vpisujemo abonma v Trstu
novost 07/0 8
redi A, K in T
nadnapisi
vitalijanskemjeziku. brezplačna tel. št. 800 214 302
vpisujemo abonma v Gorici
anrišld lirad 0481 547051 goriški urad 340 8624701
f pokrovitelj goriške sezo
center
POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo!
Prispevke lahko nakažete na posebne račune »Za obnovo bolnice Franje«
- št.26359	Banca di Cividale - Kmečka banka - št.404860
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - št.700246 Antonveneta (agencija 8 - Ul. Filzi) - št. 12970S
Primorski
SREDA, 31. OKTOBRA 2007
Št. 257(19.040) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Problema izbrisanih novi zakon ne bo rešil
Rado Gruden
Slovenska vlada se je dva meseca pred prevzemom predsedovanja Evropski uniji očitno odločila, da bo skušala rešiti problem tako imenovanih izbrisanih; to je tistih prebivalcev Slovenije, ki so jih februarja 1992 z zakonom izbrisali iz seznama stalnih prebivalcev. Brez bivališča je ostalo približno 18 tisoč ljudi, ki po plebiscitu decembra 1990 v naslednjem letu niso zaprosili za slovensko državljanstvo. Z izgubo stalnega bivališča so ostali tudi brez dela, socialnega in zdravstvenega zavarovanja.
Problem izbrisanih torej obstaja že več kot 15 let, slovenska politika pa ga v tem času ni bila sposobna ali pa ga ni hotela rešiti. Rešitve ne bo prinesel niti ustavni zakon, ki ga je pripravila sedanja vlada. Da bi bil sprejet, potrebuje v državnem zboru dvotretjinsko večino, ki pa je skoraj zanesljivo ne bo dobil, saj ga glavne opozicijske stranke najbrž ne bodo podprle. Tudi v sami vladni večini ustavnemu zakonu nasprotujejo v Desusu.
Dejstvo je, da bi Slovenija ta problem lahko že rešila, če bi le obstajala politična volja. Ustavno sodišče je namreč spomladi leta 2003 (11 let po izbrisu) odločilo, da je bil takratni zakon neustaven in izbris nezakonit. Za popravo krivic je ustavno sodišče parlamentu postavilo rok šestih mesecev.
Toda odločba ustavnega sodišča je še danes mrtva črka na papirju, problem izbrisanih pa že vsa ta leta negativno vpliva na podobo Slovenije na področju človekovih pravic in tudi najnovejši predlog zakona, ki ga je pripravila slovenska vlada, k izboljšanju te podobe ne bo prispeval.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT)
SOVODNJE - V dvorani Zadružne banke ustanovni občni zbor SDGZ za Goriško
Gospodarstveniki spet vsi pod isto streho
Veliko zadovoljstvo ob ponovni združitvi po letih ločevanja
Medja vas - Zaskrbljenost zaradi omejitev na zaščitenih območjih
Občina naj ukrepa
Poziv z javnega srečanja Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev
MEDJA VAS - Občina Devin-Na-brežina naj ukrepa - tudi s prizivom na Deželno upravno sodišče - proti sklepu deželne vlade Furlanije Julijske krajine,
ki v varianto k regulacijskemu načrtu uvaja dodatne omejitve na zaščitenih območjih pri Štivanu, Medji vasi in Cero-vljah v škodo kmetovalcev. Zahteva iz-
haja iz predsinočnjega srečanja v Medji vasi v organizaciji Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev.
Na 8. strani
SOVODNJE - V dvorani Zadružne Banke Doberdob in Sovodnje je bil v ponedeljek zvečer ustanovni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za goriško pokrajino. Udeležilo se gaje lepo število slovenskih gospodarskih operaterjev Goriške, uvodno poročilo pa je imel deželni predsednik SDGZ Boris Siega. V razpravi je bilo zaznati zadovoljstvo, da je po več letih ločevanja prišlo do ponovnega poenotenja organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Italiji. Občni zbor je tudi izvolil nov pokrajinski odbor SDGZ, ki ga sestavlja 21 članov. Ta bo iz svoje sredine na prvi seji izvolil po-krajinjskega predsednika organizacije.
Na 17. strani
Za Sturma razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev brezplodna
Na 3. strani
Železarna: ura dostojanstva delavcev v občinskem svetu
Na 9. strani
V Miljah predstavili rezultate čezmejnega projekta Mapsharing
Na 10. strani
Odstopil odbornik za kulturo pri občini Tržič Stefano Piredda
Na 16. strani
nova gorica - V domu upokojencev
Slovenska rekorderka
ima častitljivih 108 let
NOVA GORICA - V novogoriš-kem domu upokojencev je bilo včeraj praznično, saj je 108 let dopolnila najstarejša Slovenka, Katarina Marinič, rojena v Desklah. Ob jubileju so ji pripravili bogat kulturni program, čestitali pa so ji tudi župana Nove Gorice in Kanala ob Soči ter predstavnik ministrstva. Katarina je bila priča življenju v dveh tisočletjih in treh stoletjih, že več kot desetletje pa je novogoriški dom upokojencev njen drugi dom. Kot v mladosti tudi zdaj živi skromno: kavo s kruhom za zajtrk In močnik zvečer, tako kot včasih, ko je bilo pri hiši devet otrok.
Na 18. strani
italija - Vlada sprejela sveženj zakonskih osnutkov o varnosti Vrsta strožjih kazni Uvaja se arhiv DNKpodatkov - Podaljšanje roka zastaranja - Večje pristojnosti za župane in prefekte		
RIM - Italijanska vlada je na včerajšnji seji sprejela sveženj zakonskih osnutkov na področju varnosti. Gre za ukrepe, ki uvajajo tu di vrs to os trej ših kaz ni pri ne ka te rih kaz -nivih dejanjih (npr. pri ponarejanju bilanc), dalje podaljšujejo rok zastaranja kaznivih dejanj, povečujejo pristojnosti županov in pre-fektov glede varnosti ter uvajajo tudi arhiv z DNK podatki. Ukrepe je novinarjem orisal no tra nji mi nis ter Gi u li a no Ama to ( na sli ki ANSA), ki pričakuje tudi podporo opozicije. Prvi odzivi slednje so negativni, ugodno oceno o ukrepih pa je podal predsednik Vsedr-žavnega združenja italijanskih občin (Anci) Leonardo Domenici. Na 7. strani	áJ à > ) «tir	
2
Torek, 30. oktobra 2007
MNENJA, RUBRIKE
/
OGLEDALO
Vzemimo si čas za to naše živ
Ace Mermolja
Ijenje


Mislim, da je to primeren dan pred praznikom, ko lahko spregovorimo o smrti. Spominjamo se pokojnih, obiščemo njihove grobove, nekateri zanje molijo, drugi obudijo kak star dogodek, ki je s pokojnim povezan. To pa j e vse, kar vemo o smrti.
Nihče se iz smrti ni vrnil in za to ni prič, kaj je po smr ti ali kaj se v resnici s smrtjo dogaja. V posmrtno življenje lahko verjameš, a ga ne moreš fotografirati. Dokazov, da posmrtnega življenja ni, tu di ni ma mo, za to se lah ko usta -vi mo pred pra gom smr ti.
Smrt je objektivno prehod, to, kar ve mo o tem pre ho du, pa je, kakšen je naš odnos do njega, skratka, lahko proučujemo človekov odnos do smrt i. Mi na nek način smrt pričakujemo, vemo, da je ne iz bež na in ko pri de za dru -ge, se ob mrtvem vedemo na tak ali dru ga čen na čin.
Lahko mrtveca pokopljemo s ci vil nim ali cer kve nim po gre -bom. Na vasi se še ljudje združujejo ob spominu na mrtvega. Nekoč j e slednji ležal nekaj dni na parah v sobi, kjer je navadno spal. Danes so prostori, ki hranijo trupla do po gre ba ze lo hlad ni, asep -tič ni in bre zo seb ni. V mes tu so -sed ne ve, da je nekdo umrl v bližnjem stanovanju. Bolečino za rajnkim prebolimo v sebi vedno bolj sami.
Obstajajo zgodovine smrti, izjemno znano je napisal francoski zgodovinar Philipe Aries. Seveda Aries ni pisal o smrti kot taki, ampak prav o odnosu ljudi do nje. Vsako civilizacijsko in kulturno obdobje je imelo svoj odnos do smrti. Plemenske in agrarne družbe so smrt odpravile z ritualom. Ljudje se v bistvu smrti niso pretirano veliko posvečali. Do nje niso imeli posebnih strahov: bila je kot let ni ča si, ki si iz po mla di sle -dijo do zime in novega leta. Smrt no vo ro jen čkov je bi la obi čaj na. Zgodilo se je celo, da je v vasi prišla lakota, ker so zdravniki pričeli zdravili infekcije novorojenčkov (penicilin), posestva pa so os ta la is ta. Dru ži ne so mo ra le z is ti mi mož nost mi na si ti ti ved no večje število otrok. Tak pojav so poznali tudi na Krasu.
Da nes je naš od nos do smr -ti iz ra zi to dru ga čen. Mis lim, da je smrt pri sot na med na mi, kot ni bila še nikoli v zgodovini človeštva.
Kot sem zapisal že v prejšnjem Ogle da lu, nam so dob nost jemlje čas in smisel za čustva, za spo min, za di a log z dru gi mi, za -čenši z lastnim partnerjem in s sinovi. Bistvo je, da v svetu znanosti in tehnike, ki se vklapljata v logiko kapitala, dobro funkcioniramo, smo us peš ni, slu ži mo, smo opaz ni itd.
Sodobna mitologija živi od denarja in vidnosti. Za vlogo denarja, ki človeka reificira, so vede li že v Pre šer no vem ča su in prej. Glede vidnosti so mogotci kvečjemu pozirali pred kakim modnim slikarjem, ki jih je por-tre ti ral. Da nes so dru gim lah ko vidni preko časopisov, televizije in pred vsem pre ko in ter ne ta. Por -tre ti veljakov dosegajo množice in so funk ci o nal ni tre nut nim po tre -bam. Funkcioniranje, denar, vidnost in še kaj nas mečejo iz sebe v svet, ki pa nas sprejema s hladnostjo stroja. Ni namreč naloga znanosti in tehnike, da se ukvarjata s čustvenim svetom. Tako postajamo intimno vedno siromašnejši, nebogljeni in tudi ranljivi.
Mejo med dobrim in zlim je zamenjala alternativa uspešnosti ali ne us peš nos ti. Nev ro ze, ki so
sledile občutku krivde, je zamenjala depresija, ker nismo dosegli pričakovanih ciljev. Cilj pa se po svoji naravi izmika doseženemu ta ko, da ga mo ra mo ne pre ne ho -ma zasledovati. V naši predstavi ali igri življenja, ki poteka brez od mo ra, je torej ve li ko sla bih ob -čutkov in slabih zdravil zanje, kot so tabletke proti depresiji in ank-si oz nos ti, al ko hol, ci ga re te, ma -mila vseh vrst: naravnih in kemičnih. Predvsem pa gospoduje v praznini, ki nas spremlja, smrt.
Depresija se tesno veže na iz-ra zit ob ču tek smr ti, na strah pred njo. Normalno in torej nepanič-no in nenapeto doživljanje smrti zahtevajo mir v sebi, ljubezen do se be in dru gih, sa mo spoš to va nje in občutek, da je v vsakem trenutku, ki nas loči od smrti, nek smisel, neka polnost, skratka, veselje nad življenjem. Toliko večje naj bi bilo to veselje, ker je življenje enkrat no in krat ko in ven dar edi no, kar je res nič no po memb no.
Prepogostokrat pa nam "odsotnost", ki nas obdaja, preprečuje takšno blaženo stanje. Da bi do tega stanja prišli, zahajamo h psi-ho lo gom, psi ho ana li ti kom, k spo -ved ni kom ali v ori en tal ske aš ra -me. Za že le no pa tež ko do se že mo, ker so zu na nji pri tis ki moč nej ši, splošno kulturno okolje nasprotno "notranji" blaginji. Za tehnično funk ci onal nost so pri mer nej -še ta blet ke ali pa beg v pre ti ra no de lo, iz ogi ba nje sa mo ti, na ku po -val na mrz li ca, mi sel na bo do če počitnice, na prihodnji avtomobil, na no vo po hiš tvo, skrat ka, na nov nakup. Sam zase vem, da j e želja pomembnejša od predmeta. Ko stvar kupiš, želja kmalu umre. Naveličaš se avtomobila in novih čevljev. Iščeš novo izložbo ali pa sko čiš v ba zen de la, da le ne bi imel kaj pro ste ga ča sa za raz mis -lek. Vanj se namreč vrine smrt.
Tako je strah pred smrtjo ena iz med naj bolj do bi čko nos nih industrij na svetu. Odkar je medicina pričela s preventivo, se je za mno ge pre ven ti va spre me ni la v obsesijo. Ljudje tavajo od zdravnika do zdravnika, od pregleda do pre gle da, od le kar ne do le kar ne. Vse, kar se v te le su zga ne, zras te, zaboli, postane povod za krik k pomoči. Odgovor seveda drago sta ne, saj nas ča ka mre ža spe ci a -listov, vračev, obdelovalcev duš itd. Le strah pred smrtj o ne po-pus ti. Iz ne bi mo se ga za tre nu tek, ko nam javijo, da smo zdravi, to pa mal o traj a. Zase vem, da sem naj mirnejše trenutke v življenju pre bil, ko sem se vr nil do mov iz bol niš ni ce. Po hu di bo lez ni se mi je svet za kak mesec posmejal. Potem so se pričeli zgrinjati novi oblaki in kosa je pričela žeti travo okoli mene. Tudi smrt je potroš-niš ko bla go, pred met med pred -meti. Je strašilo, ki plaši, strah pa poganja novo kupčijo.
Ko sem to ugotovil, seveda ni mam po seb nih zdra vil pro ti smr ti ozi ro ma pro ti pre ti ra ne mu strahu pred njo. Strah je pač cena, ki jo plačujemo modernizaciji in napredku. Ko pa mi pravijo, da je po treb no ved no gle da ti na -prej, po mis lim, da se nam v tem po gle du lah ko pri ka že za me gli -co zid. Ne bi se bilo včasih bojje ustaviti, zadihati lastno življenje in slišati glas tišine, ki zaobjema nas in svet v njegovi polnosti? Ko položimo krizantemo na grob, naj po mis li mo, da smo ži vi, tu di če pada na ciprese hladen dež. Živi smo in tega življenja ne gre zapraviti v hazardu sveta. Vzemimo si čas za to naše življenje in poglejmo vanj, torej vase: brez naprezanja, kaj nas čaka za jutrišnjem ovinkom. Morda to kaj pomaga...
CERKEV - V Sloveniji danes dan reformacije
Začetnik protestantizma Martin Luther, v Sloveniji osrednja osebnost Trubar
LJUBLJANA - V Sloveniji je 31. oktober državni praznik, dan reformacije. Ob tej priložnosti je evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar st. za STA povedala, da sta Martin Luther in protestantizem s spodbujanjem prevajanja Svetega pisma v narodne jezike svetopisemsko sporočilo približala tudi preprostim ljudem. Katoliški teolog Janez Juhant pa je pojasnil, da je protestantizem različica krščanstva, ki je nastala zaradi potrebe po prenovi krščanstva. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, pa tudi prvo omembo pojma Slovenec.
Kerčmarjeva je v pogovoru opozorila, da so imeli pred reformacijo do svetopisemskega sporočila zaradi znanja latinščine dostop le duhovniki. "Ti so lahko to izkoriščali v svoje gmotne osebne ali cerkvene interese," je poudarila.Duhovni-ca je pojasnila, da se je skozi stoletja "v prvotni krščanski nauk pripeljalo veliko navlake". Po njenem mnenju ni bilo več poudarka na duhovnosti, temveč le na želji po materialnih dobrinah na račun vere. "Luther pa je opozarjal na to," je dodala.
Kerčmarjeva je prepričana, da protestantizem ne bi smel ostati na razvojni stopnji iz 16. stoletja. "Reformo potrebujemo tudi danes," je poudarila in dodala, da v sodobnem svetu izziv za protestantizem ni le duhovna poglobitev, temveč tudi osveščanje ljudi. "Potrebno je izboljšati naš odnos do narave in soljudi," je dejala.Spregovorila je še o krizi duhovnosti in s tem tudi protestantizma v bogatih, gospodarsko razvitih državah. Pri tem je izpostavila Luthrovo domovino Nemčijo. Po njenem mnenju je v tej državi duhovnost zaradi liberalizma začela upadati.
Kolikor ve, je Slovenija edina država, kjer je dan reformacije dela prost dan, je dejala Kerčmarjeva. To se ji zdi zelo hvalevredno. "A osebno imam občutek, da so evangeličani skozi vse leto v ozadju, okrog 31. oktobra pa se sproži plaz," je poudarila in dodala, da takrat "protestanti naenkrat pridejo v prvi plan".
Po uradnih podatkih je v Sloveniji evangeličanov približno 20.000, dej avnih pa j ih j e okrog 10.000 do 12.000. Vejika večina jih živi v Prekmurju in so organizirani v 13 cerkvenih občinah. Kerčmarjeva je opozorila, da slovenski evangeličani niso verska skupnost, "ampak smo cerkev v vsakem pomenu besede". Ne želimo ostati manjvredni, je dodala. Po njenih be-
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (na sliki levo), začetnik pa je bil Martin Luther (spodaj)
sedah je velika nevarnost za protestantizem v Sloveniji ta, da se prekmurski evangeličani s preselitvijo v druge slovenske kraje stapljajo v katoliško okolje in opuščajo protestantizem. Zato predlaga, da bi evangeličani, poleg cerkva v Ljubljani in Mariboru, dobili prostor za cerkev tudi na Gorenjskem in Primorskem.
Janez Juhant pa je dejal, da je bilo za pojav protestaniz-ma več razlogov. Najprej duhovni s težnjo k poglobitvi verskega življenja v družbi, nato filozofsko-teološki z individualiza-cijo krščanstva in bojem proti pretirani vlogi razuma v cerkvenem nauku ter slednjič organizacijski z zavzemanjem za odpravo zlorab v Cerkvi. "Taka usmeritev je zelo pripomogla k moderni individualizaciji cerkvenega in družbenega življenja, kar danes postaja problem," je prepričan teolog. "Po drugi strani je protestantizem spodbudil Katoliško cerkev k prenovitvi v 17. stoletj u in spet v 19. ter 20. stoletj u," j e še poudaril Juhant. Po njegovem mnenju je bila ideja protestantizma tako drugod po Evropi kot tudi na Slovenskem predvsem verska, čeprav je sprožila tudi procese jezikovne in narodne identitete. "Bolj kot dan reformacije se mi zdi pomemben v smislu evangeličanskega nauka Veliki petek, ki bi kot v drugih državah lahko bil osrednji verski praznik obeh Cerkva, še posebej danes, ko je v ospredju dialog ver in kultur," je prepričan Juhant.
Profesor za biblijsko teologijo Martin Luther je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Tako se je začelo reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve katoliške cerkve, pa tudi do nastanka novih cerkva.
Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
V Sloveniji je dan reformacije državni praznik od leta 1992. (STA)
PISMA UREDNIŠTVU
Za uspešno nadaljevanje dela na Univerzi na Primorskem
Menim, da je prav, če se kot starejši občan oglasim v zvezi z bližnji odhodom Lucije Čok z mesta rektorice Univerze na Primorskem. Prepričan sem, da ne pišem samo v svojem imenu, najbrž pa mi veteranske reference dajejo določeno prednost. Lucijo Čok poznam še iz časa, ko je bila mlado očarljivo dekle, ki je obiskovalo koprsko gimnazijo. Hvalil jo je med drugimi profesor Peter Martinc, čudovit ravnatelj in pedagog, s katerim sem imel redne stike.
Posredno sem spremljal njene univerzitetne študije, občudoval njene rezultate in prirojeno smelost. Lucija Čok je že po naravi iniciativna, zagnana, dosledna v svojih načrtih, kar je bistveno za pionirje. To se je pokazalo tudi, ko so jo upravičeno izvolili za prvo rektorico Univerze na Primorskem. Z veseljem sem prej podpisoval »Pisma o nameri« za ustanovitev te
prepomembne primorske in obmorske institucije. Spominjam se pogovorov, ki sem jih imel že pred več kot 30-imi leti s tedanjim tržaškim županom Marcellom Spaccinijem in mu namignil o taki težnji izhajajoč iz dejstva, da je bil Trst že dolga desetletja nazaj, v času avstro-ogrske monarhije, predviden kot sedež prve slovenske univerze in ga med drugim opozoril, da je slovenski jezik že leta 1904 domoval na neapeljskem univerzitetnem inštitutu za orientalske vede. Nekaj je vedel, nekaj ne, na koncu pa se je odrezal s trditvijo, da bi bilo pač normalno, če ti tudi Koper kot slovensko središče na morju (seveda skupaj z manjšino) imel svojo univerzo tako kot na drugi strani Trst.
Lucija Čok: težko je izbrati atribute za njene napore. Dejal bi, da jih je premalo. Spomniti bi se je morali vselej; ne glede na to, da ji želim še veliko uspešnik prizadevanj ne le na koprski univerzi, marveč na vsem Primorskem, pa tudi v Sloveniji. Koprska univerza je sinonim marsičesa: enotne Primorske, seveda skupaj z Goriško, njenega celovitejšega razvoja, morja, skratka odprtja v svet. Ne le z oknom,

z odprtimi vrat(m)i, kakor smo naglašali, ko se je v Koper konec šestdesetih let pojavil prvi vlak.
In Lucija Čok je pri vsem tem, neposredno in posredno, tako rekoč motivno, bila steber. Denimo, da je bila včasih prenagljena (Armeria in Foresteria pri čemer je zanimivo, da sta to komplementarna izraza), toda kdo ne bi bil. Na pol zgrajeni objekt, ni objekt. Zlasti univerzitetni ne. Lucija Čok je bila nepopustljiva, konec koncev v korist njene regije in vse države ter vsega visokošolskega študija.
Novemu rektorju, ki mu že vnaprej čestitam, želim, da bi učinkovito nadaljeval njeno delo. O tem sicer ne dvomim.
Lucija Čok, srečno!
Miro Kocjan, koprski častni občan
/
ALPE-JADRAN
Torek, 30. oktobra 2007
3
PALERMO - Zakonodaja med državo, deželami in EU v letu 2007
Predsednik Tesini o federalnem senatu dežel
Predsednik deželne skupščine o statutu o avtonomiji Furlanije Julijske krajine
TRST - Deželni sveti bodo izvolili tako imenovani »federalni senat dežel«, novo zakonodajno zbornico, ki naj bi se porodila iz ustavne reforme, s katero naj bi pre segli seda njo dvo -dom no zako no daj no ure di tev. Za tovrstno reformo se poteguje parlamentarna večina, opozicija pa ji ne nasprotuje.
Ta ustavni namig je izšel v Paler-mu med predstavitvijo Poročila 2007 o zakonodaji med državo, deželami in Evropsko unijo, ki se je je kot koordi-na tor kon feren ce predsed ni kov de žel -nih svetov udeležil tudi predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Alessandro Tesini. Ob tej priložnosti je Tesini med drugim tudi razpravljal o novem statutu o avtonomiji dežele Fur-lanije-Julijske krajine z predsednikom poslanske komisije o institucionalnih zadevah Lucianom Violantejem, s članom te komisije Robertom Zaccario in s predsednikom senatne komisije za ustavne zadeve Enzom Biancom.
Novi statut o avtonomiji Furlani-je-Julijske krajine predstavlja model tudi za druge dežele, ki bi hotele pridobiti večjo in novo avtonomijo, je bilo ugotovljeno. Nova avtonomija naj bi zade vala predvsem davč ni sek tor, pa tudi druge oblike upravljanja. Novi statut Furlanije-Julijske krajine zna biti tudi vo di lo za podob ne ukrepe dru gih dežel s posebnim statutom. Izpostavljeno je bilo tudi dejstvo, da so bile tokrat prvič - po odobritvi deželnih statutov - obravnavane teme regionalnos-ti in poseb nih avtono mij v spre me nje -nem italijanskem in evropskem kontekstu.
Tesini je med svojim posegom omenil, da ostajajo odprta nekatera pomembna vprašanja, kot na primer nesprejemljivi duplikati organov, ki sprejemajo odločitve. V trenutku, ko bodo de že le pos tale zako no daj ni or gani in bo parlamentu ostala izključna pristojnost nad zade vami, ki jih do lo ča ustava, ne bo mo go če več ob držati ve li ko šte vilo zako no daj nih teles, ker bi to us -tvarilo le zmedo. Ustavna reforma predstavlja zasuk, ne le gle de zni žanja šte vila par la men tar cev in raz lič nih obveznosti obeh vej parlamenta, temveč poverja deželnim svetom izvolitev federalnega senata dežel. Violante in Zaccaria sta predlagala, naj bi bili predsedniki deželnih svetov polnopravni člani federalnega senata dežel, s čemer se je Tesini v imenu konference predsednikov deželnih svetov tudi strinjal.
Predsednik deželnega sveta FJK Tesini (v sredini) se je včeraj v Palermu udeležil razprave na predstavitvi Poročila 2007 o zakonodaji med državo, deželami in EU
JUBILEJ
Dvajset let
založbe Wieser
Lojze Wieser
CELOVEC - Čeprav je bila založba Wieser uradno ustanovljena šele 6. decembra 1987, je uspešen založnik Lojze Wieser praznoval okroglo obletnico in več kot 600 (!) izdanih knjig dober mesec prej - preteklo nedeljo v Musilovi hiši v Celovcu.
Na slovesnosti ob 20. obletnici ustanovitve založbe je pisatelj in literarni kritik Adam Zielinski založniku tudi izročil ček, vreden 15.000 evrov, s katerim bo Lojze Wieser uresničil nadaljnje tri knjižne projekte. Med prave bisere založbe Wieser pa sodi serija žepnih knjižic »Europa erlesen - Evropo prebrati«. (I. L.)
KOROŠKA - Skupno zastopstvo koroških Slovencev
Za Sturma razprava o tem odveč
Predsednik ZSO je na svoji spletni strani ugotavljal, da se o tem v prazno govori že več kot 15 let
CELOVEC - Medtem ko je na zadnji seji parlamentarne komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Državnega zbora Republike Slovenije velika večina razpravljavcev iz vrst slovenskih organizacij (NSKS, EL, SKS) podprla oblikovanje skupnega zastopstva koroških Slovencev, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm ne vidi potrebe po takšnem zastopstvu. Na svoji spletni strani Sturm, ki se omenjene razprave v DZ ni udeležil, poudarja, da je razprava o tej tematiki stara že več kot 15 let, svoj komentar pa zaključuje z ugotovitvijo, da je razprava okoli skupnega demokratičnega zastopstva pravzaprav odveč in da so to samo »prazni kilometri«.
V svojem komentarju predsednik ZSO med drugim ugotavlja, da člen 7 Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955 jasno določa pravico slovenske manjšine »do lastnih organizacij« in daje pravica do organiziranosti ena izmed osnovnih pravic demokracije. Tudi Okvirna konvencija Sveta Evrope o zaščiti na-
Marjan Sturm
rodnih in jezikovnih skupnosti zagovarja koncept pluralnosti.
Sturm s tem v zvezi tudi kritizira Komisijo DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu: »Po mojem dela to napako, da se sploh ukvarja s tem vprašanjem in na ta način to razpravo sploh drži pri življenju,«. Predsednik Zveze slovenskih organizacij še pristavlja, da naj koroški Slovenci »ne izgubljajo energije na popolnoma stranskih tirih«.
O skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev so sprego-
Matevž Grilc
vorili tudi na nedavnem deželnem kongresu Enotne liste (EL), zbirne stranke koroških Slovencev. Tako predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (-NSKS) Matevž Grilc kot tudi predsednik Skunosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik sta se ob tej priložnosti lotila tega vprašanja in poudarila potrebo po takšnem telesu. Grilc je s tem v zvezi celo menil, da so sedanje narodne organizacije koroških Slovencev preživete in da jih je preveč, Sadovnik pa je menil, da je v skupnem zastopstvu mogoče udeja-
Bernard Sadovnik
njiti pluralnost znotraj slovenske narodne skupnosti na Koroškem, če se organizacije domenijo, da v pomembnih narodnostnih vprašanjih nastopajo navzven skupno in predvsem enotno.
Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik pa je celo menil, da koroški Slovenci že imajo skupno zastopstvo -namreč Enotno listo, kajti slednja dokazuje, »da se ljudje različnih nazorov skupno in enakopravno prizadevajo za iste cilje«.
Ivan Lukan
EVROPSKA UNIJA - Gensko spremenjeni organizmi
Slovenija glede GSO razume tako Avstrijo kot Evrosko komisijo
PORTOROŽ - Za obdobje 2007 - 2013
Pridobivanje sredstev EU za projekte na Jadranu
BRUSELJ - Slovenija se je glasovanja v Svetu EU glede predloga Evropske komisije, ki bi Avstriji prepovedal nadaljevanje zaščitne klavzule glede dveh gensko spremenjenih vrst koruze MON810 in T25, vzdržala zato, ker razume tako Avstrijo kot tudi Evropsko komisijo, je za STA pojasnil slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki se v Luxembourgu udeležuje zasedanja Sveta EU za okolje. Dodal je, da je treba "upoštevati tudi možnost morebitnih sankcij" s strani Svetovne trgovinske organizacije (WTO).
Podob nik je podob no kot predsedujoči, portugalski minister za okolje Francisco Nunes Correia pouda ril, da gre za prob lem trans -parentnosti. Correia je dejal, da so ministri javnosti poslali nejasno oziroma dvoumno sporočilo: po eni strani je večina držav vendarle glasovala proti predlogu komisije, a ta
ima sedaj možnost, da sprejme odločitev po svoji presoji. Kvalificirana ve či na na mreč ne za ne pro ti ni bi la do seže na.
Po njegovem mnenju so države proti komisiji in v korist Avstrije glasovale iz dveh razlogov. Ena skupina držav zato, ker so že a priori proti gensko spremenjenim organizmom (GSO), druga skupina pa za to, ker menijo, da je treba spoštovati posebne interese držav članic.
Kot so povedali viri, naj bi komisija v prihodnjih dneh Avstrijo še enkrat pozvala, naj odpravi zaščitno klavzulo. Skladno s komitološ-kim postopkom sicer komisija ponavadi odobri uporabo GSO, če o tem Svet EU ne sprejme odločitve.
A Avstrija je včeraj dobila precej višjo podporo od pričakovanj, zato je njen okolj ski mi nis ter Jo sef Proll že napovedal, da bo komisijo "opozoril" na visoko podporo držav
članic. Komisar za okolje Stavros Dimas je tako poudaril, da je komisija "seznanjena" z visokim številom glasov proti njenemu predlogu.
Zaradi avstrijskih zaščitnih ukrepov glede GSO so med drugim ZDA, Kanada in Argentina EU tožile pred WTO. Ta je presodila, da obrazložitev zaščitne klavzule s strani Avstrije ni zadostna, zato je državi postavila rok do 21. novembra, da predstavi nove argumente. Avstrija pripravlja študijo o tem, ki pa naj bi bila zaključena ravno oko li tega da tuma. Di mas zato na naslednjem okoljskem Svetu EU, predvidenem za december, pričakuje tako predstavitev študije kot tudi odziv Avstrije.
Če Avstrija novih argumentov ne bo predstavila pravočasno, bi to v praksi pomenilo, da mora država odpraviti omejitve do 21. novembra, sicer grozi uniji kazen s strani WTO, pojasnjujejo viri. (STA)
PORTOROŽ - V finančni perspektivi za obdobje med letoma 2007 in 2013 je za več kot 400 projektnih programov v državah Evropske unije namenjenih kar 864 milijard evrov, je na včerajšnjem seminarju z naslovom Kako pridobiti sredstva EU za projekte v okviru Partnerstva za Jadran v Portorožu povedal slovenski državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Mitja Bri-celj. Ob tem je dodal, da te programe financiranja spremlja še vrsta različnih podpornih finančnih instrumentov.
Bricelj je še povedal, da se bodo lahko za omenjena sredstva potegovale ustanove, ki ustrezajo kriterijem in imajo usklajene programe z državnimi prioritetami za upravljanje s skupnimi morskimi območji. Prav to je osnovna naloga tristranske komisije, ki ji Slovenija predseduje do julija 2009, in ki jo želijo še v tem letu razširiti tudi na BiH, Črno goro, Albanijo in Grčijo.
Na novinarsko vprašanje, če obstajajo kakšne prednostne usmeritve, kot so turizem, pomorstvo ali varstvo oko-
lja, je Bricelj odgovoril, da so prednostne usmeritve v tem času že zelo jasno postavlje ne. Kot je pojas nil, gre za vse programe, ki zmanjšujejo vplive rasti pomor ske ga pro me ta, vse ukrepe za preprečevanje nesreč na morju, ki bi lahko povzročile onesnaževanje. Tu gre tudi za zelo aktualen problem vnosa tuje-rod nih vrst zara di balast nih vo da in na -črt upravljanja z balastnimi vodami. Med programi je tudi celovito upravljanje z obalo in morskimi viri, ki pa se ne konča z nacionalnimi mejami in mora biti čezmejno usklajen, je dejal Bricelj in dodal, da imajo našteti projekti najvišjo prioriteto in konsenz.
Seminar sodi v okvir srečanja tristranske podkomisije za upravljanje balastnih voda, v kateri so predstavniki Slovenije, Italije in Hrvaške. Namen seminarja je po besedah Briclja predstaviti novo finančno perspektivo in celoten spekter evropskih programov financiranja, s posebnim poudarkom na programih, iz katerih bo moč financirati projekte v območju Jadrana. (STA)
4
Sreda, 31. oktobra 2007
GOSPODARSTVO
/
ZIMSKI TURIZEM - Na Žlebeh bodo januarja odprli novo kabinsko žičnico
Za • v • v •	•
novimi zicnicami kmalu do povezave s Slovenijo
Žičnica od koče Gilberti do Prevala pa naj bi bila končana decembra prihodnjega leta
KLUŽE - Nova kabinska žičnica z avtomatskim priklopom bo v smučarskem središču Na Žlebeh začela delovati januarja 2008, v primerjavi s staro žičnico pa no njena zmogljivost štirikrat večja. Poleg tega naj bi do decembra prihodnjega leta zaključili tudi z deli na žičnici Funiflo-r od koče Gilberti do sedla Golovec Imela bo dve kabini, v vsaki pa bo prostor za sto ljudi. Od tam bo približno 250 metrov dolga pot vodila na Preval na meji s Slovenijo, od koder bo mogoča povezava s ka-ninskimi smučišči na slovenski strani.
Nova kabinska žičnica, ki bo vodila iz doline in jo bodo kot rečeno odprli ja-nuarj a, bo imela 25 kabin s 16 po mesti. Zamenjala bo staro žičnico, ki so jo postavili leta 1970 in je dejansko že povsem neprimerna za sodobno smučarsko središče. Čeprav ne bo več delovala, pa bo do prihodnje jeseni, ko jo bodo podrli, smučarje še spominjala na del zgodovine tega območja. Včeraj si je področje iz helikopterja ogledal tudi predsednik FJK Riccardo Illy, da bi preveril napredovanje del, ki jih financira Dežela.
Staro kabinsko žičnico bo januarja 2008 zamenjala sodobna žičnica, s katero bodo štirikrat povečali zmogljivost
PRISTANIŠČE TRST - Obračun za prvih devet mesecev letošnjega leta
Naraščanje prometa se nadaljuje
Edina postavka, kjer beležijo upad, je pretovor nafte - Pozitivni podatki za pretovor vseh vrst blaga in glede števila potnikov
V tržaškem pristanišču še naprej narašča pretovor kontejnerjev
kroma
SLOVENIJA - Tudi oktobra se rast cen nadaljuje
Mesečna inflacija 0,7, letna pa kar 5,1 odstotna
LJUBLJANA - Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se oktobra znova zvišale, so v prvi objavi sporočili iz državnega statističnega urada. V primerjavi s septembrom so se v povprečju zvišale za 0,7 odstotka, medtem ko so oktobra lani beležili deflacijo in so se cene znižale za 0,8 odstotka. Letna rast cen se je zvišala na 5,1 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 1,5 odstotka. Povprečna 12-meseč-na rast cen se j e zvišala na 3,1 odstotka, v enakem obdobju lani je bila 2,4-odstotna.
Oktobra so podražitve zabeležili v skupinah obleka in obutev (v povprečju za 4,4 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (za 2,2 odstotka), stanovanje (za odstotek), stanovanjska oprema in izobraževanje (za 0,7 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 0,4 odstotka), raznovrstno blago in storitve (za 0,3 odstotka), alkoholne pijače in tobak ter zdravje (za 0,1 odstotka).
V skladu z napovedanimi jesen-
skimi podražitvami prehrambenih izdelkov so tudi ta mesec zabeležili močan dvig cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Hrana se je podražila za 2,5 odstotka. Najbolj so se zvišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc (v povprečju za 9,8 odstotka), olja in maščob (za 6,2 odstotka), mesa (za 2,6 odstotka) ter zelenjave (za 1,9 odstotka). Znova se je podražil kruh in drugi izdelki iz žit, tokrat za 0,7 odstotka.
Na dvig cen v skupini stanovanje so vplivale višje cene goriv in energije (v povprečju za 1,6 odstotka), vzdrževanja in popravila stanovanja (za 0,6 odstotka) ter komunalnih in drugih storitev (za 0,3 odstotka), medtem ko so cene najemnin v povprečju ostale nespremenjene. V podskupini goriva in energija so se trda goriva podražila v povprečju za 6,5 odstotka, daljinska energija za 2,3 odstotka, plin za dva odstotka ter tekoča goriva za 1,9 odstotka, medtem ko se cene električne energije niso spremenile.
Oktobra so se cene znižale v treh skupinah, in sicer rekreacija in kultura (v povprečju za 2,2 odstotka), prevoz (za 0,4 odstotka) ter komunikacije (za 0,1 odstotka), ugotavljajo statistiki. V skupini rekreacija in kultura so se podobno kot pretekli mesec občutneje pocenile počitnice v paketu (za osem odstotkov). Za 0,9 odstotka se je pocenila av-dio, video in računalniška oprema.
Na znižanje cen v skupini komunikacije so vplivale nižje cene telefonskih storitev in aparatov (v povprečju za 0,1 odstotka), medtem ko so cene poštnih storitev v povprečju ostale nespremenjene.
V enem letu so se cene najbolj povišale v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (za 13,3 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (za 7,9 odstotka), stanovanje (za 6,7 odstotka), alkoholne pijače in tobak (za 6,5 odstotka), rekreacija in kultura (za 4,9 odstotka) ter izobraževanje in stanovanjska oprema (za 3,6 odstotka). (STA)
TRST - Naraščanje pretovora v Pristanišču Trst se je nadaljevalo tudi v tretjem trimesečju letošnjega leta, kar še posebej velja za pretovor kontejnerjev in generalne tovore, medtem ko je nekoliko upadel pretovor nafte.
Po podatkih, ki jih je včeraj posredovala Pristaniška oblast, je pretovor raznega blaga v kontejnerjih zabeležil 27 odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Za 7 odstotkov je bil večji promet na Ro - Ro terminalu, medtem ko je pretovor generalnih tovorov v septembru zabeležil dodatno 6,7 odstotno rast, kar pomeni, da je bil pretovor v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim večji za 49 odstotkov.
Nekoliko slabši so podatki za pretovor nafte, kjer se negativni trend nadaljuje že nekaj časa, čeprav je bila skupna količina pretovorjene nafte le za 800 tisoč ton oziroma 2,3 odstotka manjša od tiste, ki so jo pretovorili v enakem obdobju lanskega leta.
Kar zadeva sam kontejnerski terminal, so septembra pretovorili 23 tisoč enot Teu, kar j e več kot 20 odstotno povečanje v primerjavi z lanskim septembrom. V prvih devetih mesecih so tako na kontejnerskem terminalu našteli 195 tisoč zabojnikov, kar je 22,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Podobni so podatki za Ro-Ro - Ferry, kjer so od januarja do konca septembra letos vkrcali oziroma izkrcali 167.143 tovornjakov. Tudi pri tej postavki beležijo porast, in sicer za 10 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
Pri Pristaniški oblasti pa so zadovoljni tudi s številom potnikov. Teh so septembra letos našteli približno 5 ti soč več kot sep tem bra la ni, kar predstavlja več kot 30 odstotno povečanje. Sicer je skupno število potnikov, ki se udeležujejo križarjenj in na svoji poti pridejo tudi v Trst, v prvih devetih mesecih ostalo na lanski ravni (tako lani kot letos so jih pri Pristaniški oblasti našteli približno 37 tisoč, toda lani se je sezona križarjenj s septembrom zaključevala, medtem ko je za letos koledar pristankov velikih potniških ladij zapolnjen vse do konca leta.
