Številka 81. Trst, v četrtek 22. marca 1906 Tečaj XXXI. Izhaja, vsaki dan ^G *udi ob nedeljah in prazaikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob i*. uri zjutraj. Posamične ^teTilke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) t mnogih u>i>akarnah v Tr-»tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Petru. >ežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. One ori as« v ?e računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke •J1, mm>; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po .V» stot. Mali ocrla«! po 3 st«L Hes*5 la. naimanj pa po -11» st<>t. — < sprejema inseratni o Idelek uprave IMino-t~. — Flaćujt? s* izključi«* I- upravi . EdLjorti". G asilo političnega drjšt/a Edinost" zi Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaSa z& vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOOINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. — Natisnila tiskarna konsortija lista ,,Edinost'- v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. t-. Poštno-b ranil nični račun št. 841.6">2. -^cccc^ - TELEFON štev. 1157. - Okolirani! Dne 2'k marca 11H~H»., prihodnjo nedeljo. ?te poklicani, da sj izvolite poslance. ki nj Vas prihodnji tri leta zastopajo v mestnem svetu in deželnem zhorn tržaškem. Volilci! Še nikoli niso bile volitve v naš občinski zastop in deželni /J)or tako velikega pomena, kakor tak-at. ker bo imel prihodnji zastop poleg drugih važnih vprašanj baviti se z volilno reformo. s katero bo za mnogo !et odločena usoda naše občine. Zato je to bolj nego kedaj potrebno, da kolica zastavi vse svoje moči v to. da pošlje v mestni zastop, oziroma deželni zb.r odlo< ne in razumne slovenske može, ki bodo znali stati na višini Fvoje naloge. Zato smo prepričani, da boste Vi, spoštovani volilci naše okolice, složno v« lili može. ki Vam jih priporočamo sporazumno z Vašimi prvaki in zaupniki in po željah volilcev. ki so se zbirali na naših shodih. Ti možje so : Za I. volilni okraj : Ivan Sancin-Brejad pok. Mateja trgovec v Skednju. Za II. volilni ekraj : Dr. Otokar Ejbaf odvetnik v Trstu. Za III. volilni okraj : Dr. Iiđvarđ Slavik odvetnik v Trstu. Za IV. voliini okraj : I^i ^erdol c. kr. uradnik v Trstu. Za V. volilni okraj : Ivan Car&ifiup posestnik na Opčinah Za VI. volilni okraj : Alojzij Ororiup posestnik na Prošeku. Volil i ! To so možje, o katerih smo prepričani, da bodo složno delovali za blagor V;;- in ki bodo zastopali Vaše moralne in materijalne koristi, a le po takem -ložnem delu vseh okoličanskih zastopnikov je pričakovati vspehov. Volilci ! Prihodnjo nedeljo torej na volišče z geslom : vsi in VSe za raso okolico V TRSTI \ dne 21. marea liHKi. ODBOR političnega društva „Edinost". Volilno gibanje po tržaš ii okolici. Shod „pri lovcu *. Dr. Rvbar je zaključil svoj govor : Drugi razlog, da se mora okolica odločno vdeležiti volitev, je okolnost, da je naša okolica grozno zanemarjena v vsakem pogledu. Ceste so v takem stanju, da je prava sramota. Ravno to so okoličanski zastopniki vedno naglašali in so dosegli toliko, da se je tudi v tem okraju vsaj začelo nekaj popravljati. Pa na polju šolstva, kako je ? 