možnega predsedniškega kandidata demokratske stranke prihodnje leto. Ker je njegov urad eden najvažnejših za predsednikom, naj tukaj napišemo par besed o tem našem ministru notranjih zadev, pred katerim imajo rešpekt vsi evropski diplomati. Co rdeli Hull je eden najvažnejših članov Rooseveltovega kabineta, gentleman stare ameriške vrste, z dalekosežni-mi idejami, katerih pa vseh ne more izvesti, ker je pač samo aržavni tajnik in ne predsednik. Mr. Hull prihaja iz stare rodbine južnih držav. Njegov oče je bil v civilni vojni na strani južnih držav, radi tega je imel mnogo sovražnikov v severnih državah, kot je bilo takrat v modi. Nekega dne ga je nek Yankee iz zasede ustre^ lil oziroma obstrelil. Odstrelil mu je del nosu in izstrelil eno oko, nakar ga je vrgel preko pečine v prepad. Mr. Hull Sr. jc šel za' napadalcem in ga sledil 3,OCX) milj daleč. Ko ga je došel, ga je ustrelil. Tako kri tennesseeških hribov je podedoval tudi naš državni tajnik. Mr. Hull je velik oboževatelj Wilsonove lige narodov in če bi mogel, bi jo zopet spravil k življenju, toda brez ver-saillske mirovne pogodbe. On je edini član Rooseveltovega kabineta, katerega predsednik kliče z "Mister Hull." Veliko veljavo podaja na to, da ■obdržijo Zed. države prijateljstvo s svojimi sosedi. Eno njegovih briljantnih del je bil načrt, ki ga je nameraval izpeljati s pomočjo angleške in ameriške mornarice, da bi zablokiral Japonsko, ko je ta vpadla v 'Kitaj. Načrt se ni izpeljal radi obotavljanja Angležev. Če bi se pa bil, bi ne bilo danes nobenega japonskega vojaka na Kitajskem. Nekaj Rooseveltovih nastavljencev je trn v peti državnemu tajniku. Tako mu nista po volji poslanik Kennedy za Anglijo in poslanik Bullitt z?j Francijo. Zlasti je Mr. Hullu čez glavo, ker imata ta dva državnika navado, da kli-Ceta v Belo hišo po telefonu čez morje kar preko Hullove glave. Kar se tiče diplomatskega obnašanja Mr. Hull ni rojen diplomat, niti ne mara igrati zahrbtne diplomatske vloge, da bi mislil drugače, delal pa drugače. To je pokazal zlasti takrat, ko je bil odpoklican nemški poslanik Dieckhoff, ko so se poostrile diplomatske razmere med Washingtonom in Berlinom. Ko je prišel nemški roslanik po slovo k državnemu tajniku, kakor to zahteva diplomatski običaj, mu je dal Volitve so za to leto utihnile in izvoljeni so vsi tisti, katere je hotelo ljudstvo in mu dalo svoje zaupanje. V nedeljo 5. novembra je bila vprizorjena igra "Divji lovec." Udeležba je bila sijajna. Že se čuje zahteve in želje, da se to igro ponovi in tako so čla-in članice dramskega društva Naša zvezda, sklenili soglasno, da se igro ponovi v nedeljo 26. novembra. Pričetek točno ob\ treh popoldne. Vstopnina je 40 efentov. Jaz predlagam, da pridemo vsi tisti, ki smo volili Toneta I Vehovca, pa sem gotov, da bo- kaj nad $500. Upam pa, da bomo tudi to vsoto spravili skupaj, da takrat ko nam bodo pripeljali zvonove, kakor pravijo bo enkrat koncem tega meseca ali takoj v začetku decembra, se bomo tudi mi lahko postavili in jih plačali "keš." Prav lepa hvala vsem rojakom, saj do sedaj še nismo slišali, da bi kdo ozmerjal nabiralce. Francetu s hriba pa povem, da ni še noben starih zvonov počen, ker so železni in železo pa ne poči, samo obrabi se. Pa je tudi res, da so stari že tako izrabljeni, da jih podjetje, ki vliva nove zvonove, ni hotelo vzeti na račun. Pravijo, da nimajo nobene veljave. Ko sem šel oni dan med rojake v Randall, sem se oglasil pri Mrs. Jene in kaj so rekli Je-netova mama: "Slabši nečem biti, kakor so drugi rojaki v Randallu, na tukaj imaš $5." Več pa jih je, ki so prav z veseljem prispevali prav lepe vsote. V nedeljo sva jo pa, z Ignac Okornom mahnila na Eeast Boulevard in v okilico Union Ave. Ko so naju zagledali Hočevar jeva mama, so kar hitro stopili v stransko s o b o in že sem si mislil: kako se naju bo je, da so se kar skrili—in že se prikažejo in v roki so imeli pe-tak, rekoč: "Saj itak vem po kaj sta prišla. To naj bo za nove zvonove!" Mr. Frank Novak na 114. cesti, bi bil pa skorohud na naju. zakaj nisva že prej prišla ter nama povedal, da že dolgo hrani en desetak: za nove zvonove pa nihče neče priti ponj. Mr Novak je tu rojen Slovenec in je naročen na skoro vse slovenske katoliške liste. Povedal nama je tudi, da je prvo njegovo delo, ko pride domov iz tovarne, da prečita Ameriško Domovino. Prav tako in prav lepa hvala Franku!