To pa j e jamstvo, da bo končni obračun precej boljši kot lani, tudi kar zadeva potniški promet.
Evropska centralna banka
30.oktobra 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 30.10 29.10	
	ameriški dolar	1,4407	1,4391
japonski jen		165,41	165,17
	kitajski juan	10,7632	10,7566
ruski rubel		35,5980	35,5790
	danska krona	7,4546	7,4546
britanski funt		0,69720	0,69895
	švedska krona	9,1782	9,1920
norveška krona		7,7210	7,7220
	češka krona	26,860	26,922
švicarski frank		1,6751	1,6776
	estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint		251,05	252,25
	poljski zlot	3,6381	3,6246
kanadski dolar		1,3763	1,3822
	avstralski dolar	1,5688	1,5652
bolgarski lev		1,9558	1,9558
	romunski lev	3,3437	3,3406
slovaška krona		33,351	33,278
	litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats		0,7026	0,7022
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		86,72	86,77
	turška lira	1,7179	1,7132
hrvaška kuna		7,3440	7,3505
Zadružna Kraška banka 30. oktobra 2007			
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar britanski funt	1,4597 0,7076	1,4297 0,6914
švicarski frank japonski jen		1,7035 169,2992	1,6620 161,0407
	švedska krona	9,4561	9,0038
avstralski dolar		1,6027	1,5351
	kanadski dolar	1,4064	1,3529
danska krona		7,9232	7,3114
	norveška krona	7,9232	7,5367
madžarski florint		256,9162	244,3837
	češka krona	27,5950	26,2489
slovaška krona		34,1099	32,4460
	hrvaška kuna	7,5342	7,1667
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
hrvaška kuna
30. oktobra 2007
_evro_
nakup prodaja
0,7097 7,567 ,3955 167,12 ,7037 7,836 9,357 ,5915 7,57
0,6922 7,381 1,3612 163,00 1,6617 7,643 9,126 1,5523 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
30. oktobra 2007			
Indeks MIB 30: +0,34			
delnica		cena €	var. %
AEM		2,87	-0,31
ALLEANZA		9,335	-0,41
ATLANTIA		26,95	-0,52
BANCA ITALEASE		14,57	+1,54
BANCO POPOLARE		16,3	+0,99
BPMS		4,36	+0,23
BPM		10,79	+1,45
EDISON		2,385	-0,25
ENEL		8,28	+0,28
ENI		25,18	-0,55
FIAT		21,85	+0,55
FINMECCANICA		20,27	-1,03
FONDIARIA-SAI		33,09	+0,30
GENERALI		32,62	-1,48
IFIL		7,875	-0,89
INTESA		5,44	+0,67
LOTTOMATICA		24,67	-0,80
LUXOTTICA		23,71	+0,21
MEDIASET		7,1	-0,28
MEDIBANCA		15,94	-0,44
PARMALAT		2,53	-0,16
PIRELLI		0,876	+0,52
SAIPEM		30	-1,90
SNAM		4,475	-0,95
STMICROELEC		11,83	-1,00
TELECOM ITA		2,145	-1,52
TENARIS		18,28	+0,44
TERNA		2,735	+0,50
UBI BANCA		18,77	+0,50
UNICREDITO		5,78	+1,92
Podružnica Trst	lö	ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana	
/
SLOVENIJA
Torek, 30. oktobra 2007
5
LJUBLJANA - Predlog državnemu zboru za obravnavo po rednem postopku
Vlada pripravila ustavni zakon za izbrisane
Zakon podpirajo koalicijske stranke razen Desusa, v opoziciji ga podpira SNS
LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji za obravnavo v državnem zboru pripravila predlog dopolnitve ustavnega zakona, s katerim si bodo lahko izbrisane osebe za nazaj uredile status, je na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za notranje zadeve Dragutin Mate. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršnekoli odškodnine. Poslanske skupine SDS, NSi in SLS predlog zakona podpirajo, v opoziciji pa so odzivi mešani.
Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. In sicer pod pogojem, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno, je povedal Mate. Po besedah notranjega ministra, bodo vloge obravnavali posamično. Predlog sprememb ustavnega zakona bo vlada posredovala državnemu zboru za obravnavo po rednem postopku. Spremembe zadevajo v prvi vrsti 13. člen ustavnega zakona, za katerega "predlagatelj meni, daje najprimernejši način za dokončno ureditev položaja državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ", je dejal minister Mate.
Med drugimi pogoji za pridobitev pravice stalnega prebivanja bo ta, da so prosilcem prošnjo zavrnili. Na podlagi predloga bodo prosilci lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo, je pojasnil Mate. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršnekoli odškodnine. Minister je poudaril, da bodo primere morebitnih krivic pri izdaji dovoljenj obravnavali posamično in na podlagi dokazil. Postopke bodo sprožili na prošnjo strank, rok za vložitev pa bo tri mesece od uveljavitve zakona. Predlog zakona na novo ureja tudi dovoljenje za stalno prebivanje mladoletnikov. Pogoji zanje bodo, da so bili rojeni in od rojstva živijo v Sloveniji ter da je vsaj eden od staršev pridobil takšno pravico. Vlada je predvidela tudi možnost zavrnitve prošenj, in sicer v primeru pravnomočne obsodbe prosilca za določene vrste najhujših kaznivih dejanj, prav tako pravice iz zakona ne bodo mogli pridobiti bivši pripadniki JLA, ki se niso odzvali pozivom RS, naj prestopijo v teritorialno obrambo.
Poslanec SDS Branko Grims je poudaril, da je ustavni zakon edina realna možnost za rešitev problema t.i. izbrisanih. Pojasnil je, da predlog ustavnega zakona v celoti vključuje načela SDS glede rešitve omenjenega problema. V NSi so pripravljeni po hitrem postopku sprejeti spremembe temeljne ustavne listine o samostojnos-
Izbrisani so se v boju za ureditev svojega statusa v Sloveniji podali tudi v Bruselj, vendar doslej njihov boj ni obrodil sadov
ti in neodvisnosti, je pojasnil poslanec Alojz Sok. Meni, da gre pri predlogu zakona za eno temeljnih vprašanj - kako rešiti "problem državljanstva za izbrisane".
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik pa je za STA povedal, da SLS tak način reševanja problema izbrisanih že vseskozi zagovarja. "Podpiramo zakon in upamo da bo dobil zadostno večino," je poudaril Presečnik. Poslanska skupina DeSUS za STA ni želela komentirati predloga ustavnega zakona.
"Ta zakon z nami ni bil usklajevan in ni usklajen. Ne bomo ga mogli podpreti," je dejal poslanec Zares Pavel Gantar. Miran Potrč (SD) je ocenil, da bo vlada z omenjenim predlogom ponovno razdvajala slovensko javnost, ne bo pa pripomogla k reševanju problemov. Jožef Školč (LDS) je ocenil, da želi vlada s tem zakonom preusmeriti pozornost s same odločbe ustavnega sodišča. In sicer kljub temu, da so nekateri ustavni sodniki in predsednik ustavnega sodišča dejali, da ustavni zakon ni primerna oblika za rešitev problema izbrisanih in da se z njim ne bo mogoče izogniti popravi evidentne krivice in sramote za Slovenijo.
Nasprotno pa so v SNS napovedali, da bodo predlagani zakon podprli, če bo upoštevan njihov predlog za dopolnitev člena 13i, ki izključuje pravico do odškodnine izbrisanim, tako da bo bolj strogo in jasno določal, da nihče od izbrisanih nima pravice do povračila škode. (STA)
STRANKE - Krščanski socialisti Slovenije
Zahteva po obnovi postopka proti Rožmanu
LJUBLJANA - Novoustanovljena stranka Krščanski socialisti Slovenije (KSS) je na ljubljansko nadškofijo naslovila odprto pismo glede razveljavitve obsodbe proti škofu Gregoriju Rožmanu. Ob tem dogodku je po mnenju krščanskih socialistov čas, da Cerkev spregovori tudi o moralni odgovornosti te da njih ver skih vo di te ljev in svo -ji vlo gi pri na stan ku do mob ran stva med dru go sve tov no voj no. V stran ki so tu di pre pri ča ni, da se mora postopek proti škofu Rožma-nu ob no vi ti.
Zna no je, da po voj na so diš ča niso delovala po sodobnih pravnih standardih. Razveljavitev obsodbe škofa Gregorija Rožmana je bila zato pri ča ko va na. Po tr di tev pro ces -nih napak, ki so se izvršile na sojenju, pa ne more in ne sme služiti za oprostitev njegove moralne krivde, so pre pri ča ni v KSS.
Na ra čun ško fa Rož ma na da -
nes obstaja kopica različnih in tudi nepreverjenih obtožb, zato je v interesu resnice, da se odprejo vsi arhivi in preverijo dokumenti. Vendar že do stop na zgo do vin ska dej -stva govorijo o tem, da pri škofu Rož ma nu ni šlo zgolj za nuj no so -delovanje z oblastjo, ampak za spodbujanje, moralno in politično nagovarjanje prebivalstva k priključitvi v domobranske formacije. Do mob ran ci so se v "in te re su ve re" zapletli v mreže agresorja, od njega sprejeli orožje in se potem nujno morali podrejati njegovim poveljstvom.
Če bi ostalo le pri razveljavitvi obsodbe zaradi procesnih napak, bi dilema o krivdi ali nedolžnosti po mnenju KSS z vso ostrino ostaja la. Ob šli bi tu di vpra ša nje po sa -meznikove moralne odgovornosti. Ravno zato so v stranki prepričani, da se mora postopek proti nekdanjemu škofu obnoviti. (STA)
V Mariboru so se spomnili žrtev agresije na Slovenijo
MARIBOR - Pred dnevom spomina na mrtve je bila včeraj v Mariboru ob tamkajšnjem spominskem obeležju žrtvam agresije jugoslovanske armade na Slovenijo kome-morativna slovesnost. Poleg delegacije mestne občine na čelu s podžupanom Andrejem Verličem so se je udeležili tudi predstavniki Slovenske vojske, Policije in veteranskih organizacij. Mestna občina Maribor je spominsko obeležje v Ljubljanski ulici postavila ob deseti obletnici pekrskih dogodkov, ki so maja 1991 pomenili svojevrsten uvod v desetdnevno osamosvojitveno vojno. S temi dogodki je povezana tudi prva žrtev v času osamosvajanja Slovenije. Med demonstracijami pred vojašnico, ki so se v Mariboru začele prav zaradi pekrskih dogodkov, je Josef Šimčik poskušal s skupino drugih meščanov zaustaviti kolesno oklepno vozilo jugoslovanske armade, vendar je padel pod kolesa in bil pri tem smrtno poškodovan. Poleg Šimčikovega imena sta na spominskem obeležju imeni še dveh mariborskih žrtev agresije jugoslovanske armade na Slovenijo - Roberta Hvalca in Borisa Adama. Zaradi zgodovinskega pomena pekrskih dogodkov je 23. maj eden izmed štirih spominskih dnevov mesta Maribor.
Delegacija mariborske mestne občine je položila venca tudi k spomeniku borcev za severno mejo in k spomeniku generala Maistra, nato pa se je udeležila še komemora-tivne slovesnosti ob spomeniku talcev. (STA)
Zaradi smrti delavca ovadili direktorja podjetja
SLOVENJ GRADEC - Sloven-jgraški kriminalisti so zoper 40-let-nega direktorja manjšega podjetja, ki je junija letos opravljalo krovska dela na novogradnji v Radljah ob Dravi, podalo kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Na gradbišču omenjene novogradnje se je namreč junija zgodila delovna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval 35-letni delavec iz Rogaške Slatine. Delavca so z reševalnim vozilom odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa je v začetku julija umrl. Delavec je opravljal krovska dela na strehi novogradnje, ki je bila pokrita z zaključnim slojem hidroizolacije. V času nesreče je bila folija zaradi nevihte razmočena in zelo spolzka. Med pospravljanjem orodja v kovinski zaboj, ki je bil pritrjen na žerjav, je delavec izgubil ravnotežje in padel v globino 18,6 metra. (STA)
PREDSEDNIŠKE VOLITVE - Po preštetju vseh glasovnic, ki so po pošti prispele iz tujine
Peterle in Türk zdaj tudi uradno v drugi krog
Po pošti je v tujini glasovalo 6023 volivcev, od katerih jih je velika večina glasovala za Peterleta - Drugi krog bo 11. novembra
LJUBLJANA - Državna volilna komisija (DVK) je na včerajšnji seji ugotovila, da sta v prvem krogu predsedniških volitev največ glasov dobila Lojze Peterle in Danilo Türk. Peterle j e dobil 283.412 glasov (28,73 odstotka), Türk pa 241.349 glasov (24,47 odstotka). Ker nobeden od obeh kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov, je DVK za 11. november razpisala drugi krog volitev za predsednika republike. Predčasno glasovanje bo 6., 7. in 8. novembra. Tretjeuvrščeni Mitja Gaspari je dobil 237.632 glasov (24,09 odstotka), Zmago Jelinčič 188.951 (19,16 odstotka), Darko Krajnc 21.526 (2,18 odstotka), Elena Peča-rič 8830 (0,9 odstotka) in Monika Piber-l 4729 glasov (0,48 odstotka).
Pravico do sodelovanja je imelo 1.720.481 volivcev, glasovalo pa jih je 992.245, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 57,67-odstotna. Oddanih je bilo 991.708 glasovnic, neveljavnih jih je bilo 5279 (0,53 odstotka od oddanih glasovnic).
Po pošti iz tujine je bilo oddanih 6023 glasovnic, neveljavnih pa je bilo 127 glasovnic. Med temi volivci jih je največ glasova-
lo za Peterleta (2795 glasov), sledita Gaspari (1105 glasov) in Tiirk (1046 glasov), četrti je Jelinčič (358 glasov), peti Krajnc (281 glasov), šesta Pečaričeva (189 glasov) in sedma Piberlova (122 glasov).
Predsednik DVK Anton Gašper Frantar je na seji pojasnil, da je bilo v ponedeljek štetje glasov iz tujine po pošti dolgotrajno zaradi preverjanja morebitnega dvojnega glasovanja. "Dvojnega glasovanja nismo ugotovili niti v enem primeru," je poudaril Frantar in dodal, da so se zmotili tisti, ki so pred volitvami govorili o nevarnosti množičnega dvojnega glasovanja. Frantar je tudi dejal, da DVK še nima podatkov o tem, koliko glasovnic, poslanih v tujino slovenskim državljanom po pošti, je prišlo na neznan naslov. Prav tako za zdaj še nimajo podatkov o tem, koliko slovenskih državljanov v tujini, ki so jim poslali glasovnice, je že mrtvih.
DVK je na seji tudi sklenila, da bo javna objava seznama kandidatur za drugi krog volitev v medijih v soboto, 3. novembra. Na glasovnici bo na prvem mestu napisan Peterle, na drugem pa Tiirk. (STA)
Od včeraj sta Danilo Türk in Lojze Peterle tudi uradno udeleženca drugega kroga predsedniških volitev
sta
6
Sreda, 31. oktobra 2007
PRIMORSKA
/
SEŽANA - V okviru projekta Festival prijateljstva
Pliskovica se je končno uspela predstaviti tudi doma
V okviru predstavitve bogatega delovanja te kraške vasice tudi razstava fotografij Bogdana Macarola
SEŽANA - V prijazni in idilični kraški vasici Pliskovici, kjer živi 218 prebivalcev na 107. hišnih številkah, si prizadevajo svoje lepote, značilnosti, posebnosti, kulturo in tradicijo ponesti v svet. To jim tudi uspeva, saj so se v zadnjem letu dni uspešno predstavili v Ljubljani, Celovcu in na Dunaju, v teh dneh pa še v matični občini Sežana, kjer tudi delujejo. V Kosovelovem domu v Sežani so tako priredili prireditev, poimenovano Pliskovica se predstavi, obenem pa so odprli tudi fotografsko razstavo z naslovom Pliskovica v sliki avtorja Bogdana Macarola iz Dutovelj.
Macarol, katerega druženje s Plisko-vico se je pričelo pred šestimi leti v vlogi dopisnika Primorskih novic, je v tem času napravil več kot 10 tisoč fotografij. Za razstavo pa je izbral 22 fotografij, ki prikazujejo utrip naselja, dva največja kraška atributa (teran in pršut), Pliskino pot, gostovanja Pliskovice v svetu itd. O fotografu Macarolu, ki sije od začetka 80. let in s pojavom digitalne fotografije ustvaril bogat osebni arhiv fotografij, je spregovoril predsednik Foto kluba Žarek Jadran Čeh.
Prireditev ni bila zgolj povabilo v Pliskovico. »Je nenazadnje tudi način, da Kraševci pokažemo, koliko nam pomenijo naše kraške značilnosti in posebnosti. V ta ponos, ki temelji na trdnih koreninah naše preteklosti, je zavita ponudba Pliskovice. Domačini smo idejo o odprtju mladinskega hotela sprejeli z odprtimi rokami in se zavedali, da jo lahko izkoristimo za prebuditev in ponovni razvoj celotne skupnosti. Pripravljali smo prireditve, pohode, izlete, se začeli zanimati za preteklost, sedanjost in prihodnost. Konec leta 2002 smo ustanovili Razvojno društvo Pliska, ki se je v razvoju in dobrem delu povezovalo z različnimi subjekti doma in izven občinskih meja,« je poudarila predsednica RD Pliska Ivica Žerjal.
Raziskovalec Igor Maher, doma sicer iz Svetega, ki sodeluje s Pliskovico od začetka ideje o ustanovitvi Mladinskega hotela, je podal primer Pliskovice kot dobre prakse razvoja podeželja, kjer se je zgodba o uspehih pričela z obnovo Slamičeve domačije, v kateri je zrasel mladinski hotel. Prav mladinski hotel, razvojno društvo in Pliskina učna pot so osnova za nadaljnji razvoj vasi, ki temelji na malih korakih, naravnih danostih in spoštovanju tradicije.
Pliskovljani so znani po tradicionalnih dnevih odprtih borjačev, pripravljajo pohode po Poti mlekaric, z zamejskimi Slovenci sodelujejo v projektih Festival prijateljstva, Kraška Pliska in Natura 2000,
Bogdan Macarol se predstavlja z izborom fotografij iz svojega bogatega arhiva o Pliskovici
o. knez
1001 kal -1001 zgodba o življenju, Natura Primorske in latnik evropskega prijateljstva. Iz društvene dejavnosti se je pričel prehod v podjetniško fazo razvoja in s tem so se odprla oz. ohranila obstoječa delovna mesta.
Mladinski hotel, ki je last sežanske občine in s katerim upravlja Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, je predstavila njena vodja Tanja Godnič. V hostelu imajo tri področja delovanja, in sicer prenočitvene kapacitete (35 postelj in 10 dodatnih ležišč), so kulturni spomenik (zaščitena kraška domačija) in turistična info točka. Hotel obišče letno približno 4 tisoč gostov in tudi v zadnjem letu so bili nadvse aktivni.
Številne prisotne je pozdravil tudi sežanski župan Davorin Terčon v spremstvu letošnje kraljice terana Jasmine Macarol, ki je bila okronana prav pod latnikom prijateljstva v Pliskovici. Predstavil se je tudi pesnik Aldo Žerjal (o njem je spregovoril Aleksander Peršolja), pravco o nastanku Pliskovice pa je povedala Jasna Majda Peršolja. V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Mojca in Branko Šir-ca, pa so sodelovali še člani Kraškega šopka, duo Savo in Srečko Vrabec, Martina Feri in Maki ter duo Matlarja, ki sta popestrila tudi nadaljnje druženje ob dobri kapljici in slastnih dobrotah, ki so jih Plis-kovčani tudi tokrat pripravili za številno občinstvo.
Olga Knez
SEŽANA - Varstvo starejših na Krasu
Do leta 2009 novi prostori za starejše
SEŽANA - Dom upokojencev Sežana, ki je bil zgrajen 1975 leta za potrebe občanov takratne občine Sežana in v katerem je danes blizu 200 stanovalcev (ob odprtju 156 postelj) ne samo iz vseh štirih kraških in brkinskih občin, ampak tudi iz drugih krajev Slovenije in zamejstva, izvaja skupaj z drugimi institucijami institucionalno varstvo starejših občanov. Blizu 90 zaposlenih si prizadeva za kvalitetno oskrbo stanovalcev. Kmalu bodo začeli graditi oskrbovana stanovanja v neposredni bližini sežanskega doma, centre za starejše pa še v Divači, Komnu in na Kozini.
Vendar pa statistični podatki narekujejo še dodatno anžagiranost. Tako je v vseh štirih občinah, kjer živi blizu 25 tisoč prebivalcev, več kot 18 odstotkov (4309 prebivalcev) starejših od 65 let, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. V starostni skupini nad 80 let pa jih več kot 60 odstotkov potrebuje pomoč 24 ur na dan.
»Glede na primerljivost z ostalimi podatki v zvezi z potrebami starejšega prebivalstva pa lahko sklepamo, da je problematika organiziranega varstva starejših
KOPER - Polemike po odkritju Slavoloka samostojnosti
Na občini trdijo, da niso bojkotirali odkritja spomenika
KOPER - V Mestni občini Koper (MOK) zanikajo navedbe nekaterih medijev, da so bojkotirali odkritje spomenika Slavolok samostojnosti ob 16. obletnici odhoda zadnjega vojaka iz koprskega pristanišča in ob 50. obletnici Luke Koper. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je bila MOK so-organizatorka dogodka, odkritja pa so se udeležili tudi nekateri svetniki stran ke Ko per je naš in dru gi ob čin -ski predstavniki. O odsotnosti župana in podžupanov na omenjeni prireditvi so na občini predstavnika organizatorjev društva Sever Fabia Steffe-ta obvestili že sredi oktobra, tako da njihova odsotnost nikakor ni bila kakršen koli bojkot, ki bi ji botrovala prisotnost predsedniškega kandidata Lojzeta Peterleta, poudarjajo na občini.
Sicer pa koprski župan Boris Po-povič ne skriva svojega odnosa do slednjega, so še zapisali in pojasnili, da je prepričan, daje "uspehu" nespornega favorita predsedniških volitev Loj-
Boris Popovič
zeta Peterleta, ko je v prvem krogu prejel le malo več glasov volivk in volivcev kot pa Zmago Jelinčič, botrovala desna roka Marko Pogorevc, ki ga je Popovič že minuli teden označil kot "največji negativca in bandita v državi", so še zapisali v sporočilu za javnost.
"Opravičujem se mu, ker sem rekel, da je navaden bandit. On to ni, pač pa je bandit-pirat in to sploh ni žalitev, ampak dejstvo, saj se vedno "pri-šlepa" na tujo barko in če bi se dalo, bi slednjo tudi zasedel," so v sporoči-
lu za javnost povzeli besede koprskega župana. Kot so zapisali, se Popovič tudi veseli Pogorevčeve napovedi tožbe zaradi domnevne razžalitve. "Upam, da se bo vabilom na naroke, vsaj v primeru te tožbe, ki naj bi jo sprožil proti meni, odzival in da si ne bo spet izmislil kakšnega razloga za neudeležbo. Kajti če bo prišel, bo imel priložnost zelo argumentirano iz prve roke slišati, da in zakaj je bandit oziroma pirat, seveda pa bo imel tudi vse možnosti argumentirati, kot se v pravni državi spodobi, in dokazati, da temu morda ni tako, v kar pa močno dvomim," so iz MOK še sporočili županove misli.
Odkritja spomenika ob krožišču pred vhodom v Luko Koper so se udeležili svetniki stranke Koper je naš Slobodan Popovič, Peter Bolčič in Ivo Pa-vlič, vodja pravne službe na občini Jo-van Kmekič ter direktor javnega podjetja Komunala Koper Primož Turšič, so še zapisali. (STA)
na Sežanskem bolj problematična in zahteva premike na tem področju tako v kvantiteti storitev kot v sami kvaliteti. Stanje na področju števila starejših na območju sežanske Upravne enote je sedaj takšno, kakšno v Sloveniji pričakujemo po projekcijah do leta 2015 ali celo do 2020. Ugotavljamo, da se naglo veča število najstarejših, ki potrebujejo več oskrbe. Glede na tradicionalno gledanje je še vedno oskrba starih v institucijah nezadostna in jo tako kot drugje po Evropi institucionalne oblike pomoči dopolnjujejo razne druge oblike kot so: dnevno varstvo, oskrbovana stanovanja, socialna oskrba in pomoč na domu in druge oblike pomoči. Pred nami je naloga pripraviti in uveljaviti programe, ki bodo uporabnikom predstavljali vezni člen med družino in institucionalnim var-stvom.Pomemben program, ki ga izvajamo, je tudi Dnevno varstvo, ki ga trenutno obiskujeta le dva občana zaradi specifičnosti in oddaljenosti. Ocenjujemo, daje dnevna oblika varstva primerna in da bo še naraščala, posebno še v samem mestu Sežana. V Domu upokojencev Sežana kot osrednji instituciji s področja institucionalnega varstva starejših na območju vseh štirih občin imamo izdelane načrte. Tako nameravamo obnoviti in izvesti rekonstrukcijo ter dograditev doma, ki se nahaja v stanovanjskem naselju pod bolnišnico. Zidati pa nameravamo oskrbovana stanovanja,« je poudaril direktor sežanskega doma upokojencev Miha Pogačar.
Občina Sežana se je v svojih planskih dokumentih v sodelovanju z domom upokojencev odločila, da bo območje med domom upokojencev in bolnico namenila za zazidavo 64 manjših oskrbovanih stanovanj, ki naj bi bila dokončana sredi leta 2009. Nova stanovanja, ki bodo funkcionalno povezana z dejavnostjo doma, so locirana na severni strani doma. Za povezave so predvideni etažni hodniki na vzhodni strani objekta in podzemni hodnik, v atriju kompleksa pa bo urejen park. Stanovanja so zasnovana tako, da je mogoče večja dvosobna stanovanja razdeliti v dve manjši stanovanji oz. dve manjši stanovanji združiti v eno večje. V celotnem objektu je predvidenih: 26 garsonjer in prav toliko enosobnih ter 12 dvosobnih stanovanj. Daje stanje pereče, potrjuje podatek, da imajo kar 135 posameznikov, ki na prednostni listi čakajo na sprejem pri njih. Za rešitev si prizadevajo tudi v drugih kraških občinah. Tako so z divaško občino že podpisali pismo o nameravi izgradnje centra za starejše, dogovarjajo pa se tudi z občinama Hrpelje-Kozina in Komen o nameravani gradnji centrov za starejše. (O.K.)
Nesreča med Izolo in Koprom usodna za mladega romunskega državljana
KOPER - Na cesti med Izolo in Koprom se je včeraj zjutraj nekaj po 6. uri zgodila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil romunski državljan. Prikolico 31-letnega voznika tovornjaka s prikolico, ki je vozil v smeri iz Izole proti Kopru, je na spolzkem vozišču zaneslo na nasprotno stran vozišče in to v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal voznik italijanskega punta, ki ga je vozil makedonski državljan. V silovitem trčenju je na kraju umrl eden od sopotnikov v vozilu, 40-letni romunski državljan. Kot so sporočili s Policijske uprave Koper, je prikolica trčila v vozilo. Vozilo je odbilo v obcestno ograjo in nato v cestni zid. V osebnem avtomobilu, v katerem so bili štirje makedonski državljani in pokojni romunski državljan, sta bila še dva potnika huje in dva lažje poškodovana. Huje poškodovanega voznika in še enega sopotnika so zadržali na zdravljenju v izolski bolnišnici. Kraj nezgode sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in tožilec. Promet je bil zaradi obravnave prometne nesreče zaprt v obeh smereh dobri dve uri in je zato obvoz potekal preko Markovega hriba.
V Kosovelovem domu v Sežani razstava slik Andreja Pavliča
SEŽANA - V Kosovelovem domu v Sežani se s svojimi slikami do 10. novembra predstavlja akad. slikar Andrej Pavlič iz Ljubljane. Tokrat se avtor, ki deluje že od 1984. leta kot samostojni likovni umetnik, predstavlja s ciklusi Poliptihi in Palim-psesti ter z najnovejšimi slikami. O avtorju in njegovem delu, s katerim se dotika tridimenzionalnih slik in se je spomladi predstavil v Idriji, razstava pa bo na ogled še v Radovljici, je spregovorila umet. zgodovinarka in kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je poudarila enigmo Pavličevega slikarstva. Na slikarskih platnih igra dominantno vlogo realistično upodobljen ženski lik, ki pogosto dobi družbo dostojanstvenega mušketirja.
Pavlič, ki je letos dopolnil 50 let, je leta 1981 diplomiral na slikarskem oddelku ljubljanske ALU in je od leta 1982 član DSLU. Do sedaj je imel več kot 60 samostojnih in 120 skupinskih razstav doma in po svetu. Udeležuje se tudi številnih likovnih kolonij in simpozijev doma in v tujini. Pavličevo razstavo v sežanskem kulturnem hramu spremlja tudi ličen katalog. (O.K.)
Jožica in Franc Dragan slavila biserno poroko
KOMEN - 60 let poroke sta v Špa-capanovi domačiji v Komnu pred nedavnim praznovala domačina Jožica in Franc Dragan. Številni svojci in prijatelji so jubilantoma stisnili roko in jima zaželeli še veliko zdravja, saj veliko mero ljubezni, potrpljenja, razumevanja in medsebojne komunikacije sta v tem skupnem življenju že pokazala. »Niti časa se nisva imela spoznavati. V začetku smo se velikokrat selili zaradi službenih obveznosti, sedaj pa sva že petdeset let na Krasu, v Komnu,« pravita biserna poročen-ca Jožica in Franc Dragan, ki sta prav v teh dneh biserne obletnice poroke obeležila tudi 80. rojstni dan Franca.
Slavje pred desetimi leti ob zlati poroki sta praznovala v Pršutarni v Kobjeglavi, biserno pa v Komnu, kjer veselja ni manjkalo od dobri kraški hrani in kapljici ter sladki torti. V zakonu sta se jima rodila dva sinova (Božo in Dušan), čestitkam pa se je pridružilo še pet vnukov (Tanja, Peter, Miha, Ana in Jan) in šest pravnukov (Matic, Teo, Tara, Ros, Andrej in Luka). (O.K.)
/
ITALIJA
Sreda, 31. oktobra 2007
7
VARNOST - Italijanska vlada sprejela sveženj zakonskih osnutkov
Zaostritev vrste kazni in uvedba arhiva DNK podatkov
Večje pristojnosti županom in prefektom - Prvi negativni odzivi opozicije in zadovoljstvo občin
Tako imenovani vladni paket o varnosti je predstavil notranji minister Giuliano Amato
ansa
ZBORNICA
Z glasovi Udeur in IV »padel« zakon o G8
RIM - Ne mine dan, da v vladni večini ne bi zaškripalo. Včeraj se je razlog za dvig temperature našel v komisiji za ustavne zadeve poslanske zbornice, ki je zavrnila zakonski predlog o ustanovitvi preiskovalne komisije o vrhu G8 v Genovi. Da predlog vlade ni prodrl je bilo odločilno glasovanje poslancev Di Piet-rove Italije vrednot in Mastellovega Udeur, ki so skupaj s predstavniki Doma svoboščin glasovali proti zakonskemu predlogu. Izid glasovanja v komisiji je bil sicer 22 proti 22, toda v primeru neodločenega izida predlog zakona ne gre v obravnavo v zbornico.
Tak izid glasovanje je povzročil jezo radikalne levice, ki je od Pro-dija zahtevala, da ustrezno ukrepa. Di Pietro sje voj glas proti obrazložil s tem, da je predlog predvideval le preiskavo o silah javnega reda, medtem ko se sam zavzema za to, da se preišče tudi vloga demonstrantov.
RIM - Italijanska vlada je na včerajšnji seji sprejela sveženj zakonskih osnutkov na področju varnosti in varovanja zakonitosti. Med ukrepi, ki jih je novinarjem predstavil notranji minister Giuliano Amato, najdemo povišanje zapornih kazni v primeru ponarejanja bilance, podaljšanje roka, v katerem določeno kaznivo dejanje zastara, povečanje pristojnosti županov pri sprejemanju nujnih varnostnih ukrepov in podelitev prefektom pristojnosti, da lahko odredijo izgon evropskih državljanov iz varnostnih razlogov. Poleg tega se odpravlja možnost prekinitve prestajanja kazni v primeru hudih zločinov, dalje se zaostrujejo kazni na področju ponarejanja izdelkov in nasilja v družini: v primeru, da so žrtve nasilja ženske, ki niso državljanke kake članice Evropske unije, se jim lahko izda dovoljenje za bivanje iz humanitarnih razlogov. Dalje sveženj ukrepov vsebuje med drugim tudi zaplembo premoženja obsojenemu članu mafije tudi po njegovi smrti ter strožje kazni za huligane na nogometnih stadionih in voznike, ki pod vplivom alkohola povzročijo smrtne nesreče. Eden od zakonskih osnutkov uvaja tudi arhiv s podatkovno bazo DNK, ki je za Amata temeljnega pomena za ugotovitev storilcev prestopkov in za vstop v sistem mednarodnega sodelovanja.
Paket ni popolnoma prepričal
vseh ministrov, saj so se predstojniki ministrstev za socialno solidarnost, univerzo in okolje, Paolo Ferrero, Fabi-o Mussi in Alfonso Pecoraro Scanio, vzdržali pri glasovanju o nekaterih ukre pih, zlas ti so ime li po mis le ke gle -de razširitve pristojnosti županov pri ukrepanju na področju varnosti. Vendar Ama to upa, da bo par la ment čim -prej potrdil predlagane zakonske osnutke, pri če mer upa tu di v pod po ro des -nosredinske opozicije, ki jo pričakuje tudi minister za pravosodje Clemente Mastella.
Prvi odzivi Doma svoboščin niso najbolj spodbudni. Za načelnika skupine Nacionalnega zavezništva v senatu Altera Matteolija gre za farso in za novo prevaro državljanov, saj po njegovem mnenju omenjeni zakonski osnutki ne bodo nikoli ugledali luči sveta. Načelnik senatorjev stranke Forza Italia Renato Schifani pa je opozoril, da vzdr-žanje ministrov Ferrera, Mussija in Peco rar a Sca ni a ka že na tr hlost vla de, saj ni soglasja znotraj vladne večine in tako je ne bo niti v senatu. Sveženj zakonskih osnutkov pa je pozitivno ocenil predsednik Vsedržavnega združenja italijanskih občin (Anci), župan Firenc Leonardo Domenici. Zanj je dejstvo, da je vlada sprejela varnostni paket, prvi pomemben korak naprej, ki bo nudil odgovore na močno povpraševanje po varnosti, ki ga izražajo Italijani.
STAVKA IN SPREVODI - Po vsej Italiji
Protest kovinarjev
Sindikati zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla pred štirimi meseci
V protestnem sprevodu po ulicah Turina je včeraj sodelovalopribližn o 10 tisoč delavcev
anasa
MIGRACIJE - Statistični podatki letnega poročila Karitas
V Italiji 3,7 milijona priseljencev
Rekorden letni porast priseljencev postavlja Italijo v evropski vrh - Največ je Romunov, za njimi so Maročani in Albanci
Lani so sile javnega reda odkrile 124.383 tujih državljanov brez dovoljenja za bivanje
RIM - V letu 2006 se je število priseljencev v Italiji glede na leto prej povečalo za 700 tisoč: za primerjavo, v ZDA se vsako leto priseli en milijon ljudi. Po zadnjih ocenah naj bi trenutno živelo na Apeninskem polotoku največ 3.690.000 tujih državljanov (tako državljanov članic EU kot drugih). Tuji državljani predstavljajo 6,2% italijanskega prebivalstva in proizvajajo 6,1% BDP. Podatki izhajajo iz letnega poročila, ki gaje pripravila italijanska Karitas v sodelovanju s fundacijo Migrantes.
V Evropi se Italija vzpenja proti vrhu lestvice. Skupaj s Španijo je imela največji letni porast priseljencev (+21%), po skupnem številu tujcev pa naj bi sredozemski državi zaostajali le še za Nemčijo. Pri tem podatku gre vsekakor upoštevati, daje v nekaterih državah, kjer je priseljevanje stara tradicija, veliko priseljencev že dobilo novo državljanstvo (kar je v Italiji zaenkrat še redkost: od leta 1995 je bilo priseljencem dodeljenih samo 125 tisoč državljanstev). V Veliki Britaniji bi se npr. podatek o priseljencih podvojil ob upoštevanju novih državljanov. EU naj bi po zadnjih
ocenah štela 28 milijonov priseljencev, z upoštevanjem novih državljanov pa 50 milijonov.
V Italiji prihaja polovica priseljencev iz evropskih držav. Daleč najbolj številni so Romuni (skoraj 600 tisoč, šestina vseh priseljencev), sledijo jim Maročani (387 tisoč) in Albanci (381 tisoč). Priseljenci plačujejo vsega skupaj 1,87 milijarde evrov davkov, število podjetnikov pa se je okrepilo za 8%. Po veroizpovedi so najbolj številni kristjani (1,8 milij ona; od tega j e 918 tisoč pra-voslavcev in 685 tisoč katoličanov), sledijo muslimani (1,2 milijona). Maja letos se je upravnih volitev na polotoku udeležilo 6.313 tujih državljanov. Sile javnega reda so v letu 2006 odkrile 124.383 priseljencev brez dovoljenja za bivanje, domov se je moralo vrniti 36,5% le-teh (leta 1999 64%).
Predsednik republike Giorgio Napolitano je podatke komentiral z izjavo, da bi se brez priseljencev italijanski sistem zaustavil. Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti paje izrazil upanje, da bo evropska politika kos velikemu izzivu migracij skih to kov.
RIM - Odločitev vodstva Fiata, da glede na ugodno poslovanje podjetja delavcem izplača 30 evrov poviška, so sindikati ocenili kot poskus, da bi delodajalci postavili pod vprašaj pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Fiatovemu zgledu so sledile še druge grupe in pri Fim, Fi-om in Uilm se bojijo, da bi odločitev lahko spodkopala pogajanja, ne pa jih pospešila, in s tem zadala težak udarec sedanjemu sistemu, ki sloni na državni delovni pogodbi.
Državna tajništva Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil so se zato odločila za ose-murno stavko, v Turinu se je sprevoda udeležilo okrog 10 tisoč kovinarjev, ki so zahtevali obnovitev pred štirimi meseci zapadlo delovno pogodbo. Po trditvah sindikatov je bila udeležba pri stavki v obratu Fiat Mirafiori preko 70%, medtem ko-pri podjetju trdijo, da se je sukala okrog 22%.
Demonstracije so bile tudi v drugih mestih. V Anconi je okrog 500 stavkajočih zaustavilo promet na križišču v bližini sedeža Assindustrie. Glavni tajnik Fiom-Cgil Gianni Rinaldini je med demonstracijo v Firenzah zagrozil, da bodo boj zaostrili, če ne pride do preobrata, torej do sporazuma. Okrog 10 tisoč delavcev je demonstriralo v industrijskih področjih Tre-visa, Verone in drugih krajih. Državni tajnik Fiom Giorgio Cremaschi je med govorom v Padovi glede poviška 30 evrov dejal, da nočejo napitnine, temveč pogodbo.
/
TRST	Sreda, 31. oktobra 2007	8 1
/¿Primorski Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
MEDJA VAS - Na predsinočnjem javnem srečanju o evropskih zaščitenih območjih so sprejeli dokument
Občina naj poseže proti omejitvam, ki jih v kmetijsko varianto vnaša Dežela
Julijski sklep deželne vlade FJK močno škoduje kmetovalcem iz Štivana, Medje vasi in Cerovelj
Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret naj sprejme vse ukrepe za takojšnjo odpravo omejitev, ki jih je deželni odbor Furlanije Julijske krajine vnesel v kmetijsko varianto št. 22 k devinsko-nabrežinskemu regulacijskemu načrtu za kmetijska območja na t.i. evropskih zaščitenih območjih (SIC) pri izviru Timave in na Grmadi. Obenem naj župan preuči tudi možnost prizi-va na Deželno upravno sodišče (DUS) zoper sklep deželnega odbora z dne 13. julija letos. To je sporočilo dokumenta, ki ga je podpisalo kakih trideset krajanov vasi Šti-van, Medja vas in Cerovlje na predsinočnjem javnem srečanju v gostilni Da Pino v Medji vasi, kamor so prišli na povabilo Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev. Srečanje je potekalo v znamenju velike zaskrbljenosti, ki jih uvajanje dodatnih omejitev povzroča kmetovalcem iz Štivana, Medje vasi in Cerovelj.