41i ni sramota to, da v vsem velikem drugem okraju ne stoji niti ena šola ? ! ( Hrup in razni mej-klici). Je-li to pošteno ? ! Italijani nam ne privoščajo šolo, ker hočejo, da naše ljudstvo zaostaja v naobrazbi. (Pritrjevanje). — Mi pa nočemo biti ščavi na tej zemlji, ampak gospodarji. Toda gospodar more biti le oni. ki je razumen. To je torej vzrok, da nam nočejo dati šol, ali takemu stanju mora biti enkrat konec ! (Hrupno pritrjevanje), kajti če nosimo iste dolžnosti, moramo imeti tudi iste pravice. Tretji razlog, da se intenzivno vdeležimo teh volitev, je dejstvo, da je Italijanov le malo v Avstriji, Slovani patvorijo večino prebivalstva. Mi nismo osamljeni, ker ljudje naše krvi bivajo od severa naše monarhije pa tja do Carigrada. Avstrija je po svoji večini slovanska država. (Aplavz in živio-klici). Ce se uveljavi volilna reforma, o kateri razpravlja sedaj državni zbor. mora priti prej ali slej ta večina do veljave. Potem bodo Slovani diktirali zakone v tej državi. (Navdušeno pritrjevanje). Slovani Avstrije pričakujejo od nas. da obranimo to pozicijo in sramota bi bila, ako bi jo mi zapustili, sedaj, ko smo jo toliko časa . branili s tolikimi žrtvami. (Dolgotranje ploskanje in živio-klici). Ker se ni nikdo več oglasil za besedo, je dal predsednik na glasovanje kandidaturo dra. Rybdra, ki je bila soglasno vspre-jeta. V svojem zaključnem govoru je predsednik Cofcič še enkrat pojasnjeval važne naloge, ki jo bo vršiti slovenski četici v prihodnjem mestnem svetu in deželnem zboru. Zaključil pa je : Nasprotniki naši bodo gotovo te dni širili glasove, da jim je zmaga zagotovljena v tem okraju. Taki glasovi naj vas ne begajo, j Mi moramo iti v boj s trdno voljo, da moramo zmagati, in s prepričanjem d a tudi i z in a g a m o, ako storimo vsi svojo dolžnost. Po teli besedah je zavriščalo po dvorani in iz stotin grl je zadonela navdušeno slo-slovenska pesem. Navdušenje je trajalo dalje ob krasnem pevanju pevskega društva ..Kolo". Sestanek v Rocolu. I'red večerom se je velik del zborovalcev s ..Kolom" na čelu — podal v Rocol na prijateljski sestanek v gostilno Skilanovo. Tu P O I> L ISTE K. Prokletstvo. Zgo^ovii - o roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in il I. E. Toslć. Preve! M. C č. Tudi meni je ravno t*ko_ Ali so te u »j t- j m >-» >« It* .oko j-iitve. ali -va mi dva pre-<č žejna! seje |«i^«lil domačin in pograbil -vojo in «rr;rino majoliku ter s4Hle. V t »m j*- nekdo jmj trkal na vrata. — Kdo j«- {»ožji ? se je oglasil -.»dnik l^tt ko. naiivaj«- v maj oliko : na ta ^la> so se •d pri. t vrata in ponižno j«- -topil notri mali uknar Marko. I»oiitrr \ • i er m dobro .srečo. *>po*to-uknarski poštenjak ! je -ekel k»>. d« vaje polne majolike na mizo. Kaj si nam prinesel dobrega, ko navadno v krčmi piješ na tuj račun in hrupiš ? Ah glej. se je smejal Marko sladko in krotko, »kileči milo na polno majoliku — kako dobro je uganilo tvoje gospodstvo ! Kil sem \ krčmi, ali ne na naši >trani. ampak gori na Griču, pri mojem kumu Pavlu, krč-marju pri meta. da bi jo vsaki kanonik mogel j siti... No. to je mojega kuma veselilo in me je hotel pogostiti... Donesel je mrzlega mt-a chI mladega prašička in velik vrč okiškega. deset let starega vina... J Vi moji veri. krasno vino ima moj kum Pavel... malokateri gospod ima take kapljice v svoji kleti... Misliš ?... je zaklical Lacko in poine-žikal posmehljivo Grgi in Stanku... Nu. pokukaj tega... ni sicer tako. kakor ono tvojega kuma — ali daje se piti. in ponudil je tre-bušasto maj oliko Marku. — Na vaše zdravje, plemenita gospoda ! je nazdravil Marko vedrega obraza in je živo potegnil iz majolike : oddahnil se je malo, ali posodo je vedno držal pri ustih, in potem je zopet pošteno potegnil. — Aha ! je rekel blaženo, vzdalinivši globoko. — Čast