—za vse—posebno pa še za dobro kapljico. Res je, kar veselje priti v hišo, kjer sta oče in mati oba rojena v Ameriki, pa oba tako lepo slo-j vensko govorita. Mrs. Novak i je Požarjeva iz Rosewood Ave. Ker vemo, da so ju starši vzgojili v pravem slovenskem duhu, zato upamo, da bodo Novakovi potomci še dolgo govorili slovenski jezik. Tudi Mike Vidičeva mama so imeli že pripravljenih pet dolarjev za naju, rekli so: "Oče je rekel, pet dolarjev deni na stran, da kadar pridejo kolek-torji, da jim boš dala, da te ne bodo čakali." Martin Lindič nas je tudi že čakal, kdaj bomo prišli, pa ker ni bilo nobenega, je pa Mrs. Kakor rečeno, manjka še nekako 500 glasov in kdor hoče imeti glas v naših zvonovih, naj se priglasi v župnišču, ali pri nabiralcih vsaj ta mesec. Upamo, da ne bo farana, ki bi rekel, da ni nič prispeval za nove zvonove.' Prav gotovo ga ne bo! Saj vsi ljubimo lepo zvonenje. Kdor1 pa v resnici ne more, pa naj vsaj zmoli en očenaš za požrtvovalne farane in to pa prav gotovo vsak zmore, pa naj bo star ali mlad, brez denarja ali zaslužka. Kadar bodo pripeljani novi zvonovi, se bo že oznanilo vsem darovalcem in vsem ljudem v državi Ohio, da si jih bodo lah-to vsi ogledali. Pozdrav vsem darovalcem in vsem Slovencem v Clevelandu in okolici, Jakob Resnik. --—o- Iz 32. varde Boste plesali? mo vjeli divjega lovca. Menda ja pridete?! Pevski zbor Slovan se tudi že pripravlja za svoj jesenski koncert, katerega priredi v nedeljo 3. decembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pričetek bo točno ob treh popoldne. Igrali bodo Krištof bratje. Vstopnina bo 50 centov. Prav prijazno ste vabljeni vsi rojaki, da v velikem številu posetite obe prireditvi. Na svidenje. Anton Rotar. -o- Lepo napredujemo Sklad za nove zvonove prav lepo napreduje, to prav lahko rečemo. Hvala Bogu in dobrim faranom! Ta sklad tako lepo raste, da še prav malo manjka in bo dosežena vsota, ki je potrebna za nove zvonove. Lepo se pohvalimo, pa naj vam vseeno povem, da manjka še ne- Koncert "Kraljičkov" Volivna kampanja je minila, bila je zanimiva, da se jo lahko ohrani v spominu. Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos. Časopisje največ odločuje in kamor se to obrne, tam je gotova zmaga. Precej je bilo prizadevanja, da bi se bilo razcepilo slovenske glasove v Col-linwoodu, a se niso zavedali, da so dregnili v sršenovo gnezdo in da jim ne bo vse tako lepo iz padlo kakor so si sami želeli. Pred leti, ko je naš sedanj councilman prvič kandidiral mestno zbornico, je stopil pred volivce ter jim razložil svoj položaj. Pojasnil jim je svojo preteklost, da so ga spoznali, da je zaveden delavec, ki s svojimi /rokami služi svoj kruh v tovarni. Vršila se je kampanja in ljudje so ga znali ceniti, kljub temu, da je časopisje vedno poudarjalo, da delavec ne more do stolčka v mestni hiši. V zadnji kampanji, pa je kandidiral proti našemu kandidatu Mr. Arezone, ki je ljudem v naši okolici hitel zatrjevati, kako spreten igralec žogo-meta je bil v naši okolici, kar se pa ni dopadlo našim volivcem. Mislili so si, da tak šport nič ne pomaga v mestni hiši, zato so bili prepričani, da bodo dobili še vedno boljšega zastopnika v osebi, ki si je že sama služila svoj kruh in to je naš councilman Anton Vehovec. Širijo se tudi govorice, da so se nekateri Slovenci zarotili proti svojemu narodu, kar pa je precej dvomljivo, saj so bili vendar dovolj poučeni o pomenu teh volitev, če je kateri tak, je zloben. Kdor kaj več ve o tem, naj sporoči to pri našem demokratskem klubu, da se bo vse take zabeležilo v posebno knjigo. Ravno sedaj, ko to pišem, se mi pritožuje eden n^ših kampanjskih delavcev, kako je bil na neolikan način Zavrnjen od neke slovenske dvojice — moža in žene—ko jima je hotel nekaj priporočiti glede slovenskega kandidata. Kljub temu, da je bila ravno ta dvojica že v potrebi in se je zatekla k svoje- BESEDA IZ NARODA Maple Heights, O.—S prihodom lepe jesenske dobe, ki obdari človeka za trud celega leta in mu zagotovi telesni užitek skozi dolge zimske dni, je prišla tudi sezona raznih pevskih koncertov, ki nam pa dajejo duševni užitek, ki je ravno tako potreben kot telesni. Dasi rad poslušam petje odraslih zborov, rstvno tako kot mladinske, pa mislim danes pisat samo od mladinskih zborih, ker eden izmed teh "Kraljički" ki je pod vodstvom našega pesnika g-Zormana, priredi koncert v nedeljo 19. nov. popoldne ob štirih, v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. Zasledoval sem dopise raznih voditeljev in uradnikov Mladinskih pevskih zborov, pa nobeden se ni pohvalil, da gre vse gladko, vsak je tarnal da se zbor manjša in da so udeležbe na koncertih premale za take kulturne ustanove, kot so Mladinski pevski zbori, žal, da je ravno tako tudi pri nas. Ko sem pisal dopis ob zadnjem koncertu "Kraljičkov" sem apeliral na tiste, ki še nimajo svojih otrok