Deželna vlada je namreč s svojim sklepom z dne 13. julija letos vnesla v de-vinsko-nabrežinsko kmetijsko varianto po mnenju podpisnikov omejitve, ki prizadetemu prebivalstvu povzročajo nepopravljivo družbeno, gospodarsko in etnično škodo. Na kmetijskih površinah v okviru zaščitenih območij, vključno z dodatnim tristo metrov širokim pasom, nepoklicnim kmetovalcem ni dovoljena nobena nova gospodarska gradnja in niti razširitev obstoječih, poklicnim kmetom pa je kvečjemu dovoljeno zelo omejeno obnavljanje obstoječega. Poleg tega na kraški gmajni, ki je vključena v omenjena območja, ne bo dovoljena nobena sprememba glede nasadov in drugih obdelanih površin. Problematiko so prisotnim orisali predstavniki stanovskih organizacij (prisotni so bili tajnik in podpredsednica Kmečke zveze, Edi Buka-vec in Sidonja Radetič, ter predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Dimitri Žbo-gar).
Gospodarsko gledano, menijo podpisniki dokumenta, je tako stanje po učinku primerljivo z odkrito razlastitvijo. Obenem naj bi sklep deželne vlade kršil 7. člen zakona št. 241 iz leta 1990, ki javno upravo obvezuje k zagotovitvi polne vidnosti in prozornosti ukrepov ter soudeležbe zainteresiranih skupnostio, in zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001. Ukrepi namreč ogrožajo prisotnost slovenskega prebivalstva na njegovem zgodovinskem teritoriju, saj mu onemogočajo vsakršno gospodarsko dejavnost na njem.
Deželna uprava, piše dalje v dokumentu, je ukrepe sprejela brez potrebne strokovnosti in brez vsake znanstvene utemeljitve. Taki ukrepi odvračajo mlade in onemogočajo posodabljanje obstoječih kmetijskih stvarnosti, kar gotovo vodi v gospodarski in etnični propad ter v propad tistega naravnega ravnovesja, ki ga želi Evropska unija zaščititi, so prepričani podpisniki.
Posegi udeležencev srečanja so povečini odražali stališča, ki jih vsebuje dokument in je bilo slišati več pozivov k pritožbi na DUS, po mnenju opozicijskih svetnikov Massima Veroneseja in Maurizia Rozze pa je treba istočasno oblikovati novo kmetijsko varianto. Srečanja se je udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je s svoje strani poudaril, da je Občina skušala oblikovati čimboljšo varianto v sodelovanju s kmetovalci, zavzel pa se je tudi za poenotenje normativ na kmetijskem področju za celoten Kras. Za občinskega odbornika za kmetijstvo Fulvi-a Tamara pa mora biti sodni priziv le zadnji možni korak, prej mora vprašanje skušati rešiti politika.
Kaj se bo zgodilo, če se Občina ne bo pritožila na DUS? V tem slučaju, nam je povedal tajnik KZ Edi Bukavec, bodo pobudo prevzele stanovske organizacije. 14. novembra namreč zapade rok za vložitev pritožbe na DUS. Po tem datumu pa se začne 60-dnevni rok za vložitev priziva na predsednika republike.
Krajanom Štivana, Medje vasi in Cerovelj ne gre v račun zadržanje deželne uprave v zvezi z zaščitenimi conami
kroma
POŠTA - Preklicana prodaja znamke o »italijanski« Reki
Bes in ogorčenje Unije Istranov,
ki »se ne prepoznava v italijanski državi«
Znamko je načrtovala državna poštna uprava - Lacota: »Sramotno obnašanje Italije, kije klonila pritisku Hrvaške«
Novica je včeraj udarila po tržaških Istranih kot strela z jasnega. Vse je bilo namreč nared za uradno predstavitev in hkrati za začetek prodaje poštne znamke v vrednosti 0,65 evra, ki prikazuje vladno palačo na Reki (kjer je danes sedež pomorskega in zgodovinskega muzeja hrvaškega Primorja) v času »jugoslovanske okupacije« in nad katero kraljuje napis »Fiume - terra orientale gia italiana«. Pa se je nekje zataknilo...
Že v zgodnjih jutranjih urah se je namreč razširila vest, da je družba Poste Italiane, ki upravlja italijansko poštno mrežo, po odločitvi italijanske vlade nepričakovano preklicala prodajo omenjene znamke. »Gre za nesramen poskus ponižanja dostojanstva Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije in hkrati za neprizna-vanje zgodovinske resnice. Dejstvo, daje družba Poste Italiane prekinila prodajo znamke brez nikakršnega razloga oziroma ne da bi pri tem ponudila kako tehtno opravičilo, je povsem nedopustno,« je na včerajšnjem tiskovnem srečanju s predstavniki združenj ezulov jezno komentiral predsednik tržaške ezulske Unije Istranov (Svobodna pokrajina Istre v izgnanstvu) Massimiliano Lacota. »Sicer se je že pred dnevi šušljalo, da se na Reki širi neodobravanje v zvezi z znamko,« je dejal; reška časnika Novi List in La voce del popolo sta namreč že pred časom opozorila na morebitne proteste ob izdaji znamke, ki bi v svojem napisu skrivala iredentistične in nacionalistične konotacije, tako pisanje pa naj bi bilo povsem nesprejemljivo v času, ko Evropska unija odpira svoja vrata Hrvaški. »Italijanska vlada je že dalj časa vedela za znamko, v imenu dobrih odnosov s hrvaško vlado, pa je klavrno klonila njenim pritiskom.«.
Lacota je izpostavil »sramotno, pravzaprav gnusno obnašanje italijanske države, ki da ponižuje ezule in prezira njihove pravice in želje« ter obenem pod-čral razočaranje nad državo, ki dovoljuje tako manipulacijo. »Poslali smo že telegram tako poštni upravi kot tudi predsedniku republike in izrazili našo ogorčenost nad dogodkom in splošno mne-
Na zgornji sliki »jabolko spora«, na spodnji pa utrinek z včerajšnjega srečanja na sedežu Unije Istranov
kroma
nje, da se nikakor ne prepoznavamo več v državi, ki tako podlo ravna z nami... Saj smo venar italijanski državljani!« Pri tem se j e spomnil znamke, ki j o j e leta 2004 izdala Slovenija ob 50. obletnici Londonskega memoranduma o ponovni združitvi cone B s slovenskim Primorjem; »takrat pa se ni nihče, razen Unije Istranov, obregnil nad povsem lažnima besedama "ponovna združitev"..« Poslanca NZ Ro-
berto Menia in Maurizio Gasparri sta medtem tudi vložila vprašanje ministru za komunikacije Paolu Gentiloniju in ministru za zunanje zadeve Massimu D'Alemi o razlogih, ki so vlado privedli do te, po njuni oceni »nesprejemljive« odločitve. »V primeru, da ne bo vlada odobrila prodaje znamke, bomo sneli tro-bojnico z našega sedeža,« je med aplavzi odobravanja še poudaril Lacota. (sas)
Prekinili iskanje pogrešanega mladeniča
Včeraj okrog 13. ure so prekinili iskanje 31-letnega Edoarda Com-parja, o katerem ni nobene sledi vse od minule nedelje. Potem ko so njegovi starši prijavili izginotje, se je pričela obsežna akcija, pri kateri so sodelovali karabinjerji, policija, openski gasilci, civilna zaščita, gorska reševalna služba, s sabo pa so imeli tudi izurjene pse. Prečesali so celotno območje med Repentabrom, Fernetiči in Opčinami, na terenu so bili neprestano tudi v nočnih urah, vendar je bilo vse zaman, kot da bi se mladenič pogreznil v zemljo. Na omenjenem območju ima namreč njegova družina zemljišče in naj bi bil staršem dejal, da se bo tam mudil v nedeljo popoldne. Iskanje pa žal ni obrodilo sadu. O tem, kaj naj bi se zgodilo, agenti niso želeli govoriti, zaenkrat bi se lahko omejili samo na ugibanja, teh pa je lahko zelo veliko. Jasno pa je, da zaskrbljenost staršev in drugih sorodnikov Comparja raste iz ure v uro. Morda bo kaj koristnega pokazala analiza telefonskih klicev, ki jih je s svojega mobitela morebiti opravil ali jih nanj sprejel pred izginotjem. Od nedelje je namreč njegov mobitel izključen ali nedosegljiv.
Danes javna skupščina SKP - eL o železarni v Škednju
Pokrajinska federacija SKP - EL v sodelovanju s teritorialnim krožkom »J. Canciani« iz Škednja prireja javno skupščino na temo »Še problem Železarne«, ki bo potekala danes popoldne (sreda 31. oktobra) ob 18.00 v novem ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Ul. di Servola 114). Na javnem srečanju, ki ga bo uvedel in povezoval pokrajinski tajnik SKP Igor Kocijančič, bodo posegli pokrajinski tajnik CGIL Franco Belci, predsednik krožka Mia-ni Maurizio Fogar, koordinator pokrajinske Komisije za delo Paolo Hlacia in pokrajinski predsednik Legambiente Lino Santoro.
/
TRST
Sreda, 31. oktobra 2007
9
MESTNA SKUPŠČINA - Izredna občinska seja o škedenjski železarni
Ura dostojanstva železarjev v dvorani tržaškega občinskega sveta
Na omizju na Deželi pred tem preložili sklep o integriranem okoljskem dovoljenju
V tržaški občinski palači je bila sinoči na dnevnem redu ura dostojanstva delavcev škedenjske železarne. Kakih trideset jih je prispelo v mestno skupščino, da bi na izredni seji prisluhnili, kaj jim imajo politiki povedati o usodi obrata in njihovi usodi. Slišali so, da je zadeva, že spet resna; slišali so obljube, zagotovila, pomisleke, potrebo po novih analizah, zavlačevanja, zvračanje krivde drug na drugega in zavračanja odgovornosti. Vse lepo učeno, in - kdaj pa kdaj - tudi besedno učinkovito. A vse zelo daleč od realnosti, ki so jo po uvodnih posegih politikov, predstavnikov javnih uprav, tehnikov in predstavnikov lastništva, kruto nakazali sindikalni predstavniki.
Delavci v železarni že kako desetletje živijo v nenehni prekernosti. Imajo stalno delovno mesto, a ne vedo, kaj bo z njimi jutri. Od leta 2001 jih plašijo z zaprtjem obrata. Seveda zaradi onesnaževanja. Ampak: zadnja leta je jeklarna prenehala delati; od dveh plavžev deluje le še eden; koksarna dela s polovico moči. Podjetje zagotavlja, da je investiralo v zajezitev onesnaževanja. Kako je mogoče, da se je le-to še povečalo?
Delavci prek svojih sindikalnih predstavnikov zahtevajo jasnost. Hočejo vedeti, kaj bo z njimi: 527 neposredno zaposlenimi in njihovimi družinami, pa tudi z več kot 200 uslužbenci podjetja Sertubi, ki bi prenehalo delovati, ko bi železarno zaprli, in še kakimi 300 zaposlenimi v podjetjih, katerih delovanje je tesno povezano z življenjem železarne.
Delavci pa hočejo tudi izvedeti, kakšna bodočnost se piše Trstu, ko bi izgubila železarno. Območje, na katerem zdrkne zaposlenost v industriji pod mejo 20 odstotkov, je zapisano gospodarskemu životarjenju, je bilo slišati.
Večkrat je bilo slišati, da se med zaposlenimi v železarni in Škedenjci bije bitka med reveži. Škedenjci se leta pritožujejo, da jih obrat onesnažuje, kvari kvaliteto življenja in načenja zdravje. Delavci na te upravičene pripombe odgovarjajo, da so prva tarča onesnaževanja, saj živijo podnevi in ponoči v samem viru onesnaževanja. Tako je bilo tudi v preteklosti v ladjedelnici in drugih obratih, v katerih so delavci shirali za azbestozo.
Sindikalni predstavniki Franco Palman (Uil), Umberto Salvaneschi (-
Uslužbenci škedenjske železarne pred tržaško občinsko palačo
kroma
Cisl), Marco Relli (Cgil), Luigi Pastore (Cisal), Antonio Saulle (Cgil), Enzo Ti-meo (Uilm) in Umbereto Monticchi (-Cisl) so politikom v mestni skupščini nakazali, da usoda železarne ni politična igrica - kakršno so, na primer, igrali ob občinskih volitvah - temveč pokazatelj prihodnosti Trsta.
Včerajšnji politični dan je bil celovito prežet z železarno. Dopoldne se je na Deželi sestalo omizje krajevnih upraviteljev in tehnikov, na katerem bi morali odločati o izdaji tako imenovanega integriranega okoljskega dovoljenja, brez katerega ni mogoč poseg za znižanje emisij strupenih snovi iz obrata. Za dovoljenje je zaprosilo podjetje Lucchini, ki namerava - tako je na sinočnji seji potrdil njen predstavnik, inž. Francesco Ro-sato - nadaljevati z delovanjem vse do 31.
decembra 2015. Tržaška občina je nasprotovala izdaji dovoljenja; dežela in tržaška pokrajina sta bili za preložitev. Predstavnik deželne agencije za zaščito okolja Stelio Vatta je predstavil - tudi v mestni skupščini - zadnje podatke o onesnaženju. V obdobju od 19. julija do 17. oktobra so na območju Škednja kar 27-krat zabeležili prekomerno stopnjo malih prašnih drobcev v zraku; v istem obdobju so v Škednju zabeležili povprečno po 5,6 nanograma benzopirena v kubičnem metru zraka (dovoljena meja znaša 1 nanogram na kubični meter). V obdobju od 1. januarja do 17. oktobra letos so opravili kar 5.793 meritev količine bencena v zraku. V Škednju je povprečna vrednost znašala 14,4 promile (medtem ko znaša dovoljena meja 8 pro-mil...).
Predstavnica tržaškega zdravstvenega podjetja Marina Brana je na sinočnji seji poudarila, da opravlja podjetje celo vrsto analiz in raziskav o vplivu železarne na zdravje občanov. Opozorila pa je na pomanjkanje deželnega načrta o kvaliteti zraka. Na to pomanjkljivost se je »obesila« deželna uprava z od bor ni kom za de lo Ro ber tom Co so -linijem, in preložila sklep o integriranem okoljskem dovoljenju na novo srečanje, 15. novembra. Dotlej naj bi na vrat na nos pripravili nekakšen zasilni načrt o kvaliteti zraka v tržaški pokrajini. To je bil rezultat včerajšnjega 6-ur-nega omizja na deželi...
Tržaška občinska uprava ni bila s sklepom zadovoljna, kar je bilo tudi mogoče zaznati iz uvodnega posega župana Roberta Dipiazze na sinočnji izredni
seji občinskega sveta. Odbornik Cosoli-ni mu je sicer ponudil pod nos njegovo julijsko izjavo o »prihodu« podjetnika Arvedija v Trst (prevzel naj bi železarno), a župan mu je odgovoril, da se je od julija marsikaj spremenilo: takrat ni bilo s podatki še dokazano, da onesnaževanje škoduje zdravju, je poudaril.
Predstavnik podjetja Lucchini Francesco Rosato je, seveda, branil lastnika, češ, da je opravil vse, kar bi moral za zagotovitev varnosti, čistosti okolja in zaposlitvene ravni. Potem ko se je zahvalil delavcem za njihovo odgovorno ravnanje, so mu ti zaploskali.
Po uri dostojanstva uslužbencev železarne so bili ponovno na vrsti politiki. In dvorano občinskega sveta so spet preplavile besede.
M.K.
NEDALEČ OD OBELISKA - Trčil v skale
Šofer je imel srečo
Odbilo ga je na sredo ceste, kjer je obstal na strehi - Težave v prometu med Žavljami, Miljami in Orehom
Prevrnjeni avtomobil so na kolesa postavili openski gasilci
kroma
Šofer avtomobila, ki se je včeraj prevrnil na Novi cesti za Opčine, je imel veliko sreče, saj je ostal dejansko nepoškodovan. Osebje službe 118, ki je prišlo na kraj nezgode, ga je sicer pregledalo, vendar ga niso prepeljali v bolnišnico.
Mladenič je sedel za volanom forda focusa in je bil namenjen proti Opči-nam. Na zadnjem ovinku, kateremu sle-
di nekaj sto metrov ravninskega dela ceste do Obeliska, ga je verjetno zaneslo v desno, od skalnatega roba pa ga je odbilo na sredo ceste, kjer j e obstal na strehi. Poleg osebja službe 118, mestne policije, osebja Anasa, ki je počistilo asfalt, so prišli tudi openski gasilci, ki jim je poveljeval Lucio Vascotto. Prevrnjeno vozilo so kar z rokami spet postavili na kolesa, nakar gaje vlečna služba odpeljala.
Velike preglavice v prometu pa so bile včeraj od Žavelj do Milj. Iz rezervoarja večjega vozila, verjetno tovornjaka, je na asfalt odteklo precej plinskega olja, sled je bila dolga nekaj kilometrov. Cesto so morali zapreti in jo počistiti, promet pa preusmerjati, zaradi česar je prihajalo do precejšnjih zastojev na celotnem območju med Miljami, Orehom in Žavljami.
odličnjakinja - Državna nagrada
Na Slomšku ponosni na Nino Corbatti
Na fotografiji od desne Nina Corbatti z ravnateljico šole Marino Castellani
Na liceju Antona Martina Slomška smo se razveselili priznanja, ki ga je prejela letošnja maturantka družboslovne smeri Nina Corbatti. Svojo študijsko pot je zaključila z najvišjo oceno in pohvalo. Dijakom s takim dosežkom je Ministrstvo za šolstvo dodelilo denarno nagrado kot podporo za nadaljnji študij. Vsi na Slomšku Nini prisrčno čestitamo in smo nanjo ponosni!
10
Sreda, 31. oktobra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
MILJE - Včeraj predstavili rezultate projekta Interreg Mapsharing
Skupna datoteka za čezmejno sodelovanje
Cilj je upravljanje teritorija ob spoštovanju okolja v luči trajnostnega razvoja
Izdelava izčrpne skupne podatkovne baze, ki bo odslej v pomoč lokalnim upravam in tudi zasebnikom pri načrtovanju teritorija je sad čezmejnega projekta »Mapsharing«, ki je stekel pred dvema letoma v okviru evropskega programa Interreg IIIA Italija-Slovenija in pri katerem so sodelovale številne lokalne uprave z obeh strani meje. V datoteki so v bistvu na osnovi nekaterih kazateljev določeni kriteriji za upravljanje teritorija ob spoštovanju okolja s ciljem trajnostnega čezmejnega razvoja, ki jim bodo v deželi FJK in v Sloveniji sledili pri načrtovanju. Tako bodo lahko lokalne uprave, pa tudi zasebniki odslej imeli dostop do informacij, ki na čezmejnem območju zadevajo številna področja, od proizvodnje nevarnih odpadkov do pesticidov v podzemni vodi in nevarnih snovi v površinski vodi, hranilnih snovi v rekah, padavin, gozdnih požarov, urbanizacije obale, zračnega onesnaževanja ali zaščitenih območij Natura 2000.
Obračun projekta Mapsharing so podali včeraj na sklepni konferenci v Miljah, kjer so predstavili tako metodološki predlog za izvajanje t.i. strateške okoljske presoje v čezmejnem prostoru kot instrumente, ki so jih pripravili v sklopu projekta za njegovo izvajanje. V dvorani Millo so tako spoznali rezultate tudi subjekti, ki niso neposredno sodelovali pri projektu, obenem pa je bil govor o možnosti njegovega udejanjenja na mednarodni ravni tudi v luči novih možnosti, ki jih ponuja novo načrtovanje za obdobje 20072013. Pri projektu Mapsharing so sodelovali Pokrajina Trst, Pokrajina Pordenon, Občina Videm, Občina Milje, Mestna občina Koper, Regionalni razvojni center Koper in Dežela FJK. Po uvodnem pozdravu miljskega župana Neria Nesladka ter direktorja koprskega Regionalnega razvojnega centra Giuliana Nemarnika (v imenu slovenskega pobudnika projekta) in vodje urada za prostorsko in strateško načrtovanje pri Pokrajini Trst Williama Starca (za italijanskega pobudnika) so potek in rezultate projekta predstavili zastopniki in sodelavci omenjenih ustanov.
Cilj projekta Mapsharing je bila izdelava skupnih datotek za smotrnejše načrtovanje javnih del (npr. gradnja cest, a tudi izdelava regulacijskih načrtov) na osnovi predhodne strateške okoljske presoje (SOP). To je v bistvu nova metoda, ki ji morajo slediti javne uprave pred posegi v okolje na podlagi ustrezne direktive Evropske unije 2001/42/ES, katero so morale države članice sprejeti do konca leta 2005. Metodologija za izvedbo SOP, ki jo
Javni upravitelji imajo sedaj nalogo podatkovno bazo dopolnjevati in ažurirati, da bo vselej smotrno uporabna
kroma
predlaga projekt Mapsharing, ima kot cilj odpravljanje nekaterih problemov, kot so različni nivo administracije slovenske države in dežele FJK, neskladnost zakonov, ki urejajo SOP v dveh državah, modalnosti izvajanja procedure ali nevarnost, da čezmejno sodelovanje privede do težave ali zamude. Za učinkovitejše nadaljevanje začrtanih smernic so po končanem delu predlagali mednarodno konvencijo, ki jo morata skleniti Italija in Slovenija, in pre-
oblikovanje postopka SOP za načrte, ki lahko učinkujejo na čezmejno območje. Ratifikacija pristojnih ministrstev je pač potrebna, ker SOP zahteva usklajevanje v obstoječih normativov v dveh državah. Konvencija bi v tem smislu prispevala k izdelavi skupne metodologije. Zaradi tega so v sklopu projekta Mapsharing pri določanju kazalcev (ki zadevajo vodo, zrak, kopno, onesnaževanje itd.) tudi dali prednost tistim, ki so vezani na podob-
ne tematike in ki so enostavno uskladlji-vi na ravni obeh držav ter uporabljivi v okviru sestave čezmejne SOP, čeprav niso neposredno primerljivi. Kazalci oz. kriteriji za načrtovanje so zdaj, kot rečeno, v skupni datoteki, ki je na razpolago na spletni strani www.mapsharing.eu. Veliko vprašanje je, ali bodo znali javni upravitelji to podatkovno bazo odslej dopolnjevati in stalno ažurirati.
Aljoša Gašperlin
Polaganje vencev na zahodnem Krasu
Zahodnokraški rajonski svet se bo danes popoldne s spominskimi venci poklonil spominu padlih in umrlih krajanov. Delegacija rajonskega sveta bo ob 15.30 položila venec na pro-seškem pokopališču, ob 15.45 na av-stroogrskem vojaškem pokopališču in ob 16. uri v Križu. Rajonski svet bo položil venec ob spomenik padlim na Kontovelu v nedeljo, 4. novembra, ob proslavi 60-letnice odkritja spomenika.
Odvažanje odpadkov v občini Dolina jutri prekinjeno
Občina Dolina, urad za vzdrževanja in službe obvešča, da bo odvažanje ločenih in neločenih odpadkov, ki je bilo predvidena za jutri v raznih krajih v občini, prekinjeno zaradi praznika vseh svetih. Služba bo ponovno stekla v petek, 2. novembra, in sicer s celodnevnim urnikom (zjutraj in popoldne), tako da bodo nadoknadili neopravljeno delo iz prejšnjega dne.
Fotografska delavnica s Fabiom Parenzanom
Kulturni center msgr. Lorenzo Bello-mi bo s fotografom Fabiom Parenzanom organiziral fotografsko delavnico, in sicer 12., 13. in 14. novembra od 18. do 20. ure v dvorani Marconi na pomorski postaji. Vpisovanje je brezplačno, vendar obvezno. Za informacije in vpisovanje tel. 040300425 ali e-mail info@ccbellomi.it.
Tečaj zgodovine umetnosti
Muzej Revoltella bo tudi letos priredil tečaj zgodovine umetnosti. Tečaj je razdeljen v dva ciklusa, prvi bo od 5.11. do 3.12. in ga bo vodila direktorica muzeja Maria Masau Dan, drugi bo od 7.2.2008 do 27.3.2008 in bo pod vodstvom Marie Caterine Prio-glio Oriani. Vpisnina za tečaj znaša 10 evrov in omogoča tudi obisk muzeja po znižani ceni 3 evrov (v obdobju, ko poteka tečaj). Vpisovanje poteka pri blagajni muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27, tel. 040-6754350 vsak dan z izjemo torka od 10. do 19. ure. Na razpolago je 170 mest.
Večer z Ghiettijem in Zecco
V Gran Baru Excelsior na Drevoredu XX. septembra 3 bo v soboto, 3. novembra, ob 18. uri glasbeni večer s kitaristoma Francom Ghiettijem in Matteom Zecco. Vstop je prost. Ob19.30 bosta na vrsti Saverio Calio in Paola Aiello, navdihovala se bosta pri razstavi slikarke Elisabette Reno-sto. Razstavo je predstavil Saverio Calio v sodelovanju z Barom Excelsior in bo odprta do konca novembra.
BAZOVSKI ŠOHT - Sasco želi dovoljenje borštanske srenje za ureditev parkirišča
Obveze pa, kot da jih ni
Svetnik Iztok Furlanič:»Preden vpraša« za nove usluge, naj tržaška občina uresniči obljubo o spominskem parku na Pikelcu«
Spomenik na bazovski fojbi, ob katerem želijo urediti veliko parkirišče
kroma
Ali bi boršanska srenja, lastnica zemljišča ob bazovski fojbi, bila pripravljena urediti prostor, da bi bilo ob 10. februarju, dnevu spomina na eksodus in foj be, do vo lj par -kir nih pro sto rov za ude le žen ce tamkajšnje manifestacije? To vprašanje so zastavili predsednik občinske komisije za urbanistiko Roberto Sasco in še nekateri drugi svetniki desnosredinskih strank v tržaškem ob čin skem sve tu med pone -deljkovim ogledom območja ob foj bi.
Na vpra ša nje je odgo vo ril ob -čin ski svetnik Stran ke ko munis tič -ne pre no ve Iz tok Fur la nič. Pre den bi vprašala borštansko srenjo za nove uslu ge, bi mo ra la tr žaš ka ob či -na uresničiti, kar je obljubila. To je: park miru na openskem strelišču na Pikelcu.
Furlanič je ostalim prisotnim članom urbanistične komisije pojasnil, daje borštanska srenja pred
nekaj leti pokazala veliko dobre volje, ko je dovolila ureditev bazovske foj-be, ki se nahaja na njenem zemljišču. Takrat je bilo domenjeno, da bo občinska uprava dala urediti na openskem strelišču park miru v spomin na tam ustreljene talce. Domenjeno je bilo tudi, da bi mo ra li stre liš če pre me -stiti na drug kraj, saj bi bilo res čudno, ko bi v parku miru odmevali streli (kot so v resnici odmevali med eno od zadnjih spominskih svečanosti, in sicer prav med minuto molka...).
Svetnik Stran ke ko munis tič ne pre no ve je pouda ril, da ob či na ni dr -žala dane obljube, zato bi bilo res preti ra no, ko bi bor štan sko sre njo vpra -ša la za no vo uslu go.
Nekateri člani urbanistične komisije so pritegnili z njim. Kar nekaj pa jih je ugotovilo, da bi parkirišče služilo namenu le dvakrat letno, ob februarskem dnevu spomina na ekso-dus in fojbe ter ob majskem shodu na fojbi. Iznakaziti kraško naravo za
dve manifestaciji letno, pa bi bilo res neprimerno, so pretuhtali nekateri tr-žaš ki ob čin ski svetni ki.
Pred tem so si člani občinske komisije za urbanistiko ogledali območje pokrajinske ceste Bazovica-Padri-če, kjer se ces ta odcepi pro ti raz is ko -val ne mu par ku. Tu naj bi ure di li par -kirišče in ko le sar sko ste zo, na stal pa je problem, ker je območje manj obsežno, kot so prvotno predvideli občinski tehniki.
Komisija za urbanistiko se je po-mudila tudi na križišču državne ceste za Pesek s ces to, ki pelje v Bazo vico. Kri žišče je ne var no, tu so se že zgodile hude prometne nesreče, zato bi ga morali po mnenju številnih svetnikov preurediti v krožišče. Občina bi se morala dogovoriti s cestno družbo Anas, svetniki pa so tudi pozvali, da bi morali na tem območju upočasniti promet avtomobilov in tovornjakov, ki švigajo mimo vasi, kar predstavlja ve li ko ne var nost.
/
TRST
Sreda, 31. oktobra 2007
1 1
ZGODOVINA - Predstavili knjigo »L'occupazione allegra« (Vesela okupacija)
Študije o okupaciji Jugoslavije še niso prodrle v italijansko javnost
Delo Erica Gobettija obravnava italijansko zasedbo Krajine in Hercegovine (1941-1943)
Italijanska vojska v Jugoslaviji med letoma 1941 in 1943 je predmet, ki ga je obravnaval v svoji knjigi mladi zgodovinar Eric Gobetti. Knjigo z nalašč kontroverznim naslovom »L'occupazione allegra« (Vesela okupacija) so predstavili v ponedeljek v prostorih Tržaške državne knjižnice. Gobetti se je za preučevanje vojnega obdobja osredotočil na dve območji, ki sta ju v omenjenih letih zaznamovali tako italijanska okupacija kot nastanek hrvaške države NDH pod vodstvom »poglavnika« Anteja Paveliča: Kninsko Krajino in Hercegovino. Posluževal se je virov iz arhivov v Rimu, Beogradu, Zagrebu, Mostarju in v arhivu kraja Pieve S. Stefano pri Arezzu.
Po uvodnih poglavjih s sliko razmer in etničnih odnosov v sklopu Kraljevine Jugoslavije, se je avtor lotil številnih tem: okupacije, razpada jugoslovanske države in ustaš-kih pokolov, vstaj proti okupatorju in ponovnih italijanskih zasedb, dvoumnih odnosov z ustaši in četniki, nadzorovanja teritorija, državljanske vojne med partizani, ustaši in četniki, operacije Weiss, bitke na Neretvi in zadnjih mesecev pred 8. septembrom 1943. Posebno poglavje je namenjeno odnosu italijanskih okupatorjev do krajevnega prebivalstva, prostor je tudi za razmišljanje o »partizanskem nacionalizmu«, ki je združeval zahteve raznih narodov in je prevladal nad ustaškimi in četniškimi pozicijami, ki so s časom izgubile številne pristaše. Ustaši so zagovarjali veliko Hrvaško, a so bili podrejeni okupatorjem, zato so jim celo odstopili Dalmacijo.
»Vesela okupacija« je naslov, ki se ponuja različnim interpretacijam in je bil tudi na ponedeljkovi predstavitvi predmet debate. Mladi avtor je dejal, da se besedna zveza pogosto pojavlja v jugoslovanskem zgodovinopisju, kjer kaže po eni strani na za-ničljiv odnos do italijanske vojske, po drugi pa na mit »dobrega Italijana«, ki ga je podpirala italijanska publicistika. Sam Gobetti piše, da okupacija v resnici sploh ni bila vesela, saj so jo ob strateških zavezništvih in pogajanjih zaznamovali nasilje, pokoli in re-presalije nad civilnim prebivalstvom, ki niso bili spodrsljaji, temveč rezultati programa, ki je temeljil na uradnih dokumentih. Gobetti je citiral tudi pričevanje Edvarda Kardelja, ki je učinkovito opisal neorganiziranost italijanske vojske, ko je v neki vasi »del vojakov požigal domove in odnašal prebivalce, ostali pa so vaščanom pomagali pobirati stvari na pogoriščih hiš«. Iz občinstva seje oglasil tudi profesor Jože Pirjevec, kije bil vsekakor kritičen do izbire naslova, saj definicije »vesela okupacija« ni nikoli zasledil v zapisih iz jugoslovanskih arhivov.
259 strani dolgo delo je izšlo pri založ-
Knjigo so predstavili v Tržaški državni knjižnici
kroma
bi Carocci ob podpori Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK in vsedržavne ustanove INSMLI. Gobetti je raziskovalec iz Turina, ki obiskuje Visoko šolo za zgodovinske študije v San Marinu. Z zgodovino Balkana se ukvarja 10 let, leta 2001 je izšla njegova knjiga o Anteju Pave-liču »Dittatore per caso, un piccolo Duce protetto dall'Italia fascista« (Slučajni diktator, mali Duce pod zaščito fašistične Italije).
Italijanska vojaška okupacija ozemlja Kraljevine Jugoslavije je ključna tema, če hočemo bolje razumeti dogodke izpred 60 in več let ter zapleteno stvarnost, ki je po tistim dogodkom sledila, tako na Balkanu kakor na območju, kjer je bila pozneje začrtana železna zavesa. Eric Gobetti ni prvi italijanski raziskovalec, ki obravnava italijansko okupacijo. Zgodovinar Raoul Pupo, ki je na srečanju opisal vsebino knjige, je npr. omenil dela Teodora Sale, Enza Collottija, Davideja Rodogna in drugih. Je pa res, da tovrstna dela niso pristala na rodoviten teren in niso kaj prida prodrla vjavnost, je pristavil Pupo. V Gobettijevi knjigi piše med drugim, da je italijanska javnost na to uho še vedno gluha, kot kaže primer BBC-jevega dokumentarca Fascist Legacy, ki gaje televizija RAI skrila v svoje arhive. »Po drugi strani prevladujeta filmska lika dobrega Aba-tantuona in šarmantnega kapetana Corel-lija - Nicholasa Cagea z mandolino, sedanje italijanske humanitarne misije pa so bolj poznane od dejanskih vojnih akcij« še piše Gobetti. (af)
ŠOLE - prejšnji ponedeljek
Volitve v Dolini in pri Sv. Jakobu
Prejšnji ponedeljek so potekale volitve v medrazredne in medoddelčne svete tudi na šolah in v vrtcih didaktičnih ravnateljstev v Dolini in pri Svetem Jakobu. Izidi so sledeči.
V osnovnih šolah Didaktičnega ravnateljstva Dolina so bili v medrazredne svete izvoljeni sledeči predstavniki staršev:
Osnovna šola Prežihovega Voran-ca Dolina -1. razred: Ilaria Giorgi Biekar; 2. razred: Tatiana Sabadin Smotlak; 3. razred: Susanna Ciocchi Olenik; 4. razred: Elsa Widmar Cesanelli.
OŠ Mare Samsa in Ivana Trinka-Zamejskega Domjo-Ricmanje -1. razred: Igor Cej; 2. in 3. razred: Cinzia Danieli Ze-rial; 4. razred: Susanna Racman; 5. razred: Dorina Krizman Glavina.
OŠ Frana Venturinija Boljunec-Boršt-Pesek - 1. razred: Elena Smotlak; 2. razred: Stefano Negovetti; 3, razred Milena Zegal Marsetti; 4. razred: Nataša Smotlak Maver; 5. razred: David Pregarc.
OŠ Albina Bubniča Milje -1. in 2.
razred: Andrej Zuppin; 3., 4. in 5. razred: Roberto Persegatti.
V	otroških vrtcih so bili v medoddelčne svete izvoljeni sledeči predstavniki staršev: Otroški vrtec Pika Nogavička Dolina: Sara Biagi, OV Palčica Ricmanje: Arianna Coretti, OV Miškolin Boršt: Francesca Rapotec, OV Kekec Boljunec: Tanja Zobec, OV Mavrica Milje: Federica Degiorgi.
V	osnovnih šolah Didaktičnega ravnateljstva Sveti Jakob pa so bili v medrazredne svete izvoljeni sledeči predstavniki staršev: OŠ Josipa Ribičiča-Karla Široka Sv. Jakob: 1. razred: Stefania Chic-chin; 2. in 3. razred: Irene Kebar; 4. razred: Petra Pavic; 5. razred: Zdenka Toma-žič. OŠ Ivana Grbca-Marice Gregorič Ste-pančič Škedenj-Sv. Ana - 1., 2. in 3. razred: Tanja Antoni; 4. in 5. razred: Cateri-na Arcioni. V otroških vrtcih pa so bili v medoddelčne svete izvoljeni sledeči predstavniki staršev: OV Sv. Jakob: Katerina Berdon, OV Jakoba Ukmaqa Sv. Ana: Monica Masin, OV Škedenj: Boris Stopar.
KD ROVTE - KOLONKOVEC - Lep potopisni večer v društvenih prostorih
S Taisjo Cesar po Kaliforniji
od San Francisca do Los Angelesa in Hollywooda
V soboto, 20. oktobra, je kulturno društvo Rovte-Kolonkovec organiziralo poseben večer s potopisnim predavanjem o Kaliforniji. To zanimivo ameriško državo je v sliki in besedi predstavila Taisija Cesar, ki je čez veliko lužo preživela tri mesece letošnjega poletja. Tja se je odpravila kot varuška devetletnemu dečku, v prostem času pa si je ogledala in spoznavala razne znamenitosti Kalifornije. Prisotnim je avtorica večera prikazala življenje, ljudi, njihove navade in običaje ter z lepimi posnetki krejev uspela prepričati rovtarsko publiko. Na platnu so se tako vrstile ti pič ne ame riš ke zgrad be, ve le -mesta kot so Los Angeles in San Francisco, prebivalci, mesto pa so našli tudi naravni parki, botanični vrtovi in tamkajšnja mogočna narava ter nam dobro znani Hollywood, Beverly Hills in tam stanujoči zvezdni -Na fotografiji	ki! Nedvomno država polna njrazlič-
znameniti most v nejših zanimivosti, ki jo je vredno San Franciscu	obiskati. (DV)
Včeraj danes
Danes, SREDA, 31. oktobra 2007
BOLFENK Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54 - Dolžina dneva 10.11. Luna vzide ob 21.29 in zatone ob 12.54.
Jutri, ČETRTEK, 1. novembra 2007
VSI SVETI VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1025,5 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 16 stopinj C.
□ Lekarne
Od ponedeljka, 29., do srede, 31. oktobra 2007 in v petek, 2. novembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042).
Četrtek, 1. novembra 2007, in sobota, 3. novembra 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C, Zgonik - Božje polje.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 4/1 (040 941048), Žavlje -Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Žavlje, - Ul. Flavia 39/C.
Zgonik - Božje polje 1 (040 225596)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (040 421042).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
M Izleti
AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Mol-taller v petek, 2. in soboto, 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348-8012454 in 347-5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji.
SKD VESNA vabi na »jesenski sprehod v Rubije pri Briščih« v nedeljo, 4. novembra 2007. Zbirališče ob 14. uri pri spomeniku padlim v Križu. V primeru slabega vremena bo sprehod odpadel. Za informacije tel. na št. 339-4359868.
ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi v nedeljo, 4.novembra 2007 na »15. jesenski pohod na Grmado in okolico«. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na koncu vasi. Med potjo sta predvideni kontrolni točki s čajem ter ob prihodu topel obrok z družabnostjo. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave!
1 2 Sreda, B1. oktobra
2007
TRST
DSI - Ponedeljek v čast Paveltu Merkuju
Skladatelj in lovec na jezikovno dediščino
O jubilantu sta govorili Živa Gruden in Luisa Antoni
Jezikoslovcu in skladatelju Pavletu Merkuju, ki letos praznuje osemdeseti življenjski jubilej, so se pretekli ponedeljek poklonili tudi v Društvu slovenskih izobražencev. Predsednik DSI Sergij Pahor je Merkuja označil kot eklektično osebnost, ki je dala velik doprinos k samopoznava-nju naše stvarnosti. Merkujev večer je potekal v soorganizaciji Zveze cerkvenih pevskih zborov, slavljencu sta namreč zapela tudi dekliška skupina Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabj an in ob spremljavi flavtistke Iris Risegari ter Cerkveni pevski zbor sv. Jerneja pod vodstvom Janka Bana.
O Merkuju sta vsaka iz svojega zornega kota spregovorili ravnateljica dvojezičnega šolskega centra v Špetru Živa Gruden in prof. Luisa Antoni. Grudnova je dejala, da je bila pred desetletji Benečija res posebna stvarnost, ki so jo bremenile vojaške služnosti, na njenem ozemlju pa so pospešeno delovale vojaške službe, ki so zaznavale vsak premik prišlekov. Merkuju gre
zasluga, daje začel proučevati najbolj izpostavljeno slovensko stvarnost, in sicer Ter-ske doline. Tu danes beseda počasi zamira, a ne samo slovenska, ampak nasploh. Vasi se namreč vedno bolj praznijo. Posebnost Merkujevega pristopa k terskemu narečju pa je seveda ta, da se ga ni lotil z znanstveno distanco, saj je vseskozi čutil z njim. Pomemben doprinos je Merku dal seveda tudi toponomastiki in onomastiki, nemalo prahu pa je pred kakih desetletjem dvignila objava plemiških pisem v slovenskem jeziku, saj je bil marsikdo prepričan, da je bil slovenski jezik le jezik delavcev in kmetov.
