Posamezna Številka 1 K. Poitnlna plačana v gotovini. Štev. 7. V LMflDi, v isrek doe \l Kuuarja 1921. Lelo XLK. Unostolpua petitvrsia (59 mm široka ln 3 mm visoka ali njo prostor) sa enkrat ... po K 6'— poslana itd. . . po K S-— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas 59/9mm K15. Izbaja vsak dan Izvzamšl ponedeljka in dneva po praz> nlku ob 8, url zjutraj. sas Sobotna izdaja: = Zaaelo lato.....K 40 — n taoaaautvo , .. „ 55 — »SLOVENEC« velja p« polti na vse strani Jago-, slavijo in v Ljubljani: sa oalo loto naprej . K 240— sa pol lota „ .. » 120-— ■a Mri leta „ .. „ 60— za en maaet „ ,. m 20— laiaonmatvooololaiao K420-- „ Uredništvo Jo v Kopitarjevi nlloi štev. 8/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. itv. 50, npravn. Stv. 328. Uprava je v Kopitarjevi ul.6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino in št 849 sa oglaaa, avsir. ln češke 24.797, ogr. 25.511, bosn.-bero. 7563. ljudi in hvalisati le to, kar je tujega. Medsebojnega spoštovanja slovenski politični nasprotniki nočejo poznati in v tem leži velika nemorala, ki je že povzročila nešteto krivic. Iz teh razlogov sem molčal, dasi ravno so me prijatelji pozivali večkrat, da se branim proti neosnovanim napadom. Storim to šele sedaj, ko so začeli z istim orožjem pobijati predsednika višjega šolskega sveta prof. Vadnjala, češ da tudi on ni bil na svojem mestu. Zato hočem podati sliko o šolstvu v Sloveniji, kakor se je preustrojilo od preobrata sem. Dejstva naj zagovarjajo mene, predsednika višjega šolskega sveta in celo šolsko oblast, katero zadene ravno tako to natolcevanje, kakor mene samega. Odločno moram zagovarjati šolske organe, katere sem si izbral okrog sebe, ker vem, da so delovali z menoj vred z nepopisno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo. Ljudsko in meščansko šolstvo. Znano je, da je bilo to šolstvo ob prevratu v vsakem oziru razkrojeno. Učiteljslvo je bilo po veliki večini vpoldicano k vojakom, mnogo šol je bilo zaprtih, v mnogih se je vršil pouk le v nekaterih razredih; stanje tega šolstva je bilo naravnost obupno vsled dolgotrajne vojske. Kraj ili šolski sveti niso fuiikei-jonirali, okrajni šolski sveti niso bili deloma sklepčni ,deloma so bili, kakor na bivšem Štajerskem po večini v nemškutarskih rokah. Deželni šolski svet na bivšem Kranjskem je bil razpuščen, za slovenski del bivše Štajerske, bivše Koroške, za Prekmurje sploh nismo imeli te višje instance. V takem položaju sem prevzel šolstvo cele Slovenije, pri prazni pisalni mizi, brez aktov iz rajnih pokrajin bivše Avstrije, in bil primoran brez vseh pripomočkov početi z novo zgradbo šolstva, z majhnim številom uradnikov, ki mi jih je dala Narodna vlada na razpolago. Trdno prepričan, da je bilo mogoče le takoj izpočet-ka odstraniti nemškutarsko šolstvo, sem se lotil z vso energijo tega dela, toda naletel sem že s prvo odločno naredbo na velik odpor mnogih članov Narodne vlade, ki so stali na stališču, da se ne sme takoj z tako daljnimi ukrepi izzivati drage narodnosti. V veliko svojo žalost sem moral umakniti svojo prvotno naredbo in predložil kratko naredbo, ki mi je podala prosto roko za preustrojitev šolstva. Koliko truda in dela je stalo to ura-dovanje, bode uvidel vsakdo, če konstatiram dejstvo, da je bilo treba vsako šolo posebej obravnavati in urejevati. Posebno je bilo potrebno na bivšem Štajerskem narodnim potrebam primerno vse temeljito preobraziti Bivše nemške šole so se po večini preuredile v slovenske, za učence pristno nemške narodnosti pa so se ustanovile nemške vspo-rednice. V Mariboru so bile pred prevratom štiri deške šote, skupno s triindvajsetimi razredi in tri dekliške ljudske šole, skupno s triindvajsetimi razredi vse izključno z nemškim učnim jezikom. Po prevratu se je mestno šolstvo v Mariboru popolnoma preuredilo. Prva deška ljudska šola, ki je štela prej pet prestopnih razredov, je dobila pet prestopnih slovenskih razredov, s pet nemškimi vzporednicami. Tej šoli se je priklopila tudi pomožna šola za manj nadarjene, ki šteje danes dva .slovenska razreda, z eno nemško vzporednico. Druga dedka šola, ki je štela prej pet nemških razredov, je dobila pet razredov. Tretja deška, ki je imela prej pet razredov z dvema vzporednicama, je dobila sedaj pet slovenskih razredov in pet nemških vzporednic. Četrta deška ljudska šola, ki je imela prej šest nemških razredov, je dobila šest slovenskih prestopnih razredov in eno vzporednico. Prva dekliška ljudska šola, ki je štela pred prevratom šest razredov in en pomožni razred, je dobila pet slovenskih prestopnih rtzredov in štiri nemške vzporednice. Druga dekliška šola, prej s petimi razredi iu z eno vzporednico, šteje sedaj štiri slovenske prestopne razrede in štiri nemške vzporednice; tretja dekliška šola prej s petimi razredi in petimi vzporednicami, je dobila samo pet nemških razredov, zato se je jki na novo ustanovila četrta dekliška ljudska šola s šestimi slovenskimi razredi. V Celju sta bili pred prevratom petraz-redna deška ljudska šola s tremi vzporednicami in petrazredna nemška dekliška šola s pet vzporednicami. Tukaj se je preustrojilo šolstvo na sledeči način: Deška ljudska šola je dobila šest prestopnih razredov in štiri nemške vzporednice. Tudi nemška dekliška šola je dobila šest. prestopnih slovenskih razredov in štiri nemške vzporednice, od katerih pa obstojata samo še dve. Ptuj je imel pred prevratom petrazredno nemško deško ljudsko šolo z eno vzporednico in nemško dekliško potrazrednico ž eno vzporednico. Kazen teh je bila na Bregu pri Ptuju šulfereinska nemška štirirazrednica. Namesto teh šol se je ustanovila mešana nemška petrazrednica z eno vzporednico, ki se je pozneje skrčila sama na tri razrede in slovenska mešana šestrazrednica z eno vzporednico. Danes pa ima Ptuj petrazredno slovensko deško ljudsko, šolo in petrazredno slovensko dekliško ljudsko šolo ter trirazredno mešano ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. Tudi nemška štirirazrednica na Bregu pri Ptuju se je preosnovala v slovensko petraz-rednico. Razen navedenih, so se po prevratu izvršile še sledeče izpremeinbe v ljudskem šolstvu in sice v mariborskem okolišu: zasebna i nemška ljudska šola v Ceršaku se je razpu-! stila, otroci pa so se všolali v Št. Ilj v Sloven-I skih goricah in na Sladki vrh. Poloiai «v Belgradu. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno) Vlada je vrnila redigiran ustavni načrt ministru za pravosodje in konstituanto dr. Trifkovi-čtL Načrt je sedaj v tisku in se bo na prihodnji seji skupščine razdelil med poslance. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno) Demokratski klub doslej še ni določil svojega kandidata za finančnega ministra, Dr. Voja Veljkorič se še vedno obotavlja. Kot naj-resnejši kandidat se smatra vseučiliški profesor dr. Kosta Kumanudi. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno) Vesti o razkolu v radikalnem klubu so pretirane. Res pa je, da v radikalnem in demokratskem klubu ni enotnega mišljenja glede težavnega položaja, v katerem se nahaja Pa-»čeva vlada. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno) Danes je politično življenje zopet v polnem toku. Glavno težišče je v muslimanskem klubu. Razpoloženje muslimanov za vstop v vlado se je močno ohladilo. Pri muslimanih prevladuje težnja, da je nujno potrebna kooperacija s skupinami, ki niso v vladi. Taka kooperativna skupina je potrebna tudi zato, da se ne izključi od dela v državnih poslih večina Slovencev in Hrvatov in da ne postane državna politika kot monopol enega plemena preveč enostranska. Končna odločitev še ni padla. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno) Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec je prispel danes popoldne v Belgrad. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno) Danes dopoldne je bil pri ministrskem predsedniku Pašiču predsednik konstituante dr. Ribar radi sporazuma in načina otvoritve prihodnje seje konstituante. Pašič je izrazil mnenje, da naj se pusti posameznim klubom potrebni čas, da morejo zavzeti svoje stališče napram važnim vprašanjem. Preusfroi iolstua u Sloveniji. (Piše bivši poverjenik l?r. Verstovšek). Ko sem se poslovil od poverjen ištva za nk in bogočastje, katero sem vodil z malim presledkom od prevrata od leta >1918 do srede decembra 1920, so politični nasprotni listi pisali, da sem bil »nesreča« za slovensko šolstvo in mi začeli še krogi, ki so mi očitno priznavali velike zasluge za preustroj šolstva, kratiti uspehe napornega in težavnega dela dveh let Molčal sem, ker poznam predobro nepošteno, naravnost ostudno postopanje nekaterih slovenskih rojakov, ki so navajeni le blatiti, obrekovati in poniževati svoje lastne LISTE K. Bogoslovni vestne!*. Ko je v letu 1916 vsled vedno slabših razmer prenehal izhajati »Voditelj v bogoslovnih vedah«, ki so ga izdajali mariborski bogoslovni profesorji, nismo imeli Slovenci nobenega lista, ki bi se pečal z bo-goslovno-znanstvenimi vprašanji. Potreben pa nam je že zaradi tega, ker je bogoslovna znanost bolj tesno kot marsikatera druga znanost v stiku s praktičnim delom in življenjem. Ko se je osnovala s vseučiliščem v Ljubljani bogoslovska fakulteta, je bilo tudi važno, da dobi svoje znanstveno glasilo, obenem pa je bil z njeno ustanovitvijo zagotovljen res znanstven značaj takemu listu. V izdajo ga je sprejela posebna organizacija bogoslovne znanosti, Bogoslovna akademija (BA), ki se je dne 1. jan. 1920 ustanovila pod okriljem Leonove družbe v Ljubljani. In sedaj je v naše veliko zadovoljstvo izšla prva številka »Bogoslovnega vestni-ka«. Precej prva številka kaže njegov namen, da goji bogoslovno znanost, obenem a tudi donaša važne in koristne prispev-e neposredno za praktično dušnopastir-sko delo. Slovanska apostola, sv. Cirila in Metodu, časiijo enako katoliški in pravoslavni Slovani. Konferenca jugoslovanskih katol. škofov, ki se je vršila v juliju 1919 v Zagrebu, je sklenila, da naj se njun praznik kar najslovesnejše obhaja. Življenje teh dveh apostolov pa še v marsičem ni popolnoma natančno raziskano, predvsem premalo še njihovo bogoslovno mišljenje. V novejšem času trdijo nekateri znanstveniki (posebno Briickner), da sta sv. brata bila na strani patriarha Folija tudi v svojem nauku in dvomijo tako o njihovi pra-vovernosti. Vseuč. profesor dr. Fr. Grivec rešuje to vprašanje v dolgi razpravi o >-pr avovernostisv. C i r i 1 a i n M e-t o d a.« V tej dokazuje, da sta bila sv. Ciril in Metod vzorna sinova krščanskega vzhoda pred razkolom, da pa nista sledila Fotiju na poti preloma z zapadno qer-kvijo in vrhovnim poglavarjem krščanstva, ampak sta teoretično in praktično priznavala prvenstvo rimskega papeža v vesoljni cerkvi. Ravnotako ne moremo glede resnice o izhajanju sv. Duha očitati sv. Me- I todu »fotijevske tendence«, le izražanje nauka s »Filioque« in pridevanje tega izraza k veroizpovedi, ki se je takrat na zapadu posebno pri Frankih pričelo, jc bilo posebno za vzhod še preveč novo in je tudi sv. brata nista odobravala. Panonski legendi, spisani od Ciril-Metodovcga učenca, kažeta »izvirno bogoslovno mišljenje sv. bratov, sorazmerno originalnemu načrtu slovanske cerkvene organizacije, neodvisno od frankovskega in bizantinskega separatizma« in tako sla svela brata »vredna, da ju slavi Vzhod in Zahod«, i Na drugem mestu sledi dr. A. Uše-ničnikova razprava: Problem izveš t-nosti. Donesek za metodo spoznavne kritike. Vprašanje o izvest-nosti našega spoznanja je središčno, najvažnejše vprašanje noetike. Na razne načine se trudijo filozofi, da bi znanstveno-kritično utrli pot do izvestnosti o realno-objektivni vrednosti našega spoznanja. Dr. Ušeničnik presoja razne metode, zavrne kot nezadostno teorijo treh prvotnih resnic, dokaže neuspešnost Kantove kritične metode in nemožnost, da pridemo iz idealističnega ali tudi semi-idealističnega (Mercicr) izhodišča do izvestnosti o stvarnosti spoznanih predmetov. Pot, ki se njemu zdi prava, mora začeti pri intuiciji sam osvesti, v kateri doživljamo no samo svoje mišljenje, ampak tudi sebe mislečega. Po refleksiji pridem do ugotovitve prve od mišljenja neodvisne realnosti, na podlagi katere utemeljim tudi prva splošna načela in dalje realno vrednost drugih spoznav. Veliko zanimivega in nekaj novega bo našel čitatelj tudi v dr. Ujčičevi mo-ralno-teološki zgodovinski razpravi: Nauk o odpustnem grehu. Dobro se razvidi, v čem vlada med cerkvenimi očeti soglasje glede nauka o malem grehu in v čem imajo posamezniki :;voja mnenja. O problemu »hierarhije v a p o-s t o 1 s k i dobi« razpravlja dr. A. Snoj. Razlaga in kralo zavrne najprej teorije novejših protestantskih ekscjjetov in zgodo- | Nemška trirazrednica v Št. Hju v slovenskih goricah se je razpustila, otroci pa so se všolali v slovensko petrazrednico v Št. Ilju, za otroke pristne nemške narodnosti so se ustanovile na tej šoli nemške vzporednice. Nem. petrazr. z eno vzpor. v Lajteršpergu v, Karčevini se je razpustila. Iz nemških 5 razr, in slovenskih štirih razredov se je ustanovila tukaj slovenska mešana šestrazrednica. Za otroke pristne nemške narodnosti sta se priklopih šoli dve nemški vzporednici. Nemška dvorazrednica v Pekrah se je razpustila, otroci po se všolali v pristojno šolo v Limbušu. Zato pa se je trirazrednica v Lim-bušu začasno razširila v štirirazrednico. Nemška deška štirirazrednica in nemška dekliška štirirazrednica v Pobrežju pri Mariboru sta se popolnoma poslovenili. Tako se je tudi nemška petrazrednica v Radvanju preuredila v slovensko petrazrednico. Nemška dvo-priklopila šoli nemška vzporednica. Obe nemški šoli v Studencih pri Mariboru se je izpremenila v slovensko trirazrednico. Za otroke pristno nemške narodnosti pa sa je priklopila šoli nemška vzporednico. Obe nemški šoli v Studenci pri Mariboru sta se preuredili v slovenski šoli, vsaka deška iu dekliška s 5 prestopnimi razredi, za otroke pristne nemške narodnosti sta se pri-klojiili deški petrazrednici 2 mešani nemški vzporednici, ki pa sta danes že nepotrebni, zato sta se obe šeli razširili sedaj v šestrazrod-nicL Nemška trirazrednica v Teznu pri Mariboru se jc poslovenila. Nadalje so se poslovenile dvorazrednice v Zg. Sv. Kungoti, pri St. (Juriju ob Pesnici, pri' Sv. Lovrencu, v Hočah, v Kamniti, v Selnici -ob Dravi, v Ribnici na Pohorju in v Breznu. V celjskem okraju se je razpustila nemška trirazrednica v Vojuiku, zato pa se je slovenski šesirazredniei v Vojuiku priklopila ena vzporednica. Štirirazredua nemška, šola v Brežicah in 5razredna utrakvistična šola istotam sta se preuredili v slov. štirirazredno dekliško šolo. V Konjicah sta