pri zboru, naj jih vpišejo takoj po koncertu, da bo zbor ob prihodnjem koncertu večji kot je sedaj, toda apel ni imel nikakega uspeha. Kar sedaj želim je, da bi vsaj ti, ki so seda.1 pri zboru, ostali stanovitni iii gojili lepo slovensko pesem in besedo še za naprej. Ker so dosedaj imeli Kraljički še pri vsakem koncertu več poset-nikov tudi iz druzih naselbin, ste vsi vabljeni da pridete tudi v nedeljo k njim, da bodo imeli t>e več veselja do slovenske pesmi-Vabljeni so tudi sosednji "Kanarčki" in "črički," ki so tudi sami prav lepo prepevali zadnji'1 par nedelj. Po koncertu bo tudi ples katerega bo igral Sunny Ra^3 orkester, tako da bo vsem ustreženo. Anton PeruŠeK--o-— —Šmartno pri Kojskem. Pred goriškim sodiščem so b» ^ oproščeni bratje Valentin A" drej in Remigij Ambrožih niso poškodovali vinograda milije Pirihove. Samo Anc.i . je dobil 250 lir denarne kaz zaradi razžalitve. ' ' —Bazovica. Po krajši boie j . ni je umrla Olga Grunta«**' ' , I Zapušča moža, sina in mat - Seveda, saj bodo vendar priredila ples poznana dekleta, Marie Prisland Cadets,,od podružnice št. 50 SŽZ in sicer v Twilight I Ball-room v soboto večer 25. novembra. Vstopnina je samo 25 centov, prav gotovo bo imel vsak prav epo zabavo kdor bo navzoč. Saj vsi veste, da se ta brhka dekleta aa vse načine trudijo, da bi občinstvu kar najbolj ugajala. Na ta naš ples vabim vse vež-balne krožke in vse članstvo Slovenske ženske zveze, ker zabave bo za vse dovolj. Torej nikar ne pozabite v soboto 25. novembra, pridite v Twilight Ballroom, da se bomo vsi skupaj veselili, Mary F. Palcic. la. Ta pravila so bila vzeta na znanje z velikim veseljem in bomo vse točno izvršile. Sedaj pa čakamo samo velike udeležbe, da bomo imele dovolj dela in da bomo vse zapos-ljene ter da bomo vsem prav dobro postregle. Rada bi videla, da bi nas prišel tudi g. Jakob, urednik Ameriške Domovine obiskat, gotovo bi se punce steple in bi vse hotele le njemu servirat in če slučajno prideš, bi ti kaj boljšega napravile in Ančka Travnova ti bo pa servi-rala, kar pridi, Jaka, in nas iz-nenadi. Končno pa ste vabljeni prav vsi iz širnega Clevelanda in povem vam, da vam ne bo žal. Cecilija Vatovec, predsednica. mu councilmanu, kateri jima jell tudi pomagal, pa sedaj nočejo h priznati. 1 V zgodovini bo zapisano, da je bil trud naših prednikov sko- ] zi' dobo 40 let uresničen v tem, < da smo sedaj imeli par let svojega zastopnika tudi v mestni i hiši, a sedaj pri teh zadnjih volitvah, pa bi bili kmalu zgubili vse to, kar čez noč. Na mesto našega rojaka, bi nas bil zastopal tujec, ki nas ne pozna drugače kot ob volitvah. Samo poglejmo, kaj smo že Slovenci prispevali v naši okolici. Ce se ne motim, je bila cerkev Marije Vnobovzete, posvečena pred 33 leti in tedaj je bila ta okolica velika močvara in če pogledamo sedaj, izgleda tukaj kakor v paradižu. Torej namesto, da bi se dobilo od naroda priznanje in da bi Slovenci delovali skupno, pa se dobijo fanatiki, ki se brez "feder puša" šoperijo nasprotno. Vendar bi moral naš narod malo bolj upoštevati samega sebe. Torej kljub temu pa dobimo komaj 10 glasov večine. Slovenci, kje pa ste, dajte no, prinesti na dan svoje državljanske papirje in se pokažite na volivni dan. Ce bi mi Slovenci volili kje r ( pod kakšno drugo vlado kot je I naša ameriška, to se pravi pod kakšno železno roko, potem bi . izgubili pa še več kot deset glasov. i j Na tem mestu se v imenu Slovenskega d e m o k ratskega kluba 32. varde, prav lepo za-1 hvalim vsem volivcem, ki (ste j izvršili svojo dolžnost in oddali svoj glas za Slovenca, Mr. An-^on Vehovca ter tako pripomogli do zmage. Saj sami veste, da drugega izhoda ni bilo in napraviti smo morali "vsi za enega in eden za vse" ter z glasovnicami odgovorili našim nas-protnikom.. Hvala lepa vsem! r Frank Kepic, zapisnikar Slov. dem. kluba v 32. vardi -o- iNovice iz juirovega Veselica in zopet veselica. Tako se čita vsak dan v časopisih in vse to se vrši v različne namene, vsi potrebujemo denarja in če se vsi zavzameji in delujejo skupno je gotov uspeh. Saj imamo tudi v tem skušnje: V slogi je moč! Ce je pa v resnici kaj sloge, pa bomo videli v soboto 18. novembra. Ta večer si je izbral Gospodinjski klub SDD na Price Ave., da priredi veselico, ples in pa špageti večerjo. Torej, ker ima vso stvar v rokah Gospodinjski klub, vam je dobra večerja garantirana, kajti pri tem klubu so same- fine kuharice in če mi tega ne verjamete, pa se kar sami prepričajte in sami sodite. Ker vem, da je že vsem znano, da pri nas nekaj povečujemo našo dvorano, ker tudi vsi vemo, da je bilo to nujno potrebno. Saj veste, da za