Luisa Antoni je v svojem posegu obravnavala drugo poloblo Merkujeve podobe, in sicer njegovo skladateljsko dejavnost. Merku, ki je najprej diplomiral v Ljubljani, nato še v Rimu, se je z glasbo srečal že v mladih letih. Z očetom je namreč začel igrati na violino. Svojo prvo pesem (Kosovelove Bore) j e uglasbil, ko mu j e biio komaj dvajset let. Na svoji skladateljski poti pa se
Na fotografiji od leve Luisa Antoni, Živa Gruden in Pavle Merku
kroma
je srečal tudi z drugačnimi ustvarjalci, denimo Svetlano Makarovič. Veliko je pisal za zborovske zasedbe in orkestre, zbiral je ljudsko glasbo, najpomembnejši mejnik v njegovem skladateljskem opusu pa zagotovo predstavlja opera Kačji pastir (Libellula), ki jo je tržaško operno gledališče Verdi postavilo na oder v drugi polovici sedemdesetih.
Kot je povedal sam Merku, je vedno iskal ključ do preprostih ljudi, v to ga je silila njemu prirojena radovednost. Kmetom je pomagal pri njihovem delu, ko pa se je proučevanja nekaterih stvarnosti lotil resneje, se je odločil, da se bo naučil furlan-ščine, terskega narečja in rezijanščine, saj bi z italijanščino oz. knjižno slovenščino marsikomu ne segel do srca. Merku samega sebe ima za skladatelja in jezikoslovca, definiciji etnograf in etnomuzikolog pa so mu pripeli drugi. Dejstvo, daje operno gledališče Verdi v sedemdesetih postavilo na oder delo Slovenca, je bilo za tisti čas prava posebnost.
Primož Sturman
POKRAJINA
Pregled oktobrskih cen na drobno
Na spletni strani Pokrajine
Trst
http://www.provincia.trieste.it bodo od danes vsem potrošnikom na raz po la go po dat ki o ce -nah na drob no za me sec ok to -ber. Ob samih podatkih bodo navedene tudi nekatere informacije, ki jih nudi statistični urad tržaške pokrajine in so izredno koristne pri sami razlagi rezultatov.
Opazovalnica cen na drobno nudi širši javnosti redni me-seč ni pre gled nad po troš njo, več potrebnih informacij o cenah proizvodov in pa njihovo povprečno rast oziroma padec na celotnem tržaškem teritoriju. Pokrajina je ob uvedbi opa-zo val ni ce do lo či la ne ke vrs te mini košarico 87 proizvodov ši ro ke po troš nje, ki jih bo upo -števala pri analizi; vsak mesec bo zabeležila najnižjo oziroma najvišjo ceno in pa najbolj prodani proizvod, nazadnje pa še izračunala povprečno ceno vsake ga iz med teh.
Opa zo val ni ca, pri ka te ri sodelujejo poleg tržaške pokra-ji ne tu di zdru že nje tr gov cev Confcommercio in tržaška Trgovinska zbornica, bo vsak mesec upoštevala proizvode v trgovinah v občinah Trst, Milje in Devin-Nabrežina.
U Kino
ALCIONE - 17.15 »La ragazza del lago», 19.00, 21.00 »Piano, solo«.
AMBASCIATORI - 15.40, 17.45, 20.00, 22.15 »Ratatouille«.
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Angel - la vita, il romanzo«.
CINECITY - 19.35, 22.05 »Stardust«; 14.50, 17.30, 22.05 »Molto incinta«; 15.00, 15.30, 16.00, 17.30, 18.00, 18.30, 20.00, 21.15, 22.15 »Ratato-uille«; 14.45, 17.15, 19.45, 22.15 »Die hard - vivere o morire«; 15.05, 17.25, 19.45, 22.00 »Elisabeth - The golden age«; 15.20, 17.30, 20.15, 22.15 »2061 - Un anno eccezionale«; 19.55 »Seta«.
EXCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«.
EXCELSIOR AZZURRA -
15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Giorni e nuvole«.
FELLINI - 16.30, 22.15 »Stardust«; 18.30, 20.20 »La giusta distanza«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.15 »Ratatouille«; 20.10, 22.10 »Michael Clayton«.
GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Seta«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00, 22.20 »Žaga 4«; 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »3D manija«; 19.00, 21.30, 00.00 »Petelinji zajtrk«; 17.10, 19.30, 21.50, 00.10 »Sedem dni skomin«; 15.10 »Ratatouille«; 15.20 »Divji valovi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La terza ma-dre«; Dvorana 2: 16.15 »2061«; 18.00, 20.10, 22.20 »Molto incinta«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Die hard - vivere o morire«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Mr. Brooks«.
SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Ratatouille«; Dvorana 2: 16.00, 18.00 »Ratatouille«; 20.10, 22.15 »Seta«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »2061«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.15 »Elisabeth - The golden age«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »Die hard - vivere o mo-
H Šolske vesti
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA s slovenskim učnim jezikom »Ivan Cankar« v Trstu sporoča, da bo v petek, 2.novembra 2007 šola zaprta.
Čestitke
nem domu v Trstu koncert orkestra Padove in Veneta v poklon osemdesetletnici Pavleta Merkuja. Dirigent: Anton Nanut. Kot solist bo nastopil pianist Emanuele Arciuli. Koncert v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi.
KULTURNO DRUŠTVO Rovte Ko-lonkovec Ul. M. Sernio 27, vabi v soboto, 3. novembra 2007, ob 20.uri na večer z lonjersko pevsko skupino. Vodi Manuel Purger.
OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in z Zvezo kulturnih društev prirejajo 20. srečanje oktetov Primorske v Bol-juncu, v gledališču France Prešeren v soboto, 3. novembra 2007, ob 19. uri.
O.P.Z. SLOMŠEK, vabi na Dobrodelni koncert v korist sirotišnice v Bje-li (Črna gora), v nedeljo, 4.novem-bra 2007, ob 18.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Nastopajo Otroški pevski zbor Slomšek, in pevka Martina Feri, ob klavirski spremljavi Iztoka Cergola. Vsi vljudno vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na koncert komornega zbora »Gallus Kranj«, ki ga vodi Angela Tomanič. Nastopili bodo tudi instrumentalisti Cappella Cantiani ter solisti Pija Brodnik-so-pran, Anja Strajnar-alt, Metod Palčič-tenor, BlažKladnik-bas in Barbara Pibernik-orgle. Koncert bo v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na zahvalno nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri.
S Mali oglasi
AGRITURIZEM s suho hrano sta odprla Joško in Ljuba Colja, v Sama-torci. Prisrčno vabljeni. Tel. na št.: 334-5088733.
DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. na št.: 3479534644.
KMEČKI TURIZEM UŠAJ je odprt v Nabrežini 8 do 2. decembra 2007. Tel. 339-4193779.
KMETIJA COLJA ponuja v novembru tudi sveže klobase in kožarice (cro-deghine). Tel. na št.: 040-229326.
OBRTNA CONA ZGONIK, prvo nadstropje, 120 kv. metrov, oddajam. Tel. na št.: 338-4719734.
PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 338-5313529.
PRODAM atomizator Friuli 600 l, hidravlični plug (drevo) na dve kolesi za globino oranje do 70 cm, težak
PODJETJE GUŠTIN VW-AUDI
Obrtna cona "Zgonik" zaposli resnega mehanika z obvladanjem elektronskih veščin in resnega vajenca. Tel. 040-225343.
PODJETJE V KOPRU išče osebje od 25 do 50 let za lažje uradniško delo. Polovični delovni čas in možnost redne zaposlitve. Resno zainteresirani in motivirani naj kličejo na tel. 00386-5-6641074 (od 13. do 19. ure).
Draga MIRIANA, veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče. En poljub na vsako stran prejmi za tvoj 40. rojstni dan. Ekipa otroškega vrtca Palčica Ric-manje.
Za našo SARO, postati dr. prava je en špas, zato z veseljem ji zapojemo na glas. Še naprej kar tako in služba zagotovljena bo. Barko-vljanski pevci.
Danes v Repnu naš IVAN 60 let slavi in vemo, da to se njemu čudno zdi. Kar korajžno tako naprej, veselja in zdravja pa še kej, mu želijo vsi njegovi.
0 Prireditve
GLASBENA MATICA - Koncertna sezona »Glasbeni spleti« 2007/08-da-nes, 31.oktobra ob 20.30 v Kultur-
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Ul. Travnik 10 -
obvešča cenjene odjemalce, da ima na razpolago krasne in cvetoče krizanteme in v torkli ekstra deviško olje po ugodni ceni.
NOVOST: Bukova drva za kurjavo po zelo zanimivi ceni.
Ponudba po znižani ceni žag JONSERED in ALPINA ter cepilcev 'spaccalegna'.
ZNANA FIRMA POHIŠTVA IŠČE
TRI dinamične osebe od 30 do 50 let. Tudi brez izkušnje, za obisk dogovorjenih strank. Pogoji: lastno vozilo in znanje italijanskega jezika. Ponuja se redna zaposlitev in dobre provizije. Za razgovor tel. 00386 5 6641074 od 13. do 19. ure.
kultivator Marolin širok 180 cm, mi-kroporični filter s petimi vložki, vsak po 100 cm, filter za drožje in oljke, pletenke po 54 l.; in še suha gozdna drva z dostavo na dom in ek-stradeviško oljčno olje. Tel. 0481390238 (ob uri obedov).
PRODAM stanovanje v Ronkah (približno 90 kv.m.) z dvema balkonoma (dve sobi, dve kopalnici, kuhinja in dnevna soba), s kletjo, z garažo ter z zunanjim parkirnim prostorom; cena po dogovoru, tel. 3396980287 (ob uri obedov ali večernih urah).
PRODAM VW Golf 1.6 Highline 16 V letnik 2001 prevoženih 59.000 km eur 4, sivokovinjske barve v odličnem stanju. Tel 335-6328351.
SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po 60,00 evrov za kub. meter, vključno s prevozom. Tel. na št.: 040-420604 zvečer.
TRST - v mestu iščem bivališče (tudi podstrešno ali soba - wc in kopalnica) neopremljeno, tudi preprosto, le da je svetlo, okoli 40 kv. metrov za največ 320,00 evrov mesečno. Tel. na št.: 040-392018 ali 340-2620400.
V CENTRU Trsta (ul. Battisti) oddajamo pisarniške prostore (50 kv. metrov). Tel. na št.: 348-4447530.
VELIKI SLOVAR TUJK, M. Tavzes, Cankarjeva Založba 2002, 1300 strani - nov nerabljen - prodam za 60 evrov. Grško-slovenski slovar A. Dokler nov v ovitku prodam za 35 evrov. Tel. 347-1516964.
Prispevki
V	spomin na svoje drage daruje Ivan Černjava 20,00 evrov za Skupnost Družina Opčine.
V	počastitev spomina nepozabnega Marija Magajne darujeta Sergio in Milena 25,00 evrov za Sklad Albina Bubniča.
V	spomin na dragega moža Ivana, na nepozabnega brata Dragota in na starše daruje Vojka Ukmar 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na drage pokojne darujeta Ladi in Joška 50,00 evrov za obnovo bolnice Franje.
V	spomin na Lidio Ferfoglia daruje Marija Milič iz Samatorce 20,00 evrov za AŠK Kras.
V	spomin na dragega moža in očeta Maria Puriča daruje žena Marta ter hčeri Darma in Elena 100,00 evrov za AŠK Kras.
Loterija
B0. oktobra 2007
Bari	7B	B4	B1	2	69
Cagliari	41	B4	40	87	50
Firence	B9	56	B	5	26
Genova	86	41	B1	79	90
Milan	54	1B	45	26	20
Neapelj	6B	B7	27	B8	19
Palermo	22	B6	71	57	80
Rim	68	75	72	22	47
Turin	68	50	9	8B	56
Benetke	12	29	B5	82	59
Nazionale	15	7B	14	4B	70
Super Enalotto Št. 130
22 39 54 63 68	73 jolly 12
Nagradni sklad	3.030.896,69 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 34.184.936,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
22 dobitnikov s 5 točkami	27.553,61 €
1.261 dobitnikov s 4 točkami	480,71 €
48.444 dobitnikov s 3 točkami	12,51 €
Superstar	15
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
7 dobitnikov s 4 točkami	48.071,00 C
150 dobitnikov s 3 točkami	1.251,00 C
2.306 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
15.295 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
37.135 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Sreda, 31. oktobra 2007 1 3
KONCERTNA IN ABONMAJSKA SEZONA
matica 2007/2008 glasbeni^pleti
Orkester iz Padove in Veneta
Emanuele Arciuli, klavir Dirigent: Anton Nanut
KONCERT OB 80-LETNICI PAVLETA MERKUJA V OKVIRU MEDNARODNEGA FESTIVALA SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI
IL* \
DiUIGS
31. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
KONCEH SO OMOGOČILI
Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Deželni sedež RAI v Trstu Zadružna kraška banka
Obvestila
GLASBENA MATICA TRST obvešča, da so v prodaji abonmaji za koncertno sezono 2007-08. Rezervacije in informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro.
JEHOVE PRIČE vabijo na deželno zborovanje z naslovom »Delajte vse v čast Bogu« v soboto, 3., in v nedeljo, 4. novembra, od 9.30 do 12. ure in od 13.30 do 15.30 na sedežu v ul. Del Bosco 4 v Trstu.
KRUT obvešča, da ob sredah redno poteka vadba v termalnem bazenu v Strun-janu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. št.: 040360072.
OBČINA DOLINA - Odborništvo za kulturo prireja brezplačni TEČAJ SLOVENŠČINE dvakrat tedensko, od novembra 2007 do januarja 2008, v občinski knjižnici v Boljuncu. Predvideni urnik: ponedeljek in četrtek od 17.30 do 19.30. Možne so še spremembe urnika. Tečaj je namenjen samo občanom in število mest je omejeno. Info in vpisnina v občinski knjižnici v Boljuncu, tel.: 040227008 (ponedeljek 16.00-18.30 in sreda 9.00-11.30 ter 16.00-18.30).
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI
vabi med svoje vrste nove člane v gledališče F. Prešeren v Boljuncu vsako sredo: od 16. do 17. ure otroci od 1. dol 4. razreda, petošolci in dijaki srednjih šol pa od 17.00 do 18.30. Za informacije tel.: 349-5252201. Toplo vabljeni!
SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 7. do 13. leta oblikovanje usnjenih izdelkov z začetkom v četrtek, 8. novembra, tel. 333-8980166 (Erika Koja-nec).
UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo delegacija tržaških županov in predsednice tržaške pokrajine polagala vence na spomenike padlim danes, 31. oktobra s pričetkom ob 9. uri v Nabrežini. Predvidoma bo omenjena delegacija v občinskem parku v Dolini približno med 12. in 12.30.
COŠ STANKO GRUDEN iz Šempolaja sporoča, da bodo za vhtič, šolarji obiskovali vaščane danes, 31. oktobra v zgodnjih popoldanskih urah.
GLASBENA MATICA TRST v sodelovanju s KD Soča iz Kanala ob Soči, vabi na prvi koncert abonmajske koncertne sezone 07-08, danes, 31. oktobra 2007, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu - Orkester iz Padove in Veneta, Emanuele Ar-ciuli - klavir. Dirigent: Anton Nanut. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Informacije tajništvo GM tel.040-418605 vsak dan med 11. in 15.uro.
ODBORNIKI JUSA KONTOVEL obveščajo članstvo, da sprejemajo prošnje za sečnjo svežih drvi in pobiranje suhljadi še danes, 31. oktobra.
OŠ FRAN MILČINSKI iz Katinare obvešča, da se bomo učenci in učitelji, ter malčki otroškega vrtca iz Lonjera, poklonili padlim pred spomenikom v Lonjeru, danes, 31. oktobra, ob 11.15. Vabljeni.
KD F. VENTURINI IN VZPI-ANPI sekcija Domio, vabita na tradicionalno spo-
Bli sa cajti naši ku sa
Lili in Igor odprla lokal n'vasi. U Oxisuj'blo stršno Upu nisma t'j'lje nigdrft d'mu. D'Oxis z'pjra nam j'stršno žou, ma spomine nanj d nam n 'bu nobadn ukrou! Lito^gf huala z'usja.
IStk. Piipa
minsko svečanost ob vaškem spomeniku NOB v četrtek, 1. novembra ob 14. uri.
KULTURNA DRUŠTVA Slovan-Padriče in Skala-Gropada vabita vaščane v četrtek, 1. novembra na počastitev padlih v NOB pred spomenikoma in sicer v Gropadi ob 10.15 in na Padričah ob 10.30. Ob polaganju cvetja bo zapel združeni MePZ Skala-Slovan.
OBČINA DEVIN NABREŽINA v četrtek, 1. novembra 2007, bo uprava občine Devin Nabrežina položila vence pred spomenike padlim s sledečim urnikom: ob 8.30 Županstvo (3), ob 8.40 Slivno (1), ob 8.50 Medjevas (1), ob 9.00 Štivan (2), ob 9.15 Devin (1), ob 9.30 Sesljan (1), ob 9.40 Vižovlje (1), ob 9.50 Cerovlje (1), ob 10.00 Mavhinje (1), ob 10.10 Prečnik (19, ob 10.20 Trnova (1), ob 10.30 praprot (1), ob 10.35 Šempolaj (1), ob 10.45 Križ (1), ob 11.00 Nabrežina (2).
OBČINA DOLINA, urad za vzdrževanja in službe obvešča, da bo služba od-važanja odpadkov: stekla, plastike in pločevink (rumena kanta), papirja in kartona (modra kanta), neločenih odpadkoV (zelena kanta), ki je predvidena v četrtek, 1. novembra 2007 v krajih: steklo, plastika in pločevinke: Domjo, Lakotišče, Pulje; papir in karton: Boršt. Zabrežec, Hrvati, Botač: neločeni odpadki: Prebeneg, Mačkolje, Križpot, Mont, Dolina, Kro-glje, Industrijska in obrtna cona, Krmen-ka; prekinjena zaradi praznika vseh svetih. Služba bo ponovno stekla v petek, 2. novembra 2007 in sicer s celodnevnim urnikom (zjutraj in popoldne), da bo tako mogoče nadoknaditi neizvedeno delo prejšnjega dne.
SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od Sv. Ivana in s Kolonje vabita v četrtek, 1. novembra 2007, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri Sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Vse udeležence vabimo naj, v znak želje po miru, s seboj prinesejo cvetico.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE kriška sekcija Evald An-tončič Stojan vabi vse prebivalce ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v četrtek, 1. novembra 2007, udeležijo poklona žrtvam anti-fašizma. Ob polaganju vencev na vaške spomenike padlim bo zapel moški pevski zbor Vesna. Odhod povorke od ljudskega doma v Križu ob 11. uri.
VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanici vabi v četrtek, 1. novembra na počastitev Padlih v NOB. Pel bo MoPZ Tabor in na pokopališču tudi CPZ sv. Jernej. Zbirališče v prosvetnem domu na Opčinah, ob 9.30. Vabljeni.
ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na komemoracijo v četrtek, 1. novembra 2007 ob 11. uri spomeniku (Istrska ulica 192). Govornik na proslavi bo zgodovinar Borut Klabjan. Sodeluje ŽPZ »Ivan Grbec«, vodi Marjetka Popovski. Polaganje vencev: danes, 31. oktobra ob 15. uri na Škedenjskem pokopališču, ob 15.30 na Vojaškem poko-
jBsunmsi °giašTMsi:DaiAenc^
obvešča, da bo v
ČETRTEK I. novembra in SOBOTO 3. novembra
ZAPRTA
Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu)
pališču (Ul. della Pace), ob 16.15 na Glavnem pokopališču pri Sv. Ani. Četrtek, 1. novembra ob 10. uri pri Škedenjski cerkvi.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC
obveščata cenjene člane, da bodo naši uradi v petek, 2. novembra 2007 zaprti.
KRUT obvešča, da bo v petek, 2. novembra recepcija zaprta. Ponovno bo redno delovala s ponedeljkom, 5. novembra.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo v petek, 2. novembra 2007 uradi zaprti.
OKTET ŠKOFIJE IN OKTET ODMEVI v sodelovanju s SKD Slavec in Zvezo slovenskih kulturnih društev vabita na 20. Srečanje oktetov primorske, ki se bo odvijalo 3. novembra 2007 ob 19. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Pokrovitelji so Občina Dolina, Mestna občina Koper, JSKD-OI Koper. Revijo so podprli Zadružna Kraška Banka, Banka Koper d.d., Istrabenz Koper d.d., Zavarovalnica Triglav d.d., Vina Koper d.o.o., Cvetlice MARA Bazovica, Precision Mechanics Laboratory di Igor e Ivo Krizmancic & C.
SKD FRANCE PREŠEREN Boljunec, VZPI - ANPI Boljunec, fantovska in dekliška Boljunec in Klub ARCI v sodelovanju z občino Dolina vabijo v soboto, 3. novembra 2007, ob 14. uri na slavnost ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v Boljuncu. Spored: zbirališče na gorici v Boljuncu; sprevod z venci in prapori do spomenika; uvodna beseda; polaganje vencev; nastop MPZ Upokojencev Breg; nastop Pihalnega orkestra Breg; priložnostni govor dolinske županje dr. Fulvie Premolin, pozdravi gostov; zaključna misel.
A. R. C. A. T. - Deželno združenje klubov alkoholikov v obravnavi priredi sensibi-lizacijski tečaj od 5. do 10. novembra 2007, v prostorih tržaškega škofijskega semenišča, v Ul. Besenghi, 16. Tečaj je odprt vsem. Info: ob urah obedov, na tel. št.: 040-281887 (Nataša).
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi prihodnji ponedeljek, 5. novembra, na odprtje razstave o Eneju Sil-viju Piccolominiju, ki jo je pripravila Branka Sulčič. O liku tržaškega škofa, velikega humanista in kasnejšega papeža Pija II. bo govoril zgodovinar France M. Dolinar. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, ob 20.30.
KRUT v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico vabi na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra 2007, ob 16. uri na sedežu, Ul. Cicerone 8. Dodatne informacije na Krut-u, zel.: 040-360072.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da je zaradi velikega povpraševanja po tečajih informatike steklo vpisovanje za dodatni tečaj za začetnike, ki naj bi se odvijal ob torkih, od 20.30 do 22.00. Prostih je še nekaj mest. Predvidenih je 28 srečanj, cena za bivajoče v občini je 125,00 evrov, za nebivajoče pa 150,00 evrov. Vpisovanje in dodatne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, od ponedeljka do petka 9-13, ob sredah in četrtkih tudi 14-17.
VZPI -ANPI Kontovel vabi na proslavo 60-letnice odkritja spomenika Padlim, v NOB. Zbirališče v nedeljo, 4. novembra, ob 14.30 pred društveno gostilno na Kontovelu. Sledi povorka do spomenika.
KMEČKA ZVEZA Ker je oglaševanje preko interneta postalo neobhodno potrebno za vidljivost vsake dejavnosti, smo tudi mi kot zveza zasnovali spletno stran (»www.kmeckazveza.com«), kjer bomo objavljali vse aktualne teme in novosti, ki zadevajo našo dejavnost in na splošno kmetijsko stvarnost. Da bo naša inter-netna stran čim uspešnejša in koristnejša predvsem našim članom, bomo na njej gostili vse naše kmetije, ki si tega želijo. Zato bo mogoče na naši strani brez-
plačno oglaševanje osmic, kmečkih tu-rizmov, kmetij itd. Zveza namerava dati pobudi čim večjo odmevnost, zato vabimo kmetije, ki bi rade bile prisotne na tej spletni strani, da se čim prej javijo v uradih organizacije.
SKGZ v sodelovanju s SKD VIGRED vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka« v sredo, 7. novembra 2007, ob 20.30, v Štalci v Šempolaju.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOSIR« vabi člane in prijatelje filateliste na redno mesečno sejo v sredo, 7. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20. Vabilo velja tudi za nove člane.
KD PRIMAVERA - POMLAD organizira tečaj o »Bachovih cvetovih«, ki se bo vršil v soboto, 10. novembra, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 11. novembra, od 9.30 do 19. ure, v soboto, 24. novembra od 16. do 20.ure ter v nedeljo, 25. novembra, od 9.30 do 19. ure. Tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psi-hoterapeutkinja. Vse potrebne informacije na tel. št. 347/4437922.
MLADINSKI KROŽEK - PROSEK KONTOVEL v sodelovanju z rajonskim svetom za zahodni kras organizira marti-novanje v ogrevanem šotoru. Program: petek, 9. novembra 2007, od 19. do 21 »happy hour« igrali bodo le Mitiche pi-rie, sobota, 10. novembra, Kontovel unite in v nedeljo, 11. novembra, Domači veseljaki in Alter ego.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z U.S.C.I. -Unione Societa Corali Italiane del FVG in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti vas vabi na kulturni večer s podelitvijo nagrade IGNACIJ OTA v petek, 9. novembra 2007, ob 20. uri, na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini.
AŠD-SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo v prostorih doma Brdina na Opčinah v sledečih dneh: v četrtek, 8. novembra 2007, bo potekalo zbiranje smučarske opreme od 18. do 21. ure; v petek, 9. novembra 2007 - sejem od 18. do 21. ure; v soboto, 10. novembra 2007 - sejem od 16. do 21. ure; v nedeljo 11. novembra 2007 - sejem od 10. do 12. ure in od 16. do 20. ure. Za vse informacije lahko kličete na tel. št.: 347-5292058 ter obiščete spletno stran »www.skbrdi-na.org«.
PLANINSKA ODSEKA SLOGA DEVIN
priredita v nedeljo, 11. novembra tradicionalno Martinovanje. Za informacije in vpisovanje do 4. novembra na tel. 040200782 (Frančko) ali 040-226283 (Viktor).
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE sporoča, da je v teku plesni tečaj v latinsko ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino vsak ponedeljek, ob 15. uri, v prostorih društva na Stadionu 1. maj. Za info poklicati na tel. št.: 040-213153 ali 3497338101 (Tatjana).
SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu vabi vse slovenske vernike iz mesta na srečanje s tržaškim škofom Evge-nom Ravignanijem ob začetku pastirskega obiska Središča, ki bo v četrtek, 8. novembra ob 18.30 v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta, 3 - Pastirski obisk, se bo nadaljeval v petek, 9. novembra z obiskom doma počitka Tilia v Ul. Val-drivo, 22 in z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Risorta, 3 ter v soboto, 10. novembra z obiskom katoliških organizacij s sedežem v Ul. Donizetti, 3. - Slovesni zaključek bo v nedeljo, 11. novembra ob 16.00 uri v stolnici sv. Justa z vsakoletno Hvaležnico. Toplo vabljeni vsi!
TUDI LETOS s sodelovanjem z mladinskim odsekom bomo planinci SPDT priredili Martinovanje in sicer v nedeljo, 11. novembra 2007. Ob 9. uri se bomo dobili pri bivšem ljudskem domu v Križu (picerija Al Parco). Predviden je pohod
daljši ali krajši, kosilo in družabnost s pekom kostanja. Vabljeni vsi člani mlajši, starejši in prijatelji. Vse potrebne informacije dobite na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih.
TEČAJ ZA DOJENČKE Zbornica kliničnih pedagogov in Šc Melanie Klein obveščata, da zaradi velikega povpraševanja se bo naslednji tečaj za dojenčke začel 12. novembra. Tečaj predvideva 6 srečanj, 4 posvečena masaži in 2 dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije tel. 328-4559414, info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org
DARUJTE za združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabrežine. Tekoči račun, št.: 25949, Zadružna Kraška banka, podružnica št. 2. ABI: 08929; CAB: 36460.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se redni tečaji vadbe nadaljujejo v torkih in petkih z urnikom 18.-19., 19.-20. in 20.-21. ter ob sobotah od 9. do 10. ure. Nov uvajalni tečaj za začetnike bo stekel v torek, 13. novembra in /ali v petek, 16. novembra od 17. do 18. ure, v društvenih prostorih. Info in vpis na tel. št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mile-va).
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel.: 040-327122) najkasneje do 15. novembra 2007.
KD ZA UMETNOST KONS vabi na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti/večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L.Bratuž, Drevored XX. septembra, 85 (Gorica) do petka, 16. novembra od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
OBČINA DEVIN NABREŽINA v mesecu decembru bo uprava Občine Devin Nabrežina nagradila športnike s stalnim bivališčem v občini, ki so dosegli pomembne uspehe na deželni ravni (samo za prve uvrščene) ali na državni ravni, evropski in na mednarodni ravni (1., 2. in 3. mesto) v sezoni 2006/2007. Sporočam, da bodo ob tej priliki nagrajena tudi športna društva s sedežem v občini, ki so dosegla pomembne rezultate od športnikov, ki nimajo stalnega bivališča v občini. Vabim društva, ki nameravajo sporočiti imena športnikov, da to storijo najkasneje do 20. novembra t. l. In sicer Uradu za šolstvo, kulturo, šport in prosti čas po faksu na št.: 040-201307.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v šolskem letu 2007/2008 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina- Na-brežina 102 (tel.: 040-2017371).
ČLANICE LIKOVNE SKUPINE Zlati žarek Marija Maraz, Božica Mihalič, Dajana Čok in Tatjana Mihalič, v sodelovanju s Foto klubom Žarek iz Sežane, vabijo na otvoritev razstave »Ujete sledi« v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 18. uri, Štanjel-Stolp na Vratih. Razstava bo na ogled do 10 decembra 2007.
in Osmice
JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175.
OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik 36.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič. Med-javas 7, tel. št.: 040-208375.
OSMICO je odprla družina Colja v Sa-matorci 53. Tel. št.: 040-229586.
OSMICO je odprl Zahar, Boršt 57.
OSMICO sta odprla Igor in Roberta v Ga-brovcu 27. Vabljeni!
MALI JUNAKI IN ŽRTVE VESOLJSKE TEKME
kratkim je bilo 50 let, od kar so 4. oktobra 1957 izstrelili prvi umetni satelit - Sputnik 1. Niti mesec dni pozneje, 3. novembra 1957 so z istega kozmodroma Bajko-nur v takrat še sovjetskem Kazahstanu izstrelili drugi satelit. Na vrhu 34 metrov visoke in 280 ton težke rakete je satelit Sputnik 2 bil neprimerno večji in kompleksnejši od svojega predhodnika - na mestu preproste polmetrske aluminijaste krogle 83 kg teže prvega satelita, je Sputnik 2 bil 4 metre visok in 2 metra širok stožec za skupnih 508 kg teže, ki je poleg številnih merilnih naprav in radijskih oddajnikov vseboval posebno nepredušno komoro, v kateri je bila nameščena psička Lajka.
Ime Lajke, prvega živega bitja v vesolju, je v hipu zaslovelo po vsem svetu: otroci so svoje kužke poimenovali po junaški psički, v državah sovjetskega bloka in drugod po svetu so izdajali znamke v njeno čast, njena podoba je bila natisnjena celo na cigaretnih škatlicah, postala je pojem potnika, tako da so v Italiji znamko bivalnih vozil poimenovali Laika itd.
Pot, ki je ponesla Lajko v vesolje, se je začela leto dni prej v Moskvi, ko so psičko s črno in belo dlako in s krotkimi očmi izbrali v pesjaku. Ime ji je bilo Kud-rjavka, pa so jo preimenovali v Lajko po imenu pasme - iz slovarja slovenskega jezika: »lajka - delovni severni pes z gosto in trdo dlako ter s košatim, zavitim repom: vpreči lajke v sani«. Velja zabeležiti tudi ime, ki so ga psički nadeli v Združenih državah, ki jih je osvo jitev vesolja pod znamenjem srpa in kladiva močno šokirala: Lajko so preimenovali v Muttnik, sestavljenko besed mutt (pes mešane pasme) in sputnik.
Kudrjavka, Lajka, \\\u041B\\\u0430\\\u0439\\\-u043A\\\u0430, Muttnik: kakorkoli že, psička bi verjetno raje preživela svoje dni kot potepuh po Moskvi, kjer so jo ujeli skupaj s psičkama Muško in Albino. Vse tri so predali znanstvenikom, da bi ugotovili, kako bosta siloviti pospešek ob lansiranju satelita in
potem breztežnostno stanje v vesolju vplivala na živo bitje. Muško so namenili preverjanju aparatur, predvsem ventilatorja in termostata, ki bi morala zagotoviti pogoje za preživetje v tesni vesoljski kletki. Albino so dvakrat poskusno izstrelili z raketo do roba atmosfere, kjer se ni utirila okrog Zemlje in se je psička vrnila še živa s padalom. Lajko pa so izbrali za prvi polet na satelitu, ker je bila posebej krotka in pohlevna in se je znala prilagoditi vedno bolj zahtevnim nalogam. V centru za vesoljske polete so jo namreč podvrgli dolgemu in mučnemu dresiranju, da se je privadila utesnjenosti v vedno manjših kletkah brez možnosti premikanja. Hranila se je s poltekočim želejem, ki ga je lizala iz cevke, kot da bi že bila na satelitu Privadili so jo, da je vzdržala vedno večje napore v centrifugalnih strojih, s katerimi so simulirali strahoviti porast težnosti ob vzletu.
Bila so leta ostre konfrontacije med velesilama, hladna vojna je narekovala pospešeni tempo pri osvojitvi vesolja in Sovjeti so bili v prednosti. Takratni generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze Nikita Hruščov je hotel proslaviti štiri-desetletnico oktobrske revolucije, ki je po našem koledarju na začetku novembra,
pomembno zmago. V pripravi je bil naslednik
krajšem in jo izstrelili 3. novembra.
Usoda Lajke je bila zapečatena, saj ni bilo predvideno, da se bo Sputnik 2 vrnil na Zemljo. Po uspešni utiritvi v orbito okrog Zemlje so iz Moskve so sporočili svetu novi uspeh sovjetske tehnologije: v vesolje so ponesli prvo živo bitje, psičko Lajko, ki je razpolagala s hrano, z vodo in seveda z zrakom pri udobni temperaturi. Ker so bile zaloge omejene, je psička spokojno izdihnila štiri dni po izstrelitvi, otroke so celo prepričali, da je v zadnjem obroku hrane bilo uspavalno sredstvo, govor je bil tudi o neboleči injekciji, ki naj bi psički zagotovila »sladko smrt«.
Same propagandne laži, seveda. V resnici so takoj po izstrelitvi satelita elektrokardio-grafski impulzi zabeležili izredno visoko
v
ftl t*
utripanje srca psičke, kmalu pa je zastalo in se je pojavila srčna fibrilacija. Lajka ni preživela zaradi nepravilnosti pri regulaciji temperature in dovajanju zraka, morda pa tudi zaradi šoka vibracij, pospeška in breztežnosti.
Ruski znanstvenik Dimitrij Malašenkov je spomladi 2002 priznal, da je smrt Lajke nastopila približno pet ur po vzletu. Ob samem vžigu motorjev nosilne rakete je srce psičke začelo biti paroksistično, ventilator, ki bi moral zagotoviti znosne pogoje v vesoljskem vozilu, se je pokvaril in temperatura je začela nihati med skrajnim mrazom
in vročino, verjetno ni deloval niti filter za odstranjevanje ogljikovega di-
Srce je začelo biti hitro in neredno, z breztežnostjo je nastopila fibrilacija in med četrto orbito, to je dobrih pet ur po vzletu, se je srce dokončno ustavilo in je nastopila smrt.
Po najnovejših informacijah, ki so jih posredovali spomladi letos, pa je smrt Lajke nastopila še prej, samih 20 minut po odletu zaradi okva re pri dovajanju zraka. Uboga Lajka torej ni pogij la, kot nam je takrat pripovedovala propaganda, n smrti po 4 dneh. Njena smrt je nastopila takoj po <
celo pre den se nik 2 utiril v orbito. Če je pravzaprav n trditi, da je n bila prvo žive lo pot
saj je orbitiralo samo truplo čr-nobele psičke.
Sputn
Sputni-ka, ki naj bi bil pripravljen šele januarja, pa so vesoljsko plovilo pod taktirko partije dokončati v naj
se je
spustil do vrhnjih plasti atmosfe gorel.
Oleg Gazenk sovjetskih znanstve žalovanje za smrt psi mika, tako mi je vedne osemdesetletni znanstven nismo se naučili toliko, da Sledili so številni druj; Sputnik 3 je bil delni n< lit so izstrelili 15. maja 1958 ir dar aparature za merjenje sev kov niso delovale. V resnici b ski satelit v vesolju, pa se je tal riške tekmece, da so raje izstrelil in potem nekoliko večjega Sputni Sputnik 4 so je poletel v vesc dal v priprave za polete s človeško ] gramu za elektronsko vodenje sate prej dvignilo do preveč oddaljene c prehitrem povratku v atmosfero.
Julija 1960 je propadel poskus la vo kapsulo Vostok. Pri eksploziji nosil in Lisička.
Šele skoraj tri leta po Lajki, je 1 nesel prva živali v vesolje na polet okro ljo. Kapsula Vostok je tehtala 4.600 kg ir va bitja: šlo je za nekakšno Noetovo barko s psičkar
ezne jdletu, 5 je Sput-zemeljsko tako, potem iti ne moremo loskovska psička > bitje, ki je opravi: v umetnem satelitu okoli Zemlje,
ik 2 je letel okrog Zemlje do 8. prila 1958, ko je po 2.570 orbitah izgubil toliko hitrosti, da
cem, 40 miši, dvema podganama, rojem mušic in več rastlinami, ki so dan po izstrelitvi po 16 orbitah srečno pristali v Sibiriji. Pozneje je Strelka skotila šest mladičev, enega od katerih, kužo Pušniko, je čakalo življenje »v sovražnem taboru«. Junija 1961 se je med večerjo na ameriško-sovjetskem vrhu na Dunaju sovjetski voditelj Nikita Hruščov z ženo ameriškega predsednika Jacqueline Kennedy pohvalil z uspešno osvojitvijo vesolja in s srečnim povrat-kom »vesoljskih« psičk. »Ena od teh je ravnokar skotila šest kuž-kov,« je povedal Hruščov. »Bi lahko imela enega?« je vprašala Jacqueline. »Ni problemov«, je zagotovil Hruščov in res, dva meseca pozneje je sovjetski ambasador v Washingtonu Mihai-
1 Menšikov med obiskom v Beli hiši izročil presenečeni First Lady malo kužo Pušniko, ki je tako postala član ameriške predsedniške družine in njeni potomci so še danes v krogu Kennedyjev.
V šestem Sputniku, ki so ga izstrelili 1. decembra 1960, sta bili psički Pčelka in Muška, ki pa nista preživeli povratka na Zemljo. Vesoljsko plovilo je ostalo v orbiti ves dan, povratek pa je bil neuspešen. Po uradnih virih naj bi kapsula prišla v atmosfero pod napačnim kotom, zato je plovilo eksplodiralo. Po nepotrjenih informacijah pa je satelit pomotoma uničil sam sistem, ki bi moral zagotoviti eksplozijo v primeru, da bi pristal na sovražnikovem ozemlju.
Tri tedne pozneje, 22. decembra istega leta, bi morali izstreliti satelit, v katerem sta že bili nameščeni psički Damka in Krasavka. Zaradi okvare na potisni raketa je izstrelitev propadla in psički sta se izognili nevarnemu poletu v vesolje.
Sputnik 7 je odletel 4. februarja 1961 in se utiril okrog Zemlje, od koder naj bi izstrelil sondo proti Veneri, vendar poskus ni uspel in je več kot 6 ton težko vozilo obstalo v orbiti okrog Zemlje. Po nekaterih ocenah, naj bi v resnici šlo za neuspel poskus človeške misije v vesolje. Sondo Venera 1 so uspešno izstrelili s satelita Sputnik 8, ki je bil v zemeljski orbiti od 12. februarja 1961, sonda pa je 19. maja istega leta »oplazila« planet Venero v razdalji približno 100 tisoč km.
Vesoljsko potovanje se je ugodno izteklo za psičko Černuško na Sputniku 9, ki je poletel iz Bajkonura 9. marca 1961. Na krovu je v kabini Vostoka skupaj z lutko astronavta in s psičko Černuško bilo tudi nekaj laboratorijskih miši in drugih živali. To vozilo se je srečno vrnilo na Zemljo z vsem živim tovorom.
Tudi z naslednjim Sputnikom 10 je 25. marca 1961 v vesolje poletelo plovilo Vostok, v katerem je bila nameščena lutka kozmonavta skupaj s psičko Zvjez-dočko. Šlo je za zadnje testiranje, preden so v vesolje poslali človeka. S satelitom so vzpostavili neposredno televizijsko povezavo in Vostok je srečno pristal istega dne po eni sami krožnici okrog Zemlje.
Nekaj tednov pozneje je nastopil človek.
Major Jurij Aleksejevič Gagarin je 12. aprila 1961 prvi poletel v vesolje in daleč nad Zemljinim ozračjem opravil prvo krožno pot okoli našega planeta. Gagarin je Zemljo obletel v 108. minutah, nakar se je njegovo vozilo Vostok spustilo proti Zemlji. Koz-monavt je s padalom skočil iz kapsule v višini približno 7 tisoč metrov in srečno pristal na domačih tleh. Bil je pogumen junak, morda celo nekoliko nepreso-den, kot mnogi junaki, bil je mlad in lep in je v trenutku postal heroj planetarnih razsežnosti. A to je že dru-zgodba, pripoved o človeškem osvajanju vesolja. Tokratna pripoved pa je bila namenjena skromnim in ponižnim človekovim spremljevalcem, psom, ki so za ceno lastnega življenja omogočili vesoljske podvige, in v prvi vrsti krotki Kudrjavki, ki je zaslovela kot Lajka.