tej kapljici ! Fina roba je to — pri moji veri fina ! — Bi-li spadala v klet tvojega kuma ? je vprašal sodnik zvito. — Pod dobro streho je, gospod sodnik! pod dobro streho... čast taki kapljici! je govoričil Marko. — Daj. posrkni še malo. ko te že tako . sladi! je ponudil domačin. Marko je zopet nagnil posodico, otrl si - pestjo mokre brke in začel dalje pripovedovati : — Cujte, prosim vas, gospoda, kaj se ! mi je dogodilo dalje... Sedel sem s kumom Pavlom, jela sva tečno *neso od prašička in pila počasi... Ko se ^t mračiti, so se I začeli zbirati < Tj-iča^ep^ .»-~pr\< posamično, po-I tem pa v gručah, Kazgocarjali so se samo o se je nagromadilo tolika množica, da je bilo prostora le za en del došlecev. Razvila se je krasna zabava ob pevanju „Kola" in ob na-pitnicah, ki so jih govorili gg. Cotič, Ivriž-mančič. dr. Rvbar. Stanko Godina in eden pevcev „Zvonimira", ki je pojasnil, da je to društvo došlo korporativno, ali se je po dolžnosti gostoljubnosti umaknilo _Kolu". radi česar ni sodelovalo na zabavi. Končno je govornik napil rKolu*% ki v teh resnih časih tako požrtvovalno vrši svojo rodoljubno dolžnost. Bil je to zares — bratski sestanek, a mi smo odhajali z tolažilnim uverjenjem, da ta Rocol, ki smo ga nekdaj smatrali že definitivno izgubljenim postaja bolj in bolj naš ter da v nedeljo pripomore do naše zmage v tem okraju. Volilni shod pri Sv. Ivanu. V ponedeljek ob 4. uri popoludne vršil se je pri Sv. Ivanu na vrtu „Gospodarskega društva" (pri cerkvi) volilni shod, kateri je bil obilno obiskan. Shod je otvoril gosp. Anton Trobec s primernimi besedami ter z naznanilom, da je dr. Gustav Gregorin, ki je zastopal III. okraj v zadnjem zasedanju mestnega sveta, odklonil zopet ponuđeno mu kandidaturo iz razloga, da je z narodnim delom tako obložen, da ne more sprejeti časti mestnega svetovalca, katere razloge se mora priznati kakor opravičene. Predlagal je na to, naj se postavi kandidatom za 111. volilni okraj g. dr. Edvarda S lav i k a. Prej nego se je prešlo na glasovanje o tej kandidaturi se je oglasil za besedo g. dr. Gustav Gregorin. kateri je v daljšem govoru povdarjal potrebo, da si volijo okoličani v mestni svet zastopnika iz svojega rodu in naglašal važnost pred-stoječih volitev ozirom na praŠanje volilne reforme. katera se bo morala izvesti tudi v Trstu. Izvajal je. da ni res, kar trdijo naši nasprotniki, da slovenski zastopniki okolice ne morejo ničesa doseči, radi njih malega števila proti ogromni italijanski večini. Slovenski zastopniki v mestnem svetu so straža, katera opozarja o vsaki priliki javnost in vlado na krivice, ki se nam gode od nasprotne strani in dosezajo že s tem mnogo. Ako bi okolica zgubila te svoje zastopnike, ne bi bilo nikogar več. ki bi imel pravico nastopati v javnosti in pri državnih oblastih v nje imenu in kmalo bi prišlo do tega. da ne bi s«' več znalo, da žive Slovenci v tržaški okolici. In tudi če niso dosegli okoličanski zastopniki v zadnjem, sicer kratkem zasedanju in v prejšnjih zasedanjih bogsigavedi kakih vspehov v mestnem svetu samem, se ne da tajiti, da se jim je v prvi vrsti zahvaliti, da so na ne-številnih shodih dokazali potrebo, da se odvzame magistratu prenesen delokrog ter d:i se je vlada odločila v predloženi volilni reformi odkazati en državnozborski mandat tržaškim Slovencem, odnosno, tržaški okolici. eni stvari, o volitvi mestnega sodnika na ju-tršnji dan sv. Blaža. Glej, res je ! mu je posegel domačin v besedo —- jutri