tako stvar je treba tudi denarja in ker gre sedaj tako nekam trdo naprej, upamo, da se boste v resnici pokazali ta večer, da bomo napravile vsaj par sto dolarjev, čeprav nekateri direktorji pravijo, da bo več kot par sto, pa naj bo, saj jih potrebujemo. S tem; da se boste odzvali v velikem številu, boste dali tema klubu še večje veselje, da bo tudi v bodoče deloval s takim veseljem za v korist Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Vse članice smo tako vnete za to delo, da se je bilo že bati, da bi katera ne dobila dela in bi radi tega mogoče prišlo do kakšnih diplomatskih zaplet-ljajev, smo.si vse delo tako razdelile, da bo vsaka imela nekaj: prva bo vodo nalivala, druga jo ■ bo osolila, tretja bo špageti lo-i mila, četrta bo potrdila, peta bo pa na mizo nosila, šesta bo ' pomivala in sedma bo pa, ka-j dar bo vse končano, luč ugasni- full quart Code No. 67-A Full 86 Proof WINNETOU Po nemikem Urtralk« K. M»y» Vedite namreč, da me slavni Winnetou dobro pozna, prijatelja sva si, obišče me, kadarkoli pride tod mimo, ker ve, da mi sme zaupati. Zvedel je v trdnjavi Inge, kaj se je zgodilo njegovim odposlancem, dohitel je In-da nišo in ga ob Rio Leoni obvezal. Dobil je kroglo v roko in v stegno. Pripeljal ga je k meni. Mož je star, sedemdeset let šteje, mnogo krvi je izgubil, mrzlica ga je tresla, ni mogel več dalje. Povrh so še Komanči prežah na njega v puščavi med Turkey Creekom in Elm Creekom. Kako jima je uspelo, da sta vkljub vsem tem težkočam prišla do estancfje, tega ne razumem." "Da! Kaj takega zmore le Winnetou. In ranjenec — pa vzdrži na sedlu od trdnjave Inge do sem! Več ko sto šestdeset angleških milj —! človek bi ne verjel! Tako potovanje vzdrži le rdeči bojevnik! No, in kako je bilo potem?" "Pozno je že bilo, ko sta prispela. Pozvonila sta. Sam sem šel gledat, kdo bi bil. Koj sem spoznal Winnetoua. Pripovedoval mi je, kaj se je zgodilo, in me prosil, naj sprejmem njegovega rdečega brata pod streho. Da bo že poslal po njega, sam da poj-de brž dalje, ker mora obvestiti apaške rodove o umoru v trdnjavi in jih zbrati. Dal sem mu dva svojih najboljših vaquerov, spremljala bi ga naj in mi poročala, ali je srečno prišel črez Rio Grande." "In se mu je posrečilo —•?" "Da. Vaquera sta mi prinesla pomirljivo vest, da je šlo vse po sreči. Ni šel črez. reko nad Eagle Pasom, kjer prežijo na njega' Komanči, ampak južno od plitvi-i ne. Rio Grande tam nevarno de-pa srečno ga je /preplaval. Vaquera sta šla z njim črez -in Sa spremljala tako daleč, da je bil popolnom na varnem. Obvestil je svoje rodove in ti bodo Ko-manče primerno sprejeli. Pa pojdimo k staremu Inda niši, če vam je prav, senores!" Vstali smo, se poslovili od dam in šli v pritličje. Tudi pritličje je delil dolg, mračen hodnik v dva lela. Na koncu hodnika, skozi zadnja vrata na levi, smo vstopili. Stari poglavar je ležal v hladni sobici. Mrzlica ga je popustila, pa zelo slab je bil, niti govoriti ni mogel. Njegove oči so bile vdrte in lica s0 bila upadla. Zdravnika seveda ni bilo ne blizu ne daleč dobiti, p.a Winnetou je bil mojster v zdravljenju ran, je pravil caballero. Poiskal je zdravilnih zelišč, jih naložil na rane in strogo naročil, da za nobeno ceno ne smejo obveze sneti Ko bo mrzlica minila, bo bolnik rešen. Nevarna da je za njega le mrzlica in velika izguba krvi. maknil jo je in zagledali smo odprtino. Stopila sva skozi njo in prišla na dvorišče. Ob zidu je rastlo grmovje. Ha-ciendero je pokazal na njega in razlagal: "Tamle pridete k reki, pa vas nihče ne bo videl. žiVa duša razen domačih ne ve za ta skriti izhod. Ga tudi nikomur ne pokažem. Pa počakajte! Tale vaša trap-perska obleka ni za kopališkega gosta. Dam vam drugo, udobnejšo." Tedaj j.e zazvonilo pri vhodu. Šli smo gledat, kdo bi bil. Pet jezdecev je stalo zunaj na mostu, same krepke, bojevite postave. Tisti so bili, ki jih jj|e estanciero poslal za Gibsonom in njegovimi spremljevalci. "No?" je vprašal, "niste dobili konj?" "Ne," je poročal eden. "Bili smo jim že čisto blizu, sled je kazala, da bi jih bili v četrt ure došli. Tedaj pa smo našli drugo sled. številna četa jezdecev, gotovo nekaj sto ljudi, je prišla od desne in se združila s sledjo konjskih tatov. Komanči so bili in konjski tatovi so se jim pridružili. šli smo za sledjo in jih kmalu opazili pred seboj. Res so bili Konmanči, nad pet sto jih je bilo. Za toliko število sovražnikov smo bili preslabi, vrnili smo se." "In prav ste storili! Radi tu-cata konj ni bilo vredno tvegati življenja. Ali so Komanči bele prijazno sprejeli?" "Tega nismo mogli dognati. Slediti bi jim bili morali. Pa bi nas bili