Sergij Premru
:o, eden od takratnih vodilnih nikov, je na stara leta izrazil ob-čke: »Kot se čas vedno bolj od) bolj žal za Lajko«, je priznal ik. »Ne bi smeli tega narediti in bi opravičili smrt Lajke.«
sovjetski sateliti. suspeh: več kot tono težki sate-i se je srečno utiril v orbito, venanja in drugih vesoljskih podati prav ta moral biti prvi sovjet-ko mudilo, da bi prehiteli ame-li že oktobra malega Sputnika 1 ka 2 z Lajko.
>lje 15. maja 1960 in je že spa-osad ko. Zara di na pake v pro -li ta se je ve solj sko vo zilo naj -r bi te, potem pa je zgo relo ob
insiranja novega Sputnika s pr-Ine rakete sta podlegla psa Bars
9. avgusta 1960 Sputnik 5 po-g Zemlje in žive nazaj na Zem-i je bila nalašč prirejena za ži-na Belko in Strelko, sivim kun-
« «
Od vesoljskih opic do psov, želv in mačk
v
\
Na začetku vesoljske tekme so pošiljali v vesolje živali, da bi preverili, če bo človek lahko preživel v breztežnostnem prostoru in kakšne bodo posledice takega nenaravnega stanja.
Ze leta 1947 je ameriška vojska iz puščave New Mexica izstrelila raketo V2, ki so jo zaplenili Nemcem na koncu vojne, z opico na krovu. Albert I ni preživel povratka na zemljo, kot niti Albert II, kije dosegel rekordno višino 133 kilometrov. Naslednjega leta pa je preživela miška, ki so jo izstrelili do iste višine, potnik zadnjega poleta rakete V2 pa je spet bila opica, in sicer Albert IV, ki je brez težav preživela polet, a je podlegla, ko je raketa na povratku treščila v tla. Poskusi so se nadaljevali, povratek živali pa je zagotavljal nov padalski sistem. Američani so se posluževali predvsem opic, z razliko od Sovjetov, ki za poskusne živali izbrali pse.
Sovjetskim znanstvenikom je na začetku 50ih let prejšnjega stoletja uspelo izstreliti z raketami pse do zunanjih plasti atmosfere in sčasoma so zagotovili tudi njihov srečni povratek na tla. Leta 1951 sta prvi podorbitalni polet (torej do izvenzemeljskega prostora, vendar brez orbitiranja okrog Zemlje) s srečnim povratkom opravila psa Cigan in Dežik. Slednji je sicer podlegel skupaj s sopotnico Lizo pri naslednjem poletu. Psički Mališka in Sme-laja sta bili določeni za naslednji polet, pa je Smelaja pobegnila, a se je vrnila pravočasno, da so jo naložili na raketo: sreča ji je bila naklonjena in se je vrnila živa z uspešnega poleta. Četrti polet se je ponesrečil in psa sta podlegla. Pri petem letu so morali nadomestiti Bobika, ki je pravočasno pobegnil, in sicer s psom, ki so mu nadeli enostavno ime ZIB, rusko kratico za »namestnik pobeglega Bobika«; namestnik se je srečno vrnil na Zemljo skupaj s sopotnico. Potem so se izstrelilne rakete izboljšali do take mere, da jim je oktobra 1957 uspelo izstreliti prvi Sputnik in mesec dni pozneje satelit z Lajko.
Američani so v tistem času zaostajali. Aprila 1958 bi morali izstreliti raketo z miško, pa je eksplodirala na vzletišču. Uspel je polet v zunanje plasti atmosfere julija 1958: miška je vzdržala 45 minut breztežnosti, preden je podlegla. Decembra 1958 so z raketo Jupiter uspešno izstrelili opico Gordo, ki je poletela skoraj tisoč km daleč, a kapsula se je potopila v oceanu. Znanstveniki so ugotovili, da je opica preživela siloviti pospešek in breztežnost, ne pa utopitve... Dve opici sta srečno preživeli polet naslednjega maja 1959, in sicer do skoraj 500 km višine. Ena od dveh, po imenu Baker, je preživela v zoološkem vrtu do leta 1984.
Najbolj znana ameriška opica-astronavt je Sam, kije decembra 1959 potoval s kapsulo Mercury do načrtovane odcepitve od nosilne rakete v višini 80 km in pri hitrosti skoraj 6 tisoč km na uro, nato pa je srečno pristal v vodah Atlantika. Samova partnerka »Missis Sam« je naslednje leto srečno opravila krajšo pot na podobni raketi. Januarja 1961 je šimpanz Ham uspešno poletel na podorbitalni polet, ki je trajal 16 minut in pol, od tega skoraj 7 minut v breztežnostnih razmerah, nakar je pristal na oceanu. Ham je preživel naslednja leta v zoološkem vrtu vse do leta 1983.
Potem je tudi Američanom uspelo poslati človeka v vesolje. Prvi ameriški vesoljski potnik Alan Shepard pa 5. maja 1961 ni obletel Zemlje, pač pa z vesoljsko ladjico Mercury 3 opravil samo podorbitalni polet do višine 187 km in pristal v morju niti 500 km od izstrelišča Cape Canaveral. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se ni mogel kosati z dosežkom prvega vesoljca Jurija Gagarina, ki je tri tedne prej obkrožil Zemljo.
Tudi Francozi so posegli v vesoljsko tekmo in se pri tem poslužili mačke z elegantnim imenom Felix, ki so jo izstrelili oktobra 1963 in je pristala s padalom, medtem ko se je naslednji francoski eksperiment z mačko ponesrečil.
V Sovjetski zvezi so februarja 1966 izstrelili psa Veterok in Ugojok, da bi preverili posledice dolgotrajnega bivanja v prostoru. V orbiti okrog Zemlje sta preživela 22 dni brez posebnih težav, kar še danes predstavlja rekord bivanja živali v vesolju. Pozneje so namestili želve, mušice in druge manjše živali na sondah, ki so leta 1968 bile poslane na polet okrog Lune. A tekmo za osvojitev Lune so zmagali Američani, ko je 20. julija 1969 Neil Am-strong prvi stopil na lunino površino.
SP
1 6 Sreda, 31. oktobra 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
GORICA - Občinski svet o dodelitvi stanovanj ostarelim brez zadostnega dohodka
Večina se je spotaknila pri spremembi pravilnika
Romanova:»Žal nastradajo osebe v težavah«- Opozicija opozarja na zametke krize v desni sredini
»Socialna služba goriške občine skrbi za 39 osamljenih oseb brez zadostnega dohodka, ki čakajo na dodelitev občinskega stanovanja. Eden celo prenočuje v furgonu. Le šest izmed njih ima več kot 65 let, kar je po sedanjem pravilniku rekvizit, brez katerega ni mogoče dodeliti stanovanja. Sprememba te omejitve se zaenkrat ni obnesla.
Žal nastradajo občani v težavah, odgovornost pa ni moja.« Odbornica Silvana Romano je razočarana nad izidom glasovanja na ponedeljkovem občinskem svetu, med katerim je bila zavrnjena sprememba pravilnika za dodelitev bivališč ostarelim osebam v strukturah v ulici Faidutti in na Rojcah. Proti namreč ni volila le leva sredina, ki se
TRŽIČ - Odbornik za kulturo in šport
Piredda odstopil
»Z veliko bolečino in po dolgi muki, vendar krivcev ni«
Odstop z mesta odbornika za kulturo, šport in prosti čas je Stefano Piredda sporočil včeraj generalnemu tajniku tr-žiške občine in županu Gianfrancu Pizzo-littu. Odločitevje dokončna in jo je odbornik dozorel - kot sam pojasnjuje - z veliko bolečino in po dolgi muki, nikomur pa ne nalaga krivd, čeprav ima njegov odstop grenek priokus, kot izhaja iz pisma, ki gaje naslovil na župana.
»Ko človek občuti, da nima več veliko povedati na javnem mestu, ki ga zaseda, je čas, da se umakne in prepusti vlogo bolj motiviranim ljudem. Navdušenje, ki sem ga sprva imel, je že zdavnaj pojenjalo. In kljub temu da sem ga iskal, novega navdušenja nisem dobil. Nihče ni za to kriv. Segrevati stolček v zameno za plačo se mi ne zdi primerno, v kolikor v politiki nisem nikdar iskal plače ali kariere. Zato sem se odločil za odstop z mesta, na katerem sem bil od leta 2001,« je zapisal v pismo, v katerem pa dodaja, da nima namena opustiti političnega angažiranja. »Želim ostati v stranki, v novi stranki,« pra-
altran
vi in pristavlja, da se želi umakniti iz prve linije in ostajati od nje kar se da oddaljen, v kolikor je v politiki dela na pretek tudi brez javnih zadolžitev. »V politiki je nujno potrebno le eno, in sicer zavest, da smo prav vsi lahko koristni, nihče pa ni nezamenljiv,« pojasnjuje svojo odločitev Piredda in tako nadaljuje: »Po šestih letih, ki so bili lepa izkušnja in med katerimi sem se veliko tudi naučil, bom odslej le navaden pripadnik stranke. Kaj pa bo z mano v prihodnosti, tega še ne vem.« Danes že bivši odbornik je tudi prosil, naj njegov odstop ne sproži neutemeljenih govoric o vzrokih. Za odločitvijo ni specifičnih razlogov, ni kriva plošča, ki je občina ni postavila, niti ne zaščita za Slovence ali sporna pobuda z udeležbo skrajnega desničarja, zatrjuje. Pizzolito je povedal, da Pireddovo odločitev razume, v kolikor se je tudi sam včasih znašel v podobni stiski. Župan bo sedaj moral odločati o nadomestitvi; nekateri ugibajo, da bo Pireddove resorje porazdelil Micheleju Luiseju in Silvi-i Altran.
zgraža predvsem nad dejstvom, da se je večina otepala soočanja v zvezi s pomembnim vprašanjem in je želela odločati sama, pač pa tudi dva predstavnika stranke Forza Italia.
Sprememba pravilnika bi dobila zeleno luč, če bi zanjo glasovalo vsaj 21 predstavnikov občinskega sveta. V resnici je Romanovo podprlo le 20 zaveznikov, štirje svetniki opozicije so se vzdržali, šest glasov pa je bilo proti. Med temi sta bila tudi »prosta strelca« stranke FI Michele Punteri in Franco Hassek, ki nista soglašala s predlogom spremembe pravilnika. »Dvorano sem zapustil, ker je bilo zelo pozno. Računal sem namreč, da bo sprememba pravilnika odobrena z 22 glasovi. V resnici sta dva "duho-viteža" v lastnem imenu glasovala proti. Pravilnik bomo vsekakor predstavili na enem izmed prihodnjih občinskih svetov,« je povedal Romoli in potrdil, da zaupa odborni-ci Romanovi.
»Leva sredina in občanska lista sta glasovali proti spremembam pravilnika, ker ni prišlo do soočanja med vsemi političnimi silami. Gre za zelo pomembno vprašanje, ki bi ga morali preučiti komisiji za socialo in pravilnik, medtem ko je večina želela odločiti sama in je zato zavrnila predlog opozicije, da bi prišlo do preložitve glasovanja na prihodnjo sejo,« je povedal svetnik Foruma za Gorico Aleš Waltritsch. Na zametke krize v vrstah stranke FI so opozorili predstavniki Oljke, po mnenju katerih je na ponedeljkovi seji odbornica Romanova dobila
GORICA
Dom za socialne pomoči
potrebne občane v ulici Faidutti
bumbaca
»nezaupnico« občinskega sveta: »Desna sredina je zavrnila vse amandmaje, ki jih je predstavila leva sredina. Nerazumljiv je predvsem razlog, zaradi katerega je bil zavrnjen amandma svetnika Orzana iz vrst Oljke, ki je predlagal podaljšanje obdobja, vkateremje ostarelim s finančnimi težavami omogočeno bivanje v občinskih stanovanjih. Zloglasna odredba, ki jo je Romanova odločno branila, pa v odločilnem trenutku ni dosegla sklepčnosti desne sredine.«
Med ponedeljkovim zasedanjem občinskega sveta pa je tekla beseda tudi o drugih problematikah. Marko Marinčič (Forum za Gorico) se je zgražal nad dejstvom, da po treh mesecih ni še dobil odgovora na svetniška vprašanja, ki jih je predstavil v občinskem svetu. »Večina ima zaničljiv odnos do dela občinskega sveta,« je poudaril Marinčič, kije protestno uprizoril »tiho« interpelacijo. Daniele Orzan (Oljka) je postavil svetniško vprašanje o uvedbi spletne telefonije, ki temelji na tehnologiji voice over internet protokol oz. VoIP, v občinskih uradih. »Gre za tehnologijo, ki omogoča telefonske klice prek računalnikov in interneta ter zagotavlja prihranek,« je Romolija opozoril Orzan, župan pa je zagotovil, da bo preveril to možnost. Ne nazadnje je v ponedeljek prišlo tudi do odstopa svetnice Marine Colombo iz vrst Severne Lige. Svetnica je zaradi nesoglasja z deželnim in krajevnim vrhom stranke sklenila, da bo v občinskem svetu predstavljala samostojno skupino, ki bo ostala znotraj desnosredinske večine. (Ale)
Sodili bodo le dvema
Na skupno 55 osumljencih jih je bilo 53 oproščenih vsake odgovornosti, ker niso zakrivili kaznivega dejanja. Tako sta se včeraj končali predhodni sodni obravnavi, ki sta se nanašali na isti dogodek, in sicer na protestni napad na sedež zadruge Minerva 1. februarja lani, ki so ga sprožili protigloba-listi oz. nasprotniki centra za priseljence CPT pri Gradišču. Minerva je namreč na podlagi javnega razpisa prevzela upravljanje centra. Protiglobalisti in njihovi somišljeniki so prišli iz vse Goriške, nekateri tudi s Tržaškega in iz Veneta, tarča napada pa je bil sedež zadruge v sovodenjski občini; na njem so povzročili škode za 30 tisoč evrov.
Na podlagi policijske preiskave so sodniku prijavili 55 mladih oseb, med njimi liderja Nepokor-nih Luca Casarinija, dalje še Andrea Olivierija iz Trsta, Luciana Ca-palda iz goriškega socialnega centra in Tommasa Cacciarija iz socialnega centra Rivolta v kraju Marghera, med drugim sina poslanca Paola Cacciarija in nečaka župana Benetk Massima Cacciarija. Bremenil jih je sum vloma, nasilja in povzročene škode. Vendar od 55 napadalcev so na podlagi fotografij in dokaznega gradiva prepoznali le dva med povzročanjem škode; fotografije so posneli policisti, preiskovalci pa so jih našli tudi na spletnih straneh socialnih centrov. Sodili bodo torej 38-letnemu Mau-ru Bussaniju iz Tržiča in 24-letne-mu Tržačanu Giancarlu Cocianni-ju, ki sta imela med napadom odkrit obrez. Sojenje bo potekalo 7. maja prihodnjega leta. Vsi ostali so bili oproščeni, v kolikor jih niso mogli neoporečno povezati z dogajanjem pred Minervo, saj so imeli pokrite obraze. Tako sta se zaključili dve obravnavi, ker je goriški sodnik ločil obravnavo zoper osumljence iz dežele FJK od obravnave proti napadalcem iz drugih dežel. Državni tožilec Carmine Laudisio je že napovedal, da bo vložil priziv proti oprostitvi.
PODGORA - Člani društva Paglavec proti rečni pregradi
»Jeza radi jeza!«
Soška regata je pred dvema desetletjema nastala ravno iz protesta, da bi izmaličili naravno okolje
V prostorih doma Andrej Paglavec so se pred dnevi na družabnem večeru zbrali številni člani in prijatelji kajakaškega društva Šilec in s tem vtisnili pečat nad uspešno sezono, ki je višek dosegla s septembrsko Soško regato. Na srečanju so izrazili zaskrbljenost zaradi načrtovanja jezu, ki bi prinesel uničenje soškega naravnega bogastva. Skovali so tudi geslo, ki z besedno igro ponazarja nasprotovanje kajakašev posegu v naravo: Jeza radi jeza! Starejši člani društva vedo povedati, da zamisel o gradnji jezu ni nova, saj se je pobuda o prirejanju soških regat porodila pred 22 leti, ko se je tudi veliko govorilo o načrtovanju rečne pregrade. Iz protesta proti gradnji je torej nastala ena najbolj slikovitih čezmej-nih prireditev, ki je javnosti priljubljena in medijsko odmevna.
Udeležence je pozdravil predsednik društva Robert Makuc, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je letos h kajakaštvu približalo kar nekaj mladih. Pristop mladih priliva društvu novega zagona pri razvoju dejavnosti. Mlajšim članom so bila tudi izročena posebna priznanja za prisotnost na veslaških popoldnevih v čudovitem okolju soške struge le lučaj od mesta; priložnostna darila so prejeli tudi zaslužni člani in sodelavci te športne sredine. Predsednik se je zahvalil tudi kulturnemu društvu Briški grič iz Števerjana, ki je sodelovalo pri uspešni izvedbi letošnjega množičnega spusta po Soči. V drugem delu večera so si prisotni ogledali filmska zapisa poletnega tečaja kajakaštva in zadnje Soške regate; posnel ju je Hi-jacint Jussa. Ravno iz filmskih zapisov je moč razbrati, kako lepa je struga Soče, ki kljub urbanemu okolju ohranja obsežne predele neokrnjene narave. (vip)
Na sedežu društva Paglavec
foto vip
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 31. oktobra 2007 1 7
SOVODNJE - Na sedežu Zadružne banke ustanovni občni zbor SDGZ za Goriško
Gospoda rstveni ki so se ponovno združili
Novoizvoljeni pokrajinski odbor bo izdelal program in določil predsednika
Na sovodenjskem sedežu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje je v ponedeljek potekal ustanovni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško. Ob lepi udeležbi starih in novih članov so za predsedniško mizo sedeli deželni predsednik SDGZ Boris Siega, goriška člana predsedstva Karlo Devetak in Tomaž Mucci ter direktor SDGZ-ja Andrej Šik. Predsedujoči Devetak je dal besedo predsedniku Sie-gi, ki je imel uvodno poročilo. Kot predsednik SDGZ-ja v letih, ko se je goriška veja organizacije odcepila in ustanovila samostojno združenje, je obnovil procese, razvoj dogodkov ob širitvi meje in priprave, ki so privedle do ponovne združitve. Direktor SDGZ Šik je orisal delovanje in storitve združenja na deželni ravni in priložnosti, ki se ponujajo za člane ob sodelovanju z drugimi osebki, ustanovami in sorodnimi organizacijami.
Župan Igor Petejan je pozdravil v imenu sovodenjske občinske uprave, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič in pokrajinski predsednik SSO Janez Povše pa v imenu obeh krovnih organizacij; prvi je pozval k skrbi za uveljavitev jezika tudi v poslovnih prostorih in k posebni pozornosti do Benečije, drugi pa je zaželel, da bi organizacija v najboljši meri izražala večplastnost in pluralnost zamejskega gospodarstva. Tomaž Mucci je dopolnil Sie-gov uvod s pričevanjem o opravljenem delu v zadnjem obdobju, da bi v združe-
nje vključili čimveč mladih podjetnikov z Goriškega. Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Vito Primožič je posegel v razpravo, sicer kot posameznik in član SDGZ-ja. Pritrdil je Sie-govemu povzetku dogajanja, izpostavil dolgotrajne poskuse, da bi prišli do ponovne združitve, in nazadnje izrazil za-
dovoljstvo nad dejstvom, da je do tega končno prišlo.
Predsednik Euroservisa Erik Švab je predstavil delovanje in storitve specializirane strukture za evroprojektiranje, ki deluje v okviru manjšine in je odprla podjetje Evropski center v Novi Gorici skupaj s tamkajšnjo Gospodarsko zbornico.
SDGZ - Pokrajinski občni zbor
Novoizvoljeni pokrajinski odbor
Novoizvoljeni pokrajinski odbor SDGZ Gorica sestavljajo: Nataša Čaudek (Cau-dek Lavorazioni lamiere, Gabrje) - mala industrija; Avguštin Devetak (gostilna Devetak, Vrh) - gostinstvo; Karlo Devetak (zavarovalnica Unipol, Trst) - samostojni poklic; Gabriele Ferfoglia (Adria Gorizia, Gorica) - mednarodna trgovina; Pavel Hmeljak (reklamna agencija Tmedia, Gorica) - samostojni poklic; Benedikt Kosič (trgovina K2, Gorica) - trgovina; Anton Malič (Gaia, gradbeništvo, Tržič) - obrtništvo; Tomaž Mucci (Mario Mucci & C., precizna mehanika, Gorica) - obrtništvo; Fabio Pahor (Ferroj-ulia, Tržič) - mednarodna trgovina; Igor Pahor (Pahor ICC doo, Kamnik) - mednarodna trgovina; Valentina Pahor (komercialistka, Gorica) - samostojni poklic; Erik Pe-teani (KB 1909, finančna delniška družba, Gorica) - finance, mednarodna trgovina; Igor Petejan (inženir, Sovodnje ob Soči) - samostojni poklic; Rudi Petejan (elektravto, Gorica) - obrtništvo; Saša Primosig (odvetniški pripravnik, Gorica) - samostojni poklic; Jasna Primožič (gostilna Primožič, Gorica) - gostinstvo; Marco Rojec (lekarna, Sovodnje ob Soči) - trgovina, samostojni poklic; Silvano Semolič (jestvine, Gorica) - trgovina; Janez Terpin (Terpin Import Export, Gorica) - mednarodna trgovina; Renzo Turri (gostilna Turri, Štandrež) - gostinstvo; Zadružna banka Doberdob in Sovodnje.
Ustanovni občni zbor na sovodenjskem sedežu
Zadružne banke
bumbaca
Goriški podjetnik Igor Pahor, ki se ukvarja z mednarodnim poslovanjem, je podčrtal odprtost goriškega gospodarskega prostora tudi s sugestivnim dejstvom, da njegovo podjetje nima več sedeža v Italiji, kljub temu da se sam čuti del naše realnosti in želi biti član naše organizacije gospodarstvenikov. Siega je temu pritrdil z ugotovitvijo, da je novi statut združenja predvidel možnost vključitve podjetnikov ne glede na to, kje imajo sedež. Spregovorila sta še odvetnik Karlo Primosig za ovrednotenje vloge samostojnih poklicev ter mednarodni operater Fabio Pahor o pomenu povezave in pozornosti tudi do Laškega, saj ima njegovo podjetje Ferrojulia sedež v Tržiču. Nazadnje je kr-minski gostinec Joško Sirk pozval novi odbor, naj dela zlasti za člane in naj si postavlja tudi omejene, a konkretne cilje, ki zanimajo v prvi vrsti podjetnike.
Razpravi so sledile volitve. Tajnik SDGZ Davorin Devetak je prebral imena navzočih članov in predstavil kandidatno listo, ki so jo predlagali sami goriški člani, in zbrane pozval, naj bo dopolnjena še z drugimi prisotnimi člani. Občni zbor je soglasno potrdil predlagano listo in pooblastil goriška člana deželnega predsedstva Karla Devetaka in Tomaža Muccija, da skliče ta novoizvoljeni goriški pokrajinski odbor za opredelitev programa in izbiro predsednika, ki bo kot deželni podpredsednik avtomatično član deželnega vodstva organizacije.
POKRAJINA
Livarna: Rim bo posegel v Ljubljani
Mara Černic
bumbaca
Italijansko ministrstvo za okolje je osvojilo zaključke študije o solkanski Livarni, ki jo je izdelala sloven-sko-italijanska komisija strokovnjakov pod okriljem goriške pokrajine, in jih bo po uradni poti posredovalo Ljubljani. S tem je bila včeraj seznanjena pokrajinska odbornica Mara Černic, ki je študijo poslala rimskemu ministrstvu, bila pa je tudi v stiku s slovenskim okoljskim ministrstvom. Le-to je pravkar zaključilo postopek za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Livarni, nastopila pa je faza dodatnega preverjanja, v katero se lahko vključi tudi Italija kot sosednja država. Kot nam je pojasnila Černičeva, sta tako Slovenija kot Italija sprejeli evropsko direktivo št. 61 iz leta 1996, ki predvideva, da v postopek za izdajo oko-ljevarstvenih dovoljenj vključi sosede, le-te pa lahko tudi spontano vprašajo, da bi v njem sodelovale. Na osnovi direktive bo torej italijansko ministrstvo za okolje preko ministrstva za zunanje zadeve poseglo v Ljubljani, zato da bodo upoštevani izsledki goriške komisije.
Černičeva je še povedala, da je bil dosedanji postopek slovenskega ministrstva tehnične narave in so ga izpeljale ministrske službe. Napočil pa je čas, ko lahko tudi italijanska stran z utemeljenimi pripombami pogojuje izdajo dovoljenja, ki ga Livarna potrebuje za nadaljnje delovanje. V preteklosti je Italija preko dežele Furla-nije-Julijske krajine že izrazila interes, da se vključi v slovenski postopek, v kolikor so se protesti zaradi domnevnega onesnaževanja Livarne vrstili kot po tekočem traku. Mešana komisija je zadevo obdelala strokovno in ocenila, da emisije formaldehida ne presegajo dovoljenih vrednosti, da pa so osnovni problem vonjave s psihološkim učinkom na krajanih. Postopek o izdaji dovoljenja Livarni naj bi bil zaključen do konca leta.
TRŽIČ - Štiriurna stavka kovinarjev
Prazne tovarne
Podpisali predpogodbo za delavce obratov Eaton in Sbe
GORICA
Rana se celi
Včeraj je 22-letna D.M., ki so jo v noči z nedelje na ponedeljek odpeljali v bolnišnico zaradi težke rane na trebuhu, zapustila oddelek za oživljanje. Njeno zdravje se izboljšuje, zato so k njej stopili preiskovalci, da pojasnijo okoliščine, v katerih je bila huje ranjena s kuhinjskim nožem. Na podlagi znanih informacij je dekle s fantom, 30-letnim A.T., preživelo nedeljski večer v baru na Tržaški ulici. Tam se je tudi vnel prepir, ki se je potem nadaljeval v stanovanju v ulici Mazzini v Gorici. Dekle naj bi pregloboko pogledalo v kozarec, zaradi alkohola v krvi pa naj bi v kuhinji padlo in se ranilo.
Na Tržiškem sindikati ocenjujejo, da so dosegli zastavljeni cilj. Včerajšnja stavka kovinarjev, ki so jo oklicali Fim, Fiom in Uilm, zato da bi spodbudili zaključek pogajanj za obnovo delovne pogodbe, je izpraznila tržiške tovarne. V manjših obratih so stavko organizirala sindikalna predstavništva RSU, pred velikimi tovarnami, pred ladjedelnico Fincantieri in tovarno Ansaldo, pa so skupine protestnikovže navsezgodaj seznanjale delavce z razlogi za mobilizacijo in preprečevale vstop tudi delavcem zunanjih podjetij. Ladjedelnica Fincantieri, v katero vsak dan vstopa okrog4.500 delavcev, je bila do poldne izpraznjena; napetosti ni bilo, v ladjedelnico pa je vseeno vstopilo nekaj desetin zaposlenih, v glavnem varnostnikov in gasilcev. Sindikati so povedali, da so množično stavkali tudi tuji delavci. V tovarni Ansaldo je bilo obratovanje prekinjeno med 6. in 10. uro, visoka je bila tudi udeležba zaposlenih v ostalih tržiških obratih. Pri mobilizaciji pa niso sodelovali delavci obratov Eaton in Sbe, v kolikor so sindikati le nekaj ur pred stavko podpisali s podjetjem predpogodbo, ki je zaposlenim ugodna.
ŠTANDREŽ - Gledališka ponudba prosvetnega društva
Na odru mati in hči
Namesto običanje komedije scenski prikaz stiske, ki pripelje do tragičnih dejanj
V okviru abonmaja ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga prireja prosvetno društvo Štandrež, je v nedeljo na odru župnijske dvorane gostovala gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrava iz oklice polhograjskega hribovja v bližini Ljubljane. Goriški publiki je postregla s predstavo z naslovom »Lahko noč, mama« ameriške literarne ustvarjalke in Pulitzerj-ve nagrajenke Marshae Norman.
Drama, ki jo je režiral Franci Končan, je z razliko od običajne komedije gledalcem ponudila globlji psihološki razmislek o družbenem problemu, ki ga predstavlja naraščanje števila samomorov. Predstava sloni na pogovoru o vsakodnevnem življenju med materjo Thelmo, ki jo je na odru odigrala Marta Praprotnik, in hčerjo Jessie v interpretaciji Sonje Gruden. Njun odnos je v krizi, med njima ni pravega dialoga in razumevanja, kar ma-»Lahko noč,	teri ne omogoči, da bi preprečila hčerki-
mama«	no poslednje, tragično dejanje. Po pred-
v Štandrežu	stavi je v župnijskem parku med lipami
sledila družabnost ob rajni kapljici novega vina in s pečenim kostanjem. (VaS)
bumbaca
18
Sreda, 31. oktobra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Najstarejša Slovenka praznovala včeraj 108. rojstni dan
Priča življenju v dveh tisočletjih in treh stoletjih
Goriška nad povprečjem po starosti ljudi, kapacitete v domovih upokojencev preskromne
V	novogoriškem domu upokojencev je bilo včeraj praznično, saj je 108 let dopolnila najstarejša Slovenka, Katarina Marinič iz Deskel. Sostanovalci in predstavniki Deskel so ji ob častitljivem jubileju v nabito polni jedilnici pripravili bogat kulturni program, ob rojstnem dnevu pa sta ji čestitala tudi župana Nove Gorice in Kanala ob Soči, Mirko Brulc in Andrej Maffi ter predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Aleš Kenda.
Katarina Marinič - Tinca se je rodila 30. oktobra 1899 v De-sklah kot deveti otrok Antona in Marije Gabršček. Osnovno šolo je obiskovala v Desklah, leta 1915 pa se ne morala družina zaradi divjanja prve svetovne vojne preseliti v Avstrijo, kjer so preživeli štiri leta. Tinca je na Dunaju dve leti obiskovala gostinsko šolo, preostali dve leti pa je delala v tovarni čokolade. Leta 1918 so se vrnili domov in začeli z obnovo. Tinca je šla za dve leti za deklo k sestrični v Ljubljano, po dveh letih pa se je vrnila in ostala v domačem kraju, kjer se je leta 1929 poročila z Rudolfom Mariničem. Leta 1967 je postala vdova. Otrok ni imela, ima pa devet nečakov, med njimi tudi 100-letno Pepco, ki živi v Trstu. V novogoriški dom upokojencev se je Katarina Marinič vselila pred desetimi leti, po zlomu kolka. Še vedno hodi in nujna opravila postori sama, sliši pa zelo slabo. Vsakega obiska je zelo vesela. Svoje visoke starosti se dobro zaveda. Na to je ponosna in vedno komaj čaka praznovanje rojstnega dne.
V	kulturnem programu ob praznovanju že drugo leto najstarejše Slovenke so z glasbo in petjem sodelovali sostanovalci, nastopili pa so tudi otroški recitatorji in mažoretke iz Deskel ter tamkajšnje društvo za izrazni ples, ki se je poimenovalo po vzdevku najstarejše Slovenke - Tinca. Šopkov rož, čestitk in stiskov rok ni manjkalo, najstarejša Slovenka pa je za rojstni dan prejela tudi udoben stol, na katerem bo lahko posedala ter seveda starosti primerno veliko torto, na kateri je brez večjih težav pihnila svečke. Kenda z ministrstva za delo, družino in socialo je ob tej priložnosti povedal, da je v Sloveniji pred desetimi leti živelo okoli štirideset stoletnikov, danes pa jih je že več kot 150, kar kaže na to, da se število najstarejših prebivalcev več kot očitno povečuje. Poudaril je tudi, da se mora država temu ustrezno prilagoditi in zagotoviti primerne storitve ter izboljšati medgeneracijsko sodelovanje.
Da se trend staranja prebivalstva v Sloveniji povečuje, dokazujejo tudi nekateri drugi stanovalci novogoriškega doma upokojencev. Med njimi jih je namreč kar sedemnajst starejših od 95 let. Ena stanovalka bo 1. decembra dopolnila sto let, dva pa sta trenutno stara 99 let. Kot je povedal direktor novogoriškega doma upokojencev Vasja Medvešček se življenjska doba starejših na splošno povečuje, kar jasno kaže na to, da se bodo potrebe po domskem varstvu iz leta v leto povečevale. Povedal je tudi, da že v tem trenutku v slovenskem merilu v domovih primanjkuje nekaj tisoč mest. »V Novi Gorici imamo trenutno 450 vlog, od teh je 200 aktivnih, kar pomeni, da 200 ljudi dejansko čaka na posteljo v domu,« je še dodal Medvešček. Glede dvigovanja življenjske dobe je povedal, da gre za vseslovenski oz. vseevropski pojav. Povedal je tudi, da je Goriška nad slovenskim povprečjem glede starosti prebivalstva, a ne bistveno, saj je delež starejših tudi drugod več kot 15-odstoten. »Zagotovo bi bilo treba zgraditi še dodatne kapacitete, res pa je tudi, da se v tem trenutku pri nas kar nekaj gradi, in sicer v Podsabotinu v Brdih, kjer bo novih 94 postelj, pred štirinajstimi dnevi pa smo začeli pogovore z občino Šempeter-Vrtojba. Tudi tam naj bi se zgradil dom s kapaciteto od 100 do 120 mest,« je še pojasnil direktor doma in dodal, da je trenutno zunaj tudi nov razpis za koncesijo, ki za naslednja tri leta predvideva 1.800 novih mest. Tudi v občini Vipava in Ajdovščina se pripravljajo na konkuriranje za koncesijo, tako da Medvešček meni, da bodo v primeru realizacije teh projektov potrebe nekako pokrite.
Nace Novak
Katarinino praznovanje s torto
foton.n.
OB PRVEM NOVEMBRU - Komemoracije
Danes v Gonjačah, jutri vrhunec na Trnovem
Poleg jutrišnje osrednje komemoracije na Trnovem (ob 11. uri), bo na novogoriškem območju danes in jutri še nekaj manjših slovesnosti v počastitev preminulih oziroma padlih. V Goriških Brdih pripravlja krajevna borčevska organizacija že danes ob 11. uri spominsko slovesnost pri spomeniku padlim borcem NOB v Gonjačah. V Kanalu ob Soči se bodo prav tako danes ob 14. uri poklonili pred spomenikom padlim borcem v Kanalu. Kulturni program bodo oblikovali pevci pevskega zbora Kazimir Nanut iz Kanala in učenci tamkajšnje osnovne šole, kot slavnostni govornik pa bo nastopil župan Občine Kanal ob Soči Andrej Maf-fi.
V Šempetru pri Gorici bo prireditev ob dnevu spomina na mrtve jutri, 1. novembra, ob 11. uri, ko bo izpred banke na šempetrskem placu proti pokopali-
šču krenil sprevod. Med potjo se bodo udeleženci prireditve ustavili in položili vence pred spomenik padlim borcem NOB in pred spomenik veteranom vojne za Slovenijo. Sprevod se bo zaključil pred grobnico padlih v NOB na šempetrskem pokopališču, kjer bo nastopil moški pevski zbor iz Šempetra, z recitacijami pa bodo sodelovali tudi učenci osnovne šole Ivana Roba; slavnostni govornik bo Joško Martelanc. Istega dne ob 14. uri se bo začela tudi komemoracija v Vrtojbi, in sicer pred spomenikom prvemu padlemu borcu Kraške čete, Emilu Bizjaku - Juriju. V programu bodo nastopili otroci podružnične šole iz Vrtojbe in tamkajšnji pevski zbor, zbrane pa bosta nagovorila predsednik krajevne borčevske organizacije iz Vrtojbe Sergij Koglot in Slavko Čučič, Jurijev soborec in eden zadnjih štirih še živih borcev Kraške čete. (nn)
Generalka v Redipulji
Danes bodo pri kostnici v Redipulji organizirali generalko tradicionalne ceremonije v čast padlim, ki bo potekala v nedeljo, 4. novembra. Iz goriške prefekture so sporočili, da bo zato prišlo danes med 9. in 12. uro ter v nedeljo med 8. in 13. uro do zaprtja dela državne ceste 305 in pokrajinske ceste 12. V nedeljo bodo iz istega razloga zaprli prometu tudi priključno cesto med krožiščem avtoceste A4 in državno cesto 305.
Odvažanje odpadkov
Goriška občina in družba IRIS sporočata, da jutri, 1. novembra, služba za odvažanje odpadkov ne bo delovala. Redno odvažanje bo ponovno zagotovljeno v petek, 2. novembra, ko bo podjetje nadoknadilo tudi odvoz jutrišnjih odpadkov.
Čarovnice na Gradini
Sprejemni center Gradina iz Doberdoba prireja danes likovno delavnico za otroke na temo praznika Halloween. Otroci od 6. do 12. leta bodo med 16.30 in 18. uro izdelovali čarovnice in buče iz blaga, papirja in lesa; vpisnina znaša 5 evrov.
Ob razstavi tudi gledališče
Obiskovalci razstave Od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi, ki je na ogled v obnovljenih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v ulici Carducci, bodo lahko danes ob 18. uri obenem uživali v gledališki predstavi. Igro v tržaškem narečju z naslovom »La strada fera-ta« bo uprizorila skupina Gianfran-ca Salette, ki je besedilo črpal iz knjige Le Maldobrie Lina Carpinterija in Mariana Faragune.
Travaglio v avditoriju
V petek, 2. novembra, ob 21. uri bo v deželnem avditoriju v ulici Roma v Gorici predaval italijanski novinar Marco Travaglio, ki slovi po knjigah »La scomparsa dei fatti«, »Mille balle blu«, »L'odore dei soldi« in »Ono-revoli wanted«, v katerih kritično obravnava italijansko politiko, njeno korupcijo in povezavo z državnimi mediji. Srečanje, med katerim bo Travaglio govoril o Italiji med politiko in antipolitiko, prireja založba in knjigarna Libreria editrice goriziana v okviru niza srečanj z avtorji.
Martinovanje v Gabrjah
Kulturno društvo Skala Gabrje v sodelovanju z lovsko družino Gabrje in s fotoklubom Skupina 75 iz Gorice prireja v nedeljo, 4. novembra, ob 14.30 vaško martinovanje na trgu v Gabrjah; ob pokušnji domačih dobrot bo na ogled tudi razstava o vinogradništvu.
NOVA GORICA - Srečanje s preteklostjo
Pred 90 leti je utihnilo orožje
V okviru projekta Sabotin - Park miru, financiranega iz sklada Interreg, je pred nedavnim na novogoriški občini potekala okrogla miza na temo prve svetovne vojne, v ospredju pa so bile zlasti posledice spopada v Posočju. Večer je imel pomenljiv naslov »MIR -90 let potem, ko je utihnilo orožje na soški fronti«. Srečanja s preteklostjo se je udeležilo lepo število ljudi, ki so z zanimanjem prisluhnili osnovnim tezam, ki so jih iznesli nekateri zgodovinarji in proučevalci takratnih dogodkov.
Vneti proučevalec tragičnih dogodkov izpred devetdesetih let Vinko Avsenak je spregovoril o vojnih operacijah v Posočju s posebnim poudarkom na preboj pri Kobaridu, sociolog Radi-voj Pahor pa se je dotaknil socialnega vidika prebivalstva, ki se je znašlo sredi vojnega dogajanja, in posledic, ki jih je spopad pustil na ljudeh v povojnem času. Zgodovinar Renato Podberšič in raziskovalec Vili Prinčič, kije na srečanju zastopal Kulturni dom iz Gorice, sta
se osredotočila na vprašanje begunstva, saj je spopad na Goriškem »proizvedel« skoraj sto tisoč beguncev. Predsednik društva Soška fronta Erik Pipan pa je obrazložil delovanje sredine, ki si prizadeva, da bi kruti dogodki in ostaline izpred devetdesetih let dobili primerno pozornost v javnosti; okroglo mizo je vodil novinar Radia Robin, Andrej Šušmelj. Razvila se je tudi živahna razprava, v katero so posegali številni poslušalci, kar priča o vedno živem zanimanju za prvo svetovno vojno. Dan po okrogli mizi je društvo priredilo še pohod na Sabotin s spominskim srečanjem pri nekdanji cerkvici sv. Valentina. Tam so prireditelji pripravili krajši kulturni program z obrazložitvijo poteka spopadov na tem delu fronte. Slovesnosti je sledil ogled obnovljenih in očiščenih kavern ter družabnost. Omeniti velja, da je še do 2. novembra v razstavnih prostorih novogoriške občinske stavbe na ogled fotografska razstava o Sabotinu v prvi svetovni vojni. (vip)
NOVA GORICA - Prostorska in finančna stiska pihalnega orkestra
Zadnji nakup inštrumentov izveden v sedemdesetih letih
Člani Goriškega pihalnega orkestra so se pred kratkim vrnili s 13. mednarodnega tekmovanja velikih orkestrov v Ostra-vi na Češkem, kjer so osvojili srebrno plaketo. V orkestru, ki je od leta 1960 nepogrešljiv spremljevalec številnih prireditev na novogoriškem koncu, so z mednarodnim uspehom zelo zadovoljni. Veliko bolj kot z razmerami, v katerih delujejo. Pestijo jih prostorska stiska in finančne težave.