bili pred prevratom nemška štirirazrednica in slovenska šestrazrednica. Nemška štirirazrednica se je opustila, ustanovili pa sta se šestrazredna deška in šestrazredna dekliška ljudska šola, obe slovenskim učnim jezikom. Utrakvistična ljudska šola v Ločah, ki je štela 5 razredov in 1 vzporednico, se je pre-ustrojila v slov. šestrazrednico. Nemška dvorazrednica v Vitanju se je razpustila, kakor tudi štirirazredua utrakvistična šola istotam. Ustanovila pa se je slov. štirirazrednica z eno vzporednico. Šulfereinska trirazrednica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se je razpustila. vinarjev ^Jarnack, WeiB, Sohn) in na-ziranjc ruskega zgodovinarja Lebedeva, potem pa na podlagi sv. pisma 4ovc zaveze razpravlja o treh hierarhičnih stopnjah prvotne cerkve, o diakonatu, pres-biteratu in episkopatu. Razna praktična vprašanja iz pasto-ralke in pedagogika vsebujejo »prispevki za dušno pastirstvo«. »Razgled po krščanskem svetu« seznani kratko z razmerami v srbski cerkvi in z zgodovino in s sedanjim stanjem »reformnega pokreta« na Hrvatskem. Na koncu pride še »Slovstvo« s pregledom filozofične literature in raznimi ocenami. Vsi članki in oddelki imajo poleg slovenskega iudi latinski naslov, razprave pa nosijo na čelu tudi celo vsebino kratko naznačeno v latinskem jeziku. Tako je > Bogoslovnemu vestniku« odprta pot tudi v širši svet, kjer ne razumejo našega jezika. Duhovnik, ki hoče poglabljati svoje bogoslovno znanje, bo z veseljem sprejel »Vestnik«. Pa tudi laiškega izobraženca bi nekatere razprave (o pravovernosti svetega Cirila in Meloda, o problemu izvestnosti) gotovo zanimale. Želimo »Bogoslovnemu vestniku«, da bi srečno hodil po začrtani poti in vedno bolj poglabljal in širil bogoslovno znanost.1 F. 1 »Bogoslovji vestnik« stane 50 K na leto in sc naroča pri upravništvu BV. v Ljubljani, Rožna ulica 11. Nemška štirirazredniea v Ljutomeru se je razpustila; zato pa sta slov. deška in dekliška šola v Ljutomeru dobili stalno po 5 prestopnih razredov. Nemška štirirazredniea v Hrastniku se je opustila, obe utrakvistični šoli, petrazredna deška in petrazredna dekliška sta se preuredili v slovenski petrazrednici, vsaka z eno vzporednico. Deški šoli pa se vrhu tega pri-klopila še 1 mešana vzporednica. Tako so se poslovenile tudi utrakvistične ljudske šole v Trbovljah in Trbovljah-Vode. Nemška štirirazredniea v Laškem se je razpustila; zato se je pa slovenska šola razširila v šestrazrednico in eno vzporednico. Nemška štirirazredniea v Ormožu se je razpustila, zato se je pa slovenska ljudska šola razširila v šestrazrednico. Utrakvistična ljudska šola pri Veliki Nedelji se je preustrojila v slovensko petraz-rednico. Nemška štirirazredniea v Rogatcu se je preustrojila v slovensko trirazrednico, nemška trirazrednica v Rogaški Slatini pa v slovensko petrazrednico. Utrakvistična ljudska šola pri Sv. Petru tik Radgone z nemškim šestim razredom, se je preuredila v slovensko šolo, ki šteje danes šest razredov in dve vz-porednicL Utrakvistična šestrazrednica z eno vzporednico v Sevnici se je poslovenila in šteje danes šest prestopnih razredov in tri vzporednice. Dvorazredna nemška šulvereinska šola v Selnici se je razpustila. Zasebna nemška dvorazrednica v Prager-skem se je opustila. S šolskim letom 1920-21 se nahajata tu dva podružna razreda sicer šti-rirazrednice v Spodnji Polskavi. Nemška trirazrednica z eno vzporednico y Slovenski Bistrici se je opustila. Zato pa sta se preustrojili štirirazredna deška in štirirazredna dekliška utrakvistična ljudska šola v Slovenski Bistrici v petrazred-no slovensko deško in petrazredno slovensko dekliško ljudsko šolo. Nemška štirirazredniea v Slovenjem grad-ca se je razpustila. Utrakvistična štirirazredniea pa se je razširila v slovensko petrazrednico z 2 vzporednicama. Razpustila se je tudi zasebna nemška šulfereinska šola v Šoštanju, zato pa sta se priklopili slovenski mešani ljudski šoli v Šoštanju še 2 vzporednici (ena je obstojala že prej). Mnogo izprememb se je izvršilo posebno v marenberškem šol. okraju. Utrakvistična šola v Št. Jerneju nad Muto se je poslovenila takisto tudi štirirazredna utrakvistična šola na Muti, kateri se je priklopila obenem tudi še 1 vzporednica. Nemška petrazrednica v Marenbergu se je preustrojila v slovensko šestrazrednico z 1 vzporednico. Tudi utrakvistične šole: dvorazrednica pri Sv. Ožboltu ob Dravi, enorazrednica na Pernicah, štirirazredniea v Remšniku in 'dvorazrednica v Vuhredu so se poslovenile. Trirazredna utrakvistična šela v Vuzenici ae je preosnovala v slovensko štirirazrednico, tukajšnja šulfereinska šola pa se je razpustila. Za begunske otroke se je ustanovila v begunskem taborišču Strnišču pri Ptuju šestraz-redna ljudska šola s štirimi vzporednicami, skupno torej deset razredov. Ko smo v začetku meseca septembra 1919 Prekmurje prevzeli v svojo oskrbo, se je takoj začelo preustrojevati tudi šolstvo v Prek-murju. Odposlalo se je tja več slovenskih učiteljev, ki po veliki večini z vnemo delujejo za narod. Danes imamo v Prekmurju že dve meščanski šoli in sicer v Murski Soboti in Dolj-nji Lendavi ter 92 ljudskih šol. Prav tako se je uvedlo slovensko šolstvo v novopridoblje-ni A paski kotlini. Tudi tukaj imamo že štiri slovenske šole in sicer v Apačah deško in dekliško štirirazrednico, v Miethsdorfu mešano štirirazrednico in dvorazrednico v Lokavcu. Mnogo težav in ogromno posla je prizadejala šolskim oblastim preustrojitev šolstva na Koroškem. Naravnost vzorno urejene slovenske šole so z nesrečno izpadlim plebiscitom izginile iz površja. Nemško ali ponemčeno učiteljstvo se je po veliki večini odpustilo in nadomestilo s pridelitvijo slovenskega učiteljstva. Za šolsko opravo so pa nastale vedno večje težkoče radi pomanjkanja slovenskega učiteljstva. Danes se je to pomanjkanje omejilo s pridelitvijo koroškega učiteljstva. Statistika ljudskega šolstva. Razširjane ljudske šole po prevratu: Ni Mvien Kranjskem Na blvien Štajorikera na novo ustanovljene 10 razSirjene v večrazrednice 87 26 nove vsporednice 111 87 Šol: Razredov enorazrednica, zasilne, ekskurendne dvorazrednice trirazrednica štirirazrednico petrazrednico šestrazrednice sedemrazrednice osemrazrednice vsporednice 207 19« 13» 100 01 49 3 4 ■kanal 773 207 288 376 400 455 294 21 32 375 23(7 Proti italijanskemu usnn. Takoj po končani vojni so začeli Italijani s smotrenim delom, da bi našli svojemu vinu dovolj odjemalcev v inozemstvu. Ne samo, da so znižali tarife na železnicah, da so postavili državne ladje v službo vinskega izvoza, nego so ustvarili ob mejah in v Rimu posebne organizacije, ki se bavijo s tem vprašanjem in dajejo izvozu v materialni in novčani obliki svojo pomoč. Za jugoslovanske, naročito pa za slovenske vinogradnike je življenjskega pomena, da italijansko vino ne pride tudi v našo državo ter nam ne poplavi domačih trgov. Produkcija italijanskega vinograda je zelo obilna, produkcijski stroški jako mali. Pri nas na Slovenskem je ravno obratno. Ker bodo rapalski pogodbi kmalu sledila trgovinska in carinska pogajanja z Italijo, zato naši vinogradniki ne smejo zamuditi, da bi ne opozorili vlade na opas-nost italijanskega vina. K nam ne sme italijansko vino, ako nočemo propasti lastnega vinogradništva. Poslanci SLS, združeni v Jugoslovanskem klubu, so zaradi tega že