opazili." "Kam so jezdili?" Plinski napadi niso strašni če so ljudje pametni Mnogo se piše o plinskih napadih. Resnici pa je treba pogledati pogumno v oči in potem vidimo, da se v tem oziru zelo pretirava. Res so plini grozno sredstvo, toda bolj na bojišču kakor v zaledju. V zaledje je treba pline prenašati v posebnih bombah in se to more doseči samo z letali. Kakšen učinek pa se doseže s takim vojskovanjem, kažejo izkušnje iz vojn v Abesiniji. Španiji in Kitajski. Tu se je pokazalo, da so zračni napadi le tam učinkoviti, kjer ni obrambe ali je obramba preslaba. V Angliji, ki ima v svojih kolonijah dovolj neobljudenih pokrajin, so pred kratkim preizkušali plinske bombe in so ugotovili da more 50 kg težka bomba ob brezvetrovnem in suhem vremenu zastrupiti s plini površino 25 kvadratnih metrov in do višine 20 m., Pa tudi to le za kratek cas. Vlažen zrak ali deževje učinkovitost plinov takoj uniči. Veter pa ali razprši ali zelo omili njegovo delovanje. Zato se plini kljub najmodernejšemu vojskovanju tako redko kdaj uporabljajo nad daljnim zaledjem. Nepoučeni ljudje često govore o nekih novih plinih, ki da so še straš-nejši kakor so bili v svetovni voj-ski. Tudi to je sad domišljije. Od leta 1918. še niso iznašli nobenega novega plina. Dav najhujša plina, ameriški levisit in nemški iperit, sta znana še iz prve svetovne vojne in še zmerom spadata med "najnovejše iznajdbe" nad tem plinom pa se uri že vso povojno dobo. Vojaški strokovnjaki so preračunali, da plinski napad zahteva silno mnogo zračnega brodovja. Da bi na primer en okraj v Parizu zadostno zastrupili s plini, je treba 4,000 letal, ki morajo imeti okrog sebe najmanj še toliko letal za spremstvo in obrambo. To pa je predrago, ker je treba ra^ynati, da se vsa letala ne vrnejo na domača letališča, ker je obramba tudi vsak trenutek na mestu. To se praktično pravi: za plinski napad na kavo veliko mesto bi morala napadajoča država zastaviti skoro vso svojo zračno silo. Toliko denarja, surovin in pilotov pa nima nobena država odveč za tako negotov učinek. Današnje vojskovanje pozna edini plinski napad, ki zasluži to ime: na bojišču, kjer se plin izstreljuje v obliki posebnih granat. To opravlja topništvo in sicer kvečjemu iz bližine 10 do 12 km. Pa tudi zoper take napade je obrambno sredstvo v obliki mask in zavetišč. Kljub temu pa ne smemo podcenjevati važnosti obrambe pred zračnimi napadi pred bombardiranjem z razstrelilnimi in vži- tiste minute vse izumre. Le kdor se skrije preživi tudi take nezaželene obiske. Zato si vse države toliko prizadevajo, da bi se tudi ciyilno prebivalstvo pripravilo za take primere z vso vestnostjo in z mirnimi živci. Mirni živci v zaledju najbolj omilijo grozote zdajšnjega vojskovanja. -o- Prvi zapiski o Slovencih Nedavno je poteklo 1,140 let, odkar je umrl znameniti zgodovinar Paulus Diaconus, v čigar zgodovinskem delu "Historia Langobardorum' 'imamo prvi dokaz, da so Slovenci in Hrvati v šestem stoletju po Kristu že prebivali v sedanji svoji domovini. 'Pavel Dijakon beleži, da so Slovenci okrog leta 600 vdrli skupno z Langobardi in Avari v Istri j o ter prodrli do morja. Tu so se nastanili. Braneč to svojo posest so imeli neprestane borbe z Langobardi, katere so opetovano potolkli. Leta 610 so Slovenci napadli Bavarsko in porazili bavarsko vojsko. Takoj naslednje leto, 611, so se obrnili proti Istri in jo opusto-šili. galnimi bombami. Vojaška obramba doseže poln učinek le takrat, kadar gre vzpordeno z njo obramba civilnega prebivalstva. Ta pa je najboljša takrat, kadar civilnega prebivalstva ni nikjer, kadar nihče ne pase radovednosti skozi okno ali skozi priprta vrata, nihče ne bega sem in tja, ampak se vse v trenutku poskri-;e po vseh mogočih luknjah in za Dolgo časa so Slovenci nato živeli v miru, dokler jih ni leta 733 napadel langobardski kralj Ratchis, ki je s svojo vojsko vdrl na Kranjsko in jo opusto-šil. V borbi z Langobardi je padlo mnogo slovenskih odlič-nikov. Za ta poraz so se kasneje Slovenci ljuto maščevali nad Langobardi. Skupno s Hrvati so opetova- "Proti meji na Rio Grande." "Torej proč odtod. Ni se nam jih treba bati. Dobro je! Vrnite se k čredam!" Odjezdili so. Dobri caballero se je zmotil. Komančev se je bilo treba bati. Gibson jim je namreč izdal, da je haciendero sprejel ranjenega Apača pod streho. Nemudoma, je odjezdila četa rdečih nazaj, da napade haciendo, kaznuje senor Atanasia za njegovo naklonjenost do Apačev in odpelje ranjenega Apača. Prezaupljiv je bil dobri caballero. Ločila sva se. Caballero je šel v svojo sobo, meni pa je prinesel sluga flahko, udobno obleko iz belega platna