je sv. Blaž, griški patron... No. kaj dalje ? Koga hočejo voliti V — Vsi hrvatski, madjarski in laški so za Zivana Benkoviča — je odgovoril i Marko važnim obrazom - ker pravijo, da je to človek, ki bo znal braniti njihove pravice in pokazati zobe kapiteljcem. — Glej, glej, hočejo imeti trmoglavca! je pripomnil Grga. A Nemci v šoštar>ki vesi? — Ha ? Tudi oni so, pravijo, za Zivana -— je odgovoril Marko — ker ne morejo pozabiti, kako jih je Zivan rešil pred škofovimi kmeti, ko so došli k njim po šestnajstino -— Da, da, je pal Grga v besedo - ko so tistemu našemu Nikoli Gregoroviču raz-mesarili lobanjo... Torej Zivana hočejo, da nam gleda na prste. — Res, govorili so razno, tudi grozili so — je pripomnil Marko. — No, da čujemo !.... s čini nam groze naši bratje Gričani ? je vprašal domačin porogljivo. (Pride še. Govornik j«' na t«> ob-irno pojasnjeval pomen teb 4-ii itriddlutfv. Prehajaj«1 na kandidata za IIJ. volilni okraj je govornik najprej zahvalil na izkazanim inu zaupanju s tem. da se ga je proglasilo kandidatom za ta okraj. Kakor je že • •menil gosp. Anton T r o 1» e c ni mu I>ilo taki at mo<;oosli latov, sklicevaje se na davčno moč | V tretjem volilnem okraju seje razvila j prošnjo za pomiloščenje. Toda poveljnik črno-kulturo. Se svoje strani si dovolju- j naj h uja borba med ..čistimi" in „naprednjaki". j morskega brodovja admiral Cuknin, je \>a vilo mand in svojo kult jem opozoriti italijanske poslance na svoja! Ta borba je v zadnje dni naravnost presto- \ ta prizadevanja prekrižal in potrdil smrtno obsodbo, ki je bila tudi izvršena nad Sclnnid-toin in še tremi drugimi mornarji. zaslišan terorizem »čistih* je doprinesel svoje k temu. da se okolo 900 meščanov prejšnja izvajanja o 'tem predmetu z dodat-' pila meje dostojnosti. Pamfleti, naj odurnije kom. da se v južnih deželah — kolikor je psovke in napadi, alkoholizovanje mas in ne- meni znano ni napravila nikaka statistika o plačevanju davkov po narodnostih, ter da moei dokazali, da germa nizem vendar trile za narodno stvar: volilei naj ImmIo radi tega merjeni, da. ako takrat odklanja kandidaturo ne le za III. okraj, nego -ploh. je to >toril iw edino le radi tega. ker mu ne pr«*ostaja časa. da bi mogel zahajati \ mestnega sveta, kakor bi moral. Pridružuje se tora j predlogu g. Antona Trobca. da se postavi kandidatom za lil. i»lilni okraj g. E d v a r d Si a v i k. ki je že dokazal svojo izredno sj>osobnost v zadnjem zasedanju, v katerem je zastoj »al VI. volilni • »kraj. Dr. Slavik *»e je sicer od)»ovedal kan- Velespoštovani g. dr. Pitacco je sprožil Škoda, provzročena vsled agrarnih nemirov. V ministerstvu notranjih stvari se je pod predsedstvom tajnega svetovalca Golubova se-torej razmerno jako malo. Zmagali so čisti", j stavila komisija, ki ima nalog, da določi od-dobivši povprečno 75<» glasov, torej 400; škodnine privatnim osebam in raznim zavo-glasov več od naprednjakov. No. tem posled- dom. oškodovanim vsled agrarnih nemirov. Lista ..Naša Žizn~ in „Reč" poročata. <1 go — sprejemši argument kulture in davčne ni udeležilo volitve. A sega skupaj je glasovalo v tem okraju 1047. volilcev, ua njim se ne treba sramovati svojega ^poraza" ki ga nazivljajo očisti — „narodno obsodbo", znaša škoda, ki jo vsled agrarnih nemirov tudi zahtevo, da bi se tudi Italijanom v Dal- j Kajti stranka, ki je še le leto dnij organizo- trpe privatne osebe v gubernijah : Saratov, maciji določil en mandat. Izhajal pa je pri | vana. inje že