pred novim letom opozorili v obširno in natanko utemeljeni vlogi vlado na posledice, ki bi nastopile, ako bi vlada dovolila uvoz italijanskega vina. Sigurni smo, da bedo naši poslanci še nadalje ohranili ono važno vinogradniško zadevo v vidu in se potrudili, da se ugodno reši. Decentralizacija Fravrcije. Ravno v času, ko so se naši centralisti s pomočjo 10 ministrov Srbov, enega Hrvata in enega Slovenca pripravili, da jugoslovanska plemena za vedno uklenejo v verige tega sistema, sebi pa za vedno za-sigurajo dobičkanosna ministrska mesta, prihajajo iz Pariza vesti, da je ministrski svet dne 4. januarja t. 1. v principu sprejel zlakon, glasom katerega se Francija razdeli na 20 do 25 pokrajin. Vsaka teh bo popolnoma avtonomna in dobi svojo posebno administracijo, svoj pokrajinski zbor in svoj budget. Decentralistično gibanje v Franciji, tej idealni zemlji vseh centralistov, ni popolnoma novo. Ono datira od onega časa, ko je bil centralizem najbolj v razmahu; ko so gotovi ljudje in njihovi politični pristaši s svojimi bankami v največji meri eksplo-atirali narodovo bogastvo in izžemali ljudstvo. Danes smatrajo v Franciji onega, ki še zagovarja centralizem, politično propa-lim in nemoralnim človekom, ki ima zahrbtne namene za svojo lastno korist. Francija je bila centralistična v pravem smislu besede. Preko enega parlamenta in ene vlade v Parizu, vladalo se je nad preko štiridesetimi milijori ljudi. Da to ni mogoče, je jasno in se je tudi v teku časa izkazalo, kajti francoska uprava je daleč zaostajala celo za avstrijsko in njeno zakonodajstvo se nikakor ne more primerjati z zakonodajstvi drugih evropskih držav. Popolen zastoj v upravnem, gospodarskem in vseh drugih ozirih je bil konec centralizma. Danes ga vsa francoska javnost obsoaja in dela s polno paro, da potom edino pravilne decentralistične uprave, privede Francijo v krog modernih držav. Pri nas pa demokrati, ta edino »državotvorni« element, nikakor nočejo razumeti in vpoštevati želja ljudstva, ki glasno kliče po ustavni formi, ki bi odgovarjala interesom vseh treh plemen in nočejo na vsak način izvesti razdelitev pokrajin, ki so pokazale, da so samo kot kulturno-historične, geografske in socialno-politič-ne edinice, kakršne so, sposobne za življenje in nadaljnji obstoj. In ker jim to veleva njih egoistični značaj, hočejo razkosati našo lepo domovino na brez števila malih okrožij, ki ne bi, niti po svoji velikosti, niti po svoji kompetenci, ničesar pomenila. Upamo, da se strnejo vsi dobro misleči in odkritosrčni ljudje in zastavijo vse svoje moči, da preprečijo izvedbo te po-gubonosne nakane laži-demokratov! ČIŠČENJE REKE. LDU Opatija, 10. januarja. (DKU) Z Reke je odšel nadaljnji transport legionar-jev. Doslej je odpotovalo z Reke nad 2000 legionarjev. Tudi vse vojne ladje so zapustile luko. Nekaj legionarev, ki niso Re-čani in ki niso podvrženi vojaški dolžnosti, je zaprosilo za dovoljenje, da ostanejo v mestu. Potrjuje se vest, da zapusti D' An- nunzio Reko šele po odhodu vseh legionarjev. Dalje se javlja, da se legionarji, ki so imeli zasedena otoka Krk in Rab, na podlagi dogovorov prepeljejo v Reko. LDU Pariz, 9. jan. (Brezžično.) Zadnje vesti, ki so prišle z Reke, potrjujejo, da D' Annunzio no namerava Reke zapustiti pred bližnjimi volitvami v ustavodajno skupščino proste države. V gotovih krogih na Reki se celo govori, da bo ta skupščina D' Annunzia gotovo izvolila za državnega predsednika. VOLITVE V FRANCOSKI SENAT. LDU Pariz, 9. jan. (Havas.) Volitve v senat so imele dosedaj nastopne uspehe: 41 radikalcev in socialističnih radikalcev; 23 republikancev; 8 socialističnih republikancev in 3 svobodomisleci (liberalci). |11 mandatov še nezasedenih. VOLITVE V SENAT. LDU Pariz, 10. januarja. (Havas) Pri senatnih volitvah je bilo izvoljenih 96 senatorjev. Dva izida iz kolonij še nista znana. Mandati so razdeljeni nastopno: Dva desničarja liberalca, trinajst progresistov, 30 levičarskih republikancev, 43 radikalcev ter socialističnih radikalcev in osem socialističnih republikancev. Radikalci in socialistični radikalci so izgubili devet, levičarski republikanci pridobili osem, socialistični republikanci pa pet sedežev. Desničarski liberalci in stranka progresistov sta ohranili svoje mandate. ZA ZNIŽANJE CEN V AVSTRIJI. LDU Dunaj, 10. januarja. (DunKU.) Danes se je v navzočnosti mnogih članov vlade pričela anketa o znižanju cen, za katero je dala iniciativo zvezna vlada. Zvezni kancelar dr. Mayr je v svojih izvajanjih poudarjal, da morejo samo izdatni inozemski krediti pripeljati Avstrijo na pot do okrevanja. Poleg teh kreditov se mora še vse storiti, da se državni prejemki izravnajo z izdatki. Potrebne so kar najostrejše odredbe proti tihotapstvu, veriž-ništvu in navijanju cen. Na naslednji seji narodnega sveta bo stavljen na glasovanje zakonski načrt, ki zahteva zoper imenovane de-likte denarno kazen v znesku do petih milijonov kron in zapor do 10 let ječe. Razmerje med produkcijo in porabo se mora znatno urediti in izboljšati. Delavske moči se morajo dvigniti. V meritorni debati je izjavil zastopnik nameščencev južne železnice in tehnične unije, da so nameščenci sklenili dne 20. t. m. pričeti stavkati, če se vlada resno ne prčne pečati z naredbami za znižanje cen. Govornik je zahteval, da se za navijalce c e,nthiotapce in verižnike uvede smrtna kazen in kazen z ba-tinami. Če se zahtevam nameščencev ne bi ugodilo, se bosta obe imenovani skupini 1 tr javili, da stojita izven vsega sodstva in bosta navijalce cen lastnoročno in na svojo pest pričeli obešati pri borzi. Nameščenci južne železnice in tehnična unija zahtevata upelja-vo cenzure za telefon in brzojav. Ce vlada njihovim zahtevam do 20. t. m. ne ugodi, bodo nameščenci južne železnice in tehnične unije samolastno vpeljali cenzuro. Polltltne novice. -j- Dr. Tavčar res položil poslanski mandat. V današnjem >Slov. Narodu« naznanja dr. Tavčar svojim volivcem, da se je vsled bolezni odpovedal poslanskemu mandatu. — Ponovno konstatiramo, da je bil g. dr. Tavčar na nas zelo hud, ko smo že pred volitvami trdili, da bo šel samo enkrat v Belgrad in da je kandidiral samo zato, da pripravi mesto svojemu nasledniku prof. Reis-' nerju. -j- Proti korupciji pri sekvestracijah imetja tujih državljanov je v nedeljskem uvodniku »Slov. Naroda« nastopil župan dr. Tavčar Imel bo dosti dela in vse pošteno časopisje ga bo pri tem hvalevrednem poslu z veseljem podpiralo, ako bo šlo gosp. županu res samo za pošteno čišče-ne. Omenjeni članek pa žal ne kaže na to. Zdi se, da dr. Tavčar tudi tukaj išče v prvi vrsti le strankarske vidike. Drugače si pač ne moremo razlagati dejstva, da za korupcijo pri sekvestracijah dr. Tavčar skuša odgovorno delati deželno vlado, kajpak le klerikalno ,dasi je znano, da sekve-stracije spadajo v delokrog »ministrstva Za trgovino in industrijo, oddelek za Slovenijo«! Tudi dr. Tavčar mora to vedeti, da pa kljub temu krivdo za pregrehe ministerialnega odseka naprtuje deželni vladi, gre na rovaš tiste slepe strankarske strasti, ki vedno in povsod išče samo prilike za lop po klerikalcih, tudi če je dotič-na stvar, kakor to pot, v strankarskem oziru zgolj domača zadeva — demokratov. -j- Vprašanje državne avtoritete. »Slovenski Narod« 11. t. m. piše na naslov kranjske deželne vlade: »Vsi se še spominjamo, s kakšno pozo je vlada podala rudarjem ultimat, ako ne prično z delom B. t m. Toda svoje grožnje ni izvršila ter s tem povzročila da je njena avtoriteta, ki že preje ni bila posebno velika, sedaj padla pod ničlo. Ali se je potem čuditi, ako se ji sedaj rudarji smejejo v pest in ako proti njej revoltira celo Trboveljska premogokopna družba sama? Zdi se, da nima državna oblast v nobenem vprašanju jasno določenih ciljev in krepko začrtanih smernic, zato rinra in kolnha s«in ter tja ter s svojim kolabaujom le pospešuje splošni nered. Pogrešamo na vseh koncih in krajih krepke roke, ki ve, kaj odreja in ki se tudi zaveda, zakaj to ukazuje.