in me peljal skozi skrita Vrata iz hiše. Pokazal mi je v reki globok tolmun in dejal: Ko smo spet stali na hodniku,' sem omenil hacienderu, da bi se rad šel kopat. "Dobro!" je dejal. "Ni vam treba iti v drugo nadstropje in Po lestvah na dvorišče. Kar tule iz pritličja lahko stopite ven k reki." "če pa ni nobenih vrat —-!" "O, so, pa skrita! Dal sem jih napraviti za slučaj, da bi se rdečim le kedaj posrečilo vdreti v Poslopje in da bi bilo treba skrivaj pobegniti. Koj vam jih pokažem." Omarica je stala ob steni. Od "Tule je najprimernejše mesto! Ko se okopljete, oblecits tole belo, lahko obleko, vašo usnja-to obleko pa bom koj sedaj le vzel s seboj. Ko se vrnete, pozvonite pri vratih, odprl vam bom." Skočil sem v vodo. Po utrudljivem jezdenju mi je hladna kopel zelo dobro dela. Dobre pol ure sem ostal v vodi, osvežen sem zlezel na suho in se oblekel. Slučajno sem pogledal skozi drevje na drugi breg. Reka je više gori zavila v ovinek, in skoraj ravno sebi nasproti sem opazil — Indiajnce. V gosjem redu so jezdili, tiho in naglo. Planil sem k vratom in pozvonil. Sluga me je že čakal. "Brž h caballeru!" sem hlastnil, ko je odprl. "Indijanci prihajajo! Tamle na desnem bregu so. Koj bedo tu." "Koliko jih je?" "Gotovo petdeset." Mož se je izprva prestrašil. Ko pa sem mu povedal število, je pomirjen dejal: "Ne več —? No, teh se ne bojimo. S petdesetimi, tudi s sto Indijanci že opravimo, senor! Na take obiske smo vedno pripravljeni. (Dalje prihodnjič) o Nc sodite kakovost Old Portage po tej izjemno nizki ceni. Poskusite ga! Vdihajte njega prijeten vonj! Zmešajte ga v cocktails, highballs, ali ga vzemite "6istega." Rekli boste, da je enak žganju, ki je dvakrat dražje. Ker to je bogat, polne mere okus, ki vam bo res prijal. Ce sodite po steklenici ali enem požirku, tisoči se strinjajo, da je najboljša kupčija v rye -, Jas. Barclay & Co., Limited, Detroit. Mich | no navalili nanje in jih potolkli. Pri enem izmed teh napadov so se Hrvati pojavili s številnim brodovjem. Opetovano so se langobardski kralji obračali na koroške Slovence s prošnjo za pomoč. Ko je kralj Arnefrit moral bežati pred svojimi sovražniki, je našel zavetje pri koroških Slovencih, ki so mu kasneje tudi pomagali, da je zopet zasedel svoj prestol. V osmem stoletju je slovenski vojvoda Al-zeko privedel celo svoje pleme iz Panonije v furlansko ravnino in na miren način izposloval od langobardskega kralja potrebna zemljišča za naselitev svojih ljudi. Pavel Dijakon piše z velikim priznanjem o starih Slovencih. Pravi, da so krepko razviti ljudje, ki so hrabri in se ne boje nobenih borb, vendar pa nad vse 1 j u b i j o mirno življenje skromnega poljedelca. Izredno so gostoljubni, njihova hiša je odprta vsakomur in zavetje najde pri njih tudi bivši nasprotnik. -o-- —Gorica. V bolnišnico so pripeljali 38-letnega zidarja Alojza Sfiligoja, ki ga je zadela kap. Njegovo stanje je nevarno. , MALI OGLASI Otvoritev V petek in soboto bo otvoritev naše nove gostilne na 6702 St. Clair Ave. Ob tej priliki bomo servirali ribjo pečenko in kokošjo večerjo. Točilo se bo sveže 6% pivo in fina vina. Za zabavo bo igral v petek orkester Frank Muza, v soboto pa orkester Croatians Sons. Vabljeni so prijatelji in znanci, da nas obiščejo. Se toplo priporočamo Tom Kraich 6702 St. Clair Ave. Čedno stanovanje .se odda v najem, 5 sob, furnez, banja, vse lepo dekorirano; rent zelo poceni. Vprašajte na 696 E. 160th St. (268) D v*v Ll*v Bozic se bliža Vsi, ki imate v stari domovini še starše, sorodnike, prijatelje in znance, se istih radi spomnite, posebno ob praznikih kot je božič in Novo leto. A ne samo, da se jih spomnite, tudi razveseliti jih želite s kakim primernim darilom. Najbolj primeren dar pa je denar.. Da pa bodo vaši dragi točno in v redu sprejeli to, kar jim pošljete, se vam svetuje, da se obrnete glede pošiljanja denarja na: August Kollander Slov. Narodni Dom. 6419 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. HOLLANDER pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Vsaka pošiljatev je garantirana in je običajno izplačana v treh tednih. Cene dinarjem in liram so 'zelo ugodne .. . Pri Kollander ju dobite tudi jugoslovanske in italijanske znamke. FINE TAILORED BRAZIS BROS. overcoats TOPCOATS IN ALL STYLES AND SIZES $|C.95 $17.95 Select your coat at these present low prices and save. Every coat is made in our own factory. MADE TO MEASURE CLOTHES ........... $22-50 Hiša in investicija Naprodaj je ta krasna hiša za 2 družini, samo 9 let stara, 10 sob, s ploščami obita kopalnica, dvojna garaža, lot 40x140; rent $70.00 na mesec. Cena je samo $6;700. Odločite se hitro za ta dober kup. Vprašajte pri The Strainic Realty & Development Co., 18000 Lake Shore Blvd, tel KEnmore 0334-J. BRAZIS BROS. CLOTHES 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Pozor! Sedaj je čas, da si kupite hišo za manj kot polovično ceno. Naprodaj imamo sledeče hiše, ki nam jih je dala v prodajo velika banka v mestu. Prodajo se za manj kot je vknjižba. 