HlasiSo ^Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo".
JNaročniua!
eeloietno ..................Din 25-—
aoluletno..................Din 12 50
četrtletno.............. ...	Din 7'—
Posamezna Številka..............Din !•—
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam!
Inserati i mali oglasi do 0 petit vrst .......
večji inserati od 10 petit vrst naprej . . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
& Din 1-30 h Din 2-— h Din 3-—
Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „£konoma".
Povsod napredujemo.
Letošnje občinske volitve so pokazale za našo kmečko stranko velik napredek, medtem ko je le malo občin širom cele Slovenije, kjer klerikalci po številu glasov ne bi bili nazadovali. Podobno je bilo zadnjo nedeljo tudi pri občinskih volitvah v veliki občini Št. Rupert na Dolenjskem. V tej občini je SKS dobila pri lanskih skupščinskih volitvah 131, klerikalci pa 390 glasov, medtem ko smo mi dobili pri sedanjih občinskih volitvah 283, klerikalci pa samo 317 glasov. Mi smo torej napredovali za' 152, a klerikalci so nazadovali za 73 glasov. Pri vsem tem treba pomisliti, da so klerikalci vpregli v volilno agitacijo cel svoj aparat ter jim je pomagal celo komisar okrajnega glavarstva v Krškem! Toda vse skupaj ni nič pomagalo: klerikalci so nazadovali, a mi gremo naprej!
Ostanimo na tej poti! Ni nam mogel biti Bog bolj naklonjen, kakor je bil takrat, ko so klerikalci stopili v vlado. Ni jih bilo grših demagogov in lažnjivcev, kakor klerikalci, ki so kar tulili na vlado in Beograd, a doma so obljubovali nebesa na zemlji, če ljudstvo nje voli. Ljudstvo je volilo klerikalce pri lanskih skupščinskih volitvah, klerikalci so prišli celo v vlado, naredili pa niso za ljudstvo ničesar. In sedaj se jim zasluženo maščuje njihova demagogija in lažnjivost. Prav je tako!
A mi delajmo in napredujmo!
Kmetijska družba.
Klerikalni komisar Kmetijske družbe, Jarc, je sklical občne zbore vseh podružnic. Jarc je zlorabil svojo oblast in hoče nasilnim potom potisniti družbo v nikdar site klerikalne kremplje. Da Jarc tako ravna, nas ne čudi, saj so ga zato klerikalni mi-nisti prostavili na to mesto. Proti Jar-čevim nepravilnostim je pa vložil tov. Pipan pritožbo na velikega župana dr. Sporna. Temu gospodu pa kot uradniku mora biti prvo zakon in potem šele klerikalizem. Predno je Pipan vložil pritožbo, so bili pri velikem županu dr. Špornu tovariši Pucelj, dr. Marušič in Bukovec. Vsem trem je dr. Šporn izjavil, da je za nje-
ga edino merodajen nalog notranjega ministra, s katerim je vsako pripravo za občni zbor prepovedal. Ta prepo-ver je bila izdana vsled tega, ker smo radi kršitve zakona vložili tožbo na državni svet.
Ko je pa veliki župan reševal Pi-panovo pritožbo, jo je rešil tako, kakor jo zamore rešiti samo kak klerikalni strankar, to je, proti Jarčevim ukrepom ne morem nič ukreniti.
Tak mož je g. veliki župan. Prav, se je vsaj enkrat odkrito pokazal, kdo da je.
Zapomni pa naj si vse uradništvo, vse te stvari zapisujemo in ne bo dolgo, ko bo prišel čas, ko bomo vse take varuhe zakona in reda stavili pred sodišče, ki jih bo brez pardona poslalo tja, kamor spadajo.
Korupcija in strankarstvo se v uradih mora nehati.
Kmetijsko družbo bomo pa rešili, kljub strankarstvu vladnih organov.
Davki in »Domoljub".
Vprašanje odiranja kmečkega prebivalstva s previsokimi davki je eno najbolj neprijetnih vprašanj za domoljuba«. Njegovi čitatelji se še prav dobro spominjajo, kako se je drl na dohodnino, dokler so njegovi tigri zo-bali ovseni kruh opozicije; tudi vedo čitatelji »Domoljuba«, da imajo tigri — ministri — zdaj vso moč v rokah in če le hočejo z mazincem ganiti, pa se bo osebna dohodnina takoj znižala in ublažila na znosljivo mero. Ali oni tega nečejo. Bojijo se celo znižati davke, in sicer zato, ker bi se morale potem tudi znižati ministrske plače. Ko sta bila slovenska ministra Pucelj in dr. Kukovec, je znašala ministrska plača 700 Din. Zdaj pa sam »Slovenec« priznava, da vleče vsak tiger-minister mesečno okrog 40.000 Din, torej skoro šestkrat več, kakor takrat. Ali se je potem čuditi, da so tudi davki šestkrat večji, kakor pa so bili v tistih časih. Vse to čutijo tudi sicer ne posebno brihtni bralci starega sleparja »Domoljuba« in zaradi tega je lažnjiva mrcina v hudih zadregah. Zadnja številka bruha zato po daljšem odmoru zopet ogenj in žveplo na Samostojneže in »Kmetijski list«, da bi prikrila svojo grdobijo, ker nočejo
znižati davkov. Psuje nas, kakor Radič škofe in fajmoštre, objavlja, da se poslanci od Kmečke zveze »še posebej« posvetujejo o davkih, samo tega neče ukazati svojim tigrom, da naj zakon o osebni dohodnini takoj spremene, dasi smo jih že davno opozorili, da jih bo pri tem koristnem in za podeželsko ljudstvo potrebnem delu ves zemljoradniški klub krepko in odločno podpiral. Najboljša je pa še tista, kjer »Domoljub« poziva somišljenike proti ubogim uradnikom, češ, da bodo videli, kateri je zrel za Mace-donijo. Ta bi bila lepa! Mesto odprave tega starega in krivičnega davčnega zakona bi pa klerikalci radi, da bi uradniki ščitili in varovali samo njihove backe, Samostojneže pa odirali. Če ne, pa v Macedonijo z njimi!
Mi pa kličemo Domoljubarjem takole: Pustite uradnike in Macedonijo v miru, vi pa nemudoma predložite izmene k dohodninskemu zakonu, če ne, bomo slovenski kmetje vsi v petih letih na bobnu!
Vaši izgovori pa, da ne morete tako hitro izkidati gnoja, ne drže. Opazili smo, da tega dela ne razumete. Naj bi vsaj enkrat vaš katehet - minister, za kmetijstvo opazoval nas kmete, kako se opravlja to delo. Gnoj se namreč kida iz hleva, a ne v hlev, kakor počenjate vi. Zato ga je mesto manj čim-dalje več in če bo vaša ohcet še nekaj časa trajala, se bomo v gnoju zadušili. Torej sleparče »Domoljub«: gnoj se kida ven m ne noter!
Kdo je poviša! davke 1
Po 18. marcu 1923 so se sestali v Zagrebu klerikalci, bosanski muslimani, radičevci in radikali. Na tem sestanku so te stranke podpisale znani »Markov protokol«. V tem protokolu so se klerikalci pismeno obvezali, da bodo radikalom pomagali sestaviti samoradikalno vlado. To se je zgodilo in s pomočjo gori imenovah strank je Pašič sestavil svojo vlado.
Ta, s pomočjo klerikalcev sestavljena vlada je uvedla kuluk, ta vlada je povišala osebno dohodnino za 30%, ta vlada je povišala davke za 500% itd..
Kdor trdi o povišanih davkih kaj drugega, ta laže in je ljudski prevarant. Janko Bukovec, tajnik SKS.
Kaj hočemo oci klerikalcev.
i
: Popolnoma nič drugega kot.to, kar j so obljubili ob času volitev. Vse to, kar nam je resnično potrebno, naj dajo, vse to, kar je krivično, naj odstranijo, pa bomo zadovoljni in klerikalce pohvalili.
Kaj je potrebno? Beri »Domoljub« od tistih časov, ko niso bili klerikalci v vladi. Tu boš našel več kot dovolj, kaj mora vlada storiti za kmeta. Kaj potrebuje naš kmet, naši živinorejci, naši vinogradniki, kaj je treba storiti za naše bolnice itd. Tu boš bral tudi vse krivice, ki se nam godijo. Davki, krivično zamenjana krona, 20%, ki jih vlada ne da nazaj, kuluk in cestni davek itd., itd. Vse to, so rekli, mora vlada takoj urediti. Od tov. Puclja so celo zahtevali, da mora vreme ko-mandirati. Mi tega od tigra Kulovca ne zahtevamo, k večjemu če hoče napraviti sam kako procesijo za lepo vreme, ker je duhovnik.
Vpili so na vlado takrat, da nam neče ničesar dati, češ da je srbska in ti skrbijo samo za svoje žepe.
Sedaj imajo vlado klerikalci v rokah. Oni sedaj naredijo vse, kar hočejo. Kar je bilo slabega, naj takoj popravijo, zato so ministri. Kar je kmetu potrebno, naj takoj dajo, ker imajo vlado in moč. Ne zahtevamo nič nemogočega. Le to naj izpolnijo, kar so obljubili.
Ako pa nočejo, potem joj klerikalcem!
Osebna dohodnina.
Vsak mora jasno vedeti in zgodovinsko resnico nepokvarjeno poznati, potem bo tisti krivec osebne dohodnine v Sloveniji, ki jo je uzakonil v Jugoslaviji in prenesel v Beograd, stal pred nami kot Judež Iškariot.
Zato naj govori čista zgodovina. Možje, vi pa pokličite nekoliko spomine nazaj.
Narodna vlada, ki se je sestala takoj po prevratu, ne da bi jo kdo izvolil, ne da bi ji kdo dal pravico in zaupanje, je dne 4. novembra 1918. leta potrdila vse stare davščine, torej zlasti osebno dohodnino, in jih nekaj kasneje s pooblastilnim zakonom, ka-
Ivan Voljnov. — Dr. N. Preobraženski.