« — Treba je spričo tega konstatirati, da je ultimat Trboveljski družbi in rudarjem deio poverjenika za socialno skrb, g. Ribnikarja, kateremu »Slovenski Narod« daje tako ostro lekcijo. + Politična kriza se je zadnje dni precej poostrila. Delovanje vlade, ki stoji popolnoma pod demokratskim vplivom in ki hoče na vsak način izvesti nasilno centralizacijo, je zadelo pri' vseh krogih, ki jim je na srcu blagostanje naše države, na odločen odpor. Dalekovidni in ostroumni politik Stojan Protič je uvidel, kam vodi to lažidelovanje konstituante, je ostal kon-sekventen svojemu stališču, da se da konstituanti popolna svoboda povsod, posebno še glede poslovnika. Zdi se, da stoji za njim večina radikalnih poslancev in tudi v demokratski stranki so treznejši elementi odločno proti Pribičevičevim in Pašidevim mahinacijam. Možati nastop St. Protiča pa je našel simpatičnega odziva tudi drugod. Te dni se je vršilo v Zagrebu zborovanje seljačke stranke, kateremu je prisostvoval tudi Trumbič in snubil hrvatske poslance za delovanje v konstituanti in — kot se sodi — za pomoč demokratom. Seveda je po svoji stari navadi temeljito propadel, kajti vkljub njegovemu zatrjevanju, da je to tudi želja naših zaveznikov (ki so nam izkazali že toliko dobrot), so zastopniki enoglasno sklenili, da pod danimi pogoji (demokratskim terorjem) in do razčiščenja situacije ne sodelujejo v konstituanti. Na tej skupščini je bilo tudi prečitano pismo Stojana Protiča (tako vsaj javlja »Jutarnji List«), v katerem javlja svoj izstop iz rad. stranke in poroča o važnih izjavah srbskih zemljorad-ničkih poslancev, po katerih soditi bodo srbski člani zemljoradničkega kluba podpirali Protičevo akcijo. Kar se tiče same hrvatske seljačke stranke je sodeč po izjavah nekaterih vplivnih zastopnikov sigurno, da se pridružijo tudi oni Stojanu Protiču. Kakor torej vse kaže, bo prišlo v kratkem v naši notranji politiki do temeljitih izprememb in to — upajmo — v prilog željam velike večine prebivalstva Jugoslavije. + Shodi poslanca Janeza Stanovnika. Med božičnimi in novoletnimi prazniki je priredil poslanec Stanovnik v vrhniškem okraju politične shode v Horjulu, Polhovem gradcu, Vrhniki, Žažarju, Ligojni in Dobrovi. Na vseh shodih je g. poslanec poročal o političnem položaju in o taktiki Jugoslovanskega kluba. Shodi so bili sijajno obiskani in so zborovalci na vseh odobravali neustrašen nastop poslancev SLS v boju za ljudsko ustavo in samoupravo Slovenije ter izrekli neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu. Shoda na Dobrovi se je udeležil tudi samostojni poslanec Kušar, ki je pričel napadati odločen nastop poslancev SLS, nakar so mu zborovalci pojasnili, da si od samostojnežev, razdiral-cev kmetske edinosti in izdajalcev naše samouprave, ne pustijo predpisovati politične taktike in so ga odločno zavrnili ter mu dokazali, da je govoril neresnico. Nato je samostojni Kušar osramočen zapustil zborovališče. + Semič. Na praznik sv. Treh kraljev je imel pri nas poslanec Nemanič dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal o delovanju ustavotvorne skupščine in taktiki Jugoslovanskega kluba. Vsi navzoči so odobravali njegovo stališče in g. poslancu izražali svoje gospodarske težnje. Med njimi je bilo tudi mnogo takih, ki so se pri volitvah dali preslepiti od nasprotnih laži in praznih obljub. Polagoma spoznavajo svojo zmoto in se zopet utrjejo v prepričanju, da ima srce zanje le LSSj drugi nas poznajo le pred volitvami, potem pa gredo skupaj s sovražniki naših koristi. Zapomnimo si to za prihodnje volitve. -j- Katoliški telovadni pokret na Krškem. Te dni se je vršil po Hrvatskem katoliški dijaški dan. Pri tej priliki so, kakor posnemamo iz »Obzora«, nastopili v ?o-žegi Orli in Orlice. Katoliški telovadni odr seki se pridno snujejo med mladino po celem Hrvatskem. -f Poset g. ministra dr. Kukovca v trgovskoobrtni zborniri. Dne 8. januarja je posetil trgovski minister dr. Kukovec i.-govskoobrtno zbornico v Ljubljani. Predsednik g. Knez ga je v kratkih besedah pozdravil kot novega trgovskega ministra, ki je posetil to komoro. Novi g. minister ni povedal nič, razun da vseh želja trgovcev ne bo mogel izpolniti. Razni govorniki so naglašali, da naj naš g. minister ne hodi po potih svojega prednika rojaka (dr, Kra-merja). G. minister je pač moral braniti svojega bivšega tovariša, da je sicer imel voljo, da pa ni mogel vsega storiti. Med govorniki je posebno na dolgo pojasnjeval težnje trgovcev g- Jelačin ml, Pritoževal se je posebno proti zadružništvu in še najbolje proti temu, da bi se za uradništvo osnovalo prisilno konzumno društvo. G. Jelačin je tudi omenil kot veliko krivico, da je bivša deželna vlada za Slovenijo, ki je hotela vedno biti »Corpus separatum«, I ukinila prodajo, alkoholnih pijač (to je ž£a- nje). Zavzemal pa sc je za to, da bi se en tak »Corpus separatum« ustanovil pri ljubljanski delegaciji financ v obliki inšpektorata, ki naj bi reševal vsaj manj važne zadeve in pritožbe, da ne bi trebalo vse pošiljati v daljni Belgrad v carinsko centralo v dlolgo reševanje. Po izvajanjih g. Je-lačina se je zaključil oficielni sprejem g. ministra, in nato je sprejemal g. minister posamezne deputacije. Vse je soglašalo v bistvu v tem, da je centralizem v prvi vrsti kriv neurejenosti v naši državi. Samo gospodje deputati so hoteli stvar malo omiliti v demokratskem duhu. Centralistično vladovanje belgrajskih carinarjev, finančnikov in bankirjev je v prvi vrsti krivo položaju, v katerem se nahajamo; zato g. minister s svojim centralističnim programom gotovo ne bo mogel ustreči vsem željam naših trgovcev. -f- Mažari za prekmurske Slovence. Do 12. avgusta 1919, ko so naše čete zasedle Prekmurje, Mažari niso hoteli poznati prekmurskih Slovencev. Šele v Parizu so se odločili, da priznajo te Slovence. Hoteli so jih rešiti s tem, da so dokazovali, da je to posebno slovansko pleme, ki nima nič sorodnosti z drugimi Slovenci. Pariz ni odobril te argumentacije in priznal definitivno Prekmurje Jugoslaviji. Vlada ▼ Budimpešti je trianonsko mirovno pogodbo tudi ratificirala 15. nov. 1920. Prenapetneži pa še niso izgubili upanja. Zato izdajajo kar tri iredentistične liste v slovenskem jeziku. Prej so zmerjali Slovence z »T6t nem ember«, t. j. »Slovenec ni človek«, zdaj pa se hlinijo Slovencem in pišejo celo v njihovem jeziku. V Budimpešti izdaja tednik »Domovino« prof. Mikola, rojen v jugoslovanskem Prekmur-ju, ki je bil zastopnik Prekmurja v Parizu. List se prodaja v Radgoni ter v okolici Monoštra sv. Gotharda med prekmurskimi Slovenci, ki so ostali zunaj mej Jugoslavije. Tihotapi pa se tudi v jugoslovansko