12 sob hiša na 67. cesti, blizu St. Clair Ave. $2,750. 7 sob na E. 27. cesti blizu St, Clair Ave. $3,900. 14 sob na E. 49. cesti, blizu St. Clair Ave. $2,900. 14 sob na E. 45. cesti, blizu St. Clair Ave. $3,200. 10 sob na Coit Rd. $6,250. 13 sob na Ashbury Ave. $5,500. 10 sob na Fuller Ave., Euclid $5,850. 7 sob na E. 202. cesti, moderna hiša $6,950. 6 sob na Aspinwall $2,800. 8 sob na Muskoka Ave. $3,950. Poleg teh imamo še kakih 200 hiš za eno in dve družini, ki se prodajo za manj kot je prva vknjižba na banki. 10 odstotkov plačate takoj na vsako teh hiš. Za več podrobnosti se obrnite na Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV MOŠT! Concord, sod ....................$12.00 Belo, sod ............................ 13.00 Pol belo, pol concord........ 15.00 Sodi od žganja .................. 1.50 Mošt in grozdje iz Geneva, O. Točna in poštena postrežba. Joseph Cohodas 1052 E. 62nd St. HEnderson 9309 (267) Opremljena soba za ženo ali dekle, s hrano ali brez, se odda v najem. Vprašajte na 13608 Coit Road (26*7) Ogromno vozilo, ki ga je vzel s seboj admiral Byrd na južni tečaj, da bo vozil etispe-dicijo po tamošnjih snežnih pokrajinah. Slika kaže vozilo, ki je M potu iz Chicaga v Bostonu zašlo s poti v mal potoček v bližini Gomer, Ohio. Vozilo je 55 čevljev dolgo, 15 čevljev široko in tehta 35 ton. Mihaljevich Bros. Co. pooblaščeni prodajalci 6031 St. Clair Ave. Cleveland, O. (Nov. 16, 22, 24) Naprodaj j e beauty shoppe, kompletno opremljen, z dobrim prometom. Se proda radi odhoda iz mesta. Vprašajte na 6724 St. Clair Ave., ali pokličite HEnderson 4181, (267) Soba se odda poštanemu fantu; vse udobnosti. Vprašajte na 920 E. 73rd St. (268) V najem se odda stanovanje obstoječe iz 6 sob (3 zgoraj in 3 spodaj) kopalnica in furnez na 1084 E. 64th St. in vogal Glass Ave. Vprašajte na 1164 Norwood Rd. zadaj. (267) Odda se spremljena spalna soba; toplota in kopalnica. Poizve se na 918 E. 76th St. (267) V najem se dajo 3 sobe; kopališče in garaža. Vpraša Se na 6424 Spilker Ave. (267). ONLY 744 K Vllfcii ■ BBBW apint UYC j J9f Code No. 67-C 81 H Km A G O O D N A M E y T Q GoQ BUY bMHb 'VI Ji M i 11 ff koli kakor slike in vam dajejo i isto svetlobo kakor vsake druge i svetilke. Nekaj popularnih stenskih svetilk, ki so največ v rabi pri posteljah, naslonjačih ali ogledalih. Blanche ni opazila velike spre-] membe, ki se je izvršila pri teti Medeji. j (Dalje prihodnjič.) "V sedmih dneh odpotujemo v Pariz." Enainpetdeseto poglavje. Sama polna strahu in bojazni, ce je bilo ubito, je ne ljubi, da nikdar ne bo imela nobenega vpli- a va nad njim. In da postavi krono vsemu temu njenemu že itak neznosnemu trpljenju, se je pri- ' družilo še eno, bolj odurno kot vse dosedanje. Ko je Martial nekega večera govoril o smrti Marie-Anne, se je Martial izpozabil in omenil svojo prisego glede maščevanja. Globoko je obžaloval, ker je bil Chupin mrtev, je rekel, kajti zaslužil je lopov, ki je njo umoril, počasno, plazečo se smrt, spremljane z najbolj neznosnimi mukami, katere bi mogel iznajti. To je prisegel ob truplu Marie-An-ne. Martial je govoril nasilno, z glasom, ki je bil prenapolnjen divje strasti. Prevzeta od groze se je Blanche vpraševala, kakšna bo njena usoda, ako njen mož kdaj pride na sled pravi morilki — in možnost za kaj takega je bila dana. Začela se je kesati, ker ni držala obljube, katero je dala umirajoči Marie-Anne. Sklenila je, da začne ponovno z iskanjem otroka. Da pa to lahko uspešno vrši, mora živeti v velikem mestu — na primer v Parizu — kjer lahko najame izkušene in zaupne de-: tektive. J Potrebno je bilo samo pregovoriti Martiala za selitev v glav-j no mesto, kar ni bilo težavno. In nekega jutra je Blanche, vsa žareča v obraz, naznanila teti: "Spati moram. Toda spanje je bežalo od nje. cj Zločin se je vedno porajal v nj,e-. nih mislih. Vstajal je pred njo | v vsej grozi in krutosti'. Zavedala se je, da je ležala na poste- r lji v gradu Courtornieu, pa vse- J eno se ji je zdelo, da se nahaja 1 v hiši v Borderie, da stresa strup na krožnik, čaka, da vidi, kako ' bo učinkoval. Prav čutila je, da A se nahaja v sosednji oblačilni sobi. Strašno se je borila proti tem 1 mislim; porabila je vso moč svo- 1 je volje, da