Sho
PREDGOVOR.
Ta pretresljiva črtica je natisnjena v 4. številki novega moskovskega mesečnika »Krasnaja Novj« in nudi pravo sliko zapuščene ruske vasi, katere imetje ni nikdar varno pred oblastjo. Dejanje se vrši v Orlovski guberniji, na jugu srednje Rusije, v deželi rodovitnega ruskega »černozema«. Letos grozi deželi ob Volgi zopet lakota, od katere je že poginilo 1. 1921—1922 več milijonov ljudi. V prevodu sem nadomestil s slovenskimi izrazi pogosto rabljene označbe: predsednik seljskega sovjeta (vaški župan) in volispolkom (predsednik volost-nega izpolniteljnega, t. j. izvrševalnega komiteja). Volost je občina, ki obstoji iz več vasi. Kmetje pravijo temu predsedniku — tovariš ispolkonj, pa ne vem, da-li ne zato, ker jih spominja uradna kratica na pravljične pošasti, ki so bile »napol konj in napol človek«.
Z vsakimi cokljami še ena kepa blata — šolska tla cmokajo.
»Radi kakšnega hudiča nas kličejo v tem vremenu na shod, kakšna nujna opravila so to, da bi vi propadli!«
Jezno se z brizgami otresajo. V sprednjem kotu zagledajo neznance, si mračno porinejo kučme na obraz in stopijo v stran. Eden šepeta drugemu:
»Menda radi novega davka ... Glej, brat, a?«
»D-da...«
»E-e...«
»Proklet!«
S komolci se naslonejo na šolsko klop, prikup-ljivo nagibajo glave na stran in vprašujejo neznance:
»Ste iz mesta nemara, tovariši?«
»Iz mesta.«
»Da, no — služba je služba... kakor se že reče ... pa v takšnem dežju! ... da ... Še pes gre pod streho ...«
»Ste torej k nam namenjeni, v našo vas?«
»K vam.«
»Da, če je že takšna rizolucija: v vas Bogo-rodska, potem pa seveda. Kako pa stoji tam pri vas ozimina?«
Od neznancev odidejo v svoj kotiček:
»Ta mlajši, ta še govori, a drugi je ko zver. Naj poginem, če to ni preoblečen graščak. Ugonobili smo to sodrgo, oni pa nam zdaj ukazujejo... Jaz poskušam tako in tako, on pa kar z zobmi škriplje.«
»Radi davka?«
»Radi česa pa naj bo!«
»Proklet!«
Bilo je razglašeno: to sekundo, po zajtrku bo komisija. Zdaj pa se že mrači, a zbralo se je komaj 25—30 ljudi.
V višnjevih krogih plava po šolski sobi tobak. Kmetje se bahajo, čigav je bolj močan.
»Od mojega kar v glavi zvoni — je namočen.«
»Kaj bi se hvalil z zvonenjem! Če te kdo s kolom po glavi udari, bo tudi zvonilo. Poizkusi no mojega — omami te kakor špirit. Doma me podijo v vežo kadit, ker sicer mlade gosi poginejo.«
mi v
prsih
»Jaz pa nimam rad močnega, hriplje ... zame je boljši srednji...«
»Če ti ga kdo da, ker svojega nimaš ...«
Na vrsto pridejo gospodarske zadeve. Govorijo mirno, tiho, prijazno. Toda če škilijo na neznance, so zopet plahi:
»Gotovo je davek! Zakaj pa oni molčijo?«
Neznanca pa žvečita kruh.
Kmetje so začudeni: Navaden kruh jedo!
Končno je potrpežljivost pri kraju. Z ropotom in pljuvanjem trkajo kmetje s pestmi po mizah in napadajo župana:
»Zakaj so tebe izvolili? Kakšen red je to? Hudiči, psi, pasja deca! Za pobiranje žita?«
Pričelo je razgrajanje! Kmetje so pozabili na neznance.
»Mar nismo bili takšnih v meščanski vojski!«
»Mi tudi na Volgi — se spominjaš, Sergej? Ti so imeli še bolj debele vampe! Sem kar nameril — b-bah! — pa je bil gotov!«
»Vsi so sodrga ... Rdečo konjenico bi bilo treba spustiti na te!«
»Prej so pili našo kri, pijavke, zdaj pa tudi ni reda v občinskem uradu! Kaj buliš z očmi? Odstavite župana!«
Suh, rdečelas in strgan župan žalostno mežika.
»Kako naj napravim red, šepeta neznancem, — vsak trenutek mi lahko zobe zbijejo. Vrag me je silil prevzeti tako visok urad!«
Nastopila je tema. Skozi potna stekla brlijo zarjavele kmečke lučke. Šolska vrata loputaio vedno bolj pogosto, blato po tleh cmoka vedno bolj glasno. Temna valovita množica se gnete v sprednji kot proti mizi, kjer sedi navadno »pri-zidium«.	(Nadaljevanje sledi.)
terega je podpisal dr. Korošec, prenesli v Beograd, torej centralizirali. Torej klerikalna samozvana vlada v Sloveniji, v kateri je bilo nekaj demo-kratarjev, ki so itak protikmetska sodrga, in dr. Korošec v Beogradu so osebno dohodnino potrdili in uzakonili ter so edini krivci vseh krivičnih posledic. Jasno moramo povedati, da tedaj, takoj po prevratu, kmetje še svoje politične stranke imeli niso. Zato pa so klerikalci in demokratarji delali z njimi kot svinja z mehom.
Zato naše stranke ne zadene niti senca krivde, ki jo »Lažiljub« in »Slovenec« na vse kriplje odvračata od sebe. In klerikalni Judež, krivec osebne dohodnine, stoji pred nami črn kakor je.
Agrarna reforma in klerikalci.
Tako se je zgodilo, kakor smo vedno trdili. Ali vendar se do kosti pokvarjen klerikalizem ni nikjer pokazal v grši luči, kot v zadevi agrarne reforme.
Kako pravimo človeku, ki je s svojimi svetimi obljubami dobil pošteno zaupanje kmetskega ljudstva in potem te obljube požrl ter ljudsko zaupanje izkoristil za svoje nikdar polne me-šetarske žepe, svoje žrtve pa s križem v roki in z Bogom na jeziku oropal in upropastil? Takemu človeka pravimo roparski morilec in vsako sodišče ga mora obsoditi na smrt na vešalih.
In taki zločinci so naši klerikalci, ko so lansko leto poleg ostalih obljub tudi obljubili izvedbo agrarne reforme, ako jim da kmetsko ljudstvo zaupanje in politično moč. Po ustavi bi morala vlada letos uveljaviti zakon, da dobijo zemljo tisti, ki jo obdelujejo in vsa veleposestva bi se morala razdeliti brez razlike. Tu ne sme biti nobene izjeme za cerkvena in samostanska veleposestva, ker če je izjema za enega, bo tudi drugi ušel skozi to luknjo.
In klerikalci so trepetali v skrbeh. Kaj bo, aRo pridejo kmetski in delavski zastopniki v parlament in vsa veleposestva brez odškodnine razdele revnim kmetom in delavcem. Tako bi bila popravljena tisočletna krivica, da se vrne zemlja nazaj, ki je bila kmetom uropana, in veleposestniki bi morali biti hvaležni, da jih narod ni takoj po prevratu pobesil.
Klerikalci so dobro poznali zahteve in želje kmetskega naroda, pa so začeli na debelo razmetavati po kmetih obljube, češ, volite nas in agrarno reformo bomo izvedli. — Kdo bi jim ne verjel, ko so obljubljali tisti, ki s prižnice oznanjujejo božjo besedo in zatrjujejo, da stoje na krščanski podlagi? Kdo ne bi hotel zemlje?
Dobili so res toliko zaupanja kmetskega naroda, dobili so toliko politično moč, da lahko takoj izpolnijo svoje obljube in popravijo tisočletno krivico ter zemljo brez odškodnine vrnejo kmetskemu narodu.
In kaj so storili klerikalni tigri? Nič drugega kot to, kar so nameravali: preprečiti razdelitev veleposestev, pljuniti na agrarno reformo ter revno ljudstvo na najnesramnejši način ogoljufati in oropati njegovih pravic in ga pustiti poginiti v bedi in siromaštvu. Grofom, baronom, cerkvenim in samostanskim veleposestnikom pa zagotoviti zemljo še naprej. Točno tako stoji zapisano v »Slovencu« od prejšnjega torka, točno tako se pa tudi v resnici vrši. Agrarne odbore so odpravili in vladni list beogradska »Pravda« je prinesel kar odkrito izjavo tigra Kulovca, da se morajo v Sloveniji in na Hrvatskem ohraniti veleposestva nedotaknjena. Brez sra-
Vsak kmetovalec kupi »KMETIJSKI KOLEDAR« za leto 1925 !
mu, brez bojazni, da jih ogoljufani revni kmetje in delavci ne kamenjajo na sredi ceste, oni sedaj javno razkrivajo svoje načrte. Pljujejo v obraz svojim volilcem smejejo se danim obljubam in manejo si roke, da imajo moč in vlado.
Ali ne vidiš ti, ki si jim dal kroglico, da mora goljuf v ječo in ne na vlado, ali boš sedaj verjel, kar smo ti že tolikrat povedali, da je klerikalec proti kmetu in delavcu, ali se ti bodo vsaj pri tem slučaju odprle oči? Ako pa ne, potem ti naj samo Bog še pomaga in vse krivice potrpežljivo nosi naprej!
Mi pa pravimo: klerikalec je goljuf in prevarant, zato mora v ječo. Klerikalci so doigraii, klerikalci morajo iti.