v stanu zbrati 350 glasov za | Samera. Kursk. Cernigov. Estlandija. Tam-tem od predpostave, da Hrvatom in Srbom svoje kandidate — t a k a stranka i m a j bav, Herson, Voroneš, Jekaterinoslav. Oivl. za- j s v o j o bodočnost. Javljam vam še. da se govori, da se bo ostane onih 11 mandatov in jaz se mu hvaljujem na tem. da se ne dotika števila mandatov nam določenih. Slo bi torej za 12. j volitev župana vršila še pred Velikonočjo. mandat, ki naj bi ga dobili Italijani Dalmacije. K tem mi je čast pripomniti, da ta zahteva, če tudi bi se ne ozirali na jednotni narodni značaj Dalmacije, ni združljiva z zahtevami načela splošne in jednake volilne didaturi \ VI. volilnem okraju z mislijo, da pravice. (Prav dobro!) Dalmacija šteje glasom zadnjega Ijudo-skega štetja 592000 prebivalcev. Od teh se jih je pripoznalo k italijanskemu občevalnemu jeziku 15200. V Dalmaciji spada na 540CM» prebivalcev en poslanec. I>a bi se pa šlo nizko doli do volilnega okrožja s samimi 15200 prebivalcev, to se mi ne zdi dopustno z ozirom na zahtevo po splošni in enaki vo-lene jim časti. Kajti taki kandidati lilni pravici. (Prav res!) Italijanska manjšina sploh ne kandidira v nobenem okraju. Ne usiljuje toraj svoje kandidature, a govornik je prepričan, da jo sprejme. ako uvidi, da to zahteva narodna korist. Sploh pa navadno ni ) ciča kovati koristi od onih poslancev, kateri hrepene po mandatih. kar je večinoma znak častohlepnosti : ]»ač pa >»• more.trditi, da s<» oni kandidati najbolji, kateri se branijo p4 »11(14 mi »i »\eo se odločili častjo prevzeti tudi vsa bremena t« r da ima jo vol jo \ r-iti vestno svojo dolž-no«4. (Živahno pritrjevanje). Tak kandidat je •j. dr. Slavik. kateri, ako > prejme mandat, ga 1 h • vestno vršil. i tovornik je na to >tavil v imenu politič-n«~ga drnprejeta poseben mandat, to bi segalo predaleč in ; naj bi še tako visoko cenili to mesto. To bi Pravijo, da madjaroni ponudijo županstvo Mošinskemu, in če bi ta ne hotel vsprejeti. da bo Amruš nagrajen s to častjo od madja-ronov. ki mu se hočejo s tem oddolžiti za njegove usluge. Poltava. Perza, Simbirsk. Moliilev. Vitebsk. T lila. Nižni-Novgorod. Kazan. Smolensk in v Besarabiji. skupno okolu 31 in pol milijonov rubljev. Kriza na Ogrskem. Obletnica Košutove smrti. V torek so na Ogrskem slavili oletnico Košutove smrti. V Budimpešti je bilo mnogo ulic v črnih zastavah. Zjutraj je bilo v evan-geljski cerki zadušilo opravilo. Potem so členi neodvisne stranke odšli na Kerepesko pokopališče v Košutov mavzolej, kjer so položili več vencev. Zvečer je bil banket. Klub stranke nezavisnosti je imel sejo. v kateri je bil navzoč tudi drugi sin slavlje-nega pokojnika. Alojzij Teodor Košut, ki živi v inozemstvu. Ta je v svojem govoru pro- Drobne politične vesti. I m e n o v a n j a p r o f e s o r j e v n a zagrebškem v s e u č i 1 i š č u. Rednim profesorjem za narodno ekonomijo je imenovan dr. J u I i j 1» o r a u e r. rednim profesorjem za kazensko znanost pa dr. Ernest M i 11 e r. Oba sta baje po protekciji prišla na ti mesti. Izredni profesor katoliškega in grško iztočnega cerkvenega prava dr. Edvard Lovne je imenovan rednim profesorjem za ta predmet. A n a r h i s t 1 v a 11 31 o s t. ki je te dni v Ameriki umrl. je v svojih mladih letih izučil knjigoveštvo ter se že tedaj pridružil socijalno-demokratični stranki. Od leta 1.S74 do IS7.s je bil člen nemškega parlamenta. Leta 1h7N ni bil več izvoljen, marveč je bil 4 M tvorila -ta se gos j »oda