Prekmurje, Oblast bi morala bolj paziti na to iredentistično delo! V Ameriki pa izdajajo kar dva iredentistična lista med amerikanskimi Slovenci iz Prekmurja, in sicer »Zvezdo vogrskih Slovencov« ter »Slobodno Reč«. Jugoslovanska vlada naj se glede Prekmurja ne drži Vesni čc-vega recepta glede Bunjevcev, ampak naj stori vse, da bo prebivalstvo v jugoslov. Prekmurju zadovoljno. V tem oziru je začetek narejen z zidanjem mosta pri Ver-jžeju. Naj se še pospeši zidanje železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož! Dnevne novice. i— Protestni shod obrtnikov v št. Vidu. Dne D. L m. dopoldan se je vršil dobro obiskan shod obrtnikov iz Št. Vida in okoliša. Na shodu sta govorila gg. Ogrin in Franchetti. G. Ogrin je govoril o težavah, v katerih se danes nahajajo obrtniki, o ogromnih davkih in drugih stroških. Posebno občutno zadene obrtnika prevelik prispevek, ki ga mora prispevati v bolniško blagajno in delavsko zavarovalnico. G. Franchetti je pojasnil iz lastne prakse, kako da se postopa pri podporah in zdravljenju bolniške blagajne. Posebno ogorčenje je bilo proti centralizaciji bolniških blagajn. Končno so se sprejele važne resolucije, ki naj se vlože na pristojna mesta. — Dobrepolje. Na sv. Treh kraljev smo itneli kar dva politična shoda. Dopoldne je poročal svojim Samostojnim g. Pu-celj v gostilni Berdavs. Dve tretjini poslušalcev je bilo naših mož, ki so šli poslušat junaštva mladih politikov. Njih parlamentarni koraki so namreč odbili še tisto malo peščico, kar se jih je bilo nalovilo v dru,-skrinjico, zato je bilo pričakovati krep-ga nastopa na prvem shodu po volitvah. Govornik se je zavijal v taka protislovja sam s seboj in z nekdanjimi obljubami, da so mu še najzvestejši začeli odrekati. Povzdigoval je Srbe in njih napredek visoko nad našega kmeta, hvalil svoje srbske kolege iz svojega kluba, hvalil pa tudi svoje tovariše slovenske Samostojne, češ, ko smo se na južnem kolodvoru krepčali, je vse občinstvo priznavalo, kako lepi možje smo zbrani, da rešimo slovenski kmetski stan. Na vprašanje o prisegi se je g. Pucelj izjavil, da so samostojni prisegli le za 14 dni, so pa prisegli zato, ker je dr. Korošec podpisal poslovnik. Ko so mu njegovi zvesti ponovili ono pesem, ki jih je on učil ob volitvah — dr. Korošec nas je Srbom prodal, je postalo vroče g. Puclju, da je takoj naročil čaj ter je uvidel, da ovčice pre- Eočasi hodijo za pastirjem. V tolažbo raz- urjenim samostojnim je semintja konečno g. Pucelj izrazil misel o potrebi krepkega nastopa — s čemur je pa zadel na hude medklice. Vedno manjše število poslušalcev je prisililo gooornika k zaključku shoda, ki se je razblinil z utisom velike revščine. — Popoldne je pa priredila SLS shod, ki je napolnil do zadnjega kotička obširno dvorano — naravnost veličasten shod. Poročal je poslancc Škulj. Vihar.io odobravanje je ponovno prekinilo zanimiva izvajanja, katerim je občinstvo sledilo z vso pozornostjo. Ko jc predsednik župan g. Prelesniik dal na glasovanje zaupnico poslancu škujju kot zastopniku okraja in Zftugoico Jugoslovanskemu klu,byA se je, dvignila slednja roka v in pred dvorano. Soglasno se je odobrilo delo naše delegacije v konstituanti! Shod je napravil najboljši utis. — Pogreb umrlega nadučitelja Armina Gradišnika na okoliški šoli v Celju se vrši s celjskega kolodvora v torek, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne. — Ilustriran list »Plamen«. Prva številka izide sredi januarja. Prinesla bo poleg mnogih ilustracij več pripovednih spisov in drugih občezanimivih člankov. Prva številka se vpošlje na željo v vpogled. Naročnina četrtletno 36 kron. — Izredni občni zbor društvo jugoslovanskih novinarjev se vrši v nedeljo, 16. t. m. ob 10. dopoldne v posebni sobi kavarne »Zvezda« z že objavljenim dnevnim redom. — Škoija Loka. Na praznik sv. Treh kraljev je imelo tukajšnje kat. slov. izobraževalno društvo svoj 26. redni občni zbor. Poročila so pokazala, da je društvo v jubilejnem letu svojega obstoja vsestransko žiyahno delovalo. Vseh članov in članic šteje društvo 303. Ima štiri uspešno delujoče odseke: telovadnega, dobrodelnega, gledališkega in pevskega. Orli in Orlice so imeli 32 prireditev vštevši izlete, gledališki odsek je uprizoril 22 dra-matskih predstav in dobrodelni odsek je skušal s karitativnim delom lajšati bedo med ubožci. Društvo je skrbelo za predavanja, vodilo je politično šolo in fantovske večere, katerih je bilo v preteklem letu 35. Nadvse lepo je uspelo praznovanje društvene 25 letnice, ki jo je praznovalo društvo dne 18. aprila na najsiovesnejši način. Celoletno delovanje društva nas sili k temu, da mu iskreno čestitamo ob 25 letnici in želimo nadaljnega krepkega razvoja. — Pridobitev državljanstva naše kraljevine. Rok za vlaganje Izjav opcije po § 11 uredbe o pridobitvi državljanstva, ki je bil prvotno določen ra 15. januarja 1921, je podaljšan do J5. marca 1921. Izjave opcije za državljanstvo Avstrije, Čehoslovaške, Poljske, Ru-munije v zinislu § 22 iste uredbe je vložiti do 15. januarja 1921. Ker vlagajo mnoge stranke prošnje za državljanstvo brez predpisanih prilog, se ponovno opozarjajo vsi prizadeti, da se točno drže predpisov uredbe, ker se drugače povzroča nepotrebno delo. — Pristojbine za brzojavke, predan« na postajah južne železnice. Ministrstvo za pošto in brzojav v Belgradu je dovolilo, da poviša južna železnica s 15. januarjem J921 pribitek k pristojbini za zasebne brzojavke od 2 na 4 pare od besede. — Taksa na vstopnice. Po členu 7., tretjem odstavku Pravilnika k tar, post. 99 a zakona o taksah je vlagati prošnje za povračilo takse na vstopnice v roku petih dni. Kadar je pa bila taksa vplačana za celo serijo prireditev, imajo prireditelji — po informaciji delegacije ministrstva financ — pravico do povračila takse za vse one neprodane vstopnice, ki so ostale po poslednji prireditvi. Za vložitev prošnje določeni petdnevni rok teče v tem primeru od dneva zadnje prireditve ne glede na to, kdaj so bile vstopnice pri davčnem uradu žigosane, odnosno talksa vplačana. — Kaj je z jugoslovanskim kovanim drobižem? Dunajska »Reichspost« poroča, da je avstrijski ministrski svet sklenil ustaviti obratovanje denarne kovnice, ako ne preneha socialnodemokratski teror v tem podjetju napram krščanskosocialnemu delavstvu, vsled česar je došlo nedavno tudi do stavke, Ako se bo teror nadaljeval, je racionclno delo nemogoče, kajti neprestano prekinjevanje dela onemogoča razvoj strokovnih poslov. Neprestano vznemirjevanje ima za posledico, da se je izdelovanje jugoslovanskega kovanega drobiža znatno zavleklo in da sc je mogel šele majhen del dobaviti. Naročilo ostalega drobiža se bo moralo odpovedati, ker sc pogodba ne more vzdržati, ako bodo delavci samo politizirali, namesto delali. Za slučaj, da se kovnica zapre, kar se zdi skoro neobhodno, bodo nedefinitivni delavci odpuščeni, kakih 200 pa jih bo vpo-kojenih. Odločitev še ni padla, vendar pa jc odločitev avstrijske vlade neizpremen-Ijiva, kakor trdi list. Pri vsej zadevi gre za varstvo koalicijskega prava, ker zahtevajo socialisti, da morajo biti vsi delavci organizirani pri njih. Iz navedenega je razvidno, da bomo morebiti čakali na naše jugoslovanske pare še dolgo časa, — Iztihotapljenje smotk in svalčic iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo. Na