Kmetsko ljudstvo! Združi se v svoji stanovski kmetski stranki, in tedaj bo tudi zemlja tvoja!
Kako skrbe klerikalci za kmeta.
V zadnjem času se je naš denar na tujih borzah precej dvignil. Ta dvig dinarja pa nikakor ni vplival na padanje cen pri raznih industrijskih proizvodih. Vrednost dinarja je znatno zrasla, kjegova kupna vrednost pa se je le neznatno povišala. Indeks v veletrgovini je pal samo za 3.5%, medtem ko se je dinar dvignil za 9%. Cena kmetijskim pridelkom je padla za 6.8%, ker se je morala prilagoditi svetovnim cenam. Cena naših kmetijskih pridelkov se mora ravnati po cenah svetovnih trgov, ako jih hočemo izvažati v inozemstvo, vsled česar mora pri vsakem porastu dinarja pasti. Kaj pa je storila sedanja vlada, da bi očuvala kmeta pred škodo, ki jo ima vsled padca cenam? Finančni minister vlade, v kateri sede štirje klerikalni tigri, je pa z dovoljenjem teh ministrskih tigrov zvišal carinski ažijo na 1000, to se pravi, da se carina pri vseh uvoznih predmetih za toliko zviša. Kaj je posledica tega navidezno tako nedolžnega koraka slavne vlade, za katerega se do danes ni nihče zmenil? S povišanjem carinske ažije se zviša tudi cena vsem predmetom, ki se uvažajo. Ker moramo večino predmetov, ki jih rabi naš kmet, n. pr. obleko, čevlje, stroje itd. uvažati, mora kmet za nje plačati večje vsote, medtem ko so cene poljskim pridelkom radi dviga dinarja padle. Kmet mora po nizki ceni prodajati svoje pridelke, po visoki ceni mora pa kupovati razne industrijske in druge potrebščine. To razmerje postaja pogubonosno za našega kmeta ter ga uničuje. Že danes si ne more kmet nabaviti obleke, čevljev, prepo-trebnih strojev in kaj še bode. Toda to klerikalnim tigrom v vladi ne dela preglavice, saj sede pri koritih, ti kmet pa čakaj zopet na novtf obljube pri volitvah. Vsaki dan večji davki, višji ažijo, nižje cene poljskim pridelkom — to je uspeh klerikalne politike, ko sede dva meseca štirje tigri na ministrskih stolčkih. Le tako naprej in kmalu boste slekli ubogega kmeta!
To ni niti za gram drugačna politika napram kmetu, kot jo delajo najhujši bankokrati naši demokratarji in eden najjasnejših adkazov protikmet-ske klerikalne politike.
Razne politične vesti.
ALI VSTOPIJO RADIČEVCI V VLADO?
Vlada še vedno ni izpopolnjena. Pričakovalo se je, da bodo Radičevi ministri prisegli na ustavo in kralja minuli teden, vendar tega do danes še niso storili. Radič je izjavil, da odstopi od republike in prizna kralja. Ta izjava je hudo zadela tudi g. Pre-peluha, ki se izdaja za nekakega Ra-dičevega republikanca.
RADIČ
gre tudi v narodno skupščino. Kakor je znano, je Radič bil vsa leta odločno proti temu, da bi hrvatski poslanci sodelovali v beograjski narodni skupščini. Pozneje pa je politika nanesla tako, da je Radič spustil v parlament polagoma vse svoje poslance in nazadnje se je odločil še sam za vstop. S tem je končana prva doba nesrečne naše radičevščine.
VOJNI MINISTER PODAL OSTAVKO.
General Hadžič je podal ostavko kot vojni minister. Pašič in Pribičevič sta bila tega zelo vesela, ker sta upala, da bo vlada padla. Kljub demisiji vojnega ministra pa vztraja Davidovi-čeva vlada in govori se, da kralj samemu Pašiču in Pribičeviču ne da pod nobenim pogojem vlade. Nekaj
se bo v kratkem zgodilo, ali bo Raidč prisegel zvestobo kralju, ali pa se bodo radikali In klerikalci zvezali.
KLERIKALCI POVABILI RADIKALE V VLADO.
Tisti klerikalci, ki doma tako rohnijo proti radikalom, so radikale povabili, da se ž njimi zvežejo in stopijo v vlado. To se bo tudi zgodilo, če ne takoj sedaj, pa čez par mesecev. Eden od klerikalnih ministrov je izjavil, da so Pašičevi radikali najboljša srbska stranka in da bodo zato klerikalci radikale podpirali, da bodo prišli v volilno vlado.
NARODNA SKUPŠČINA JE BILA SKLICANA V SOBOTO 11. T. M.
Narodna skupščina je začela delati. Na prvi seji so zemljoradniki stavili dve interpelaciji, eno radi nerednosti pri zakupodaji veleposestev in eno radi nerednosti v monopolski upravi. Prvi zakon, ki pride pred skupščino, je zakon proti korupciji, drugi invalidski zakon.
ZLOČIN IN LUMPARIJA BREZ PRIMERE.
Kaj bi rekla vsa slovenska javnost in kako bi to označila, ako bi vlada postavila »Kat. tiskovnemu društvu« komisarja in ta bi pričel sprejemati toliko novih članov, da bi stare zaslužne ustanovitelje lepega podjetja preglasovali?
Nedvomno bi odbor >Kat. tiskovnega društva« stopil z najodločnejšim protestom pred celo javnost in vsak pošten človek bi se jim moral pridružiti. Kajti to bi bilo kršenje najvažnejših zakonov in največjih človeških pridobitev, kršenje svobode in pravic avtonomnega društva. Tega ne bi bil zmožen nihče drugi kot samo kak culukafrski hajduk, in to lumparijo dela proslula in zločinska gosposka banda v klerikalni stranki pri »Kmetijski družbi«, to je tista maloštevilna banda, ki se je vsedla zaslepljenemu slovenskemu kmetu za vrat in mu pije počasi kri. O, ko bi danes videl pokojni Krek to druhal, ki izkorišča SLS! Ta zločin, ta priprava za ropanje se mora kruto maščevati nad gosposko kliko v klerikalni stranki, ko pride kmet do besede v državi.
KLERIKALNO STRAŠILO.
Klerikalci agitirajo pri občinskih volitvah proti naši stranki z »orjun-skim« strašilom, češ, samostojneži so orjunaši itd. Dasi je znano, da »Kmetijska stranka« s pretepaško »Orjuno«, ki jo je naredil dr. Žerjav, nima nobene zveze, vendar se čudimo, zakaj klerikalci strašijo z njimi, ko vendar to organizacijo lahko vsak dan razpustijo, saj imajo vlado. Ako vidijo, da »Orjuna« dela protizakonitosti, torej proč z njo!
Mi pa vemo, da jih klerikalci rabijo ravno tako kot pekel, ali hudiča, da strašijo z njimi po deželi. Zato jih tudi ne razpustijo, jim ne prepovedo nositi orožje in jih hujskajo na poboje. To je ono farizejsko delo, katerega so zmožni samo klerikalci.
NOVA DAVČNA BREMENA ZA KMETA.
V skupščini se obeta nov davek za kmeta. Koroščeva vlada bo skupščini predložila zakon, s katerim bo ukinjena prosta žganjekuha za kmeta. Na ta način pravijo klerikalci, da bodo iztisnili iz kmetskih žepov novih 500 milijonov dinarjev. Mi se bomo proti temu odločno uprli, ne vemo, če bomo uspeli, ker imajo klerikalci vso moč v državi.
MINISTRI PRED SODIŠČEM.
Na prvi seji skupščine je zahteval zemljoradniški poslanec Jovanovič, da se postavi vse ministre korupcijo-niste pred sodišče. Skupščina je Jo-vanovičevo zahtevo sprejela in tako pridejo pod obsodbo trije ministri od Pašičeve vlade, ki je bila na zahtevo klerikalcev (Markov protokol) postavljena takoj po 18. marcu na krmilo države.
»NERGAČI.«
Zanimivo je zasledovati veliko ner-voznost klerikalcev, ki je posledica našega vztrajnega poučnega dela med ljudstvom in pa nesposobnosti, ki so jo tigri v vladi dokazali tako sijajno, da bolje biti ne more. Seveda začenjajo celo brihtnejši klerikalni kmetje sami uvidevati, da imamo mi prav in da so jih tigri s svojimi velikimi obljubami prav pošteno potegnili. In te svoje nezadovoljne pristaše psuje zadnji »Lažiljub« z »nergači«. Dobesedno pravi: »Samoposebi je razumljivo, da se bo dobil povsod tudi tak nergač, ki se mu ne da ustreči. Kdor pričakuje od sedanje vlade vsega in misli na svoje lastne koristi, tak pade v skušnjavo, da začne zabavljati.« Tako piše »Lažiljub« in sam
podi svoje nezadovoljne pristaše v SKS. Prijatelji, kar pridite med nas, kajti Vaše ravnanje je dokaz, da ste že spregledali in spoznali lažnjivost in škodljivost klerikalne tigrovske politike!
KLERIKALCI
kar sikajo od jeze in nervoznosti, ker čutijo, kako izgubljajo zaupanje svojih dosedanjih kmečkih pristašev. Posebno »Domoljub« in mariborski >Slov. Gospodar« dokazujeta vso ner-voznost in splašenost klerikalcev, ker kar cele strani posvečata nam. Nas to iskreno veseli!
Strankine vesti.
Naročajte Kmetijski koledar! Vsak kmet se bi moral naročiti na »Kmetijski koledar« za leto 1925, ki ima zelo bogato strokovno vsebino, ki jo potrebuje vsak kmetovalec. Vezan ko-\ ledar stane 15 Din in nevezan 10 Din, j Naroča se pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani.