Potrebe 60-članskega orkestra so zelo velike, vsako tekmovanje, še posebej mednarodno, pa predstavlja velik finančni zalogaj, saj potrebujejo za prevoz vseh članov in inštrumentov dva avtobusa. Predstavnik orkestra Aljoša Cej pojasnjuje, da so v zadnjih letih iz občinskega proračuna dobili od pet do deset milijonov nekdanjih tolarjev ter poudarja, da je bilo pet milijonov dovolj le za preživetje, za vse ostalo pa so bili primorani iskati sponzorje, pa čeprav je udejstvovanje vseh članov prostovoljno in ne prejemajo nikakršnih honorarjev. Nekoliko ostrejše besede ubira dirigent Črtomir Nanut, ki pravi, da so - ko jih občina potrebuje za protokol -
Jožica Bone
fotok.m.
mestni orkester, v vseh ostalih primerih pa le eno od številnih društev.
Predstavniki orkestra, ki letno opravijo več kot 30 nastopov, se srečujejo tudi s prostorsko stisko, saj imajo vadbo, sestanke, skladiščenje opreme, not in uniform zaenkrat kar na petih lokacijah, kar močno ovira delovanje orkestra. Z županom Mirkom Brulcem, ki je tudi podpredsednik orkestra, so se že večkrat sestali in dobili obljubo, da jim bo pomagal pri urejanju zadev, kar se že kaže pri ureditvi dela spodnjih prostorov novogoriške občinske stavbe za njihove potrebe, končna rešitev
pa to še vedno ni. Predsednica Goriškega pihalnega orkestra Jožica Bone je povedala, da imajo vse večje občine v Sloveniji in tujini svoje godbene domove, v Novi Gorici pa žal ni tako.
Goriški pihalni orkester trenutno vadi v prostorih novogoriške osnovne šole Frana Erjavca, kjer pa pogoji niso najboljši. »Orkester na tem nivoju potrebuje drage inštrumente, veliko vaj in sodelovanje profesionalcev, mi pa brez vez in poznanstev pri nabiranju finančnih sredstev do Os-trave ne bi prišli.« je še povedal Cej in dodal, da je bil zadnji večji nakup inštrumentov izveden v sedemdesetih letih, tako da si morajo zadnja leta nekatere inštrumente za nastope izposojati.
»Če je orkester v okolju podprt, se to čuti na odru v obliki t.i. umetniškega vtisa,« je dodal Črtomir Nanut in izrazil prepričanje, da vidi trenutno rešitev v iskanju generalnega sponzorja. Pri iskanju podpore pa orkester seveda ne miruje. Njegov naslednji nastop bo jutri, 1. novembra, na Trnovem, kjer so člani orkestra že vrsto let nepogrešljiv del komemoracije. (nn)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 31. oktobra 2007 1 7

komemoracije - Ob dnevu mrtvih
Z venci
bodo počastili spomin padlih
Komemoracije ob prvem novembru se začenjajo danes; potekale bodo pred obeležji v spomin na padle in žrtve vojnega nasilja.
Že danes bodo na Goriško prišli polagat vence predstavniki generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Kostanjevica in Šempeter-Vr-tojba; ponekod se jim bo pridružil župan Gorice Ettore Romoli, so včeraj sporočili z občine. Vence bodo polagali po naslednjem programu: danes, 31. oktobra, ob 10.30 nagrobni spomenik neznanemu slovenskemu partizanu v Koprivnem, ob 10.45 spomenik padlim v Štandrežu, ob 11. uri spomenik padlim v Sovodnjah, ob 11. uri spomenik padlim v Števerja-nu, ob 12.15 grobnica padlih na pokopališču v Ronkah, ob 13. uri grobnica padlih na pokopališču v Tržiču, ob 13.30 tamkajšnji spomenik padlim iz ladjedelnice; jutri, 1. novembra, ob 9.30 spomenik padlim v Pevmi, ob 10. uri spomenik padlim v Podgori, ob 12. uri spomenik padlim v Jamljah, ob 12.20 spomenik padlim v Doberdobu, ob 12.30 spomenik padlim na goriškem pokopališču, ob 12.45 grobnica padlih na goriškem pokopališču. Jutri bo slovenska delegacija pod vodstvom predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Janeza Sušnika skupaj s predstavnikom generalnega konzulata iz Trsta ter delegacijo upravne enote Nova Gorica ob 9.30 položila vence v Gonarsu, nato pa še v Gorici.
Občinski upravitelji Gorice bodo vence polagali 2. novembra s spremstvom častnega voda brigade Pozzuolo, in sicer 9.50 pri kostnici na Oslavju, kjer bo ob 10. uri maša, dalje ob 10.55 pred kostnico na glavnem goriškem pokopališču, ob 11.30 pri glavnem spomeniku v spominskem parku v Gorici, ob 11.35 pri lapidariju deportiranim v Jugoslavijo, ob 11.50 na trgu Martiri Liberta, pred železniško postajo, pri spomeniku žrtvam koncentracijskih taborišč. Občinska delegacija z odbornikom Sergiom Cosmo na čelu pa se bo odpravila k obeležjem že danes po naslednjem programu: ob 9.20 obeležji S. Marco in M. Santo v goriškem grajskem naselju, ob 9.30 obeležje na stavbi goriške železniške postaje, ob 9.40 pokopališče v Pevmi, ob 9.50 pokopališče v Štmavru, ob 10.05 pokopališče v Podgori, 10.25 Kalvarija, 10.40 pokopališče v Ločniku, 10.50 pokopališče v Štandrežu, 11.00 spomenik na glavnem drevoredu goriškega pokopališča, 11.05 grob E. Cravos na goriškem pokopališču; zatem se bo občinska delegacija odpravila polagat venec v Redipuljo in na tamkajšnje avstroogrsko pokopališče.
Župan mestne občine Nova Gorica Mirko Brulc bo jutri, 1. novembra, okrog 9. ure položil venec k spomeniku padlim na goriškem glavnem pokopališču, nakar bo venca ponesel še k spo-
meniku deportiranim pred goriško železniško postajo in k lapidariju v spominskem parku; o Brulčevem prihodu so vsekakor obvestili goriško občino. Ob 11. bo Brulc pri spomeniku na Trnovem, kjer bo osrednja komemorativna slovesnost ob spominu na mrtve; slavnostna govornica bo Darinka Kozinc, podžupan-ja mestne občine Nova Gorica. Še prej bo delegacija novogoriške občine položila venec pri grobišču nad Grgarjem, nato pri spomeniku padlim vojakom na Ška-brijelu - v Ravnici ter pri dveh grobiščih na Trnovem.
VZPI-ANPI bo s krajevnimi skupnostmi polagala vence jutri ob 9.15 v Pevmi (zapel bo pevski zbor iz Štmavra, recitirali bodo osnovnošolci iz Pevme), ob 10. uri v Podgori (recitacije in nastop pevskih zborov Soča in Podgora), ob 10.45 v štandreškem domu Andreja Budala (zapela bo vokalna skupina Sraka), ob 11. uri pa še pri tamkajšnjem spomeniku; v Gorici ob 12.15 pred spomenikom na pokopališču z delegacijama iz Ljubljane in Nove Gorice ter s spremljavo pihalnega orkestra z Dobrovega.
Občina Števerjan prireja polaganje vencev jutri ob 10.30 na trgu v Števerja-nu in ob 11.45 na Jazbinah. Občina So-vodnje se bo poklonila padlim ob 10.10 na Vrhu pred sedežem kulturnega društva Danica, ob 10.30 v Gabrjah, ob 10.45 v Sovodnjah, ob 11. uri na Peči, ob 11.15 v Rupi. V občini Doberdob bodo ravno tako jutri počastili padle ob 11.10 na Poljanah, ob 11.20 na Palkišču, ob 11.35 v Bonetih, ob 11.50 na pokopališču v Jamljah, ob 12. uri pred spomenikom v Jamljah, ob 12.20 pa še v Doberdobu. V občini Tržič ob uradna svečanost jutri ob 16. uri na trgu Unita d'Italia, od koder bo po mestu krenil sprevod do obeležja pri stolni cerkvi; že danes pa bo tržiška uprava polagala vence ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 k spomeniku padlim iz ladjedelnice na trgu Cosu-lich. V Ronkah bo polaganje venca jutri ob 10.30 pred občinsko palačo. V Fol-janu se bodo svečanosti začele jutri ob 10.15 pred občino, kjer stoji obeležje žrtvam vseh vojn; ob 10.30 bo sledil po-klon padlim v kapeli pokopališča, ob 10.40 pri kostnici v Redipulji, od koder se bodo odpravili še na avstroogrsko pokopališče, kjer bo navzoč tudi avstrijski konzul.
Slovenska kulturno gospodarska
zveza bo prisotna ob 9.30 pri spomeniku v Gonarsu, ob 12.30 pri spomeniku padlim na goriškem pokopališču, ob 12.45 pri grobnici padlih na goriškem pokopališču. Delegaciji stranke Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij bosta jutri polagali vence: ob 9.30 v Gonarsu, ob 12. uri na grobu Lojzeta Bratuža na goriškem pokopališču, ob 12.30 pri spomeniku padlim na goriškem pokopališču, ob 12.45 pri grobnici padlim partizanom na goriškem pokopališču.
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
Dvorana 2: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«.
Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«.
CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Giorni e nuvole«.
Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La terza madre«.
Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Quel treno per Yuma«.
TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Ratatouille«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.00 »Ratatouille«; 20.10 - 22.15 »Seta«.
Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »2061«.
Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Elizabeth - The Golden Age«.
Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Die Hard - Vivere o morire«.
Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz in družabnost s kosilom. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (tel. 0481-474191 ali tel. 0481-483136).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v soboto, 3. novembra, ob 18. uri v restavraciji Kapriol v Dolu, da bo avtobus odpeljal ob 17. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato s postanki pred športno palačo v Podgori, pred cerkvijo v Štandrežu in v Sovodnjah pred lekarno in cerkvijo; na razpolago je še nekaj mest: tel. 0481-390688 (Saverij, Ines R.), 0481-21361 (Ema B.), 0481882302 (Veronika T.), 0481-78061 (Ana K.); na račun 20 evrov.
DRUŠTVO TRŽIČ prireja letos razne tečaje in srečanja: ob torkih med 16. in 18. uro na sedežu društva tečaj utrjevanja slovenskega jezika ob razgovoru, prebiranju časopisov, revij in knjig; od 7. novembra ob sredah med 18.30 in 20. uro tečaj telovadbe v telovadnici Duca DAosta; ob petkih med 19. uro in 20.30 računalniški tečaj na sedežu društva; na šoli Duca DAosta srečanja z učiteljicami antropologije na temo spoznavanja slovenskega Krasa v novembru in decembru; informacije in prijave pri predsednici društva Luciji Germani (tel. 0481-474191).
JEHOVE PRIČE prirejajo deželno zborovanje z naslovom »Delajte vse v čast Bogu« 3. in 4. novembra od 9.30 do 12. ure in od 13.30 do 15.30 na sedežu v ul. Del Bosco 4 v Trstu.
KNJIŽNICA FEIGEL obvešča, da bo v petek, 2. novembra, zaprta.
LETNIK 1957 - Štandrež, Sovodnje, Ru-pa, Peč, Gabrje in Vrh - organizira praznovanje v novembru; informacije in vpisovanje na tel. 0481-21377 (Mirjam) in 339-6707710 (Ana).
OBČINA GORICA obvešča, da bo urad pogrebnih služb ob pokopališču odprt do 2. novembra med 9. in 12. uro ter med 14.30 in 17.30. Do 2. novembra bo na glavno pokopališče tudi prepovedan dostop avtomobilov. Za občane, ki imajo težave s hojo, bo po naročilu v uradu pogrebnih služb v ul. Trieste 329 (tel. 0481-20733) na razpolago občinski kombi, ki bo vozil vsako 20 minut.
OBČINA ROMANS sporoča, da je lan-gobardska dvorana v občinski stavbi v Romansu z razstavo »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki« na ogled od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
PD RUPA-PEČ vabi izletnike letošnjega izleta na otoku Ponza na družabno srečanje z ogledom fotografij v četrtek, 8. novembra, ob 19.30 na sedežu društva v Rupi.
URADI ATER goriške pokrajine na kor-zu Italia 116 bodo v petek, 2. novembra, zaprti.
V	CENTRU GRADINA, pot v Dol 32 v Doberdobu bo ob ponedeljkih od 18. do 19.30 plesna delavnica po metodi plesne terapije Marie Fux, ki jo bo vodila psihologinja in terapevtkinja Martina Serban. Prvo od desetih srečanj bo v ponedeljek, 5. novembra; cena 100 evrov, informacije na tel. 0481-784111 ali 346-2110494.
V	ŠTANDREŽU se bodo v četrtek, 1. novembra, zbrali v domu Andreja Bu-dala, kjer bo zapela vokalna skupina Sraka, in ob 11. uri pri spomeniku.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad v petek, 2. novembra, zaprt.
H Čestitke
/-Primorski
J	rfrtiyjiiJt
Oglaševalska agencija TMEDIA
obvešča, da bo v
ČETRTEK I. novembra in SOBOTO 3. novembra
ZAPRTA
Čestitke, oglasi v okvirčku, osmrtnice, sožalja, mali oglasi (proti plačilu)
Q Kino
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 22.10 »Ratatouille«.
ZÜ] Obvestila
DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata 11. novembra martinovanje v
»S Sesljana do Tržiča inu sz Sablčmi umjs, mu vsa žlahta inu mladina uošče 80 in čjz«. Vse najboljše GIGI!
0 Prireditve
GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 3. novembra, ob 20.30 gledališka skupina I Coragi iz francoskega kraja La Reole »Barouffe a Chioggia« Carla Goldonija; informacije in pred-prodaja v knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča da bo do 7. novembra možen
vpis novih abonmajev. Program »Si-pario Prosa« se bo začel 8. novembra s predstavo »Sarto per signora« (Georges Feydeau), »Sipario Musica« 22. novembra z glasbeno prireditvijo »La variante di Luneburg - Fabula in mu-sica« (Milva, Walter Mramor, Franca Drioli in zbor ArsAtelier), »Sipario Ragazzi« (vsako nedeljo ob 16. uri) pa 25. novembra s predstavo »Le storie di Marco Polo«; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057).
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: obvešča, da je v teku vpis novih abonmajev. Gledališki program se bo začel 2. in 3. novembra z uprizoritvijo predstave »Le nozze di Figaro« (Tullio Solenghi), medtem ko bo v glasbeni program uvedel koncert Louis Lortie & Hélène Mercier (klavir) 30. oktobra; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu.
»RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: v soboto, 3. novembra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču »Projet cabaret«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624.
GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bo v sredo, 31. oktobra, popoldne in v petek, 2. novembra, urad zaprt. S ponedeljkom, 5. novembra, bo urad ponovno odprt po običajnem urniku in sicer od 15. do 17. ure.
GORIŠKA KNJIŽNICA DAMIRJA FEI-GLA v Gorici v soorganizaciji s fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU vabi na predstavitev znanstvene monografije Matejke Grgič z naslovom »Logos, simbol in mit: vprašanja semiotike in filozofije jezika« v torek, 6. novembra, ob 18. uri v knjižnici Damir Feigel v KB centru v Gorici. Znanstveno delo bosta predstavila Andrej Brvar in Igor Škamperle.
GORIŠKI KULTURNI CENTER MO-STOVNA v Solkanu vabi v soboto, 3. novembra, ob 21. uri v galerijo TiR na odprtje razstave Neže Žehelj, ki se bo predstavila s kratkim filmom in kolaži. Sledil bo koncert skupine Dance Mamblita; informacije na tel. 0038631-338204.
KD BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja vsako soboto od 15.30 do 17. ure otroške urice z Danielo Štekar. Namenjene so predvsem otrokom iz vrtca in osnovne šole, ki radi rišejo, ustvarjajo in prisluhnijo pravljicam. Potekale bodo tudi ustvarjalne in likovne delavnice v neposredni povezavi z vsebino obravnavanih pravljic; informacije in vpisovanja na tel. 3201817897 (Daniela, ob večernih urah).
KD SKALA GABRJE v sodelovanju z lovsko družino Gabrje in s fotoklu-bom Skupina 75 vabi v nedeljo, 4. novembra, ob 14.30 na vaško martino-vanje na trgu v Gabrjah. Ob pokušnji domačih dobrot bo na ogled razstava o vinogradništvu.
RAZSTAVA JESENSKE BARVE umetnika Feliceja Cirullija bo na ogled v gostilni Koršič v Števerjanu od 1. do 15. novembra.
SPDG vabi v torek, 6. novembra, na prvi planinski večer v sezoni 2007-08. Predvajali bodo posnetke z večdnevnega izleta na Durmitor in drugih letošnjih akcij. Večer bo ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; ob bližajočem se Martinu bodo nazdravili s kozarcem novega.
SSG IN SNG NOVA GORICA ponujata goriškemu prostoru skupno abonmajsko sezono: v torek, 27. novembra, v gledališču Verdi v Gorici komedija Nikolaja Erdmana Samomorilec v
produkciji SSG; v soboto, 22. decembra, v gledališču Verdi melodrama Maksima Gorkija Letoviščarji v produkciji SNG Nova Gorica; v ponedeljek, 28. januarja, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici drama Ed-warda Albeeja Kdo se boji Virginie Woolf?; v ponedeljek, 10. marca, v Kulturnem domu v Gorici srhljivka Quentina Tarantina Stekli psi; v ponedeljek, 7. aprila, v Kulturnem centru Lojze Bratuž sodobna drama Mariusa Ivaškevičiusa Mesta tako blizu; v ponedeljek, 5. maja, v Kulturnem domu burka s petjem in streljanjem Duohtar pod mus. Abonenti si bodo v aprilu ogledali še nagradno predstavo in bodo izbirali med Molièrovim Namišljenim bolnikom, ki bo uprizorjen Trstu, in burko bratov Pre-snjakov V vlogi žrtve, ki bo na sporedu v Novi Gorici; predstave bodo ob 20.30. Zaradi združitve dveh abonmajskih redov pri SSG-ju vabijo abonente, da na novo izberejo svoj sedež; informacije na tel. 0481-547051 (goriški urad SSG v KB Centru, na kor-zu Verdi 51) ali na tel. 340-8624701 (Vesna Tomsič).
V	CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 31. oktobra, ob 16.30 otroška likovna delavnica na temo hallowee-na namenjena otrokom med 6. in 12. letom starosti; cena 5 evrov.
V	HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici bo v petek, 9. novembra, odprtje razstave umetnika Nica Di Sta-sia. Na ogled bo do 2. decembra.
V	VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA NOVA GORICA bo v soboto, 3. novembra, ob 20.15 prireditev z naslovom Primorske impresije. Nastopili bodo Zlatko Kaučič (glasba, vodja projekta, tolkala), Enzo Favata (saksofon), Mojca Maljevac (vokal), Barbara Korun(recitatorka), Zasedba Kombo.
ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007-08«: v soboto, 3. novembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert Carla Lazarija (violina) in Anne Lazzarini (klavir); vstop prost.
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET iz Ročinja, po poklicu medicinska sestra z izkušnjami z ostarelimi ljudmi, išče delo dva do štirikrat tedensko na območju Gorice. Klicati v večernih urah na tel. 040-575506.
ODDAM V NAJEM stanovanje v ul. Ca-dorna 34 v Gorici v tretjem nadstropju z dvigalom, približno 60 kv m, dve spalni sobi, kuhinja, kopalnica. Tel. 0481-81361.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.30, Eugenio Peli-con z glavnega pokopališča v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00, Eleonora Cempi por. Paoletti iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče; 12.30, Antonio Zitter iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 10.00, Giulia Con-cli (sestra Emilietta) v samostanu Rosa mistica in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 13.30, Lillia Cal-ligaris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Elda Stalleg-ger iz bolnišnice na pokopališče; 10.30, Adriano Fontanot na pokopališču in v Videm za upepelitev; 11.50, Carmela Ferrari vd. Giangaspero iz bolnišnice na pokopališče.
20
Sreda, 31. oktobra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
GLEDALIŠČE VERDI Danes, 31. oktobra ob 20.30 v okviru "Simfonične sezone 2007" - Markus Stockhausen Trio in orkester gledališča Verdi iz Trsta
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
a.ArtistiAssociati: »La variante di Lu-nenburg« / povzeto iz romana Paola Maurensiga; nastopajo Milva, Walter Mramor, orkester in zbor Združenja ARS Atelier, uglasbil dirigent: Valter Si-vilotti, v produkciji a.ArtistiAssociati. V soboto, 10. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. novembra, ob 16. uri.
DVORANA BARTOLI
Giuliana Musso, Carlo Tolazzi: »In-demoniate«. / Nastopata: Teatro Club Udine in Stalno gledališče FJK. Režija: Massimo Somaglino. Urnik: danes, 31. oktobra ob 21.00, jutri, 1. novembra ob 17.00, v petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 21.00 ter v nedeljo, 4. novembra ob 17.00. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 2. in v soboto, 3. novembra ob 20.45 / Pierre-Augustin Caron de Beaumarchais: »Le nozze di Figaro«. Režija: Matteo Tarasco. Nastopa: Com-pagnia Lavia / Procope Studio.
VIDEM
Gledališče S. Giorgio
»Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: od 6. do 14. novembra ob 21.00 - 3. in 4. epizoda; od 24. do 29. novembra ob 21.00 - 5. in 6. epizoda; od 30. novembra do 2. decembra ob 21.00 - 1. in 6. epizoda.
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Carlo Goldoni: »La famiglia dell'anti-quario« / Nastopata Stalno gledališče iz Veneta "Carlo Goldoni" in Stalno gledališče iz Genove. Režija: Lluis Pasqual. Urnik: od jutri, 1. do 4. novembra ob 20.45.
Pepe Rubianes »Lorca eran todos« /
igra v španščini z nadnapisi v italijanščini; v četrtek, 8. novembra, ob 20.45.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
V	petek, 2. novembra - 19.30-21.35 /
Ivan Cankar: »Romantične duše«.
V	soboto, 3. novembra - 19.30-21.10 / Dane Zajc: »Jagababa«.
V	ponedeljek, 5. novembra - 18.0019.50 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«.
V	torek, 6. in v sredo, 7. novembra -16.30-18.20 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Tartuffe«.
V	četrtek, 8. novembra - 11.00-12.50 in 19.00-20.50 / Jean-Baptiste Poque-lin Molière »Tartuffe«.
V	petek, 9. novembra - 19.30-22.55 / Jean-Baptiste Poquelin Molière »Sca-pinove zvijače«.
V	soboto, 10. novembra - 19.30 / Ta-deusz Slobodzianek »Profet Ilja«.
Mala drama
V	petek, 2. novembra - 20.00-21.30 /
Yasmina Reza: »Art«.
V	soboto, 3. novembra - 20.00-21.35 / Žarko Petan: »Fatalna komedija«.
V	ponedeljek, 5. novembra - 20.0021.40 / Jean Genet »Služkinji«.
V	torek, 6. novembra - 20.00-21.30 / Aleš Berger »Zmenki«.
V	sredo, 7. novembra - 20.00-21.40 /
Vasilij Vladimirovič Sigarev »Aha-sver«.
V	četrtek, 8. novembra - 20.00-21.40 / Ana Lasič »Za zdaj nikjer«.
V	petek, 9. novembra - 20.00-21.45 / Yasmina Reza »En španski komad«.
V	soboto, 10. novembra - 20.00-22.30 / Shelagh Delaney »Okus po medu«.
Cankarjev dom
V	soboto, 3. novembra, ob 20. uri Linhartova dvorana, / »Raztrganci«, partizanski učni komad po drami Mateja Bora, produkcija Mestnega gledališča Ptuj.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	ponedeljek, 5., v torek, 6. in v soboto, 10. novembra, ob 19.30, / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Har-nick »Goslač na strehi«.
V	sredo, 7. novembra, ob 19.30, / Peter NIchols »En dan sv smrti Jožce Rožce«.
V	četrtek, 8. novembra, ob 19.00, / Joe
Masteroff, Fred Ebb, John Kander »Kabaret«.
V	petek, 9. novembra, ob 19.30, / Petr Zelenka »Zgodbe vsakdanje norosti«
Mala scena
V	sredo, 7. novembra, ob 20.00, / Ser-gi Belbel »Mobilec«.
Šentjakobsko gledališče
V	nedeljo, 11., v soboto, 17. in v ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30 /
Carlo Goldoni »Prebrisana vdova« (komedija), režija Luka Martin Škof.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Danes, 31. oktobra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Markus Stockhausen Trio in orkester gledališča Verdi iz Trsta.
V	petek, 2. novembra ob 20.30 / "Simfonična sezona 2007" - Michele Di Toro Jazz Trio.
Gledališče Rossetti
»Peter Pan«, muzikal po romanu J. M. Barrieja. Režija: Maurizio Colombi. Nastopata skupini AT II Sistina in Teatro delle Erbe e Officine Smeraldo. Urnik: danes, 31. oktobra ob 20.30, jutri,
1.	novembra ob 16.00 in 20.30, v petek,
2.	ob 20.30, v soboto, 3. ob 16.00 in 20.30 ter v nedeljo, 4. novembra ob 16.00.
■ Glasbene matineje
ob nedeljah ob 11.00.
Avditorij muzeja Revoltella
V	nedeljo, 4. novembra / Tri koncerti v spomin na Alda Bellija, nastopa Nuova Orchesttra "Ferruccio Busoni".
V	nedeljo, 18. novembra / Komorno srečanje, nastopa Trio Melos.
GORICA
Kulturni dom
V	četrtek, 15. novembra ob 20.30 / Nastop kitarista Vlatka Stefanovskega, spremljala ga bosta Dejan Milosavlje-vič - kitara in Djoka Maksimovski -bobni.
Auditorium G. Verdi
V	petek, 9. novembra, ob 20.45 / Alexandre Dubach - violina in Daniela Du-bach - klavir.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	četrtek, 8. novembra ob 20.45 / »La
casa del diavolo« je naslov glasbenega večera v izvedbi ansambla »Il giardino armonico« pod vodstvom Giovannija Atoninija. VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Danes, 31. oktobra ob 20.45 / Carolyn Carlson »Electronic Shadov«, plesna predstava.
V	petek, 9. novembra ob 20.45 / Orkester of the Age of Enlightenment. Dirigent: Vladimir Jurowski. Pianist: Stephen Hough.
Teatro Palamostre
V	soboto, 10. novembra, ob 21.00 /
»Battesimi dell'acqua e del coraggio«, baletna predstava. Nastopajo: Balletto Civile, CSS Teatro stabile di innovazione del FVG in Artificio 23.
■	30. MEDNARODNI
ORGELSKI FESTIVAL
V	nedeljo, 4. novembra ob 20.30, Trst
-	Sv. Just, kapela sv. Mihaela / Z antično keltsko glasbo bo nastopila skupina »I Gween«.
V	soboto, 10. novembra ob 20.30, Ro-
vinj, cerkev sv. Jurija in Eufemije / Manuel Staropoli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo.
V	nedeljo, 11. novembra ob 17.30, samostan sv. Ciprijana / Manuel Staro-poli - baročna prečna flavta, Manuel Tomadin - čembalo.
V	nedeljo, 18. novembra ob 20.30, Trst, cerkev Rožnovenske Matere Božje / »Orgelski dvoboj«: Manuel Tomadin in Mirko Ballico.
■	KOGOJEVI DNEVI 2007
Danes, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Pa-dova e del Veneto. Dirigent: Anton Na-nut.
_SLOVENIJA_
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 3. novembra ob 20.15 / Zlat-ko Kaučič z gosti, »Primorske impresije«.
V	petek, 9. novembra, ob 20.15 /
»Večer samospevov« Mirjam Kalin -alt, Gabriel Lipuš - tenor, Bojan Gorišek
-	klavir.
V	ponedeljek, 12. novembra, ob 20.15 / Godalni kvartet Paizo, Danska.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	petek, 2. novembra, ob 20.15, Linhartova dvorana / »Cimarrón«, v okviru "Glasbe sveta 2007" nastopa glasbena skupina iz Kolumbije.
V	ponedeljek, 5. novembra, ob 20.15,Linhartova dvorana / »Samo Šalamon Quartet« v okviru "Cankarjev jazz '07".
V	torek, 6. novembra, ob 20.15, Linhartova dvorana / »Mephista« - ženska newyorška »all-star« zasedba elek-troakustične glasbe v okviru "Radical chic '07".
V	četrtek, 8. in v petek, 9. novembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije.
■ RAZSTAVA OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah
od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona
6): do jutri, 1. novembra, bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan.
Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič.
Palača Gopčevic: »La voce dell'infanzia nelle Collezioni dei Civici Musei di Sto-ria ed Arte di Trieste«, odprto do 4. novbembra od 9.00 do 19.00.
Galerija Lipanje Puntin: »Corpicrudi beatiful untrue people«, odprto do 15. novembra od 19.00 do 21.00.
Državna knjižnica: do jutri, 31. decembra, je na ogled razstava Rossane Longo. REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com.
GORICA
V	nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 29. decembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. Urnik: od torka do sobote od 10. do 13. in od 14. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. in od 15. do 20. ure.
Kavarna Teatro Verdi: še danes, 31. oktobra, je na ogled razstava Roberta Mariana. Vstop prost.
V	gostilni »Ai tre Amici« v Ul. Oberdan, bo še danes, 31. oktobra, na ogled fotografska razstava z naslovom »Flowers« Gerharda Steinwenderja.
Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111.
V	Državni knjižnici v Ul. Mameli bo še danes, 31. oktobra, na ogled razstava z naslovom »Dario Delpin - Incisioni 1998-2007«.
V	državni knjižnici v Ulici Mameli bo do 12. novembra na pobudo združenja italijanskih grafologov AGI na ogled razstava o Rilkeju in njegovem svetu s posebnim poudarkom na duševnih vidikih njegovega pisanja.
Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med
15.	in 19. uro.
KD za umetnost KONS in KC L. Bra-tuž vabita na ogled razstave »Interars mednarodni projekt vizualnih umetnosti / večdisciplinarne umetniške delavnice« v galeriji KC L. Bratuž, Drevored 20. septembra 85 do petka, 16. novembra, od 17. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
Sedež zavoda Banca di Cividale Kmečka banka v Gorici (Verdijev korzo 40 ): še danes, 31. oktobra, je na ogled samostojna razstava goriškega slikarja Andreja Kosiča. Odprto od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 15.35. RONKE
Na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija v vili Vicentini Miniussi, bo do
5. novembra na ogled razstava z naslovom: »La nave del futuro. Fotografie e ri-cordi della turbonave Oceanic« od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro, ob ponedeljkih in petkih tudi med 16. in 18.30; informacije na tel. 0481-774844. ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med
16.	in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro.
LESTANS
Vila Ciani, galerija John Phillips: do 18.
novembra bo razstavljal fotografije
Andrej Perko pod naslovom »Pripovedi«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00.
_SLOVENIJA_
KOPER
Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. SOLKAN
Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811).
Kulturni center Mostovna (Cesta IX. korpusa 99 A):do konca oktobra bo pod naslovom »Moj svet« razstavljala Tanja Nataša Moškrič in sicer med tednom od 11.00 do 15.00, izven urnika po dogovoru. Vstop prost. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora.
V	Galeriji Artes, Gradnikove brigade 6, bo do 8. novembra na ogled razstava akademskih slikarjev Rajka Čubra, Andreja Pavliča in Borisa Zaplatila pripravljeno v počastitev njihove petdesetletnice. Vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure, sobote in nedelje zaprto.
Poslovni center Hit - Paviljon: do 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
V	knjižnici Franceta Bevka bo do 5. novembra na ogled razstava Pravljični svet pod Matajurjem - ilustracije Ales-sandre D'Este: ponedeljek, torek, sreda, petek: 9.00-19.00; četrtek 11.0019.00; sobota: 8.00-13.00.
DOBROVO
Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Na ogled bo do 18. novembra od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13. in 17. uro oz. po zimskem urniku med 12. in 16. uro; informacije na tel. 0038653959586. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (30. 10. 2007)
Vodoravno: Okamoto, Davis, Ba-lassa, Edera, Hrast, Zavarov, Otis, Da I i, Asa, De Niro, N. D., Marko, Ed-ko, Oblak, Laos, lan Thorpe, NN, A. V., W. I., adinamija, ton, ranar; na sliki: Marko Oblak.
/
SVET
Sreda, 31. oktobra 2007 2 1
madrid - Danes zaključek sojenja obtoženim za teroristični napad 11. marca 2004
Poostreni varnostni ukrepi v pričakovanju današnje razsodbe
Takrat je v desetih eksplozijah na štirih vlakih v španski prestolnici umrlo 191 ljudi
1
MADRID - V Španiji so včeraj poostrili varnostne ukrepe, saj naj bi obstajala danes, ko bodo na sodišču v Madridu prebrali razsodbe v procesu proti osumljenim terorističnih napadov na madridski železnici 11. marca 2004, povečana nevarnost terorističnih napadov islamskih skrajnežev. Stopnjo nevarnosti terorističnih napadov z nizke na srednjo je španska policija povišala že februarja, ko se je začelo sojenje proti 28 osumljenim, večinoma v Španiji živečim maroškim Arabcem.
Gre za najbolj krvav teroristični napad v Evropi po decembru 1988, ko je eksplozija na letalu nad škotskim Lockerbie-jem terjala 270 življenj. V desetih eksplozijah na štirih vlakih, ki so v razmaku le nekaj minut odjeknile na železniški postaji Atocha v središču Madrida ter na postajah Santa Eugenia in El Pozo del Tio Raimundo v predmestju prestolnice, je bilo ubitih 191 ljudi, več kot 1800 je bilo ranjenih. Napade je izvedla s teroristično mrežo Al Kaida povezana celica, sestavljena iz priseljencev arabskega porekla, večinoma preprodajalcev drog in drugih manjših zločincev, ki so se spreobrnili v skrajni islam. Španska policija je nekaj dni po napadih odkrila posnetek, na katerem nekdo v arabščini pove, da so bili napadi odgovor Al Kaide v Evropi na sodelovanje Španije z ZDA v Iraku.
Sedem moških, ki naj bi vodili in usklajevali napade, se je tri tedne po napadih med policijsko racijo razstrelilo. Sojenje tako ni doletelo vseh vodilnih članov celice, so pa med obtoženci trije domnevni glavni načrtovalci napadov, Egipčan Ra-bej Osman Sajed Ahmed ter Maročana Youssef Belhadj in Hassan al Haski. Še dva Maročana, Jamal Zougam in Abdelmajid Bouchar, naj bi bombe prinesla na vlake. Med osmimi glavnimi obtoženci so še nekdanji španski rudar Emilio Suarez Trashor-ras, ki naj bi napadalcem prodal 200 kilogramov ukradenega razstreliva, Maročan Rafa Zouhier, ki naj bi bil pri tem poslu posrednik, ter Maročan Othman al Gnaou-i, ki naj bi pomagal pri prevozu razstreliva. Za naštetih osem glavnih obtožencev je tožilstvo zahtevalo po okoli 40.000 let zapora. Po španskem zakonu je sicer najvišja možna kazen 40 let zapora.
Ostalih 20 bremenijo občutno lažje obtožbe, kot na primer ponarejanje dokumentov ali razširjanje islamske propagande, in jim grozi do 27 let zapora. Obtožnice so bile prvotno vložene proti 29 osumljencem, vendar pa so jih proti enemu od njih, Maročanu, med sojenjem zaradi pomanjkanja dokazov umaknili. Med štirimesečnim sojenjem, ki se je zaključilo 2. julija, so vsi obtoženi vztrajali, da so nedolžni, ter zanikali vsako povezavo z Al Kaido.
Egipčan Sajed bo branje razsodb spremljal preko video konference, saj prestaja zaporno kazen v Italiji. Junija 2004je bil namreč v Italiji aretiran, potem ko so prisluškovali telefonskim pogovorom, v katerih se je hvalil, da so bili napadi v Madridu njegova ideja. Sajed je sicer vztrajal, da glas po telefonu ni njegov. Leta 2006 je bil v Milanu obsojen na deset let zapora, v ponedeljek pa mu je prizivno sodišče zaporno kazen skrajšalo za dve leti.
Napadi marca 2004 so tudi prispevali k zmagi sedanje socialistične vlade premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera na volitvah, ki so potekale le tri dni kasneje, saj so jih številni volivci povezali z nepriljubljenim zavezništvom takratne konservativne vlade premiera Joseja Marie Az-narja z ZDA v Iraku. Poleg tega je padel na Aznarja sum, da je namerno lagal, ko je odgovornost za napade sprva pripisal baskovski separatistični organizaciji Eta.
Tudi sojenje, ki se zaključuje, se je ves čas prepletalo s politiko, ko so skušali nekateri odvetniki dokazati, da so islamski skrajneži pri napadu vendarle sodelovali z Eto, in tako zmanjšati obtožbe na račun sedanje konservativne opozicije, da se je osredotočala le na Eto in spregledala grožnjo s strani islamskih skrajnežev. Konkretnih dokazov o vpletenosti Ete jim ni uspelo predstaviti. (STA)
Egipčanu Sajedu je v ponedeljek prizivno sodišče v Milanu zaporno kazen skrajšalo za dve leti
ansa
HAAŠKO SODIŠČE - V Zagrebu »presenečeni« nad tako odločitvijo
Pritožbe tožilstva na razsodbo vukovarski trojki le za 2 obsojenca
HAAG - Tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se bo pritožilo na prvostopenjsko razsodbo za dva pripadnika vukovarske trojke, poveljnika nekdanje jugoslovanske vojske JLA Mileta Mrkšica in Veselina Šljivan-čanina, ki ju je haaško sodišče septembra letos obsodilo na 20 oziroma pet let zapora. Pritožbo na razsodbo je napovedala tudi obramba obeh obtoženih. Kot so še sporočili s haaškega sodišča, PA se tožilstvo na oprostilno razsodbo za tretjega člana vukovarske trojke, nekdanjega poveljnika JLA Miroslava Radica ne bo pritožilo.
Hrvaški premier Ivo Sanader je v odgovoru na novinarsko vprašanje na včerajšnji novinarski konferenci v Zagrebu izrazil "absolutno presenečenje", da ne bo pritožbe na oprostitev Radica. "Zaradi tega pričakujem, da bo hrvaško pravosodje v odsotnosti Radica začelo obravnavati njegov primer. Če tega noče storiti haaško sodišče, bo to
Ivo Sanader
storila Hrvaška," je izjavil Sanader in dodal, da njegova zahteva ne predstavlja vmešavanja v delo pravosodnih teles.
Podobno je pritožbo haaškega tožilstva komentiral hrvaški predsednik Stipe Mesic: "To ne izključuje možnosti hrvaškega pravosodja, da sproži postopek proti vsem, predvsem proti vrhu nekdanje JLA, ki je stala za vsemi zločini. General Kadijevic lahko govori svoje, ampak proti njim je treba sprožiti postopek, ker so uveljavili vojaški
načrt Slobodana Miloševica. V teh načrtih so bili tudi vojni zločini in genocid, za takšna dejanja je potrebno odgovarjati", je izjavil Mesic.
Tožilstvo je v sklepni besedi na sojenju proti vukovarski trojki, ki se je začelo 11. oktobra 2005, končalo pa 16. marca letos, zahtevalo za vse tri obtožene dosmrtno zaporno kazen, obramba pa je zahtevala oprostilno razsodbo. Tožilstvo je trojko pripadnikov nekdanje JLA obtožilo odgovornosti za množični pokol na Ovčari 20. novembra 1991 po padcu Vukovarja.