Stanko lio- z druge strani neprijetno zadelo druga velika I i n in Hanibal Š k e r 1. katera sta oba j mesta po Dalmaciji, kakor Split in Dubrov- tore 25. t. m. kakor vsi- nik. ki bi mogla, ako bi se postavili na to dolžnost ne le s tem da stališče, po pravici zahtevala po en mandat. (Pritrjevanje.) In če bi Zadru določili en mandat, ne bi mogli drugače, nego da bi tudi Splitu in Dubrovniku dali po en mandat. Ta tri mesta bi tvorila potem vsaka za-se po en mandat. To bi pa pomenjalo prednost, ki je ob splošni in enaki volilni pravici popolnoma izključena in bi naletala I Mizi vala volilce. da l«*j svdjo narodno zmagajo, nego s tem. da zmagajo ^e z ve« o večino, nego dosedaj. 4i. Stanko 4i od i na se je šr zahvalil di-edavjemu f m »slancu dr. Gustavu Gregorinu. ki ji- ^ zadnjem zasedanju, akoravno je bilo krati o, -ti.ril v vsakem ozirn svojo dolžnost. iHM'lmii - tem. da je preprečil ustanovljenje italijanskih paralelk pri Sv. Ivanu, ter >0 slavi jal delovanje svojega brata Frana Ko- .. ... .. , J *'..., . na temelju socijalistiskih zakonov izgnan iz šuta in je izrekal svoje uvcrienie. da se stvari i „ .--1 • * i, 1 r i 1 • 1 J J 1 Nemčije ter je odšel v London, kjer je žarel izdajati list: ..Svoboda". Radi članka o umorstvu ruskega carja Aleksandra II.. ga je an-gležko sodišče obsodilo na leto in pol ječe. Potem se je Most podal v Ameriko. Most je bil skozi mnogo let vodja anarhističnega pihanja. za Magjare obrnejo na dobro, ako bo narod vstrajal. Demonstracija gojencev honvedske realke v prilog neodvisnosti Ogrske. V Sopronju so gojenci više realne honvedske šole demonstrirali v prilog neodvisnosti Ogrske. Polkovnik Liszkav je radi tega uvedel strogo preiskavo. Gojencem je prepovedano iziti iz zavoda. Domače vesti. na Ruskem. zbrani volilei to zahvalo potrdili se živio-klici na odločen odpor v prebivalstvu po družili na <»dstops»jr. 4 Hi>tav 4 i r e g o r i 11 je zaliv: alil I mestih in na deželi. I Prav res.) Zahtevo velespoštovanega g. dr.a Pitacco na priznanju njegovih skromnih zaslug ter je j glede določitve enega mandata Italijanom zaključil >h. marca 1900. Izid volitev v mestni zastop zagrebški. Kakor sem Vam že sporočil bil je v II. volilnem okraju hud boj. da se še v zadnji hip ni vedelo, da-li so zmagali madjaroni ali opozicija. Glasovnice so bile tako prečrtane. hijani in da dotična dva gospoda še sedita v Novi diplomatični zastopnik pri Vatikanu. Kakor poročajo iz Petrograda, je posla-niški svetovalec na ruskem poslaništvu v Londonu. Sasanov. imenovan diplomatičnim zastopnikom pri sv. Stolici. Dementi. Nedavno so neki madjarski list priobčili vest. da je papež rešil cesarja Eran Josipa prisege, ki jo je isti položil kakor ogrski kralj. „Osservatore Romano" od 20. t. 111. dementuje to vest. General Kuropatkin. Iz Petrograda poročajo : General Kuropatkin. ki je na potu v Kusijo. je prejel od' dokument, carja brzojavko, v kateri izraža željo, naj Kuropatkin za sedaj ne pride v Petrograd. Radi tega se Kuropatkin poda naravnost na posest svoje matere v gubernijo Pis-kovsko. Usmrtitev poročnika Schmidta. Kakor smo že javili, so v ponedeljek v Očakovu ustrelili pomorskega poročnika Schmidta. Schmidt je bil zelo priljubljen Odbor pol. društva ..Edinost" bo hn< i : nocoj ob 8. uri svojo sejo. G g. odborniki nujno naprošeni. da se vdeleže te seje. Pozor VOlilci! Oni volilei. ki do sobote ne dobe na dom volilnih dokumentov, naj gredo ponje v soboto od !). ure dopol. do '2. ure pop. k dotičnim komisarjem; in sicer: volilei T. okraja v Solo v Skednju, II. okraja v šolo na V rdeli, IV. okraja v šolo v Hojami, V. okraja v šolo na Prošeku. Vsakdo naj vzame kak dokument seboj, s katerim se bo mogel legitimirati, n. pr. davčno knjižico, davčno pobotnico ali kak drug do .'i. ure v jutro. Rezultat je bil ta. da o tej visoki zbornici. 