V Radomljah se je vršil v nedeljo sestanek okrajnega Odbora pri »Na-stranuc. Po poročilu poročevalca iz centrale je živahna debata, katere so se udeležili tov. Anton Cerar, tov. Ocepek, Pirnat in Roje, pokazala, kako pravilno in dosledno kmetsko politiko vodi glavni strankin odbor in poslaniški klub in da zavednega kmeta vse medlo slepomišenje naših gosposkih banko-demokratarjev ne premoti in da gre naše delo naprej, za ustvarjenje močne kmetske fronte vseh kmetov po državi. Zadnji čas je, da spregleda »Kmečka zveza«, kam jo vodi dosedanje klerikalno vodstvo, ki žre in pije kmetsko kri. Z veseljem so navzoči pozdravili ustanovitev »Kmetske tisk. zadruge« in »Kmetijske matice«.
Prihodnjo nedeljo se vršita shoda na Studencu in na Logu pri Krškem.
Zveza društev kmečkih fantov in deklet.
Šmarjeta ob Pesnici. Tukajšnje, pred kratkim ustanovljeno društvo kmetskih fantov in deklet je 5. t. m. priredilo v lepo okrašenih prostorih tov. Krambergerja »vinsko trgatev«. Akoravno so bili tozadevni stroški znatni, je čisti dobiček 3287 kron, ki je namenjen za ljudsko knjižnico gornjega društva. Hvala vsem, ki so prispevali, hvala vam, ki ste prišli od blizu in daleč!
Novo društvo kmetskih fantov in deklet je bilo ustanovljeno v Dobu pri Ljubljani. Vrlim fantom iskrene pozdrave pri novem delu!
Predavanja. Društva, ki želijo kakšno predavanje, naj se oglase pri Zvezi društev kmetskih fantov in deklet v Ljubljani.
V Žabnici pri Škofji Loki je bilo ustanovljeno v nedeljo dne 12. t. m. novo društvo kmetskih fantov in deklet. Ob obilni udeležba fantov in deklet je podal zastopnik Zveze obširno poročilo po programu dela društva, nakar je bil izvoljen pripravljalni odbor, ki bo ukrenil vse potrebno glede definitivne ustanovitve društva. Vsi navzoči so z veseljem sprejeli ustano-novitev društva, ki bo doseglo gotovo lepe uspehe.
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA!
Kmetski fantje in dekleta se povsod pridno organizirajo v društvih kmečkih fantov in deklet. Iz vseh strani prihajajo navdušena poročila o novem gibanju med kmetsko mladino! Tako je prav! Kmetska mladina je poklicana, da ustvarja lepšo bodočnost svojega stanu, zato se pa mora pripravljati, organizirati in se boriti za nove ideje. Kmetski fantje in dekleta, na plan! Ustanavljajte povsod društva kmetskih fantov in deklet! V vsaki občini mora vzrasti društvo, ki naj združi v sebi vso kmetsko mladino. Fantje, na delo!
VSEM PRISTAŠEM KMETSKEGA GIBANJA!
Udeležnikom vseslovanskega kongresa agrarne omladine v Ljubljani je ostalo v neizbrisnem spominu delovanje največjih idealistov — bolgarskih delegatov, ki so se kongresa udeležili iz zemljedelske Bolgarije. Ti neumorni prvoboritelji — nosilci zemljedelske (agrarne) ideje, se vsled krute in krvave Cankove strahovlade ne smejo vrniti v svojo domovino, ker bi jih buržujski krvoločneži takoj pobili. Ostati so morali v prognanstvu.
Naša sveta dolžnost je, da pomagamo te mneustrašenim borcem, da jih podpremo, da bodo lažje vztrajali v
pravičnem boju za bolgarskega trpina kmeta. Ne samo besede, dejanja naj govore in dokažejo, da stojimo za njimi, da je bila naša manifestacija za vseslovansko zemljedelsko solidarnost resna in da se teh sklepov držimo ne samo v veselih, marveč tudi v trenutkih trpljenja.
Naj ne izostane ta poziv na vso tisto slovensko javnost, ki količkaj čuti z našimi brati trpini — bolgarskimi emigranti —, brezuspešen! Pokažite, da je Stambulijskijeva ideja o »Veliki Jugoslaviji« ne samo njihova, ampak tudi naša želja, da smo tudi mi pripravljeni na tozadevne žrtve!
Omenjene bolgarske delegate preganja sedanji bolgarski teroristični režim radi njihove jasne in odkrite ponovne izjave na kongresu, da ne odnehajo v boju preje, dokler se ne uresniči njihov in naš ideal: »Velika Jugoslavija«, dokler ne bodo združeni v tej državi vsi jugoslovanski narodi. So to mladi akademiki, ki so pripravljeni žrtvovati na oltar te ideje vse, pa če je treba tudi življenje. Ne držimo rok navzkrižem in priskočimo jim v tem svetem in požrtvovalnem boju na pomoč! Vsak najmanjši dar je dobrodošel in bodite prepričani, ne brezuspešen, ker stvar bo rodila v d oglednem času obilo sadu!
Prispevke za bolgarske emigrante naj se blagovoli pošiljati na naslov: Ivo Marinko. Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
Imena darovalcev se bodo na željo objavljala v časopisih.
Zveza društev kmetskih fantov in deklet.
Dopisi.
KRANJSKO.
Št. Rupert na Dolenjskem. Nedeljske občinske volitve so izpadle za našo stranko nad vse pričakovanje dobro. Klerikalci so divje trobili v bojni rog, preplavili so hribe in doline naše občine s podlimi letaki že skoro teden dni pred volitvami. Iskali so pomoč kot vladna stranka seveda tudi od vlade. Čuvar njihove skrinjice je varal volilce celo s tem, da je lovil glasove na naslov »Kmetijske stranke«. Žalostno je, da »ljudska« stranka v naši občini več ne vleče in nima toliko kredita, da se mora čuvar skrinjice posluševati tako nizkih sredstev in si izposoditi firmo sosednje skrinjice, ki uživa zaupanje. Komisar vlade poštenja in pravice ni našel potrebe, da bi tako početje ožigosal. Tudi klerikalna drevesa ne bodo zrasla do neba. Kljub vsemu terorju pa smo dosegli 283 pošteno oddanih glasov in smo napredovali od skupščinskih volitev 18. marca 1923, pri katerih smo dobili le 131 glasov za celih 152 glasov ali za okroglo 120%. Klerikalci pa so nazadovali za 73 glasov. Pa tudi v občinskem zastopu smo napredovali, kjer smo imeli dosedaj 11 odbornikov, sedaj pa jih imamo 12. Klerikalci so zmagali pod gori navedenimi okolnostmi le za 1 odbornika in imajo torej en cel glas večine. Ta njihova zmaga je piškava in ne častna, še manj pa veličastna, kakor so jo napovedali pred volitvami. Mi nismo lazili od hiše do hiše in nadlegovali ljudi ter obrekovali kakor so to delali oni, ampak naš uspeh je prosta volja zavednih Šentruperčanov, ki so iz lastnega prepričanja oddali svoj glas za SKS. Čast vam, zavedni možje, na vašem možatem in resnem nastopu. Neustrašeno naprej do končne zmage!
Iz Adlešičev na Belokranjskem. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi naša potrpežljivost jim je imela, ali sedaj je tega konec. Dokler je bil tu splošno priljubljeni župnik g. šašelj, nismo imeli nobenih neprilik fn živeli smo z njim v najlepši slogi in miru. Prišel pa je za njim Alojzij Tome, ki ga poznajo ljudje prav dobro zaradi njegovih neumnosti in zdražb, ki jih je delal po Stopičah, Bohinjski Bistrici, Brezovici in Hinjah. Čudili smo se, kako je mogel dobiti tak človek samostojno faro, za katero ni zmožen. Da pridemo preko vseh nepotrebnih novotarij, ki jih je upeljal na občevanje s farani, kar prekaša vsako mero. Toliko zdražb je naredil in toliko hujskanja, da so ga morali zadnji čas čuvati orožniki. Posestnik Ivan Husič je bil bolan. Mesto, da bi obzirno skrbel za to, da bi ga spravil z Bogom, je poslal tja dva človeka, ki sta mu naročila župnikov ukaz, da se mora dati izpovedati. Mož je odlašal in je rekel, da odklanja To-meta, ker ga je žalil, da bo pa poslal v slučaju potrebe po spovednika drugam. Moža je v tem prehitela smrt. Župni upravitelj ni pustil zvoniti in je dal potegniti vrvi v zvonik in cerkev zakleniti. Tiste dni ni sploh zvonilo. Mrlič je ležal na parah tri dni in dve noči. Pretresljiv prizor je
bil na pokopališču, kjer je molil sivolasi stari župan za pokojnikovo dušo in pa globoko prežaljeni sin Miko. Temu je zabrusil Tome, ko je prišel prosit za pogreb, da naj gre k škofu, kajti če je bil na Kmečkem prazniku na Bledu, naj gre pa še y Ljubljano k škofu. To počenjanje in razne dru-"" ge stvari, ki jih počenja ta možakar, jasno kažejo, da ni sposoben za to službo. Zahtevamo tako od glavarstva in od duhovske oblasti, da uved® i takoj preiskavo radi teh dogodkov, i ker je mera polna in bodo zaradi po-i sledic, ki bodo prav gotovo nastale, odgovorne oblasti. Ta človek dela z vso silo na to, da postanfe tu drugo Ricmanje.
Kamnik. V trgovini tov. Al. Šobe je nastal ponoči od torka na sredo ogenj vsled kratkega stika na električni žici, ki je skoro popolnoma uničil vse predmete v trgovini. Okrog 4. ure zjutraj je ogenj zapazil vrnivši se domači sin g. Kemperle, ki je takoj alarmiral domače. Gasilci pod vodstvom načelnika tov. Ant. Cerarja so z veliko vnemo rešili, kar se je dalo. Tov. Šoba trpi obilno škodo, ki nikakor ne bo poravnana z zavarovalnino.