Hrvaški državni vrh je po razsodbi izrazil presenečenje in razočaranje, hrvaška javnost pa je bila šokirana. Po hrvaških virih je bilo v trimesečnem obleganju Vukovarja jeseni 1991 ubitih najmanj 5000 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa naj bi srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi z vukovarskega območja je še vedno kakih 500 ljudi. (STA)
Sarkozy povabil libijskega voditelja Gadafija na srečanje v Francijo
PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek po telefonu poklical libijskega voditelja Moamerja Gadafija in ga povabil na srečanje v Francijo, kjer bi si izmenjala stališča glede skupnih vprašanj. Kot je v svoji zadnji izdaji poročal francoski dnevnik Le Journal du Dimanche, naj bi se Gadafi decembra mudil na uradnem obisku v Franciji. V uradu francoskega predsednika so obisk potrdili, niso pa navedli podrobnosti. "Predsednik republike je obiskal Libijo in spodobi se, da prvi mož Libije stori enako," so sporočili iz Elizejske palače. Sarkozy je 25. julija obiskal Libijo. Pri obisku je šlo za gesto, s katero je francoski predsednik želel izkazati normalizacijo odnosov med Libijo in Evropsko unijo, potem ko je Tripoli izpustil bolgarske zdravstvene delavce. Zdravstveni delavci so bili v Libiji zaprti več kot osem let, ker naj bi več sto otrok namerno okužili z virusom HIV. Obsojeni so bili na smrt, nato pa so jim libijske oblasti smrtno kazen spremenile v dosmrtno ječo, 24. julija pa so jih izročile Bolgariji, kjer jih je bolgarski predsednik Georgi Parvanov po-milostil.
Sarkozyjev obisk je bil drugi obisk kakega francoskega predsednika od neodvisnosti Libije leta 1951. Državo je novembra 2004 obiskal tedanji francoski predsednik Jacques Chirac.
Obstreljevali oporišče Isafa v Heratu; slovenski vojaki varni
HERAT - V okolici oporišča mednarodnih sil pod poveljstvom Nata (Isaf) v Heratu na zahodu Afganistana, kjer je nameščenih tudi 60 slovenskih vojakov, je včeraj prišlo do raketiranja, tudi v neposredni bližini oporišča, a slovenski vojaki pri tem niso bili ogroženi, je poročil tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. Kot je dodal, slovenski vojaki še naprej opravljajo naloge na območju v skladu s svojimi pristojnostmi, potem ko je bilo v okolici oporišča izstreljenih šest raket.
Slovenija v Afganistanu sodeluje s 66 vojaki, ki delujejo na območju Herata in v poveljstvu Isa-fa v Kabulu. Poleg varovanja oporišča v Heratu opravljajo tudi patrulje v njegovi neposredni okolici in delujejo na kontrolnih točkah. (STA)
DOMINIKANSKA REPUBLIKA - Tropska nevihta grozi tudi drugim državam
V divjanju Noela umrlo nad 20 ljudi
Deževje in veter povzročila številne zemeljske plazove in poplave - Hudo prizadet je tudi Haiti
SANTO DOMINGO - Dominikansko republiko je včeraj zgodaj zjutraj prizadela huda tropska nevihta Noel, ki je po dosedanjih podatkih zahtevala najmanj 22 človeških življenj. Hudo deževje in veter, ki je pihal s hitrostjo 85 kilometrov na uro, sta povzročila precej zemeljskih plazov, zaradi katerih pogrešajo še približno 20 ljudi. Najbolj prizadeta sta Dominikanska republika in Haiti, tropska nevihta pa je grozila tudi Kubi, Jamajki in Bahamom. Številne reke so ob močnih nalivih prestopile bregove in poplavile doline ter tako uničile pridelek. Najmanj deset ljudi je pogrešanih po poplavnem valu, ki je prizadel mesto Piedra Blanca, mnoga gospodinjstva pa so ostala brez pitne vode. Poročil o žrtvah na Haitiju zaenkrat še ni.
Noel naj bi po podatkih Nacionalnega centra za orkane (NHC) s sedežem v Miamiju zdaj potoval med severno obalo Kube in osrednjimi Bahami ter tako zgrešil ZDA. Nikaragva, ki jo je orkan Felix prizadel 4. septembra in zahteval sto življenj, zaenkrat ni v nevarnosti. (STA)
V hudi tropski nevihti je po dosedanjih podatkih umrlo najmanj 22 ljudi, približno dvajset pa jih še pogrešajo
ansa
22
Sreda, 31. oktobra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
KULTURNI DOM - Drevi otvoritev abonmajske sezone Glasbene matice
Uvod v Glasbene splete z orkestrom Padove in Veneta
Dirigiral bo Anton Nanut - Koncert v poklon osemdesetletnici Pavleta Merkuja
Priznani orkester Padove in Veneta bo drevi odprl abonmajsko sezono Glasbene matice »Glasbeni spleti« s koncertom v poklon osemdesetletnici Pavleta Merkuja. Ob tej priliki bo orkester vodil slovenski dirigent Anton Nanut, kot solist pa bo nastopil pianist Emanuele Arciuli, ki se je uveljavil kot eden od najbolj izvirnih in zanimivih talentov novejše koncertne scene, predvsem na področju sodobne glasbe, in je na zadnjem beneškem Bienalu 2007 prejel Zlatega leva.
Orkester Padove in Veneta je nastal oktobra 1966 in se je v preko štiridesetih letih obstoja uveljavil na najbolj prestižnih koncertnih odrih v Italiji in tujini kot eden glavnih italijanskih komornih orkestrov. Peter Maag je bil stalni dirigent od leta 1983 do leta 2001. Pri umetniškem vodstvu so si nasledili Claudio Scimone, Bruno Giuranna, Guido Turchi in Mario Brunello, ki je bil njegov glasbeni vodja. Današnji umetniški vodja je Filip-po Juvarra, ki je za svoje delo prejel prestižno nagrado Italijanske Glasbene Kritike »Franco Abbiati« (2002).
Program se bo pričel z izvedbo verjetno najbolj znane in najbolj pogosto izvajane Merkujeve skladbe, lirične rapsodije za godala »Ali sijaj, sijaj, sonce«. Sledile bodo eklektične stilistične sinteze ruskega skladatelja Al-
Na fotografiji orkester Padove in Veneta, protagonist nocojšnjega koncerta
freda Šnitkeja, z drugim od njegovih dveh koncertov za klavir in orkester, iz leta 1979. Dodatni poklon slovenski literaturi bo izvedba stavka »Religioso« iz suite za godala Slavka Os-terca, osebnosti primarnega pomena v slovenski glasbi 20.stoletja, ki je s svojim delom prehodil glavne etape
stilističnega razvoja v srednjevzhod-ni Evropi v prvi polovici prejšnjega stoletja. Zanimiv koncertni spored bo sklenil znani Divertimento madžarskega skladatelja in etnomuzikologa Bele Bartoka. Skladba predstavlja skladateljevo slovo rodni državi pred prisilno izselitvijo v Združene drža-
ve zaradi prepovedi nacističnega režima. Koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Trst s pričetkom ob 20.30.
Koncert so omogočili Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Deželni sedež RAI v Trstu in Zadružna kraška banka.
LJUBLJANA
Natečaj za izvirna dramska besedila
LJUBLJANA - Kulturno društvo Integrali, Gledališče Glej in Prešernovo gledališče Kranj so objavili natečaj za izvirna dramska besedila. Izmed prispelih dramskih besedil bo žirija izbrala eno za nadaljnji razvoj, ki bo potekal individualno pod mentorstvom tujega režiserja in se bo sklenil z uprizoritvijo v produkciji Kulturnega društva Integrali in v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Premiera je predvidena v novembru 2008 v Mestnem gledališču ljubljan-skem.Žirija bo izbrala tudi največ pet besedil, s katerimi se bodo avtorji udeležili delavnic v sklopu Tedna slovenske drame v Kranju marca 2008. Delavnice bodo prav tako potekale na individualni ravni. Vsak udeleženec bo imel svojega mentorja, s katerim bo nadalje razvijal besedilo. Na natečaj se lahko prijavijo avtorji, ki so doslej imeli v slovenskih gledaliških institucijah uprizorjeni največ dve besedili. Dramska besedila morajo biti neuprizorjena in neobjavljena ter napisana v slovenskem jeziku.
Svoja besedila, kratek sinopsis in kratko predstavitev naj dramatiki pošljejo v elektronski obliki na preglej @guest.arnes.si s pripisom natečaj. Rok za prijavo je 20. december. (STA)
POEZIJA - Franjo Frančič: »Kri, morje, nebo«
Pesnikova pot ni šla premočrtno
Dolgo časa sem iskal osvobojeno ozemlje, pa je bilo tako blizu v meni, čas se je drobil in smeje črtal male preroke, mi pa smo na čudežnih otokih iskali izgubljene otroke ... (Franjo Frančič: Začasno osvobojeno ozemlje / odlomek) V sodobni slovenski književnosti pripada prozaistu in pesniku, dramatiku in pisatelju za otroke Franju Frančiču (roj. 1958) posebno mesto. Na slovenski literarni sceni je debitiral z zbirko kratkih zgodb (Egotrip, 1984) in prvim romanom (Domovina, bleda mati, 1986). V to obdobje pa sega tudi njegova pesniška prebuja, saj je njegova razvejana ustvarjalna žilica že tedaj poganjala v različne smeri.
Frančičeva zbirka poezije »Kri, morje, nebo« odstira četrtstoletno pesnikovo pot, ki ni potekala premočrtno, temveč si je kot vijugasta reka počasi a vztrajno utirala smer iz brezdušne urbane sredine v slikovito ruralno okolje slovenske Istre. Na tej poti, pogosto posuti s trnjem in sivino mestnega vsakdanjika, si je izbral vlogo samotnega popotnika, ki ne pripada nobeni literarni šoli oziroma modnim trendom post-avantgarde. Njegov ustvarjalni profil je pogojno primerljiv z Manollovim orisom lika »prekletega« pesnika Charlesa Baudelaira, zlasti ko zapiše naslednje: »Njegovo načelo in njegova teorija sta v tem, da vse slika in razgali. Brodi po najbolj skritih kotičkih človeške narave, izraziti jo zna s krepkimi, presunljivimi zvoki; zlasti jo poveličuje z njene ostudne strani in to prekomerno podrčrtuje, da vzbudi vtis in senzacijo.« Franjo Frančič je samosvoj pesnik, s pretanjenim občutkom za barvo, ritem, zvok besede, ki se v njegovih pesmih prelivajo kot majhni potočki v večjo reko usmerjeno proti večnim in neskončnim skrivnostim morskega prostranstva. Njegova večna tema je človeška majhnost in nebogljenost podvržena lastnim slabostim, dvomom in neodgovorjenim vprašanjem. V njegovi poeziji torej pogosto »zazvenijo« boleče ekstistencialne teme dvojništva (bivanje v sebi in bivanje v svetu), odtujenosti, odvečnosti oziroma največjega zla današnjega časa - človekove samoodtujitve. Pričujoča pesniška zbirka, uokvirjena v tri vsebinske sklope, ponuja 57 izbranih pesmi prežetih z značilno Frančičevo (avto)biografsko prejo v kateri se zrcalijo drobci življenjskih spoznanj in izkušenj, refleksivni prebliski in senzibilno spogledovanje s čarobno istrsko pokrajino okrašeno s kamnitimi hišami, vinogradi in oljčnimi gaji (npr. pesmi: Padna, Začasno osvobojeno ozemlje, Istra, Kažun, itd.). Verzna beseda njegove poezije se ogiblje ornamen-talnosti, klišejev in stereotipov, predvsem pa je usmerjena v natančnost, povednost in popolno skladje s (trenutnimi) mislimi in čustvi. Na svojevrsten način je Frančič tudi pesnik emanacije letnih časov, vsem živim bitjem usojene minljivosti, ko se brez strahu zazre v neizogibno razpoko odtekanja časa (npr. pesmi: To samotno jutro si me obiskala, Obrazi, Noči, Maj, Sončnica, Čarovnija itd.). Vseeno ali baja o zimski noči, luninem nasmehu, o jutrih z ostrimi robovi ali kriku galeba, vzvišeni cipresi in ponosni oljki, vedno znova je njegov verz osredotočen na čas, prostor, človeka, življenje, ljubezen, smrt, svobodo, samoto, nič. V zaključnem, tretjem sklopu pesniške zbirke se pesnik v celoti posveča »trkanju na nebeška vrata«, preizkuša obrabljenost tenke vezne niti med življenjem in smrtjo (pesmi: Ena ponoči, Besede, Slovesa, Kriki, Zvonovi, December, Smrt, Slovo). Podobno kot pri Josifu Brodskem je tudi pri Franju Frančiču raj praviloma »simbol smrti«, saj gre za utopični prostor popolne enakosti in potešitve vseh želja, za širno polje večne sreče, kar navsezadnje pomeni dokončni izbris individualnih razlik, odpravo posameznikove svobode kot temeljne kategorije človekovega življenja. In zato mu raj (enako kot pekel) pomeni nič, nebivanje, nečustvo-vanje, življenje z negativnim predznakom, smrt. Neulovljivi in iztekajoči se čas je v njegovi poeziji vrhovna kategorija, ki vse uničuje in vsemu določa končno ceno. S temi pesniškimi izhodišči se Frančič približuje nazorom starogrških pesnikov in eksi-stencialistov obenem, besedno ustvarjanje pa je in ostaja njegov edini način uspešnega boja s časom in smrtjo, ki z nabrušeno koso dan in noč vedri za vsakim vogalom.
Slavko Gabrc
SAZU - Lani je minilo deset let od njegove smrti
Zbornik razprav o filozofu in teologu Antonu Trstenjaku
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je pred kratkim objavila zbornik o slovenskem filozofu in teologu dr. Antonu Trstenjaku. Lani je namreč minilo natanko sto let od Trstenjako-ve ga roj stva in de set let od nje go -ve smrti, zato so se pri SAZU-ju njegovemu spominu sklenili pokloniti z dvodnevnim simpozijem o njegovem življenju in delu. Simpozij je potekal oktobra 2006 v Ljubljani, Trstenjakov opus pa so obravnavali interdisciplinarno, saj so z referati nastopili zgodovinarji, psihologi, teologi in filozofi.
Anton Trstenjak se je rodil 8. januarja 1906 v vasi Rodmošči nedaleč od Gornje Radgone. Po končani osnovni šoli v Negovi je odšel na mariborsko gimnazijo, po opravljeni maturi pa se je odločil za duhovniški poklic. Študiral je v ti rol skem Inns bruc ku, kjer je v ze -lo kratkem času doktoriral iz filozofije in teologije. Leta 1931 je bil posvečen v duhovnika, kmalu po zaključku študija pa je začel poučevati v Mariboru. Leta 1940 je postal profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, kjer je služboval vse do svoje upokojitve leta 1973.
Trstenjak zagotovo spada med oseb nos ti, ki so vtis ni le glo -bok pečat slovenskemu kulturnemu življenju 20. stoletja. Izdal je nad petdeset izvirnih knjig, poleg tega pa je redno nastopal v javnosti s pridigami, članki, intervjuji ali televizijskimi nastopi. Po drugi svetovni vojni so mu kar dvakrat ponudili docenturo v Milanu in Gradcu, a je obe ponudbi zavrnil. V času svojega življenja je prejel veliko prestižnih nagrad in odlikovanj. Umrl je 29. septembra 1996 v Ljubljani.
V Trstenjakovem poliedrič-nem opusu svoj prostor najdejo tudi narodne manjšine. Trstenjak je bil na mreč ved no pre pri čan, da so Slovenci, ki živijo izven političnih
meja domovine, enakopraven del slovenskega naroda. V pričujočem zborniku je literarni zgodovinar dr. Anton Vratuša objavil krajši prispevek z naslovom Anton Trstenjak o manjšinskem vprašanju. Trstenjak je v svojih študijah obravnaval predvsem psihološke vidike asimilacije Slovencev v Furlaniji - Julijski Krajini ter na avstrijskem Koroškem.
Prepričan je bil, da so neurejene raz me re v ško do ta ko ve čin ske mu pre bi val stvu kot pri pad ni kom manjšine. Ker je manjšina številčno šibkejša od večine, je Trstenjak menil, da le-ta lahko preživi samo tako, da cilja na kvaliteto, saj je kvantiteta lastnost večinskega naroda, ni ka kor pa ne manj ši ne.
Primož Sturman
w
1 6 Sreda, 31. oktobra 2007
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
nogomet - Triestina razočarala tudi na domači tekmi proti Bariju
Dobro igrali le 15 minut Branilci kot keglji
Po »običajnem« zadetku Granocheja še nekaj priložnosti, nato naval in gol Barija
Triestina - Bari 1:1 (0:0)
STRELCA: Granoche v 3.dp, Lan-zafame v 40.dp.
TRIESTINA (4-4-2): Rossi 6,5; Milani 5,5, Petras 5, Kyriazis 5,5, Mezzano 5,5 (27.dp Peana 5,5); Rossetti 5,5 (27.dp Antonelli), Gorgone 6, Allegretti 5,5, Sgrigna 6; Graffiedi 6 (39.dp Princival-li), Granoche 6. Trener: Maran.
BARI (4-5-1): Gillet; Belmonte, Di Dio, Stellini, Loseto; Galasso (20.dp Tabbiani), Donda (14.dp Lanzafame), Gazzi, Rajčic, Ganci (36.dp Sergant); Santoruvo. Trener: Materazzi.
SODNIK: Squillace iz Catanzara 6; OPOMINI: Stellini, Ganci, Sgrigna, Lanzafame, Mezzano, Allegretti; IZKLJUČITVI: Tabbiani in Antonelli v 49.dp; GLEDALCEV: 5.500.
Kislo vreme in moteča burja gotovo nista privabila na Rocco zelo številne publike, čeprav res ni dvomov, da bolj kot meteorolški razlogi so na slabo počutje in bojkot navijačev vplivali slabi nastopi Triestine v tem prvem delu prvenstva. Ko je Triestina navduševala, niti polarni mraz ni preprečil navijačem, da bi prišli tvegat pljučnico na stadion. V tem trenutku pa je bojazen pred prehladom že več kot dovolj za alternativni program, naj si bo gledanje televizije na kavču ali karkoli drugega.
Pod drobnogledom vseh je bila obramba, ki je v dosedanjih 11 nastopih prejela že dvajset zadetkov. Grk Kyriazis je pazil na sredino, Mezzano na levi pas (še brez pravega gospodarja). Po dolgem času je mesto v postavi dobil Rossetti, ki je okrepil zvezno vrsto Tržačanov (manjkal je diskvalificirani Piangerelli).
Triestina je v uvodnih minutah izbrala raje igro v globino, vendar zaradi netočnih podaj je bila žoga vselej lahek plen vratarja gostov Gilleta. Ob odsotnosti pravih »kril«, kot sta Testini in An-tonelli, je bil tak način igre tudi razumljiv. Prvič pa so se vratom nevarno približali Apuljčani. Donda je po kotu silovito streljal, Rossi pa si je ogrel roke in žogo s pestmi odbil v kot. To je bilo tudi vse, kar smo videli v prvih tridesetih minutah igre. Če izvzamemo seveda neskončno število zgrešenih podaj tako na eni kot na drugi strani. Potrpljenje navijačev pa je bilo precejšnje, saj žvižgov s tribun ni bilo slišati vse do konca prve-
Urugvajski napadalec Pablo Granoche (9. zadetek) se vse bolj uveljavlja, Triestina pa vse bolj tone
kroma
ga polčasa. V napadu Triestine ni bilo videti, igralci se niso odkrivali, Graffiedi je bil prepočasen, premalo pa sta sodelovala tudi Sgrigna in Rossetti (zaradi neučinkovitosti jima je Maran ukazal zamenjati položaja). Beležke so ostajale popolnoma prazne, rokavice obeh vratarjev brez madežev. Zal so igralci Triesti-ne preveč upočasnili tudi tiste akcije, ki bi se lahko spremenile v priložnosti. V 39.minuti so ultrasi že kričali »vsaj strel na vrata, želimo vsaj strel na vrata«. Prvič je za Triestino streljal proti vratom Sgri-gna v 42.minuti, vendar je Gillet žogo odbil. Tudi Gorogne je - po asistenci Graf-fiedija v 45. minuti zaposlil, a ne premagal vratarja gostov.
Igralci Triestine so strah iz kosti odstranili šele v drugem polčasu, verjetno jih je trener v slačilnicah pomiril, tako da je na igrišče stopila neka druga ekipa, ki je zadela po samih treh minutah. Prosti strel Allegrettija je v vrata preusmeril Pablo »el Diablo« Granoche za svojo »deveto sinfonijo«. Tržačani pa so po golu še dodatno pritisnili na plin: zadetek jim je dal krila (ne mislimo na krilne igralce, saj prispevek teh je bil še vedno preskormen). Najprej je Grano-
cheja zrušil branilec tik pred vstopom v kazenski prostor (prosti strel Allegret-tij ni obrodil sadov), nato pa je Petras z glavo prisilil Gilleta na prvi zahteven poseg večera. V šestih minutah smo več videli kot v prvih 45. A naval je bil kratkotrajen. Bari je reagiral in v 14.minuti zadel vratnico po prostem strelu Donde. Ravno tako nevaren je bil prosti strel Gancija (Rossi v kot), medtem ko je San-toruvo v 79. minuti preigral tri »branil-ce-keglje« Triestine, a Rossiju je strel uspelo odbiti v kot. V 85.minuti žal niti Rossi ni rešil Triestine pred kapitulacijo. Novo preigravanje med keglji - tokrat z Lanzafamejem - in gol. Do konca tekme so Tržačani iskali drugi zadetek (sodnik je morda spregledal 11-me-trovko nad Sgrigno), vendar so se morali zadovoljiti s točko. A več si niti ne zaslužiš, če igraš dobro 15 minut na 90...
Top: Pohvala naj gre Granocheju za gol, vsekakor so vsi igralci Triestine pokazali premalo.
Flop: Začela se je smučarska sezona, tržaški branilci pa so izbrali vlo-go...količkov. In Lanzafame je z njimi odpravil kot Alberto Tomba.
Iztok Furlanič
B LIGA IZIDI 12. KROGA Avellino -					
Ravenna 3:2	, Bologna		- Ascoli preložena,		
Chievo - Albinoleffe 0:1,			Lecce	- Grosseto 1:1,	
Mantova - Cesena 4:1		, Messina - Vicenza 0:2,			
Pisa - Modena 3:3, Rimini			- Piacenza 0:1, Spezia		
- Brescia 1:0, Treviso -		Frosinone 2:1, Triestina			
- Bari 1:1					
Brescia	12	7	2	2	22:11 26
Albinoleffe	12	8	2	2	22:12 26
Pisa	12	8	1	3	21:18 25
Chievo	12	7	3	2	20:12 24
Bologna	11	6	4	1	12:5 22
Lecce	12	6	4	2	17:11 22
Frosinone	12	6	2	4	17:14 20
Modena	12	5	4	3	19:15 19
Mantova	12	5	3	4	16:10 18
Rimini	12	4	4	1	15:15 16
Messina	12	4	4	4	9:13 16
Ascoli	11	4	3	4	17:12 15
Grosseto	12	3	5	4	9:11 14
Bari	12	3	4	5	14:17 13
Vicenza	12	2	6	4	14:16 12
Piacenza	12	4	0	8	8:17 12
Ravenna	12	3	2	7	16:23 11
Triestina	12	2	5	5	13:21 11
Spezia (-1)	12	3	3	6	15:15 11
Treviso	12	3	0	9	10:20 9
Avellino	12	2	2	8	8:18 8
Cesena	12	0	7	5	10:19 7
PRIHODNJI	KROG	(3.11.		ob 16.00)	
Albinoleffe -	Triestina	, Ascoli -		Treviso, Bari -	
Brescia, Cesena - Lecce, Chievo					- Messina,
Frosinone -	Piacenza, Grosseto				- Avellino,
Mantova - Rimini, Modena - Bologna, Ravenna					
- Spezia, Vicenza - Pisa					
APrimorski
~	dnevnik
nogomet - A liga
Danes priložnost za vodilne
Ni še hladno, zato pa nihče (še) ne protestira, da se bodo tekme današnjega 10. kroga A lige pričele ob 20.30. Nezadovoljstvo še pride, spremenilo pa se ne bo nič. V Rimu ima derbi med Romo in Laziom enega samega logičnega favorita, kot nalašč pa se zdi prikladen za preporod Lazia, ki so ga lani vsi hvalili, letos pa je bolj slab. Oči bodo uprte tudi v Genovo, kjer se bo Sampdoria pomerila z Milanom. Vprašanje se seveda glasi: kaj pa če Milan vnovič izgubi? Bodo res čakali na januar, ko bo Milanov dres končno lahko oblekel »čudežni deček« Pato? Bo to dovolj?
21 - Če seštejemo točke obeh ekip bo tekma kroga vsekakor v Firencah, kjer bo Fiorentina (17) gostila Napoli (14). Če bo zmagala, se bo še učvrstila na vrhu lestvice, kar pa lahko velja za vse ekipe z vrha, saj so v domačih srečanjih favoriti tudi Inter proti Genoi, Juventus proti Em-poliju, Atalanta proti Cagliariju.
UDINESE - In seveda še toliko bolj velja za Udinese proti Torinu. Na strani Videmčanov je tudi tradicija, saj je Torino proti njim v 25 tekmah dosegel le tri zmage, zadnjo v oddaljeni sezoni 1984/1985. Trener Marino, ki bi lahko drevi dosegel 100. zmago kot poklicni trener, se bo odpovedal Za-pati, ki si zdravi poškodovani gleženj, v napadu pa bodo bržkone igrali Qua-gliarella, Asamoah in Di Natale.
ZALAYETA OPROŠČEN -Zvezni prizivno sodišče je razveljavilo diskvalifikacijo Zalayete zaradi simuliranja prekrška na tekmi proti Ju-ventusu. Morda se ga je dotaknil Le-grottaglie, vratarju Buffonu se ni mogel izogniti drugače kot, da ga preskoči, so ugotovili po pregledu novih TV posnetkov. Dejstvo pa je, da bi lahko Zalayeta opozoril sodnika, da se ga Buffon ni dotaknil.
COUTO - Pljunil je proti Bog-daniju, ovekovečile so ga Tv kamere, zato je bil portugalski branilec Parme Fernando Couto kaznovan s prepovedjo igranja za tri kroge.
TV TORTA - Na zasedanju Združenja Lega Calcio so se klubi A lige končno dogovorili za delitev sredstev iz prodaje tekem TV postajam. Mehanizem je zapleten. Dejansko je bilo doslej razmerje med bogataši (Juventus, Milan, Roma, Inter in Napoli) ter ostalimi je bilo 7:1, od leta 2010 pa bo 1:4.
Beno Udrih med Volkovi
MINNEAPOLIS - Prvak severnoameriške košarkarske lige NBA San Antonio Spurs je opravil »trgovino«, v njo pa vpleten tudi slovenski košarkar Beno Udrih. Moštvo iz Teksasa se je odpovedalo slovenskemua branilcu, ki bo v prihajajoči sezoni tako igral za Minnesoto Timberwolves, nekdanji klub slovenskega centra Radoslava Nesterovica. Savinjčan pod severnoameriškimi obroči je trenutno na bolniškem dopustu, saj si je na treningu zlomil levi kazalec. Petindvajsetletni Udrih (na sliki desno) je v zadnjih treh sezonah za San Antonio odigral 207 tekem v rednem delu prvenstva, v povprečju pa je igral 13 minut in dosegal po 5,2 točke ter 1,8 podaje na tekmo. V sezoni 2006/07 je odigral 73 tekem in na tekmo dosegel 4,7 točke.
ŠPORT NA KOROŠKEM - Odbojka: Dob v 2. krogu pokala Challenge
Senzacija na Prevaljah
Po dodatnem nizu so pred 800 gledalci izločili nemški Haching - Igrajo v Sloveniji, ker je dvorana v Pliberku premajhna
CELOVEC - Odbojkarji ŠK Posojilnica Aich/Dob so v drugi tekmi evropskega pokala (Challenge Cup) poskrbeli za veliko senzacijo: v povratni tekmi proti bavarski ekipi Generali Ha-ching j e številka 1 v ekipnih šport ih med koroškimi Slovenci zmagala s 3:1 (18/26/-23/21), odločujoči »zlati niz« pa s 16:14, kar je pomenilo uvrstitev v drugi krog tega evropskega tekmovanja. Nasprotnik bo švicarski viceprvak Amriswil (prva tekma 12. novembra v Švici, povratna 19. novembra v Preva-ljah).
Kot je znano, je Dob prvo tekmo v Hachingu izgubil z 1:3 (-17/21/-23/--18), tako da je po zmagi v povratni tekmi o napredovanju med zadnjih 16 ekip od lo čil pet niz. Le te ga so zma ga li va -rovanci trenerja Palguta po razburljivem razpletu in zaostanku 11:13 sicer srečno, toda povsem zasluženo s 16:14. K senzaciji pa so močno prispevali tudi navijači Dobljanov v nabito polni športni dvorani na Prevaljah. Bilo jih je blizu 800!
Dobljani morajo tekme za evropski pokal igrati v sosednji Sloveniji, ker športna dvorana v Pliberku ne odgovarja mednarodnim normam, ki zahtevajo najmanj devet metrov visoko dvorano, pliberška pa meri samo 7,5 metrov... KOŠ Celovec premagal tudi aktualnega koroškega prvaka! Članska ekipa slovenskega šolskega košarkarskega kluba KOŠ Celovec pa je v tretjem krogu prvenstva v koroški deželni ligi slavila tretjo zmago! Proti aktualnemu koroškemu prvaku SPF iz Trga so varovanci trenerja Stefana Hribarja v gosteh zmagali s 77:61 (31:29).
Čeprav rezultat izpoveduje jasno zmago, pa si je KOŠ le-to priboril šele v zadnji četrtini, saj so domačini po tretji četrtini zaostajali samo za tri točke in je bil izid še popolnoma negotov. Največ točk je dosegel slovenski legionar Brane Košir, ki je v zadnji sezoni igral še pri moštvu iz Trga. S tretjo zmago v tretji tekmi so si KOŠ-evci še utrdili vodstvo na lestvici.
SAK: četrti poraz zapored...
Za nogometaše Slovenskega atletskega kluba (SAK Posojilnica/Zveza Bank) pa se je nadaljevala serija porazov tudi v 13. krogu nogometnega prvenstva regionalne lige sredina (3. avstrijska liga). Tokrat so varovanci trenerske trojke Lučič-Ogris-Velik izgubili derbi proti amaterski ekipi prvoligaša FC Austria Kärnten z 0:1 (0:0) kar je pomenilo četrti poraz zapored. Na 16-mestni lestvici so slovenski nogometaši z 19 točkami samo še sedmi. Gol gostov je na začetku drugega polčasa dosegel Michael Kulnik, najboljši priložnosti za SAK pa sta imela Weissen-berger in Adilovič. Slednji je imel veliko smolo, saj je njegov strel zadel prečko.
Vrstni red po 13. krogu: - 1. Vöc-klabruck 34 (26:6), 2. Sturm Gradec amaterji 26 (24:14), 3. SV Feldkir-chen/Trg 24 (31:19), 4. WAC/Šentan-draž 23 (19:9), 5. Wels 22 (24:17), 6. Weiz 20 (23:24), 7. Slovenski atletski klub (SAK) 19 (21:21), itd. (I.L.)
24
Sreda, 31. oktobra 2007
GORIŠKI PROSTOR
/
NOGOMET - FIFA soglasno potrdila Brazilijo kot organizatorja SP 2014
Med veliko evforijo, upanji in določeno skepso
Brazilija je zibelka nogometa, a se je kot organizator velikih tekmovanj redko kdaj izkazala
ZÜRICH - Brazilija bo gostila nogometno svetovno prvenstvo (SP) leta 2014. To bo prvo nogometno SP, ki ga bo po letu 1950 gostila ta južnoameriška država, ki sebe imenuje tudi »dežela nogometa«. Brazilija, kije petkrat doslej osvojila naslov svetovnega prvaka, največkrat med vsemi, je bila po aprilski odpovedi Kolumbije edina kandidatka, izvršni odbor FIFA pa je odločitev sprejel soglasno.
»IO se je soglasno odločil, da podeli Braziliji ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da pripravi SP leta 2014,« je povedal predsednik FIFA Sepp Blatter, ki je nato izročil pokal za svetovnega prvaka brazilskemu predsedniku Luizu Inaciu Luli da Silvi. Ta je dejal: »Nogomet ni za nas zgolj šport, je veliko več kot to. Je strast, strast celotne nacije. Zelo smo ponosni, da bomo lahko naredili domačo nalogo, ki ste nam jo zaupali.«
Na zasedanju so bili prisotni številni znani Brazilci, od športnega ministra Orlanda Silve, selektorja reprezentanca Dunge, predsednika zveze Ricarda Ricarda Teixeire, do nekdanjega reprezentančnega »ostrostrelca« Romaria. Vsi so zagotavljali, da ima njihova dr žava vse, kar je potrebno za do bro organizacijo. »Brazilija je civilizirana država, ki se pospešeno razvija. S svetovnim prvenstvom bomo v svetu bolj prepoznavni, z njim se bo življenje pri nas povsem spremenilo, organizacijo pa smo si želeli tudi, ker bomo s tem dobili tudi modernejšo infrastrukturo. Ze zdaj imamo deset stadionov, ki sodijo med največje na svetu, imamo pa tudi bogato nogometno tradicijo. Naši igralci so prisotni po vsem svetu, praktično vsa ka dr žava bi poleg repre zen tan ce
Paolo Coelho (levo) skupaj z brazilskim predsednikom Lulo drži svetovni pokal.
»Vsi ljubitelji nogometa na planetu navijajo za dve reprezentanci: za svojo in za Brazilijo,« je dejal slavni pisatelj včeraj v Zurichu
ansa
lahko sestavila tudi selekcijo Brazilcev,« je dejal Texeira.
Brazilija naj bi po prvih podatkih v obnovo stadionov vložila 1,1 milijarde dolarjev. Kot pravi Silva ni bojazni, da se jim denar ne bi povrnil. Zanimanje za nogomet je namreč veliko, njihova država pa je tudi odlična turistična destinacija, tako da se pričakuje velik naval turistov. Prav tako so Brazilci prepričani, da bodo na svojih stadionih lažje prišli do novega naslova svetovnega prvaka, kar bi tudi za revne prebivalce pomenilo veliko zadovoljstvo.
Seveda pa ima Brazilija tudi slabe
strani. Pomanjkanje mednarodnih tekmovanj in s tem pomanjkanje izkušenj je velika težava, ki se je v preteklosti že pokazala. Razna svetovna prvenstva, ki jih je organizirala ta južnoameriška država (letos je imela SP v kajaku in kanuju na divjih vodah in judu), niso dobila veliko pohval. Prav tako so mnogi skeptični, kako jim bo v gnečah na cestah uspelo vzpostaviti transportni sistem, velik minus pa za državo predstavlja kriminal. Ulice največjih mest so vse prej kot varne, veliko je ropov in drugih napadov. Tudi droge predstavljajo veliko težavo.
FIFA je že v ponedeljek ukinila rotacijsko pravilo podeljevanja svetovnega prvenstva, predsednik japonske nogometne zveze Saburo Kavabuči pa je dejal, da bo Japonska dobro razmislila o organizaciji enega najbolj mikavnih in donosnih športnih dogodkov na svetu leta 2018. Dežela vzhajajočega sonca je zaključni nogometni turnir - skupaj z Južno Korejo -gostila že leta 2002, navdušeni Japonci pa bi čez enajst let znova radi gostili najboljše nogometaše na svetu. Zanimanje za SP 2018 so pokazali tudi Anglija, Kitajska, Avstralija, ZDA in Mehika.
KOŠARKA
Evroliga: Union Olimpija jutri doma
MOSKVA - Danes v košarkarski evroligi (2. krog kvalifikacij) tudi: CSKA Moskva - Montepaschi Siena (20.15), Efes Pilsen - Armani Jeans (20.15), jutri tudi Tau Ceramica - Vi-diVici Bologna (20.30), Union Olimpija - Olympiacos (20.45), Real Madrid - Lottomatica Rim (20.00).
LIGA UPC - V tekmi 1. slovenske košarkarske lige je Luka Koper sinoči v dvorani na Bonifiki pred 300 gledalci premagala Geoplin Slovan s 73:62. Za Slovan je bil to prvi poraz. Točke za Koper: Ručigaj 6, Markič 8, Janjuševič 19, Čmer 26, Držic 2, Pašalic 12.
SMRTNA KOSA - Potem ko se je v ponedeljek ustavilo srce legende nogometnega kluba Hajduka Franeta Matošica, je včeraj podobna novica prišla iz Beograda. V 93. letu starosti je umrl nekdanji vratar
jugoslovanske reprezentance in eden od ustanoviteljev nogometnega kluba Crvena zvezda Srdjan Mrkušic. Vratar, ki je za Crveno zvezdo igral od leta 1946 do leta 1955, se je sicer rodil v Sinju, pred odhodom v Beograd pa je igral tudi za splitska ASK in Hajduk. Z reprezentanco je med drugim
igral tudi na svetovnem prvenstvu leta 1950 v Braziliji.
JADRANJE - Deset mesecev pred pričetkom olimpijskih iger si je jadralka Klara Maučec na vojaških igrah v Indiji poškodovala trtico. To ne pomeni zgolj treh mesecev strogega počitka, ampak tudi, da imata Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec veliko manj možnosti za nastop na OI v Pekingu v dvosedu 470.
LAPO ELKANN - Agnellijev dedič je postal predsednik milanskega odbojkarskega kluba A1-lige Sparkling, čigar lastnik je Carlo Giovanardi, ki je hkrati tudi lastnik ženske ekipe Sas-suolo, za katero igra tudi Sandra Vitez.
REPORTAŽA - Slovenski hokejski derbi, tokrat v Jesenicah
Gorenjska varčnost, bojkot, »velespektakel v hali Podmežakla«
ODBOJKA - Edini derbi mladink na Tržaškem
Po velikem preobratu Kontovel ugnal Slogo
V 5. setu Slogi ni za zmago zadostovalo niti vodstvo s 14:9
kroma
Slabe tri tedne po prvem derbiju avstrijskega prvenstva v Ljubljani je sledil še drugi na Jesenicah. Če je prvi derbi Olimpija pričakala na presenetljivem prvem mestu in so Jesenice imele nekoliko slabši dotedanji izkupiček, so se medtem stvari (neizogibno) postavile na pravo mesto. Olimpija se je izgubila v povprečju, Jesenice pa so začele zmagovati kot za stavo in se prebile na drugo mesto, takoj za Dunajem, kjer levji delež itak prispevata jeseniška brata Rodman.
Ker je že obisk »običajnih« domačih tekem Jesenic velik, se je lov za vstopnicami razumljivo začel takoj, ko so te bile razpoložljive, saj je bilo »velespektaklu v hali Podmežakla« (tako na www.hkjesenice.si) usojeno, da bo razprodan. Brez zapletov ni šlo. Kar so v Italiji Genovežani (pregovorno varčni), so v Sloveniji Gorenjci, o čemer priča cel kup šal in dovtipov. Prošnja prijatelju, ki se v službo vozi praktično mimo jeseniškega hokejskega hrama, naj mi kupi 4 vstopnice, je tako naletela na sledeči odziv: »Ejga, sej jih lahko kupiš na pumpah od Petrola!«. Čeprav jih je zase kupil, je za Gorenjce nemajhen zalogaj za dobo dveh dni založiti 32 evrov. Vem, če bo to prebral kdo na Gorenjskem, mi bo oporekal, češ, saj Gorenjci niso vsi enaki. Res, tudi to drži, obstajajo majhne vasice s petimi hiškami, kjer so v stanju stalne pripravljenosti domačije odprtih vrat, na katerih sicer nimajo vstopnic, imajo pa žgance. No, po navedenem primeru gorenjske varčnosti je nastopil še bojkot v kdo ve kateri režiji, saj na treh obiskanih pumpah Petrola v Ljubljani računalniški program za prodajo vstopnic ni deloval. Sumljivo? Kakorkoli že, preden so program usposobili, so vstopnice bile razprodane. Sledil je torej klic v sili nadvse prijaznemu tiskovnemu predstavniku HK Jesenice, naj preskrbi vsaj dvoje akreditacij. »Brez problemov!« je bil odgovor, precej različen tistemu, ki sem ga bil pred leti deležen pri
HK Olimpija: »Za velika tekmovanja se je potrebno akreditirati vsaj 3 mesece prej«.
Koliko časa je trajalo Levstikovo »Popotovanje od Litije do Čateža« se ne spominjam, toda sorazmerno s časom in razpoložljivimi prevoznimi sredstvi je bilo ekspresno v primerjavi s tistim, kar je vsak petek pot iz slovenske prestolnice na Gorenjsko. Skoraj pol ure iz centra Ljubljane do avtoceste, nato pospešek, ki kmalu doživi svoj epilog na Podtaboru, kjer se avtocesta zoži na regionalno cesto. Polžev ritem dopušča opazovanje znamenitosti: romarsko baziliko na Brezjah in priljubljeni samomorilski objekt viadukt Peračica. Tam nekje po Prešernovi Vrbi se spet začne avtocesta, za 65 kilometrov od Ljubljane do Jesenic pa je čas osupljiv: 1 ura in 25 minut. K sreči še vedno dovolj »hitro«, da na črnem bolšjem trgu dobimo še 2 vstopnici in smo 5 minut pred začetkom derbija v dvorani. Vanjo se pride skozi vrtljiva vrata, ki se odprejo po zaslugi vstopnic s črtno kodo, kar je seveda za Italijo znanstvena fantastika in še en dokaz, kako je dežela na sončni strani Alp v večini stvari svetlobna leta pred sončno republiko na obeh straneh Apeninov.