11 e d a bi b i 1 i n j i j u : madjaronov ni dobilo nadpolovične večine, j pri mornarjih črnomorskega brodovja. Za časa voli t vi verificirani (Čujte! Čujte !)j pak je zato za teh 5 mandatov razpisana | nemirov, ki so se minolega meseca novembra To dokazuje, da nikakor ni umestno govoriti j nova volitev na t. m., na kateri pa go-o ]»osestneni stanju Italijanov glede njihovih ; tovo zmagajo madjaroni. ker je terorizem od mandatov kakor je to storil spoštovani gosp. j njihove >trani na volilce prevelik. Naš zakon zahteva namreč, da se v slučaju, da trije za- po>lanec dr. Bennati. četudi bi se postavljali na stališče sedanjega volilnega reda. ker še vedno ne vemo, da-li je posest dveh mandatov prava in pravična. Gospod italijanski govornik iz Istre je zahteval tudi pomnoženje mandatov za svojo deželo. Temu ne bi iinel česa oporekati če bi se primerna pomnožitev raztegnila tudi na slovanski plemeni te dežele (odobravanje) in če bi bila tak;i 'pomnožitev sploh možna. Enostransko pomnoženje Italijanom v prilog moram pa odklanjati, ker bi bilo v nasprotju z načelom splošne in enake volilne pravice. Italijanski poslanci so se j »ostavili odločno na podlago splošne in enake volilne pravice. Posebno sta se poslanca dr. Pitacco in Verzngnassi izpovedala kakor prepričana pristaša volilne enakosti. Ko pa gre za razdelitev mandatov, potem pa se hočejo osvo-boditie od neizogibnih konsekvenc splošne enake volilne pravice ter zahtevajo veče šte- stopniki niso dobili nadpolovične večine, morajo razpisati nove volitve in ne dopolnilne. Ah te nove volitve se ne bodo vršile, ker za naše madjarone ne obstoji zakon, ako ta zakon ne govori njim v prilog. Tako bo zakon pogažen tudi to pot. protesti opozicije pa ne koristijo nič. Madjaroni se sklicujejo na en slučaj iz prejšnjih let. In, ker se je tedaj dogodil protizakonit čin, mislijo, da se more dogoditi tudi sedaj in da se bo smel dogajati tudi v bodoče. Omeniti moram še. da bi bilo v drugem volilnem okraju gotovo zmagalo neodvisno meščanstvo, da ni m a-d j a r o n o m priskočila 11 a pomoč koalicija „čistih" in „furtima-š e v, postavivša tudi v drugem volilnem okraju svoje kandidate v edini namen, da laglje zmagajo madjaroni. Ti stranki izpove-dujeti sičer v „principu" opozicijonalstvo v praksi pa ovirata vsako pravo opozicijonalno akcijo. vršili v Sebastopolu, in ko so se spuntali vsi tamošnji mornarji in tudi druge čete. je prevzel Schmidt poveljstvo nad vojaki in nad vsemi vojnimi ladijami. nahajajočimi se v sebastopoljskem pristanišču. Na .ladiji ,.Očakov" je razvil rudečo zastavo ter odposlal carju brzojavko, zaprosivši ga, da skliče ustavno skupščino. Punt je bil kmalu udušen na krvav način in Schmidt ujet. Na kazenski razpravi proti Schmidtu, ki se je vršila v Se-bastopolu početkom tega meseca, je bilo dokazano. da se je Schmidt Za časa punta mornarjev kazal kakor pristaš carjev in da je upotrebil vsa sredstva, da bi pomiril pon-tarje. Sam državni pravdnik je predlagal za Schmidta le ječo, toda vojno sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih. Ta obsodba je po vsej državi