Z Bleda. »Slovenec« z dne 11. t. m. prinaša »Poslano« g. Franca Arha iz Rečice na naslov Žerjavove klike, težko obdolžitev, da je plačal demokratom za intervencije za železniški tir 50.000 K potom Unionske banke. Pričakujemo od dr. Žerjava, da vloži tožbo proti Francu Arhu, da se opere gornjega očitka. Kakor čujemo, pripravljajo še drugi, koliko so zahtevali mladinski gospodje za intervencije.
Radomlje. Obč. volitve, ki so se pri nas ponovno vršile, so se končale z zmago klerikalcev. SLS 5 odb., JDS 2 odb. Pri prvih obč. volitvah je dobila SLS 4, JDS 3. Ta klaveren izid je posledica skrahirane demokratske politike, ki se kot gosposka, proti-kmetska stranka štuli med naše kmete kot sitna podrepna muha. To jim naj bo dovolj dokaza, da oni naprednost nikdar rešili ne bodo, katero imajo vedno na jeziku. Zato kmetje in obrtniki, obračunajmo s smešnim naprednjakarstvom naših demokra-tarjev in z zločinsko politiko klerikalcev ter se strnimo v naši stanovski kmetijski stranki.
Iz Radovljice. Gorenjski planšarji, odprite oči! Že skoraj eno leto se je vlekel spor med ribensko občino in mestno občino radovljiško in grofom Thurnom glede dovolitve prodaje grofove planine, ki spada pod agrarno reformo. Stvar je sledeča: Iz pisarne grofa Thurna, Guštanj - Ravne, je bila odposlana kupna pogodba med mestno občino radovljiško in grofom Thurnom dne 28. novembra 1923 mestni občini v Radovljici. Planinski odbor je takoj, ko je zvedel, da je to sklenjeno, poslal dne 12. dec. 1923 Okrožnemu agrarnemu uradu protest proti podpisu te pogodbe iz sledečih razlogov: Občina Ribno je imela do sedaj 50 let planino v najemu in ji je tudi agr. urad izročil planino na 4 leta, kar poteče letos. Mestna občina pa je že svoj čas eno planino prodala, ker ne rabi, kot mesto nobene planine. Z odcepitvijo te planine od Ribenske občine bila bi zadana iej občini gospodarska smrt, zlasti bi bili uničeni njeni dve krasno se razvijajoči zadrugi, sirarska in živinorejska, medtem ko bi mestna občina radovljiška ne imela nikake koristi, ker mesto planin ne potrebuje, saj nima ne zadrug in ne živine za pašo. To radovljiški Bog sam priznava, saj je dne 7. marca 1924 pisal okrožnemu agrarnemu uradu, da ni kupljeno za planino, ampak le za to, da bo deloma preskrbljeno za reveže radovljiškega mesta z drvmi. Istočasno pa je poslalo mestno županstvo vlogo na planinski odbor, kateremu načeluje tov. Ažman, kjer prosi za podporo za popravo potov in gradnjo hleva na gro-fovi planini. Torej dve vlogi: pri okrožnem agrarnem uradu drva za reveže, pri planinskem odboru pa podporo za hleve. To zna storiti slovenski klerikalec in vojni dobičkar na račun ubogega kmetskega ljudstva! In sedaj, ko je prišla nova vlada »reda, pravice in zakona«, se je napisal nov protest in prošnja, se poslal uradno od ribenske občine ministru za agrarno reformo v Beograd, velikemu županu, agrarnim operacijam in planinskemu odboru. Ta protest je podpisala občina Ribno, dve gospodarski zadrugi in še župni urad. Prosilo se je Jana pri seji planinskega odbora, da naj on kot zaupnik stranke, posreduje pri ministrstvu, da ne podpiše, toda modro je izjavil, da bo to stvar proučil, dasiravno je pri treh sejah planinskega odbora bil navzoč in je torej o stvari dobro poučen. Ni hotel posredovati! Taki so načelniki klerikalne kmetske zveze, če se gre
za koristi občine in zadrug. Ampak za meščane pa g. Jan z veseljem dela. Torej proti tej odobritvi ste bili dve zadrugi, občina Ribno, župni urad Ribno, agrarske operacije, okrajni ekonom, odelek za kmetijstvo, Kmetijska družba, Pokrajinska komisija za agrarne operacije v Ljubljani. Vse te korporacije so soglašale s predlogom tov. Ažmana na planinskem dnevu 24. marca 1924 v Kranju. No, in Turek kot minister nas je upošteval in ni odobril prodaje, tudi Srb je imel srce za nas. Slovenski klerikalec, minister Kmetske zveze profesor Vesenjak pa je z odlokom z dne 14. avgusta 1924, pod št. 29.116, zavrgel vse te korporacije in odobril kupno pogodbo na predlog radovljiškega Boga, ki je bil gotovo osebno v Beogradu. To je najnovejša lumparija in svinjarija slovenskih klerikalcev. Tako, dragi kmetje, se godi, če vladajo feldkurati, profesorji; kmetje poslanci v klerikalnem klubu pa lepo svetijo s svetilkami, kakor cerkveni ključarji, da morejo gospodje uganjati lumparije! Kaj pravite na to, poslanec Gostinčar, ki ste bili pred volitvami z Janom na shodu v Ribnem; kaj pravi Brodar?
ŠTAJERSKO.
Šikole-Strazgojnice pri Pragerskem. V nedeljo, dne 5. oktobra t. m. smo imeli pri nas setanek radi agrarne reforme in razpustitve KDZ. Ta organizacija se je razpustila, ker nima pomena pri nas na Štajerskem, ker mi ne maramo biti privesek SSJ in Ber-notovcev. Pazno pa smo poslušali našega poročevalca agrarnih zadev tov. Kisovarja. Jako smo mu hvaležni za njegov jasni in poljudni govor in smo pristopili k stranki, katero on zastopa kot edino kmečko in poljedelsko. Pričakujemo, da nas večkrat poseti ter obišče tudi sosednje občine, ki so potrebne istotako bodrila in pobuje za kmetski napredek. Pri prihodnjih volitvah pa bomo pokazali, da nočemo biti več privesek eni ali drugi stranki ter hočemo korakati složno za napredek kmečkega stanu, bodisi kmet, poljedelec, obrtnik in viničar, vsi v eno stranko, ker vsi trpimo enako pod neznosnim bremenom sedanje kakor tudi prejšnje vlade.
Sedlarjevo. »Slov. Gospodar« je meseca avgusta v eni številki pod naslovom iz Kozjega pisal, da se Samostojneži pP robu postavljajo in vlagajo kandidatne liste pod imenom SKS. Da pa »Slov. Gospodar« in dopisnik tega lažnjivca izve, kdo se je najbolj po robu postavljal, naj navedem samo en slučaj od naše sedlarske občine, katera je v rokah samostojnih kmetov. Naš župnik v Polju Drofenik je hotel za vsako ceno dobiti občino v svoje roke, to pa samo zaradi tega, ker je v cerkvenem konkurenčnem odboru tov. Ferdinand Glojnarič kot predsednik in kot tak ne dopusti, da bi g. župnik samolastno upravljal cerkveno premoženje. Gosp. župnik je poklical na pomoč še novo-nastavljenega župnika iz Buč g. Turka, da jo bosta ja sigurno v roke dobila; določila sta si župana iz Prela-skega, kateri hodi s klobukom pod pazduho po župniščih, veren sluga. Na dan volitev pa niso dobili niti toliko glasov, kakor so imeli podpisov. Ko so izvedeli o izidu volitev, so za-žvenketali Štefani, napolnjeni z vinom, katere so imeli pripravljene za zmago nad samostojnimi. To delo s pobijanjem je izvršil sam župnik. — Imamo ponovno samostojnega župana Jakopinata ter bomo še zanaprej kmetje sami gospodarji v občini. Tovariši, pokažite jim tudi drugod ob prihodnjih občinskih volitvah, da ste zreli za samostojno gospodarstvo brez komande župnišč. Samostojnež.
Vosek. Tajništvo klerikalne stranke v Mariboru je poslalo dne 6. okt. t. 1. svojim priganjačem že drugo okrožnico v zadevi občnih zborov. Kmetijskih podružnic. Značilne so te- le besede v okrožnici; »Za kaj bo šlo pri prihodnjem občnem zboru Kmetijske družbe? Šlo bo predvsem za to, da se na prihodnjem občnem zboru Kmet. družbe izpremene za nas Štajerce skrajno krivične določbe § 18. pravil. Ta § 18. določa, da volijo Kranjci in Štajerci člane v glavni
odbor Kmetijske družbe ločeno in sicer Kranjci 12 članov, predsednika, 2 podpredsednika, 10 odbornikov, Štajerci pa samo 8 članov, 1 podpredsednika in 7 odbornikov. Ker so imeli na Kranjskem pri Kmetijskih podružnicah premoč samostojneži, so tudi pri volitvi glavnega odbora Kmetijske družbe zmagali samostojneži in dobili v glavnem odboru absolutno večino 12 članov proti 8 Štajercem, ki so vsi naši pristaši. To, za nas Štajerce krivično določbo § 18. pravil pa bomo mogli izpremeniti samo, ako bodo delegati naše stranke na prihodnjem občnem zboru imeli dve-tretjinsko večino. Tudi naši pristaši na Kranjskem bodo glasovali za to spremembo. Ako se nam to posreči, dosežemo obenem tudi drugo: da se samostojneži pri Kmet. družbi ne bodo mogli več umetno vzdrževati na krmilu. Ali ni sramota, da so Kmet. družbo, strokovno organizacijo vsega slovenskega kmetskega ljudstva, ko-mandirali samostojneži, ki jim je ljudstvo izreklo popolno nezaupanje?« — K tej okrožnici omenjamo sledeče: Čigava last je Kmet. družba: ali kmetov ali politikujočih duhovnikov in njihovih mežnarjev? Sramotno bi bilo za vsakega slovenskega kmeta, da bi komandirali pri Kmet. družbi ljudje, ki živijo izključno od kmetskih žuljev. V stranki samostojnežev oz. zemljoradnikov, so pa ljudje, ki jim pripada vodstvo strokovne organizacije kakor je Kmet. družba. Opozarjamo vse pristaše na Kranjskem, da dobro pazijo, kaj se godi, ker vlada Korošec in žlalita je v moralnem oziru precej sorodna z vlado Pašič-Pri-bičevič.