O tekmi sami ni potrebno izgubljati preveč besed. Domači od prve sekunde tako navalijo na Olimpijina vrata, da je gol oz. so goli le vprašanje časa. In res, najprej zadene Stromberg, nato z redko videnim projektilom Rebolj. Olimpija sicer zniža na 2:1, toda v 2. tretjini ogenj spet bruhajo železarji in ne gostujoči zmaji - 3:1,4:1 in stalno vrtoglavo napadanje, ki obeta popolno demontažo Olimpije. Ta naposled v zadnjih izdihljajih tekme izvleče povsem varljiv poraz 3:4, medtem ko bi bila lahko zadovoljna tudi, če bi izgubila recimo z 2:7... Na led stopi trobentač, ki zaigra »Prelepo Gorenjsko«, veselje pa se pod navijaškim geslom »pivo teče za šampione rdeče« preseli v omembe vreden lokal Domino. V pričakovanju naslednjega derbija, spet čez slabe tri tedne.
D. Križman
Sinočnji izid: Acroni Jesenic - Red Bull Salzburg s 5:0 (1:0, 0:0, 4:0), Vienna Capitals - Zavarovalnica Maribor Olim-pija 2:1 (1:0, 0:0, 0:1;
1:0). Vrstni red: Vienna capitals 24, Jesenice 23, Linz 21, Graz 19, Olimpija 18, Innsbruck, KAC Celovec in Salzburg 17, VSV Beljak 16, Alba Volan 2.
Sloga Dvigala Barich - Kontovel 2:3 (21:25, 28:26, 25:12, 23:25, 14:16)
SLOGA: Maurovich, Milcovich, Goruppi, Cernich, Porro, Kralj, Stansciak, Malalan, Pernarcich, Spangaro, Valič, Slavec (L), trener Drasič
KONTOVEL: Cassanelli, Ferluga, Milic, Pernarcich, Balzano, Luxa, Starc, Antognolli, Poiani (L), trener Cerne.
Pomemben mladinski derbi za play-offje privabil v opensko dvorano lepo število gledalcev. Po neverjetnem preobratu v petem setu je zmagal Kontovel in si pridobil lepo prednost, čeprav je dejansko še vse odprto. Sloga še mora igrati proti vodilnemu Libertasu (z njim je Kon-tovel izgubil), obe ekipi še čaka ves povratni del. Lahko bi bil naposled odločilen prav povratni derbi na Proseku.
Včeraj sta si bili ekipi povsem enakovredni, končni izid bi lahko bil tudi vsak drug. Na mreži je Sloga nekoliko prevladovala na centru, Kontovel pa po krilih. V polju so bile gostje bolj natančne, a gostiteljice bolj dinamične. Svoje je zahtevala tudi napetost. Šlo je pač za derbi.
Prvi set je precej prepričljivo pripadel Kontovelu, Sloga pa je v drugem že vodila z 20:15, a v končnici prvih dveh zaključnih žog ni izkoristil Kontovel. Pri izidu 26:26 si je po ponesrečenem napadu poškodovala koleno Kontovelka Taja Luxa. Morali so jih pomagati z igrišča, ni več igrala, tekmi pa pogumno sledila s klopi z ledom na nogi, ki ga je iz nasprotnikovega tabora športno priskrbel trener Martin Maver. Sloga je v nadaljevanju izkoristila svojo že prvo zaključno žogo in stanje izenačila, potem ko bi že lahko izgubljala z 2:0. V tretjem setu je Sloga prevladala tudi na servisu in sprejemu. Set je bil edini enosmeren. Hud boj se je razvnel v 4. setu, ki so ga na koncu osvojile Kontovelke, prvič pa so se od nasprotnic oddaljile šele pri izidu 21:19, dokončno pa po novem izenačenju še na 21. točki. Tie break je bolje začela Sloga. Kazalo je že, da bosta točki ostali doma. Sloga je vodila s 14:9, Kontovelke niso popustile, domače igralke je zajela trema in prišlo je do nepričakovanega preobrata 14:16. (ak)
/
ŠPORT
Torek, 30. oktobra 2007
25
nogomet - Marco Orfano pomaga pri Primorju
»V napadu moramo absolutno biti bolj prodorni«
V društvo ga je privabil Dean Štolfa - Ceni trenerja Maurija, pripravlja se na martinovanje
Marco Orfano že drugo sezono pomaga pri proseškem Primorju. »Pravzaprav sem pravi nogometni laik. O nogometu nisem imel in še vedno nimam pojma. K Primorju sem pristopil, ker me je za to prosil moj prijatelj Dean Štolfa, ki je že dve sezoni športni vodja ekipe. Jaz pač v glavnem pomagam na igrišču, v sla-čilnici itd.,« je povedal 32-letni Marco, ki živi pri Briščikih.
Ampak ali si sploh kdaj igralk nogomet?
»Igral sem le pri mlajših cicibanih Ponziane, zatem pa se nekaj let plaval pri Boru in igral tudi namizni tenis. Odtlej nisem bil več aktivni športnik.«
Pri Primorju vam ne gre vse po načrtih...
»Do zdaj smo enkrat zmagali in igrali neodločeno proti prvim na lestvici. Začetek prvenstva pa ni bil najbolj obetaven, saj smo izgubili vse pokalne in zatem tudi prvenstvene tekme. Slabo smo nastopili tudi na prijateljskih tekmah. Če se ne motim, smo izgubili tudi proti ljubiteljem (smeh).«
Kako je reagiral trener Mauri?
»Trener Mauri ni kriv. Je odličen in dobro podkovan trener. Treningi so bili doslej kar dobro obiskovani in kakovostni. Imeli pa smo številne težave s poškodbami.«
Dejansko so igrale rezerve...
»Tako je. Odsotni so bili številni standardni igralci, ki so zelo pomembni za našo ekipo. Počasi bomo znova imeli na razpolago prav vse.«
V napadu ne gre!
»Prav zaradi tega smo najeli še enega napadalca, ki prihaja iz vrst Ponzia-ne. Upam, da bomo tako v napadu nekoliko bolj prodorni. Drugače resnično tvegamo, da izpademo iz lige. V lanski sezone smo v napadu imeli solidnega Giannello, ki je dal kar 16 zadetkov.«
Kako pa bi ocenil nastope Primorca?
»So zelo dobra ekipa. Proti nam so se dobesedno razigrali in nas zasluženo premagali. Prvenstva pa niso začeli najbolje. Prav gotovo pa se bodo kmalu opomogli in se povzpeli na lestvici.«
In Sovodnje?
»Sovodenjci me niso pozitivno presenetili. Imajo pa nekaj zelo dobrih igralcev, ki lahko kadarkoli zatresejo nasprotnikovo mrežo.«
Najslabša ekipa pa...
»Doslej so bili najslabša ekipa Pie-
Marco Orfano (zgoraj) pomaga pri Primorju, ki se doslej ni mogel velikokrat veseliti zadetka (desno), saj je njegov napad dokaj neučinkovit
kroma
ris, ki je tudi glavni kandidati za izpad.«
Na Proseku imate kar tri športne objekte: staro »Rouno«, Ervatti in nekdanje bejzbolsko igrišče. Kje trenirate?
»Treniramo na travi na Ervattiju, kar ni dobro, saj tvegamo, da poškodujemo igrišče. Toda naši nogometaši nočejo trenirati na stari peščeni »Rouni«. So pač delikatni (smeh).«
Prihodnji vikend vas čaka mar-tinovanje.
»Na Proseku organiziramo vsako leto tradicionalno martinovanje in Pri-morje pri tem aktivno sodeluje. V društvenih prostorih bomo namreč imeli odprto osmico.«
Bodo pomagali tudi vaši nogometaši...
»Kje pa. Večkrat nam je priskočil na pomoč le Edvin Brajnik,« je povedal Marko, ki je trenutno brezposeln.
»Kar sedem let sem delal v tržaškem pristanišču za slabih 950 evrov na mesec. Stanje v našem pristanišču je katastrofalno. Politiki stalno govorijo o neki rasti in perspektivah, ki pa jih ni. Morali bi zamenjati vse kadre. Sedaj iščem službo. Končal sem licej France Prešeren in upam, da bom prej ali slej dobil kaj pametnega.«
Jan Grgič
Domači šport
sreda, 31. decembra 2007
Danes
NOGOMET
DRŽAVNI POKAL - 20.30 v Repnu: Kras Koimpex
-	San Lorenzo KOŠARKA
UNDER 19 MOŠKI - 21.00 pri Briščikih: Jadran ZKB
-	Collinare Basket ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Val Dom - Staranzano
Jutri , četrtek, 1. novembra 2007
KOŠARKA
MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Limena
MOŠKA C2-LIGA - 18.00 v Gorici, Ul. Nizza: Ardita - Jadran Mark
MOŠKA D-LIGA - 20.00 pri Briščikih: Kontovel Sokol - NAB Tržič; 20.30 v Pierisu: Isontina - Breg NOGOMET
DEŽELNI POKAL - 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja -Villa
HOKEJ IN LINE
DRŽAVNI POKAL Polet Kwins
18.00 v Sandrigu: Asiago - ZKB
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v petek 2.11. zaprta.
AŠD-SK BRDINA organizira dvodnevno smučanje na ledeniku Moltaller v petek 2. in soboto 3. novembra. Za informacije in prijave lahko kličete na številki 348 8012454 in 347 5292058. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji.
nogomet - «NAŠE ŠTEVILKE«
Doslej malo točk, malo tudi slovenskih igralcev
V amaterskih nogometnih prvenstvih že nekaj sezon igra devet naših ekip, vendar letošnja, sodeč po rezultatih prvih šestih kol, je gotovo najbolj negativna. Skupno so doslej od 156 razpoložljivih točk zbrale le 63, kar gotovo ni najbolj spodbudno. V začetku sezone so namreč voditelji posameznih klubov izjavili da računajo...»vsaj na miren in čimprejšnji obstanek v ligi«. Nekateri so celo ciljali na visoko uvrstitev, vendar ugotavljamo, da se napovedi doslej niso uresničile .
Kot vsako sezono tudi letos smo pri ekipah zabeležili precej sprememb. Vsi so iskali okrepitve, v prepričanju, da rezultati ne bodo izostali in zato so poskrbeli, da bo tudi rezervna klop vedno polna. Prav ta razpoložljivost ali obilnost je omogočila trenerjem, da so v tem začetnem delu stalno spreminjali postave. Tako smo v ekipah že videli precej novih nogome-
tašev: pri Juventini in Krasu 10, Vesni in Zarji Gaji 7, Mladosti, Primorcu in Primorju 6, Bregu in Sovodnjah 4.
Ker smo že pri nogometaših, ugotavljamo, da so jih trenerji doslej skupno poslali na igrišče že 173, od teh pa na žalost le 31,21% slovensko govorečih. Odstotek pri večini ekip je znatno nižji, Primorec 10,52%, Kras 14, 28%, Juventina 17,64%, Vesna 20%, Primorj e 23,80%, Breg 25%. Zasluga, da se je odstotek nekoliko zvišal gre trem ekipam in sicer Mladosti 71,42%, Sovodnjam 52,50% in Zarji Gaji 52,63%.
Ti podatki zgovorno pričajo, da »naš« nogomet preživlja krizo. Upati je le na boljše rezultate, ker se med navijači že pojavljajo negodovanja. Do konca prvenstev pa manjka še 24 kol in točk na razpolago je še precej, treba le strniti vrste.
Štandreška Juventina je v nedeljo doživela že letošnji tretji pekoč poraz. Če
pregledamo rezultate od sezone 1995/96 dalje, ko so prvič za zmago dodelili tri točke, ugotovimo, da takih porazov pri Juventini nismo zasledili. Sicer so se »be-lo-rdeči« le v sezoni 2004/05 po šestih kolih znašli le s petimi točkami na lestvici. Štandrci, ki so takrat igrali v promocijski ligi so po porazih s S. Giovannijem, Marianom in S. Sergio, igrali neodločeno z Rudo in Santamario, v šestem kolu pa končno premagali Pro Cervignano. Enako število točk (6) kot letos, pa so po šestih tekmah zbrali še v sezonah 1997/98 v promocijski ligi in 1998/99 v 1. AL. Letos pa seveda najbolj skrbi dejstvo, daje moral vratar Juventine v prvih šestih tekmah pobrati iz mreže že 15 žog, kar ni malo, če računamo, da je Juventina v zadnjih 7 prvenstvih v 30 tekmah največ golov (36) dobila lani, najmanj (25) pa v se-zo ni 2004/05.
Bruno Rupel
košarka - Državno prvenstvo mladincev do 21. leta
Bor NLB četrtič uspešen
Z dobro igro ugnal Santos - Peti zaporedni poraz tokrat okrnjenega Kontovela Sokol
Santos - Bor Nova Ljubljanska Banka 70:78 (17:14, 33:41, 56:57)
BOR NLB: Trevisan 3 (1:2, 1:3, -), Querinuzzi 8 (-, 1:3, 2:2), Corsi 3 (1:2, 1:3, 0:2), Nadlišek 8 (4:6, 2:6, -), Crevatin 16 (4:8, 3:4, 2:3), Bole 23 (5:6, 9:15, 0:6), Bronzato (-, 0:1, 0:2), Fara-glia nv, Devčič 3 (1:2, 1:1, 0:1), Bossi 14 (-, 4:7, 2:3), B. Filipac (-, 0:1, -), E. Filipac nv, trener Lucio Martini.
Borovci so po dveh zaporednih porazih dosegli četrto letošnjo zmago proti solidni ekipi Santosa. Po zelo dobrem začetku, v katerem vodili z 9:2, so Martinijevi fantje nekoliko popustili. Gostje so to takoj izkoristili in z dvema trojkama in nekaj koši takoj poskrbeli za preobrat. Kot po navadi so Svetoivančani imeli težave predvsem zaradi pomanjkanja ui-granosti v napadu, kjer je pogosto vladala zmeda in so večkrat zapravili komaj pridobljeno žogo.
Z odlično igro na koncu drugega dela so borovci spet odločno prevzeli vodstvo, za tem pa je bila tekma izenačena vse do končnice, v kateri so bili Crevatin in soigralci pri-sebnejši.
Poleg "borca" Boleja, ki se je kot po navadi izkazal v vseh elementih igre, je svoje strelske sposobnosti pokazal tudi Bossi. Za prijetno presenečenje je tokrat poskrbel mladi Martin Devčič (letnik 90), ki se je zbral veliko skokov in blokad. Predvsem pa je poskrbel za najlepšo akcijo cele tekme, v kateri je po blokadi pridobil žogo in takoj sam zaključil v protinapadu. (Mitja Oblak)
Kontovel Sokol - Don Bosco 77:87 (19:26, 38:48, 57:70)
KONTOVEL SOKOL: Sossi st. 8, Bergagna, Starc 10, Šušteršič 30, Bukavec 17, Formigli 6, Sossi ml 6, trenerja Starc in Šušteršič. 3T: Šušteršič 3 in Bukavec 1.
Igralci združene mladinske vrste Kontovela in Sokola so v okrnjeni postavi doživeli še en poraz proti Don Boscu. Nasprotniki so tudi tokrat bili povsem v dometu Šušteršičevih fantov, zaradi pomanjkanja skupnih treningov in sploh igralcev na klopi pa so doživeli že peti zaporedni poraz in sedaj samevajo na dnu lestvice. Največ težav so
Kontovelci imeli pod košema, kjer so nasprotnikom dopuščali preveč skokov, in v obrambi, kjer niso utegnili zaustaviti nasprotnega strelca Kosa (na koncu kar 7 trojk). Tekma pa je bila tokrat precej enolična: Sale-zijanci so takoj zbrali vodstvo 10-15 točk in ga dejansko obdržali vse do konca tekme. Domačini so se večkrat približali na sedem-osem točk, žal pa so zatem vsakič z naivnimi napakami zapravili nekaj žog in omogočili nasprotnikom, da spet povečajo vodstvo.
V prvem polčasu je bil v Kon-tovelovih vrstah povsem neustavljiv Andrej Šušteršič (na koncu tudi najboljši strelec s 30 pikami), v drugem delu tekme pa je stopil v ospredje Emil Bukavec. (Mitja Oblak)
Ostali izidi: NPG - Dinamo 78:76, Virtus Friuli - Tarcento 75:34, Drago - Snaidero 82:57.
Vrstni red po šestem krogu: Falconstar in Snaidero* 10, Virtus Friuli, Bor NLB* in Don Bosco* 8, Santos 6, Tarcento*, Drago, Dinamo GO in NPG* 2, Kontovel Sokol 0. * s tekmo več
Emil Bukavec (levo med derbijem) in Miran Bole (desno) sta se izkazala tudi v minulem krogu
kroma
media
stran pripravila
oglaševalska agencija
i Tmedia i
www.tmedia.it
	Ml	(i -j	©Dull
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku
brezplačna št. 800.129.452
Brez stroškov do manjših stroškov
PAZLJIVOST PRI VSAKDANJIH MALENKOSTIH JE KLJUČNA PRI VARČEVANJU ENERGIJE (IN DENARJA)
• ■
a n r
Bojler
Priporočeno je, da vodo v bojlerjih ne grejemo na temperaturo višjo od 50 stopinj Celzija. Ugašanje luči in električnih aparatov
V praznih prostorih ugašajmo luči. Tudi ko zapuščamo stanovanje, preverimo ali so vsi električni aparati izključeni.
Uporaba naravne svetlobe
Vedno se moramo zavedati, da pri osvetlitvi prostorov dajemo prednost naravni svetlobi, ker:
•	omogoča bolj zdrave klimatske pogoje,
•	omogoča višje standarde vizualne udobnosti,
•	prinaša udobno in prijetno počutje,
•	pomeni varčevanje z energijo in varčevanje denarja,
•	manjša emisijo škodljivih plinov v atmosfero,
•	omogoča varčevanje globalnih izvorov energije. Ohlajevanje prostorov Pri ohlajevanju prostorov s klimatskimi napravami je priporočeno, da temperature ne spuščamo pod 26 stopinj Celzija. Z nastavitvijo na 26 namesto na 25 stopinj Celzija, prihranimo devet odstotkov električne energije. Povsem nesmiselno je ohlajevati prazne prostore. Kopanje v kadi in tuširanje
Dobro je vedeti, da pri kopanju v kadi porabimo kar za štiri petine več vode, kot pri tuširanju. Zapiranje polken
Okna, še posebej tista z enojnim steklom, so v mrzlih nočeh pomemben vir ohlajevanja prostorov. Zelo enostaven ukrep je zapiranje polken ponoči in takrat, ko so prostori prazni. Hladilniki in zamrzovalne skrinje
Postaljeni naj bodo v najbolj mrzlih delih stanovanja ali hiše. Nikakor ne smejo biti blizu štedilnikov ali bojlerjev. Prav je tudi, da niso na dosegu sončnih žarkov. Med aparati in zidovi naj bo dovolj prostora zaradi kroženja zraka in ohlajevanja.
•	Hladilnika ne imejte odprtega dlje, kot je to najbolj nujno.
•	Dobro zaprite vrata hladilnika.
•	Jedi morajo biti ohlajena preden jih položimo v hladilnik.
•	Neočiščen led skrinji ali hladilniku krajša življenjsko dobo in veča porabo energije.
Pralni stroj
Smotrno je počakati, da se nabere dovolj umazanega perila za poln boben pralnega stroja. Izberite program z najnižjo možno temperaturo za dovolj kakovostno pranje.
Z večjo pazljivostjo se „ bo števec takoj ustavil U>) (sicer ne prav na ničli) W
Enostavni ukrepi za manjšo porabo energije na domu.
Skrb za varčevanje z energijo je že močno zasidrana v podzavesti prebivalstva razvitega sveta. Pri ustvarjanju energije, ki nam omogoča udobno življenje ne moremo mimo negativnih posledic globalnega ogrevanja in uničevanja narave, zato se vse bolj poslužujemo sistemov, ki nam omogočajo varčevanje in hkrati manjše stroške življenja. V lastnih domovih p o -vgrajevanjem novih in tehničnih rešitev
ii

skušamo z materialov
odpraviti preveliko razsipnost energije, ki jo potrebujemo za ogrevanje prostorov ali vode. Vsak nov poseg v infrastrukturo pa seveda pomeni tudi nov strošek. Zato smo tokrat pripravili nekaj nasvetov za varčevanje z energijo v lastnem domu, ne da bi imeli pri tem dodatne stroške.
Termostati na radiatorjih
Osnovni in najenostavnejši način varčevanja s pomočjo termostata na radiatorjih je zmanjšanje temperature v prostorih za eno stopinjo Celzija. Že s tem enostavnim posegom lahko v eni kurilni sezoni privarčujemo približno šest odstotkov porabljene energije za ogrevanje. Velikokrat imamo bivalne prostore pretirano ogrete, in ko se tega zavemo, enostavno
odpiramo okna. Seveda je to najbolj neučinkovit način uporabe energije za ogrevanje. Kakšna stopinja manj v prostoru in manjši dotok ogrevalne energije bi bila dovolj šen poseg pri katerem ne bi bila potrebna pretiranja zračenja v mrzlih zimskih dneh. Zelo dobro poznamo tudi primere, ko so ljudje doma v kratkih rokavih, ker imajo brez razloga premočno ogrevane prostore. Nič narobe ne bi bilo, ko bi imeli termostate naravnane na nekaj stopinj manj in bi si obenem oblekli kašno majico več. Tako enostavni ukrepi so seveda brezplačen način varčevanja z energijo, poleg manjših stroškov pa bi nas vanje lahko vodila tudi skrb za varovanje našega planeta.
VoU KOT tiU LET IZKUŠENJ f W	* |	V GRADNJI ŠTEDILNIKOV " "
ragagnese P
D1 UJIMH.I HJtl..U(l* *	*	*
.	KUHINJE IN	|B|
ŠTEDILNIKI S KOTLOM ZA OGREVANJE TKADIOONALML VGlRADNIi STOLPNI V [MOXJFjaUt EMAJLIRANI IN ZIDANI
PO NAROČILU POOSEBLJENA IZDELAVA VO SKOČILI" VAM NUDIMO KOMBINACIJE UNIBLOC: KULINJE, KOMBINIRANI ŠTFDII.Mfii S KOTLOM. PLINSKI ŠTHMLNIk. IILMHLNJK. POMIVA1.NO K0ftlT0.DrrUlVNFrPIJ0$itlZC.R.l\L1,A, l-KCl Vi. IJTKfi.l itl^JL. Hv7S[ EiOlllTKI
ULICA Z4. MAJA 2 - 33034 FAGAGNA (UD) - TEL Ü432.B0Ü157 - FAKS 0432.810452
LC3
Le Courbusier. Pierre Jeanne re t. Charlotte Pcrrinnd
ÜOlrtPjB CiSiln.i I m.i-osln
- r-
Casslna
IA VAS tSCEMO VEDNO Naj&QU$.f. ! J DANES NUDIMO TUDI VOHUNSKO POHIŠTVO
TR2IČ, yl. C .A. CqlpmEX? 14, Tel. OIS1.4DS4Q - Fok$friai.4Q929 - e-mail: nlriosrlgli&cali. it
a

Utekočinjeni naftni plini
SOCOGAS
Rezervoarji GPL	Gnippo
in vtek&Činjeni naftni plini za domačo uporabo, kmetijstvo, industrijo in gostinstvo
Ulica Grada 20 Tel. 199.145.323
Tel. 0431,35065 - Faks 0431-33987 e-mail: ecogassps@ecoga55pa.it 33052 CERVLGNANO DEL FRIULI (UD)
Posebne ugodnosti za vse, Ici zamenjate plinsko olje ali drva z naftnim plinom GPL
LESENI PODI


-	Leseni padi
^ jt tV Okna iti okvirji _V>1 Notranja vrata L* Hfmdirana vhodna vrata
JJ OSO s. VI TO Al. TORKE (UD) i M). CONA NOGAJtEDOAL TQKRE TKI., itf FAKS <WJJ 9971 iJ
H.- WlufclVtqFd fhnfnfUf - ihfu0 XHtrttiifitrrirHrnti.it
NOTRANJA VRATA OKNA IN OKVIRJI 11 PVC-JA BLIiJDIRANA VHODNA VRATA

I
DO & AVA 3 IV M O M T A Ž A
/
RADIO IN TV SPORED
Torek, 30. oktobra 2007
27

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika
20.25	Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 Anima Good News 6.10 Nan.: Sottocasa 6.30 Dnevnik, prometne informacije 6.45 Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Luca Giurato in Eleonora Daniele), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino 9.35 Zelena linija - Zeleni meteo 10.40 10 minut za oddaje pristopanja 11.00 Aktualna odd. o nasvetih za dobre
nakupe: Occhio alla spesa 11.25 Vreme in dnevnik 12.00 Razvedrilni variete o kuharski
spretnosti: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodartsvo 14.10 Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo (i. Giorgia Bon-
gianni, Massimo Bullla) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Variete: Življenje v živo 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: Eredita' 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 TV nan.: Gente di mare 2 (It., '06,
i. Mirko Petrini, Claudia Ruffo) 23.05 Dnevnik 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik/Vreme/Potihoma
Rai Due
6.00 Tg2 Zdravje 6.15 Reality: Otok slavnih 6.55 Skoraj ob sedmih 7.00 Variete: Random 9.45 Svet v barvah 10.00 TG2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Tg2 Dnevnik/Navade in
duržba/Zdravje 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui
(vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie
Burton, Michael Murray) 18.05 Tg2 Flash/Šport 18.30 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Nan.: Piloti 19.10 Reality show: Otok slavnih 20.00 Nan.: 7 življenj (i. Elena Barolo,
Max Pisu) 20.30 Dnevnik, vreme 21.05 Reality show: Otok slavnih (vodi Simona Ventura) 23.45 Dnevnik 23.55 Aktualna odd. Tg2 0.00 Reality show: Scorie
V" Rai Tre
6.00
8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.50
15.10
17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
Rai News 24, Morning News, Il caf-
fe' Corradina Minea
Mi smo zgodovina
Verba volant
Cominciamo bene
Tg3 - Šport, vreme
Tgr Agritre
Zgodbe - Italijanski dnevnik Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Neapolis
Variete: Trebisonda, The Saddle
Club, Mladinski dnevnik, 16.35
Melevisione
Aktualno: Druga Geo
Dok.: Geo & Geo
Tg3 Meteo
Dnevnik, deželne vesti, vreme
Rai Tg Šport
Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole
Film: Omicidio in diretta - Snake
Eyes (thriller, ZDA, '98, r. Brian De
Palma,i. Nicolas Cage, Gary Sinise,
Carla Giugino)
22.45	Dnevnik, deželne vesti
23.00	Tg3 Primo Piano
23.20	Rai Tg Šport
0.20	Tg3 Dnevnik, vreme
0.30	Mi smo zgodovina
► Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu Nad.: Steze
Film: La tigre (pust., ZDA, '58, i. Stewart Granger, Anthony Steel) Dnevnik in vreme Aktualno: Zanimivosti Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Komisar Cordier: Poudre aux yeux (krim., Fr., '05, i. Pierre Mondy, Antonella Lualdi) Film: Desperado (pust., ZDA, '95, i. Antonio Banderas) Pregled tiska
9.40
11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.35
18.55 19.35 20.00 20.20 21.10
Canale 5
12.25 13.00 13.40
14.45
16.15 16.55 17.05
18.50
20.00 20.30 21.10
22.00 23.10 1.20 2.35
Na prvi strani
Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualno: Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg5 Borza Flash/Meteo 5 Nan.: Končno sama, 11.25 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful, 14.10 Centovetri-ne (i. Elisabetta Coraini) Aktualna odd.: Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Reality show: Prijatelji Tg5 minut
TV film: Un' isola d' amore (kom., Nem., '06, r. Jens Broecker, i. Hannes Jaenicke)
Kviz: Chi vuol essere milionaro (vodi Gerry Scotti) Dnevnik, vreme Variete: Striscia la notizia Nan.: Dr. House (i. Hugh Laurie, Lisa Edelstein, J. Spencer) Tg com - Meteo 5 Aktualna odd.: Matrix Nočni dnevnik Tg5 Reality: Prijatelji
V Italia 1
6.15 6.35 9.05 12.15 12.25 13.35 13.40 15.00
15.30 15.55
16.50 18.00 18.30 19.10 19.45 20.10 20.35 21.10
23.15 1.15 3.30
Nan.: I-Taliani Variete za najmlajše Nan.: MacGyver, 10.10 A-Team Vaše mnenje
Odprti studio, 13.00 Šport Kviz: Kviz šport Risanke
Nan.: Veronica Mars (i. Kristen Bell, Enrico Colantoni) Tg com/Meteo
Nan.: Malcolm (i. Frankie Muniz, Christopher Masterson) Risanke: Heidi Risanke: Mushiking Odprti studio, vreme Nan.: Camera cafe' Ris.: Dragon Ball GT Variete: Candid camera Kviz: Prendere o lasciare Film: Natale in India (kom., It., '03, r. Neri Parenti, i. C. De Sica, Massimo Boldi, Enzo Salvi) Šport: Controcampo Šport/Odprti studio Talent 1 - The player
^ Tele 4
13.45	16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi
8.10	Pregled tiska
9.00	Koncert
9.30	Družinski talk show
10.35	Nad.: Marina
11.05	Dokumentarec o naravi
11.30	Nan.: Don Matteo 4 (i. Terence Hill,
Nino Frassica)
13.30	Oddaja v živo
14.30	Dokumentarec o naravi
16.00	Nan.: Lassie
17.00	Risanke
19.00	Vprašanja zdravniku
19.55	Športna rubrika
20.10	Gledališka sezona
21.05	Nad.: Garibaldi, eroe dei due mon-di
22.15	Vprašanja Illyju
23.00	Nogomet: Triestina-Bari
0.45	Koncert
1.30	Vremenska napoved
LA
6.00 7.00 9.20 9.30
14.00
16.00 18.00
20.30 21.30 23.45 1.10
La 7
12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 10.30 Angelski dotik, 11.30 Čarovnice, 13.00 Na sodišču z Lynn (i. Kathleen Quinlan)
Film: Marlowe raziskuje (thriller, VB, '78, i. Robert Mitchum) Dok.: Atlantida
Nan.: Stargate SG1, 19.00 JAG (i. Catherine Bell) Aktualno: Osem in pol Aktualna odd.: L' Infedele Nan.: The L World Aktualno: 25. ura
(t Slovenija 1
6.10 Kultura, Odmevi
7.00 Ris. film: Jakec iz džungle - Filmska
zvezda (Danska) 8.10 Šport špas 8.40 Ris.: Krastačja patrulja 9.05 Risanke
9.15 Ali me poznaš: Jaz sem jesen v borovem gozdu 9.20 Hotel Obmorček 9.35 Knjiga mene briga - Tahar Ben Jel-loun: Ta slepeča odsotnost svetlobe
10.00 Praznični prenos evangeličanskega
bogoslužja iz Lendave 11.05 Dok. film: Kruhovo leto 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 T V nan.: Začnimo znova (Vojko
Anzeljc) 13.50 Piamida 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak-Mostovi 15.40 Ris.: Gumbek in Rjavček - Kdo je
maškara? 16.05 Pod klobukom 17.00 Poročila. Šport. Vreme 17.15 Dok.: Jesen 17.35 Z vami 18.30 Žrebanje Lota 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme. Šport 19.55 Sredina uspešnica - Film: Ljubljana je ljubljena (vojna drama, Slo, '05, r. Matjaž Klopčič, i. Kristjan Guček, Iva Kranjc, Igor Samobor)
21.40	Prvi in drugi
22.05	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.30	Omizje
23.45	Z vami
Jr Slovenija 2
6.30 9.00 9.30 9.40 10.30
12.00 12.15 13.15
13.45 14.50 16.00 16.40 17.30 18.05 18.20 19.00 20.00
Zabavni infokanal 12.45 TV prodaja Skozi čas
Proslava ob dnevu reformacije TV priredba predstave KUD Velike Lašče: Življenje in smrt Primoža Trubarja Ars 360 Pisave
Poljudnoznanstv. nan.: Skrivnosti
divjine (Jap.)
Hri-bar
Kviz: Ljubljana prestolnica EU
TV prodaja
Dok. nan.: Pleme
Mostovi - hidak
Črni-beli časi
Očitno užitno
Večerni gost: Dr. Marija Strojnik Tisoč in ena noč: Berlinski filhar-moniki, Janine Jansen in Neeme Jarvi - Waldbuhne, Berlin
21.50 Film: Ukročena trmoglavka (kom., VB, '05, r. David Richards, i. Shirley Henderson, Rufus Sewell) 23.15 Slovenska jazz scena: Big Band RTV Slovenija in Yellowjackets 0.20 Ruska nad.: Skrivnost dvornih prevratov (zadnji del)
Koper
14.00
14.20 14.30 15.00
16.25 17.25 18.00
18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.40 21.10 22.05 22.20 22.50 23.20 0.05
10.30 11.00 17.00 18.00 18.40 18.45 19.00 19.55 20.00 20.30 21.30
22.05 22.50 23.00 23.30
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Globus
Film: Škrlatna maska (ZDA, i. Tony Curtis, C. Miller) Folkest Nautilus
Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev
Pogovorimo se o...
Dok. odd.: City Folk
Folkest v Kopru
Vsedanes - TV dnevnik
Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic)
Artevisione
Iz arhiva po vaših željah Vsedanes - TV dnevnik, 0.20 Čez-mejna TV - TV TGR FJK
i Tv Primorka
Dnevnik, vreme Videostrani Športni ponedeljek Čas za nas Videospot meseca Otroci Afrike
Kadilski zakon na preizkušnji EPP
Dan reformacije Slovenščina danes Ars eletronica Linz - Festival elektronske umetnosti tehnologije in družbe
Gremo po cviček Otroci Afrike Dan reformacije Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar, pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Tema tedna; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Marica Nadlišek: Na obali (r. M. Prepeluh, 24. del); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice -gost: Mirko Casadei; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Srečanja: Alojz Rebula (pripr. Tatjana Rojc); 15.00 Mladi val; 17.10 Mavrica: Glasbena skrinjica; 18.00 Učimo se vse življenje (pripr. Maja Mezgec); 18.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, 7.20 Napo-vednik; 8.00 Noč in dan - OKC obveščajo; 9.00 Kronika; 9.30 Praznični pogovor z Lucijo Čok; 11.00 Pogovor s Ferijem Lainščkom; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Rejniško društvo;15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Nogometno prvenstvo v živo; 18.00 Milan Petek: Zgodba o kurentu; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads, Zvone Tomac.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov.
glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 117.40 Šport; 18.00 Ekspres; 18.45 Črna kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal; 23.30 Odprto za glasbo
SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Me-digra; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje: Festival Slowind; 22.05 Kratka igra; 22.10 Intermezzo; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.03-22.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.0014.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS

Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Torek, 31. oktobra 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 16.54
Dolžina dneva 10.11.
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 21.29 in zatone ob 12.54.
bioprognoza Vremenski vpliv bo obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Proti večeru bo obremenitev postopoma popuščala, ne pa tudi ponehala.
plimovanje
Danes: ob 3.56 najvišje 13 cm, ob 7.14 najnižje 10 cm, ob 11.45
najvišje 18 cm, ob 20.26 najnižje -29 cm. Jutri: ob 5.35 najvišje 23 cm, ob 12.30 najnižje 4 cm, ob 13.22 najvišje 4 cm, ob 22.30 najnižje -28 cm.
temperature v gorah oc
500 m............8 2000 m............0
1000 m............5 2500 m ...........-2
1500 m............2 2864 m...........-3
uv indeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Evolucija je nekoliko negotova. Dopoldne bo ob morju predvidoma še oblačno, pihala bo močna burja. Drugod bo spremenljivo z zmerno burjo. V popoldanskih urah se bo vreme izboljšalo in razjasnilo.
Jutri in v petek bo pretežno jasno, jutri predvsem v jugovzhodni Sloveniji še zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo pihala zmerna burja.
POLITIKA - Po zmagi Cristine Fernandez de Kirchner na predsedniških volitvah v Argentini
Vse več žensk na najvišjih položajih
Ženske vodijo številne države, že v kratkem pa se lahko zgodi, da tudi v Belo hišo v Washingtonu pride za stanovalko prva predsednica ZDA
BUENOS AIRES - Prepričljiva zmaga argentinske prve dame Cristine Fernandez de Kirchner na nedeljskih predsedniških volitvah je v osredje postavila tudi ostale ženske po vsem svetu, ki so v svojih državah zasedle najvišje politične položaje. Med njimi so čilska predsednica Michelle Bachelet, predsednica Liberije Ellen Joh-nson-Sirleaf, finska predsednica Tarja Ha-lonen in nemška kanclerka Angela Merkel,.
54-letna Cristine Fernandez de Kirchner, ki ima za seboj 20-letno politično kariero, je v nedeljo postala prva izvoljena predsednica Argentine, ne pa tudi prva vodja te države. Na predsedniški položaj je bila namreč v Argentini že ustoličena ženska, tretja soproga nekdanjega predsednika Juana Perona Isabel Peron, po smrti soproga leta 1974, pred tem pa je opravljala podpredsedniški položaj.
72-letna Pratibha Patil je julija kot prva ženska v zgodovini Indije zasedla predsedniški položaj. Izvršna oblast je predvsem v rokah predsednika vlade, vendar pa ima predsednik države določen vpliv na oblikovanje vlad na lokalnih ravneh.
Čile je januarja 2006 dobil prvo predsednico. Te naloge opravlja 56-letna Michelle Bachelet, ki je s tem postala prva ženska na čelu države v Latinski Ameriki.
Prelomne trenutke je doživela tudi Afrika. 69-letna Ellen Johnson Sirleaf je po zmagi na predsedniških volitvah novembra 2005 na položaj predsednice Liberije zaprisegla januarja 2006 in se zapisala v zgodovino kot prva ženska na čelu afriške države.
Predsednico države imajo tudi Filipini, kjer položaj zaseda 60-letna Gloria Arroyo. Slednja je bila januarja 2001, ko je zasedala položaj podpredsednice, imenovana za predsednico po odstavitvi Josepha Estrade zaradi korupcije, leta 2004 pa je bila na položaj izvoljena še na volitvah.
Na Finskem so leta 2000 s Tarjo Ha-lonen dobili prvo predsednico države. 63-letna Halonenova pa si je marca 2006 zagotovila še svoj drugi predsedniški mandat.
56-letna Mary McAleese je predsedniški položaj na Irskem prevzela oktobra 1997, ko je nasledila Mary Robinson, pr-
vo žensko na tem položaju na Irskem. McAleesejeva je bila vnovič izvoljena leta 2004.
Ženska je trenutno na predsedniškem položaju tudi v Švici. Švicarski parlament je namreč decembra lani za predsednico Švice za letošnje leto izbral zunanjo ministrico, 62-letno Micheline Calmy-Rey, ki je tako druga predsednica švicarske konfederacije. Pred njo je ta položaj leta 1999 zasedala Ruth Dreifuss.
V nekaterih državah po svetu pa ženske zasedajo tudi najvišja mesta v vladah. Po volitvah je novembra 2005 nemška kanclerka oziroma prva ženska v nemški zgodovini postala 53-letna Angela Merkel.
Prvo predsednico vlade v svoji zgodovini je Južna Koreja dobila marca 2006, ko je bila na položaj imenovana 63-letna Han Myung Sook, ki pa je letos odstopila.
Predsednico vlade imajo tudi v Mozambiku, kjer te naloge od februarja 2004 opravlja 54-letna Luisa Diogo.
Prva predsednica novozelandske vlade je leta 1997 postala Jenny Shipley, ki jo je decembra 1999 nasledila 57-letna Helen Clark, ki je še vedno na premierskem položaju.
Kaj lahko pa se zgodi, da bo že na naslednjih volitvah predsednico dobila tudi prva velesila sveta. V združenih državah Amerike bo najverjetnejša predsedniška
kandidatka v vrstah Demokratske stranke nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton, ki jo več ali manj vsi omenjajo kot glavno favoritinjo naslednjih predsedniških volitev. (STA)
Cristina Fernandez de Kirchner, Pratibha Patil in Angela Merkel (zgoraj od leve proti desni) so že na vodilnih mestih v svojih državah, Hillary Clinton (spodaj) pa se še pripravlja, da to postane
ansa