prežene te silne spo- 1 mine, ko ji pride na misel, da je ■ čutila, da je nekdo ključ obrnil v { ključavnici. Preplašena dvigne . glavo z blazine. In pri negotovi svetlobi nočne • svetilke se ji zazdi, da vidli, ka- - ko se vrata odprla, počasi, brez šuma. V sobo stopi — Marie- ■ Anne, kot fantom, kot strah. Ma- - rie-Anne se vsede v naslonjač i poleg postelje. Težke solze so ji - lile iz oči navzdol po obrazu, žalostno, da grozeče je zrla okoli - sebe. ) Morilka skrije obraz v blazi-,, ne; vse njeno truplo je bilo lede- - no potno od silnega znoja. Kajti za njo vse to ni bila prikazen — e pač pa silna resnica. Toda njena narava ni bila ta- - ka, da bi se takoj podala. Otresla se je omamljenosti in začela e glasno govoriti s seboj, kot da bi e ji glas dajal pogum, a "Saj le sanjam!" je rekla. "Ali se morejo mrtvi vrniti iz e onega sveta?" Ali sem res ta-e ko otročja, da bi se podajala lastnim izmišljotinam?" Tako je govorila, toda prikazen ni zginila. Zaprla je oči, toda skozi zaprte obrvi je še vedno zrla v mrtvaško lice prikazni. Šela ko se je delal dan je Blanche mogla zaspati. Enako se je godilo prihodnjo noč in tretjo noč, vedno, neprestano. Zdelo se je, da je prikazen sleherni večer strašnejša. Tekom dneva, ko je jasno sijalo sonce je zopet dobila pogum in postala skeptična. Govorila je sama sebi: "Kako neki se moram bati nečesa, kar sploh ne obstoji! Taka prismoda! Nocoj bom. premagala lastno slabost!" Toda ko se je zvečerilo so propadli vsi njeni dobro sklepi, in isti strah se jo le .lotil, ko je postala tema okoli nje. Polagoma se je Blanche začela bati. Najmanjša okolnost lahko pokaže sled za njo. Pozabili bodo Chupina. in kazali na njo. Kaj, če jo je kdo izmed kmetov videl v družbi Chupina? Ha, končno pripelje sled v grad Courtornieu in nič ji ne bo pomagal njen visoki stan! "Ko bo preiskava v Sairmeu-se gotova, tedaj bom vse skupaj pozabila," je mislila. , Zaslišanje je bilo gotovo, toda ona ni pozabila. Neki znanstvenik je rekel: "Veliki zločinci postanejo tedaj nemirni, kadar se varne počutijo." Blanche je živo čutila resnico teh besed. Medtem pa je prišel Martial v grad, trikrat, štirikrat, Blanche se je delala napram njemu tako globoko ganjeno, skesano, da ji je nekega dne povedal, naj mu dovoli, da za vselej ostane pri njej. Tod aniti ta vesela novica ji ni mogla prinesti miru. Med njo in njenim soprogom se je pojavila ona strašna prikazen: spačeni obraz s smrtjo se boreče Marie-Anne je bil neprestano pri njej. Dobro je pa tudi 4 vedela, da njen mož, katerega sr- Povod zločinu je bilo lahko u-ganiti, vsaj tako so mislili. Dvajset oseb je pričalo, da so slišale 7 Chupina strašno prisegati, da ne r bo imel nikdar miru, dokler bo \ živel še en sam družine Laehe- c neurja. 1 Blanche je bila s tem seveda c rešena, in nekaka nadnaravna \ previdnost je povzročila smrt Chupina, da ni mogel pričati. Seveda, Blanche nikdar niti slutila ni, da je imel Chupin priliko splaziti se domov in razode-ti grozno resnico. i Ko ji je sluga povedal, da so . se uradniki in policijski zastop- i niki vrnili v Montaignac je ko- i maj prikrivala svoje veselje. "Sedaj se nama ničesar več ni ; bati," je rekla teti Medei. In v resnici je izbegnila človeški pravici. Toda božja pravica je še vedno čuvala nad njo. Spomnila se je na svojo obljubo, katero je dala umirajoči Marie-Anne, toda niti na mar ji ni bilo sedaj, da bi obljubo izpolnila. Dobro je premislila vso zadevo in prepričala se je, da silno riskira, ako začne iskati otroka, ker bi ljudje lahko postali sumljivi. "Oče ga bo gotovo našel!" se je tolažila. Toda še isto noč so se uresničile grožnje Marie-Anne. Blanche je bila utrujena in se je umaknila v svoje stanovanje že ob zgodnji uri, in namesto, da bi brala, kot je bila vajena, predno se je podala k počitku, je ugasnila svečo takoj, ko se je slekla, rekoč: *7Ae Zlectrioal Jleaxyue, SIGHT IS PRICELESS ... LIGHT IS CHEAP Rabite MODERNE VID HRANEČE SVETILKE, da preprečite napenjanje oči, dobite udobnost, varjete zdravje; imeti bi morali eno za vsakega člana družine. Vid hraneče svetilke, lepše kot Oglejte si te 1940 vid hraneče kdaj so letos, dajo obe, direkt- SVetilke v prodajalnah SEDAJ. no in indirektno svetlobo, dajo Dobite jih y visokih in namJ_ zadostno luč, dajo svetlobo brez , ... . t . . ' ,, znih modelih in v stotinah zarenja in enakomerno svetlo- , ...... , , vzorcih. Cene pncno jako nizko. In vendar je dobra luč poceni — stane MANJ KOT EN CENT NA DAN za elektriko, ki spremeni svetlobo v šest-sobni hiši od oči napenjujočih razmer na oči hraneče pogoje. MANJ KOT |c NA DAN ZA VARSTVO VAŠIH OCl