Hoče pri Mariboru. Dne 28. "septembra smo imeli sestanek in predavanje o agrarni reformi pri Frangežu v Hočah. Poročal nam je naš poročevalec v prav poljudnih besedah, kakor tudi o nameri razveljavljenja in ukinjenia iste po klerikalni vladi, kar si pa interesentje nikakor ne pustijo dopasti.
Iz Slov. Goric. Kolikor nam je znano, se nameravajo vršiti večje vojaške vežbe in manevri v naši pokrajini. Da naša pokrajina ni pripravna za vojaško vežbanje, ve vsak malo misleči človek. Koliko škode bo spet povzročene ubogim kmetom in kdo da jamstvo, da pride kmet do svoje odškodnine? Vidi se spet, kako naši slovenski ministri skrbijo za kmeta in da nimajo pojma o kmetijstvu in jim je interes kmeta deveta briga. Da bi bili poslanci SLS v opoziciji, bi kričali na vse mogoče načine, a danes, ko so mogočni, čutijo in pustijo kmeta na cedilu. Srečen slovenski kmet, ko imajo vajeti in bič v roki politiku-joči duhovniki, profesorji in mežnarji! Zdaj se cedi med in mleko po deželi, brez davkov, brez vseh plačil! O srečen slovenski kmet pod perutmi klerikalnih izsesalcev! Da, ko bi ne bilo teh vražjih samostojnih, pa bi lahko imeli že raj tukaj na zemlji! Zapomnita si vse dobrote, slovenski kmet in delavec, da od ljudi, ki smo jim zadnjič dali v roke bič in vajeti, pri drugih volitvah terjamo vse skupaj spet nazaj in jih izročimo ljudem, ki nas bodo boljše zastopali!
Sv. Miklavž pri Mariboru. Dne 2. oktobra ob 7. uri zvečer smo se zbrali v gostilni g. Fona ter željno pričakovali našega prvoboritelja za agrarno reformo in splošno priljubljenega govornika tov. Kisovarja. Jako temeljito nam je razložil celi položaj in namero ukiniti agrarno reformo. Dvorana je bila nabito polna ter so vsi pazno poslušali govornika, ki je z najboljšim uspehom predaval. Isto smo slišali tudi na zborovanju v Narodnem domu v Mariboru dne 4. oktobra od poročevalcev iz Prekmurja in Zagreba po g. Hribarju, ki nam je tudi stvarno razložil agrarni položaj.
Mariborski drobiž. Zaprisega vojnih obvezancev od 21. do 50. leta. Glasom razglasa komande mariborskega vojnega okroga se bo vršila v prvi polovici meseca novembra. Dan, ura in kraj polaganja prisege se bo pravočasno objavil na občinskih deskah in časopisih. Neodzvanje pozivu je kaznjivo. — Priziv proti občinskim volitvam, kateri je bil vložen
od soc. demokratov je bil od velikega župana kot neutemeljen zavrnjen. Volitev župana, podžupana, in članov gremija se vrši te dni. — Požar na Teznu. V četrtek 9. t. m. zjutraj je izbruhnil v poslopju g. Podlipnika na Teznu požar. Poslopje, v katerem je bilo spravljenega okrog 80 q sena, je pogorelo. Požarni brambi se je posrečilo požar omejiti. Sumi se, da je bilo zažgano iz maščevanja, ker so na tem poslopju prenočevale že večkrat sumljive osebe, ki jih je gospodar odganjal. — »Narodni gospodar« je prenehal izhajati. — Policija je dobila odgonskim potom iz Avstrije štiri potepuhe, katere so avstrijska obla-stva izgnala radi delomržnosti in tatvin.
r. z. > o. z.
a Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8 ■ a	m
obrestuje fj fl n obrestuje hranilne II /n hranilne vloge po || / II vloge po
S
■	Večje in stalne vloge po dogovoru B
najugodneje. Jamstvo za vloge znaša čez Din 1,000.000--.
■	Popolnoma varno naložen denar!
Edino najboljši šivalni stroji in kolesa so
JOSIP PETELINC-a
UUBUANA
(blizu Piešernega spomenika ob Ljubljanici)
znamke GRITZNER in ADLER za rodbinsko, oartno in industrijsko rabo
v vseh opremah, najnižja csna, 10 letna
garancija. Pouk v vezanju, krpanju perila in nogavic dobe kupci strojev .brezplačno. Istotam igle, olja, posamezni deli za
stroje In kolesa. Sprejemamo tudi popravila.
Razno.
Kmetje — pristopajte h Kmetijski tiskovni zadrugi! Najvažnejši faktor v boju za osamosvojitev kmetskega stanu tvori tisk. Zato je dolžnost slehernega kmeta, da podpira tako velevaž-no podjetje. Delež znaša samo 50 Din. Ako eden ne more prispevati za cel delež, zbirajte v društvih, ki jih prijavite kot člane zadruge! Na delo za naš tisk!
Antonin Švehla. Na Češkem so praznovali dveletnico, odkar je ministrski predsednik vodja kmetske stranke Anton Švehla. Mi smo o Šve-hli v našem listu že veliko pisali, prinesli smo tudi nekaj njegovih govorov. Ob dveletnici Švehlove vlade piše vse svetovno časopisje o Švehli in vse časopisje se strinja s twm, da so v teh razburkanih časih kmetske stranke povsod največ doprinesle k zboljšanju povojnih razmer. Osobito povsod povdarjajo velik pomen kmetskih strank za svetovni mir. Tudi mi našemu tovarišu Švehli želimo še veliko let v delu za kmetske pravice in njega boljšo bodočnost.
Umrl je vsled avtomobilne nesreče naš ugledni tovariš Joško Rajh, posestnik na Moti pri Ljutomeru. — V nedeljo se je vozil s tovarnarjem g. Martinušičem iz Murske Sobote v avtomobilu čez apaško kotlino. Na Loka vškem polju se je avtomobil ob 11. uri zvečer prevrgel in je tov. Rajh na mestu obležal mrtev. Zapušča ženo in sedem otrok; žalovali pa bodo za njim tudi mnogobrojni tovariši in mnoga narodna in gospodarska društva. Star je bil 50 let. N. v m. p.l Zaostalim naše iskreno sožalje!
Lesce. Dne 13. oktobra se je poročil vrl naš tovariš Ivan Žark, posestnik v Lescah z gosp. Frančiško Goričnik iz Studenčic. Iskreno čestitamo!
Kmetijsko šolo v Bukovu pri Nego-tinu v Srbiji je dovršil s prav dobrim uspehom Slovenec Ciril Konda iz Prapreč pri Semiču.
10. oktobra so potekla štiri leta od nesrečnega koroškega plebiscita, s katerim smo izgubili nad stotisoč rojakov, ki sedaj ječijo v suženjstvu krutih koroških Nemcev.
Občinske volitve v Ptuju se vršijo prihodnjo nedeljo.
Zopet nesreča z orožjem. V Gabrju pri Dobrovi (okolica Ljubljane) se je 12 letni France Zore igral z očetovo puško. Puška se je sprožila in je krogla zadela Francetovo 171etno sestro v trebuh, a sosedo Marijo Japelj v ra- i mo. Marijo Zore so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrla. Ljudje božji, bodite vendar previdnejši z orožjem! Ne nosite nabasanih pušk v hiše in posebno pazite, da jih mladi ljudje ne dobe v roke!
Požar je uničil posestniku Francu Lebariču v Gornji Kungoti pri Mariboru mlin in del pilarne. Škoda je zelo velika, a zavarovanje zelo malo.
V Ilirski Bistrici, popolnoma slovenskem kraju v Italiji, so bili predzadnjo nedeljo nabori. Slovenski fantje so prišli dobro razpoloženi in so, kakor pri nas, popevali. Seveda so popevali slovenske pesmi, ker drugih sploh ne znajo. To je navzoče po-lentarske oficirje, ki so prišli radi nabora, kajpada silno razdražilo ter so takoj poklicali vojaštvo in ukazali slovenske fante radi slovenske pesmi pretepsti. Taka je polentarska omika!
Nesreča. I. Pečaver iz Poljan pri Toplicah je vozil vino in povozil nekoliko gluho Uršo Kump, posestnico iz Čermošnjic, ki je vsled poškodb takoj umrla.
Mož ustrelil svojo ženo. Pri Cerkljah na Gorenjskem je Simon Naglič ustrelil svojo ženo na polju, ko je žela ajdo. Naglič se je pred tremi leti vrnil iz Amerike s precej denarja in se bogato oženil. Z ženo je vedno živel v prepiru. Ustrelil jo je z izgovorom, da mu ne kuha dovolj dobro in je nato neznano kam pobegnil.
Goljufija s potnimi listi. V Zagrebu so zaprli moža, ki je nevednim ljudem prodajal po 100 dolarjev ponarejene potne liste v Ameriko. Nasedlo mu je precej oseb.
Dne 12. oktobra je poteklo 432 let odkar je Krištof Kolumb prvič stopil na ameriška tla.
Madžari so ustrelili našega državljana Ignacija Puha iz Vukovarja. Obtožen je bil radi vohunstva. Poskušal je pobegniti iz zapora in so ga baje ustrelili madžarski orožniki na begu.