neki ladji, hi je vozila iz Belgrada na Dunaj, so naši carinarji zaplenili 50000 Havanasmotk in 100.000 svalčic, katere so nameravali iztihotapiti na Dunaj. Primorske novice. Na otoku Krku so se prcbivalci sami vzdignili proti arditom in so v Dobrinju baje proglasili republiko. Kaj sc jc zgodilo z arditi, še ni znano; baje so morali na laški, ladji pobegniti. Dr, Grossich, predsednik nove provi-zorične vlade na Reki jc sporočil italijanski vladi .v. Rimu, d# bo vzdrževal najpri- srčncjc zveze z Italijo, Nova vlada je od-ki so jo trpeli vsled bojev med D' Annunzi" ki so trpeli vsled bojev med D'Annunzi-evimi in vladnimi četami. Škoda je majhna. Prepovedale so sc tudi vsakršne rekvizi-cije. Arditi sc poslavljajo. Sicer pa je mesto kakor izumrlo in pristanišče je pusto in prazno. Prava bitka sc je razvila 8. t. m. med fašisti in socialisti v Pulju, Večer preje so baje socialisti v Dignanu pri Pulju ustavili z železno žico nek avtomobil, na katerem so se bili pripeljali iz Pulja nekateri faši-stovski voditelji na plesno veselico. Ker je bil vsled tega en fašist hudo ranjen, so fašisti drugi dan v Pulju na postaji napadli socialiste, ki so šli čakat grupo osvobojenih tovarišev iz koprske kaznilnice. Razvila se je pravcata bitka, pri kateri se je streljalo z revolverji. Baje jc bil celo en karabinijer ubit. Policija je veliko oseb aretirala. Strašen zločin. V Klani blizu Opatije so živeli skupaj bratje, ozir. sestre Ivan, Helena in Ana Sinčič. Bili so sirote, brat Ivan pa veliki pijanec, ki je vrhtega svoje sestre vedno pretepal. Nedavno je zapravil ves skupiček od prodaje malega posestva, mesto da ga naloži v banki. Ko se je vrnil pijan domov, je po svoji navadi še sestre osuval in obrcal, nato pa legel spat. Sestri sta se tiho približali spečemu, mu ovili okolu vratu vrv in ga zadavili. Potem sta napravili na ognjišču ogenj in truplo vrgli na plamen. Vendar sta se sami zgrozili svojega dejanja in zbežali. Karabinijeri so ju kmalu zasledili in odvedli v tržaške zapore, truplo brata pa je medtem bilo že napol izogljeno. Poziv pevcem! Sredi meseca marca t. 1. hočem izvajati veliki pasijon po sv. Matevžu od I. S. Bacha na koru tukajšnje frančiškanske cerkve. Gospod skladatelj o. H. Sattner mi da na razpolago orgle in svoj cerkveni zbor; sodeluje tudi popolni orkester Dravske divizije. Potrebujem še več dobrih pevk in pevcev. Zato si usojam najuljudnejc vabiti k sodelovanju dame in gospode, izvežbane pevce, ki utegnejo prihajati k potrebnim skušnjam in ki imajo dovolj navdušenja za grandijozno umetniško Bachovo delo. Kdor se zadovolji z nagrado, katero inu bo nudila zavest, da sodeluje pri izvajanju umotvora v taki dovršenosti, da bo naše skupno delo vredno Bachovega genija in pa kraja, kjer se naj pasijon izvede, naj se oglasi z dopisnico na moj naslov do 15. t. m. V Ljubljani, dne 10. januarja 1921, Kapelnik dr. Jos. Čerin, Gosposvetska cesta št. 14. Uubllanske novice. lj Sestanek katehetov bo v sredo dne 12. januarja ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslov. tiskarne. Na sporedu jc poleg že zadnjič napovedanega referata — nujno aktualno vprašanje. Odbor želi pol-noštevilne udeležbe. lj Javno predavanje S. K. S. Z. se vrši danes v torek ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Predava prof. dr. V. Ša-rabon. Vstop vsakomur prost. lj Gosp. in izobr, društvo za Krakovo-Trnovo priredi v četrtek ob 7. zvečer v trnovskem župnišču velezanimivo javno predavanje o »Planinah in planinskem življenju«. Vstop vsakomur prost. lj Cedlijno društvo župnije Mar, Oznanjenje v Ljubljani ima dne 23. jan. t. 1. popoldne ob 4. uri, po litanijah, v pevski sobi frančiškanskega samostana občni zbor, h kateremu se člani vljudno vabijo. — P, H. Sattner, t. č. predsednik. lj Dijaški Orel, Ljubljana, stopi v nedeljo, 16. t, m, ob 7, uri zvečer v Unionski dvorani — po poldrugoletnem obstoju in delu drugič pred javnost. Originalen program zagotavlja vsem ljubiteljem naših mladinskih organizacij obilno novosti. Zato — vsi vabljeni! lj »Ženitev«. Gogoljevo izborno komedijo, ki jc dosegla na vseh glediščih velik uspeh, uprizori v nedeljo dne 16. t. m. zvečer Ljudski oder v Ljubljani. Poleg » Ženitven se uprizori Braccova duhovita komedija »On, ona, on«. Vstopnicc se dobe od danes dalje v predprodaji Nove založbe in v trafiki g. Modic v Kopitarjevi ulici. Ker je »^enitev« primerna za dramatične odseke na deželi, opozarjamo na to uprizoritev vse odseke, posebno pa še okolico. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Vra-netič, delavec, 55 let. — Janez Lenarčič, ortoped, bandažist, 44 let. — Alojzija Kožar, žena žel. premikača, 28 let. — Anton Poklukar, prokurist, 39 let. — Frančiška Potrato, zascbnica, 75 let. — Uršula Mlač, bolniška strežnica, 40 let. — Anton Mlinar, voj, invalid, 23 let. — Ana Agrež, delavka, 32 let. — Ana Kunej, rejenka, 3 dni. — Jera Hafner, kočarica, 54 let. — Frančišku Učali, vdova sobnega slikarja, 72 let. ~ Martin Jager, delavec, 66 let. — Marija Toman, kamnosekova žena, 65 let, — Frančiška Hvastja, šivilja, 34 let. — Herman Waibl, žel. poduradnik v p., 75 let. — Frančiška Zbogar, kočarjeva žena, 35 let. — Marjana Malovrh, čipkarica, 46 let. lj Predrzen vlom v zlatarsko trgovino pri belem dnevu. Včeraj med 12. in 1. uro popoldne je bilo vlomljeno v zlatarsko trgovino g. Černeta v Wolfovi ulici. Vlomilci so si izbrali za svoj zločin opoldanski čas, ker so vedeli, da so v tem času najbolj varni. Vlomili so v trgovino iz hišne veže ter pobrali in odnesli s seboj skoro vso zlatnino in drage kamene. Kakor se čuje, je škoda ogromna in se govori, da jc bilo ukradenih dragocenosti za okoli milijon kron. lj Verižnik in hotelski tat. Završki Štefan, roj. 1901. leta v Druškovcih na Hrvaškem, je prihajal pogostoma z vlakom iz Rogatca v Ljubljano v družbi drugih mla-deničev. Tukaj so nakupovali velike količine jajc, katere so potem izvažali. Urad zoper navijalce cen v Ljubljani ga je "c večkrat kaznoval radi veriženja, vsled ■'tesar so ga poznali dobro detektivi. Pred nekoliko dnevi je prišel zopet v Ljubljano. Ko jc hotel odpotovati z dvema polnima nahrbtnikoma, ga je ustavil detektiv urada in preiskal. Našlo se jc pri njem v enem nahrbtniku 200 zavojčkov tobaka, v drugem pa eno posteljno plahto z rjuho. Rjuha je bila zaznamovana s »Hotel Tratnik«. Zadevo se je preiskalo in se je dognalo, da je izvršil Završki slične tatvine posteljnih odej in rjuh tudi v hotelu Lloyd, v hotelu Triglav, v gostilni pri Jermanu v Kolodvorski ulici pa, kjer je večkrat prenočeval, je ukradel tri košare, en ženski klobuk in čevlje. Završki je ne le verižnik, marveč tudi hotelski tat. Ker je zdrav in močan, živi pa le od veriženja in tatvin, so ga kaznovali radi veriženja na dva meeeca zapora. Radi hotelskih tatvin pa so ga izročili državnemu pravdništvu. lj Šarpo je izgubil v bližini glavne pošte reven akademik, šarpa jc svilnata, bolj modre barve, z raznobojnimi črtami. Poštenega najditelja iskreno prosim, da jo izroči v uredništvu »Slovenca«, Narodno gledl$ge. Drama: Torek, 11. januarja: Zaprto. Sreda, 12. januarja: Zaprto. Četrtek, 13. januarja: Zaprto. Petek, 14. januarja: »Smrtni ples II«, Red C. Sobota, 15. jan.: »Školjka«. Red E. Nedelja, 16, jan, »Školjka«, Izven. Ponedeljek, 17, januarja: »Cvrček za pečjo«. Red D Opera: Torek, 11. jan.: »Striček Vanja«, gostovanje moskovskega umetniškega gledališča. Izven. Sreda, 12. jan.: »Jesenske gosli«, go« stovanje moskovskega umetniškega gledališča, Izven. Četrtek, 13. jan.: »Literarni večer«, gostovanje moskovskega umetniškega gledališča. Izven. Petek, 14. jan.: »Fra Diavolo« Red B. Sobota, 15. jan.: »Tosca«. Red A. Nedelja, 16, jan.: »Trovatore«. Izven, Ponedeljek, 17. jan.: Zaprto, NajnoueiSa poročila« NAŠE ČETE ZASEDEJO LOGATEC. Vrhnika, 10. jan. (Izvirno) Danes popoldne so prikorakale na Vrhniko številne naše čete, ki imajo nalogo, da zasedejo Logatec in ozemlje, katerega morajo Italijani po rapallski pogodbi izprazniti. Zasedba Logatca po naših četah sc pričakuje tekom jutrišnjega dne ali najkasneje v prihodnjih dneh, PRED BURNO SEJO KONSTITUANTE. Belgrad, 10. Januarja, (Izvirno.) Pričakujejo, da bo seja konstituante, ki sc vrši pojutrišnjem, zelo burna. Komunisti bodo prišli korporativno na sejo ter bodo vodili obstrukcijo proti poslovanju vlade. Predsednik konstituante dr. Ribar se je odločil, da uporabi vse odredbe, da se vrši seja v redu, IZPOPOLNITEV VLADE. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno.) Predsednik demokratskega paramentarnega kluba Ljuba Davidovič je posetil ministrskega predsednika Pašiča. V parlamentarnih krogih govore, da bo šc tekom tedna rešeno vprašanje popolnitve praznih ministrskih mest. Po poslednjih vesteh iz Sarajeva so v muslimanski organizaciji različna mnenja glede vstopa v vlado. Muslimani stavijo tudi velike zahteve in sicer, kakor sc trdi, tri ministrska mesta ter po-verjeništvo za agrarno reformo v sarajevski vladi. Poslanec Kokut hoče kandidirati za ministra vere, vendar pa se zdi, da bi bila ta zahteva težko izpolnjiva. Danes v Belgradu pričakovani muslimanski poslanci niso došli. Danes sc jc trdilo, da se ' je Pašič posvetoval s posl. Avramovičem, katerega je pozval, naj vstopi zemljorad-nička stranka v vlado. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 10. januarja. (Izvirno.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je raz-, pravljalo o težkih razmerah v južni Srbiji , ter o odredbah za varstvo življenja in , imetja v teh krajih. Govorilo se je tudi o delu v konstituanti ter je ministrski predsednik Pašič zastopal mnenje, naj se že na prvi seji izvoli ustavni odbor ter odbor za izpremembo poslovnika. MEŠČANSKE GARDE PROTI KOMUNISTOM. Sarajevo, 10. januarja. (Izvirno.) V tukajšnjih muslimanskih krogih vlada veliko nezadovoljstvo, ker snujejo radikalci meščansko gardo proti komunistom. Muslimani se boje, da bi Srbi izrabili te garde proti muslimanom in Hrvatom ter zahtevajo njihov razpust. POSVETOVANJE RADIČEVCEV. LDU Zagreb, 10. jan. (ZNU) Včeraj se je nadaljevalo posvetovanje Radičeve stranke, ki se ga je udeležilo 47 zastopnikov. V vseh vprašanjih se je doseglo popolno soglasje. Soglasno je bilo sklenjeno, da se Radičeva stranka ne udeleži seje konstituante 12. t. m., ker je še vedno v veljavi sedanji poslovnik. Zastopniki stranke so izdelali nekoliko resolucij, ki se bedo poslale vsem parlamentarnim strankam v konstituanti. Med drugim se v teh sesolucijah tolmači tudi državnoprav-no stališče Radičeve stranke. Zastopniki Radičeve stranke, ki so bili v Belgradu, so poročali o svojih tamošnjih posvetovanjih ter so bila njihova poročila sprejeta na znanje. STOJAN PROTIČ. LDU Zagreb, 10. jan. (ZNU) Današnja »Riječ« dementira na podlagi informacij iz verodostojnega vira vest, da je Stojan Protič izstopil iz radikalne stranke. ARDITI ZAPUŠČAJO OTOK KRK. LDU Zagreb, 9. jan. Novinski urad v Zagrebu je prejel danes prvo direktno brzojavko z otoka Krka, ki se glasi: Vrbnik, 9. jan. ob sedemnajstih. Zadnji D' Annun-zievi razbojniki zapuščajo otok Krk in izročajo Italijanom mesta Krka orožje in municijo. V mestu se izkrcavajo italijanski vojaki, ki dohajajo s parniki. Med našim prebivalstvom vlada mir in red. Podpis: Trinajstič. PREVZEM ZASEDENEGA OZEMLJA. LDU Zagreb, 10. jan. (ZNU) Osrednja vlada v Belgradu in pokrajinska vlada v Zagrebu sta ukrenili vse priprave za pre-vzetje uprave v krajih, ki so bili dosedaj okupirani po Italiji. Otok Rab pripade upravno Dalmaciji, otok Krk in Kastav pa Hrvatski. BORZA. LDU Zagreb, 10. jan. (ZNU) Devize (vezane): Berlin 214—216, Italija izplačilo 530—534, London 545—552, Newyork kabel 154—154.50. Newyork ček 153—154 Pariz 915—925, Praga 176—177.50, Švica ' 2300—2400, Dunaj 23.10—23.25. Valute: dolarji 149.75—150.50. avstr. krone 24 do 26, carski rublji 65—73, napoleondor 0 — 490, nemške marke 204—'206, rum. !jji 195—200, ital. lire 520—525, češkoslovaške krone 168—0, sovereign 535—0. Razne prireditve in objave. Diskusije o načrtu ustave priredi društvo » Pravnik«. Prva se vrši o ustavi in verstvu v četrtek dne 13. popoldne ob 5. uri v sodni palači soba št. 79, Poročevalca gg. univ. prof. dr. R. Kušej in vodja pover-jeništva za uk in bogočastje dr. Fr. Ska-berne. Zveza trg. in priv. nameščencev ima jutri dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer sejo. Prosim zanesljive in točne udeležbe. — Predsednik. Plesna prireditev pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani se vrši kot priljubljena in običajna vsakoletna prireditev v soboto 29. t. m, v veliki dvorani Narodnega doma. — Odbor. (K) Orlovski vestnfk. Fantovski večer Šentpeterskega Orla se vrši v sredo točno ob 8. uri. Po predavanju zdravniški pregled članov. Pridite vsi! — Predsednik. Šmihel pri Novem mestu. Telovadni odsek »Orel« je priredil na praznik svetlih Treh kraljev telovadno akademijo s Finžgarjevo igro »Vse naše«. Za šmihelča-ne je bilo to nekaj novega. Fantje so pokazali, da se tudi Podgorje vzbuja. Prvi telovadni nastop kmečkih fantov in precizno izvajanje vaj je šmihelčane spravil iz ravnotežja. Naši Orliči in gojenke so želi obilo pohvale. Orlice so itak znane kot najboljše slovenske telovadkinje. Le tako naprej, četudi nasprotnikomj eza prekipeva. Dijaški vestnlk. d Danica. Danes ob 8. uri zvečer predavanje v knjižnici Jugoslovanske tiskarne. Obvezno za vse, — K. M. preds. d Akad. kong. Danes ob pol 2. uri konzultova seja. Ker so na programu važnosti, prosim, da pridejo vsi tovariši in točno, — V, Korošec, prefekt. Gospodarstvo. g Zapore inozemskega imetja v Avstriji. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani sporoča: Z ozirom na izvajanja, objavljena v tukajšnjem časopisju, v katerih se z ozirom na pojasnila avstrijskega zastopstva zavzema stališča ter označuje vsebino kot zapeljevanje slovenske javnosti, izjavlja avstrijsko zastopstvo, da mu je bil vsak tak namen tuj. Pri teh objavah jc šlo za to, da se ovržejo zmotne vesti, ki krožijo v vsem inozemstvu predvsem v zvezi z avstrijsko premoženjsko oddajo, tako da so bile te obave, poslane istočasno različnim vladam v istem smislu, pomembne tudi za slovensko javnost v toliko, v kolikor morejo potrditi, da ni na drugih vzrokih temelječa zapora jugoslovanskega imetja v nobeni zvezi z zmotnimi vestmi glede premoženjske oddaje. Avstrijsko zastopstvo se je pri tem držalo besedila, določenega za celotno inozemstvo, ter obžaluje odkrito, da so nehote nastala nesporazumljenja. Tomaža Kempčana »Hoja sa Kristusom« v novem natisu, prevedel prelat Andrej Kalan. Založila Jugoslovanska knjigarna