Lansko leto so v angleški Indiji (v Aziji) zveri raztrgale 3605 ljudi, kače so jih do smri pičile 20.785. Največ oseb so raztrgali tigri in sicer 1693, volkovi 835, leopardi 494. Sloni so poteptali 70 ljudi. Ljudje so v istem času uničili 24 tisoč zveri in 60 tisoč strupenih kač.
Vlovljen ogromen morski pes. V bližini otoka Krka so ujeli ogromnega morskega psa, ki je bil pet in pol metra dolg, težak pa dve toni. V želodcu so našli kožo in del glave z dvema rogovoma kozliča ter dele tuna, ki je, sodeč po kosteh, moral biti težak vsaj 50 kg. Morskega psa so s pomočjo velikega čolna dovedli v luko Sušak.
Čuden slučaj. Na neki fabriki v Mostarju v Hercegovini je dimnikar snažil dimnik. Naenkrat pade 26 me-trGv globoko, toda ostane živ. Dobil je baje težje poškodbe.
Gospodarstvo.
0 P0VZDIGI KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA GORENJSKEM, ŠPECIJELNO V RADOVLJIŠKEM OKRAJU.
(J. Sustič.)
(Nadaljevanje.)
4. Misli o povečanju pridelovanja krme v dolinah.
Popolnoma umljivo je, ako se poraja marsikateremu kmetovalcu, oso-
bito v okoliših, kjer strniščna setev ni mogoča, misel na omejitev pridelovanja žita v prid travništvu in pašništvu. S tem pa še ni rečeno, da bi moral vsak posestnik vsled opisanih okolnosti svoje poljedelstvo brez premisleka omejevati. Kajti upoštevati se mora, da igrajo žita važno vlogo tudi v izrazito planinskih krajih in sicer z ozirom na kolobarienje posevkov in ker tvori slama tu bistven del krme.
Z zgoraj omenjenih dolinah bi bila omejitev pridelovanja žita in koruze pa naravnost umestna, kajti gojenje teh sadežev je tamkaj vsled jako ostrega podnebja in skoraj rednih po-zeb jako riskantno. Pač pa bi bilo v teh slučajih bolj priporočljivo, sejati več detelje, ki tamkaj jako dobro uspeva. V ta namen bi bilo priporočati, sejati namesto same črne detelje mešanico črne s primernimi travnimi semeni. Taka mešanica bi imela to prednost, da bi kmet lahko izrabljal isto ploskev za pridelovanje krme dve do tri leta zaporedoma, medtem ko ima danes črno deteljo običajno le poldrugo leto na isti ploskvi. Nadaljnja prednost bi bila, da bi sejal deteljo v bodoče na isto ploskev lahko eno leto prej, nego ako bi sejal deteljo samo brez primesi travnih semen. Vsled tega bi bilo kolobarjenje mnogo olajšano ter skrčenje žitaric omogočeno. Na ta način bi znašala ploskev detelje okrog ene četrtine vseh obdelanih njiv, medtem ko znaša danes le eno petino do eno šestino. Nadalje bi bil tudi donesek opisane mešanice na isti ploskvi večji kakor ob sami detelji in tudi krma bi bila tečnejša in izdatnejša, predvsem za mlečno živino. Detelja sama vsebuje preveč dragih beljakovin, trava sama pa premalo, medtem ko vsebuje mešanica detelje in trave hranilne snovi ravno v pravem razmerju, kar je jako važno z ozirom na štedenje teh snovi. Živina tako mešanico tudi rajše žre ter se da ta tudi lažje posušiti v seno. Ali travna semena za tako mešanico bi bilo treba primerno izbrati in sicer izmed trav, ki dajejo že v prvem letu polno košnjo in takih trav, ki dajo polno košnjo šele v drugem in tretjem letu. Kmetijska družba za Slovenijo bi na naročilo takih trav sestavila pravilno razmerje travnih semen, ako bi ji naročnik pri naročilu naznačil vrsto zemlje, kamor misli sejati tako mešanico. V splošnem bi bilo vzeti od deteljnega semena za okrog 80%, a travnega semena za okrog 20% posejalne ploskve.
A omenjeni preokret, t. j. omejitev pridelovanja žit v prid povečanju pridelovanja krme, dasi z mnogih ozirov upravičen, nikakor ni tako zlahka izvedljiv in oni kmetovalec, ki bi ga morda nameraval izvesti, bi moral nastopiti novo pot z vso previdnostjo in le polagoma, računajoč z mnogimi okolnostmi. Predvsem bi mu bilo upoštevati, da dasiravno ostane pri starem vsevnem redu, vendar ob suk-cesivnem krčenju njivsko obdelanih parcel bi prišle gotove obdelane parcele v novo uvrstitev v sistemu kolo-barjenja. Zato bi se morala nova razvrstitev izvesti le polagoma in ne naenkrat. Drugače bi se občutno motilo ravnovesje hranilne sile (statiko) zemlje, kar bi imelo za »posledico manjše doneske od normalnih. Nadalje bi se moral ozirati tudi na dru: ge gospodarsko-obratne in trgovsko-konjunkturne momente, ki so tudi zelo važni. Ali mora v gotovih okoliših Gorenjske, špecijelno v gotovih okoliših radovljiškega okraja, priti enkrat do omenjenega preokreta v sistemu gospodarstva, bi bilp za pretresati, ker manjka v teh gotovih okoliših naravne podlage za res dobička-nosno in neriskantno pridelovanje žitaric. Pač pa so tam na drugi strani dani vsi poglavitni naravni pogoji za živinorejo. Izmed raznih okolišev bi prišli gotovo že omenjena dolina Ra-dovina in kranjskogorska dolina naj-poprej v poštev. Kajti neekonomično bi bilo, da trpi in hira panoga, ki bi zamogla donašati največ čiste rente v glavnem vsled tega, da se omogoča zasilni obstoj poljedelstva, čegar dobičkanosnost je ob lahko najumnej-šem gospodarjenju dokaj vprašljiva ter isto takorekoč le životari.
A BANKA
PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica
O
Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi).
Kapital in rezerve Din 19,000.000'
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
D..UUBLJAN
Brzojavi: TRGOVSKA.
Telefoni: 139, 146, 458.
Pričeti širšo propagando za oane-jitev poljedelstva v nižavah pa še ne kaže, ker bi ista ob splošni desorijen-taciji kmeta lahko dovedla do morda prenagljenih in napačnih ukrepov. Vsekakor je pa umesten eksakten preizkus s par slučaji, ker bi sama navodila k temu nikakor ne zalegla. Priporočljivo bi bilo izvajati ta preobrat gospodarskega sistema poskusoma le polagoma in po dobro premišljenem načrtu v dveh okoliših, v vsakem na eni tipični kmetiji, in sicer v kranjskogorski dolini in V Rado-vini. Predpogoji za ta preizkus bi bili:
1.	Lastnik tipične kmetije dotične-ga okoliša izvede natanko po načrtu sukcesivno omejitev poljedelstva v dolini v prid travništva in pridelovanja detelj, in sicer za okrog ene četrtine do ene tretjine dosedanje ploskve. — Pripomniti pa je, da bi zahtevalo to gotove stroške za vzpostavitev oziroma povečanje kozolcev, brez katerih ob tukajšnjih vremenskih razmerah ni izhajati.
2.	Da dotični kmetovalec oskrbuje in gnoji svoje travnike v glavnih potezah po navodilih strokovnjakov.
3.	Da vodi preprosto a natančno knjigovodstvo z letnim zaključkom, ki ga predloži vsako leto strokovnjakom v vpogled.
4.	Da izpolnjuje gornje pogoje skozi najmanj pet let.
5.	Da mu gre kak merodajen faktor na roko:
a)	s prispevki k nakupu umetnih gnojil za travnike in njive,
b)	da mu izdatno pomore k izboljšanju hleva, gnojnične jame in gnojišča.
(Dalje sledi.)
Naročajte in kupujte
Kmetijski koledar
BANČNI KRAHI.
Na Dunaju skoro vsak dan ekrahi-ra kaka banka in oškoduje vlagatelje za milijarde. Tako čitamo zopet, da je ustavila plačila Osterreichisch-Nordische Bank. Njeni nepokriti dolgovi znašajo po poročilih 8 milijard kron. To je ogromna izguba in veliko ljudi je ob vse premoženje. Osobito so prizadeti mali vlagatelji, ki so izgubili dve milijardi kron. Pri nas, hvala Bogu, dosedaj ne moremo zaznamovati še nobenega večjega poloma, kjer bi bile prizadete široke mase, lahko se pa to še zgodi, če ne bomo previdni in pametni gospodarji. Dolžnost države je, da z zakonom varuje vlagatelje pri bankah. Češkoslovaška je prejšnji mesec sprejela zakon, po katerem vlada strogo nadzira vse banke, da pravilno poslujejo. Tudi pri nas je tak zakon nujno potreben.
En sam polom banke bo prinesel neznosno gospodarsko gorje, da se temu izognemo, moramo biti oprezni pred polomom.
Absolutno varno naložen denar je samo v zadružnih posojilnicah, ki imajo neomejeno jamstvo.
Posojilnice z omejenim jamstvom so tudi špekulativni zavodi in je največja pazljivost priporočljiva.
Nespametno je držati denar doma, zaklenjen v kaki skrinji. Lahko ga kdo ukrade, zgori ali kaj drugega. Tudi je tak denar mrtev, naložen v posojilnici pa prinaša obresti in služi svojemu cilju, to je pridobivanju novih vrednot. Denarja ne hrani nikdar doma, četudi samo za en mesec, naloži ga v hranilnici in sicer v hranilnici z neomejenim jamstvom, pa ne boš nikdar trpel škode.
Sadni sejem v Ljubljani, ki se bo vršil v dne 18., 19. in 20. oktobra, tedaj od prihodnje sobote do ponedeljka, utegne biti po doslej došlih pri-glasilih od strani udeležnikov zopet
prvovrstna prireditev narodno-gospo-darskega značaja. Za Ljubljano in vso deželo je ta sejem nekaj novega. Za Ljubljano ima še to posebno vrednost, da se bodo meščani lahko preskrbeli s potrebnim zimskim sadjem. Največjega pomena je pa za razvoj sadne trgovine v druge kraje in dežele. Sejem bo nudil ugodno priliko za nakup finega namiznega sadja na debelo. Zato so se opozorili in povabili na sejem tudi sadni trgovci iz drugih krajev. Sejem se vrši na prostoru Ljubljanskega velesejma in bo odprt imenovane dni od 8. zjutr. do 5. popoldne.
Dobava trt in drevesc. Od velikega župana mariborske oblasti — oddelka za kmetijstvo v Mariboru — smo obveščeni, da se bodo prihodnjo spomlad oddajale iz državnih trtnic in drevesnic trsne in drevesne sadike najboljših vrst: drevesca (visokode-belna I. po 15 Din, II. po 10 Din komad. Te cene veljajo le za manj imo-vite posestnike, ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Imovitejšim posestnikom se zaračunajo trte in drevesa za 50% dražje. Cene veljajo le na oddajnem mestu. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Naročila na blago morajo biti kolkovana (Din 5.— za vlogo) in jih je poslati najkasneje do 15. novembra t. 1. drž. vinarskemu in sadjarskemu nadzorništvu za mariborsko oblast v Mariboru. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru (vinarska šola) sprejema za člane naročila, ki so kolka prosta.
Tržne cene v Ljubljani 1. okt. Govedina 20 do 27 Din, teletina 25 do 30, svinjina 30 do 35, konjsko meso 10 do 12, polprekajene kranjske klobase 45 Din. Piščanec 12.50 do 25, kokoš 40 do 50, petelin 40 do 45, domač zajec 10 do 17.50 Din. Mleko 3 do 3.75, surovo maslo 50, čajno maslo 60 do 70, maslo 50, bohinjski sir 52, sirček 12 Din. Jajce 1.75 do 2 Din. Jabolka 1 do 5, hruške 4 do 8, navad-
ni kostanj 6 do 8, orehi 12 do 15, jedrca 30 do 40, češplje 8 do 10, suhe češplje 11 do 12, suhe hruške 6 do 8 Din. Moka št. 0 6.50, št. 1 6.25, krušna moka št. 6 5 Din, otrobi 2.75 do 3 Din. Koruzna moka 4, koruzni zdrob 5, pšenični zdrob 7, ajdova moka 8 do 9 Din. Pšenica 370, ječmen 375, oves 330, proso 300, nova mešana koruza 280, ajda 340, fižol ribničan 450, fižol prepeličar 400, grah 400, leča 650 Din. Meter trdih drv 160 do 220, mehkih drv 120 do 150 Din. Sladko seno 100, polsladko 80, kislo 75, slama 75 Din. Endivija 7 do 8, ajserica 8, zgodnje zelje 1 do 1.25, rdeče zelje 3, kislo zelje 4, ohrovt 2 do 2.50, kar-fijola 6 do 15, koleraba 3, špinača 6 do 7, paradižniki 2 do 3, krompir 1.50 do 1.75, kisla repa 2.50 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 10. oktobra se je pripeljalo 464 svinj in 1 koza, cene so bile sledeče: mladi prašički 5—6 tednov stari 87.50—187.50 Din, 7 do 9 tednov 225—375, 3 do 4 mesece stari 300—500, 5 do 7 mesecev stari 700 do 750, 8 do 10 mesecev 875 do 900, 1 leto stari 1250 do 1750, 1 kg žive teže 16.25 do 17.50, 1 kg mrtve teže 23.75 do 27.50,1 koza komad 125 do 225 Din.
Cena kostanju v Zagrebu je 2 do 4 dinarje liter.
Vrednost dinarja. Za 100 Din se dobi 7 švicarskih frankov in 45 santi-mov ali 33 in četrt italijanske lire ali 49 čeških kron. Za en dinar se dobi 1016 do 1020 avstrijskih kron. Za dolar se plača 69 do 70 dinarjev.
Letošnje zorenje grozdja v vinogradu »Kalvarija« vinarske in sadjarske šole v Mariboru je od 24. septem-
Vrsta
beli burgundec.......
silvanec..........
rdeči traminec........
moslavec s srednje lege.....
moslavec z višje lege......
laški rizling........
rizling s srednje lege.....
rizling z višje lege......
Ob ugodnem jesenskem vremenu se bo kvaliteta še naprej izboljševala, ako je trta zdrava. Ne prenaglimo se
bra do 9. oktobra napredovalo — izraženo v odstotkih sladkorja in kisline tako-le:
34. IX.
9. X.
sladkor	kislina	sladkor	kislina
17.0	1.28	18.8	1.13
15.6	1.17	18.8	0.72
i5.6	1.20	18.3	0.95
14.2	1.56	16.2	1.27
11.8	1.56	16.9	1.22
13.3	1.24	17.5	0.92
14.6	1.47	17.9	1.20
16.1	1.46	18.5	1.16
s trgatvijo boljših poznih vrst!
Andrej Žmavc, Maribor.
Najboljši bakreni kotli
za žganjekuho, vsake vrste se dobe pri
Maks Weiss, prvi bakrokotlar prodajalna Ljubljana, Sv. Petra c. 33, tastna delavnica Planinska cesta 168 Ljubljana VII.
• LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z. z o. z.
\	V N0V0PREUREJENIH PROSTORIH
MESTNI TRG št. 6 V LJUBLJANI MESTNI TRG št. 6
•> , obrestuje yloge na hranilne knjižice in tekoči račun po
T
Večje Ie »talne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru.
Sprejema t inkase fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroštvu in proti zastavi.
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
bukov žir, borove in jelove storže, hrastov mah, lipovo seme in vse druge gozdne in poljske pridelke
kupujemo po najboljših cenah tv. Goban d. i o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 85, telefon interurban št. 924.
Največje vrtnarsko podjetje t Jugoslaviji „V R TDžamonja 3n drugovi, družba z omej. »av., Maribor. Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje in drevje imamo Zahtevajte cenike! celo leto. Zahtevajte cenike!
Baaas»sw«88:ns8»«HH»««H

\\
je
Blasnikova
PORTLAND-cement
iz »Splita«
najboljše kakovosti in po najnižji ceni
v zalogi pri Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popoln« odgovornost.	»
Tiskarna
JERKlfl
Trg.-ind. d. d.
LJUBLJANA
išf
Simon Gregorčičeva ulica štev. 13 sprejema in izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča deia.
Telefon štev. 552.
:: LASTNA! KNJIGOVEZNICA. ::
>SALONIT<
se izdeluje ▼ yseh poljubnih dimenzijah in barvah.
Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost«
»SALONIT«
Je za pokrivanje streh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja sirom cele Evrope. ~ Proračune, kataloge, cenike in navodila pošilja brezplačno: »Split« d. d. za cement Portland, Ljubljana.
| ::
za navadno leto 1925,
ki Ima 365 dni.	jj
• o
Velika Pratika Je najstarejši slo-	s: venski kmetijski koledar, koji	v j: Je bil najbolj vpoštevan že od	H naših pradedov. - Tudi letošnja	jj obširna izdaja se odlikuje po	;j bogati vsebini, zato pride prav	U vsaki slovenski rodbini. - Dobi	sj se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi Je ne	i; bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri	jj
J. Blasnika naslednikih tiskarna in lltografičnl zavod Ljubljana, Breg štev. 12.
NajeenejSe
strešno
kritje!

Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva eesta 13.
preje
• VID1C-KHEZ tovarne u In in Brtfu
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušene modele strešnikov z .eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in (idno opeko. — Na željo ie pošlje takoj ^	popis in ponudba!
Večja količina dobrega
gnofa
od tovarniških odpadkov se ceno proda na veliko in tudi na posamezne voze v TOVARNI ZA KLEJ V LJUBLJANI.
AGRARNI BIRO
Dipl. agr. A. JAMNIK, Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 7/1., nasproti glavne pošte.
Strokovni nasveti, preskr-bovanje vseh vrst kmetijskih potrebščin, pomoč in posredovanje pri vnovčevanju.
—	Turbine na veter, brzo-parilne naprave, motorji, žitočistitni in drugi stroji. Priprave za varno in lahko nakladanje sodov, gnojila, kemikalije, sredstva za osu-šitev kleti in stanovanj itd.
—	Vprašanjem za strokovne odgovore je priložiti 22 Din (8 lir), kdor želi potom Agrarnega biroja kaj kupiti, priloži za odgovor 2 Din.
1	meter domačega platna!
da tovarna ŠINKOVEC, Grosuplje, za
2	kg prediva ali 14 kg godenega oziroma 20 kg surovega lanišča.
JU60HETAUJA", Ljubljane
izdeluje vse vrste bakrenih kotlov, nadalje vseli vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno-inštalacijska dela. Znižane cene.
Točna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
kiiSQHBaBBaBBCBHBBBBBBBBBBBBBHBBH£BBBflSBBBBBBBBBBBB
■HBBBBflBflflBBBBBBI!
3
Delniška glavnica:
Din 50,000.000-— Rezervni zakladi! ca. Din 10,000.000--
Lf
m
SE
Črnomelj
PRIPOROČA. ZA.
> Centrala: EJUBLjAMA,
PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	MeUkovič
Celje	1 Kranj
rib'
KREDITNA
Dunajska
BANKA
Mai
»or
Novi Sad Ptuj
Sarajevo
Split
Trst
cesta
AGENCIJA: Logatec
Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA Telefon št. 261, 413, 302, 503 in 504
VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE
m
i
Urednik: Ivan Pucelj.