provzročila veliko gibanje. Ugledne korporacije učenjakov, častnikov, visoki dostojanstveniki, zastopniki svobodnih poklicov in drugi iz občinstva so v resolucijah in v dopisih na časopise zahtevali, naj se Schmidta pomilosti. Sestra Schmidtova je prišla k Witteju, kjer je iskala milosti za brata ter je v zadnjem hipu odposlala carju Volilni shod na Konkonelu. Jutri, v petek ob S. uri zvečer bo volilen shod na Konkonelu (v III. okraju). General, ki si ne upa k svojim vojakom! Tisti najčistejši Tržačan. kar jih j<-pod melonom sv. Justa, in ki odgovarja na čisto italijansko ime Dreja Stoli'a, j<-sklical predsinočnjim svojo žejno armado \ gostilno vdove Bole v Rojanu. General Dreja pa je previden mož. Predno se je podal tja s svojim generalštabom in svojo — vojno kaso. je poslal tja svojega adjutanta. da si ogleda bojišče. Ta pa je prinesel pretužno vest, da so njegovi vojaki na bojišču v manjšini in da bi vojna kasa, ako ne b i j e ž e 111 e d p o t o 111 a z a r ubil k a k gen e-r a 1 o v u ]> 11 i k, nikakor ne zadoščala, ne za žejo vseh prisotnih, ne da bi pogasila vihar, s katerim bi bil general Dreja s tržaškega Krasa vsprejet. General je pokazal svojo voj-niško modrost s tem, da je lepo doma ostal po znani furlanski devizi. Se vignin scam-pim. se no vignin. batim dur! Po domače: O pridejo, /bežimo, in če ne pridejo — se bomo držali trdno ! Umrl je včeraj po noči v Ljubljani predsednik kranjske hranilnice Josip L u c k-m a n. — Pokojnik je bil jeden glavnih stebrov nemštva na Kranjskem. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla dnr 20. marca v 2H. letu svoje dobe gospa Lina R o s i n a, soproga gospoda dr.a Frana Ro-sine, odvetnika in slovenskega branitelja r Mariboru ter hči deželnega poslanca Fran Robiča. Rodbinama Rosina-Robič naše mij-iskreneje sožalje. V imenu očeta! Prejeli l«-iik-a. domačina s -hriba" o«l Minolo nedelj« ostorih. k i* *r muo imeli tu „na lirilm"4. zborovali tudi vi pred- uno iz rok je ugovarjal 18-letni kovač Anton !>.. češ. da »v. Aloj- ni smatrati kakor resne, besede, ki jih je izustil človek, ki je poznan za slaboumnega. No. redarji so aretovali oba ter ju od-j. <» nedeljo irii^li >mo -velik" volilni vedli na policijo, kjer ju je uradnik zaslišal, «.d. IV-d> dni-no -i je o>vojil poznani Z a-j vzel stvar na zapisnik ter ju potem izpustil. liro Kranj« . Ker pa Ta _še»- Zgubila je na dan sv. Jožeta v Ric- 1- - L..nji ni volilec je odprl zborovanje v manjih neka uboga vdova ves svoj imetek v . H u O Č e t a ! Navzočih na> je bilo do znesku JO kron. Pošten najditelj je naprošen. . .-*!». Pri „predsedniški" mizi sta sedela da bi prinesel ta znesek v našo pisarno, kjer ... a Z tb kov. in slamnatega — )»anion : vdobi tudi primerno nagrado. \ honati-ja i magistrat- Plesni odsek „Tržaškega Sokola •ra ur; dnikal. tudi n»-volilci < uk ali -Miha j naznanja, da se bodo vršile v soboto dne J4. .-ka" in pa Jož«- «iobo. -tovornik" D<>- J t. m. redne plesne vaje. ti j« proslavim! M da • t- Sovražtvo proti redarjem. Težak b'<>- -Tenjak. ilt je domačin, ki pozna meo Carletti je šel predvčerajšnjim v jutro pa in t i. -tne uli* < kar da se o ulici delle Beccherie. Tam je srečal redarja. , m.T' r iiti. ker je ta zadnji šele ki pa njega ni niti pogledal. Vzlic temu in Tr-t ! ! Mauroner daje vse napravil, torej popolnoma brez vsacega vzroka je pa i,i.;i „koli- dobrega in je pripravljen Carletti dejal redarju: rp idi zaii.iprej .storiti vse: posebno pa j*»kriti , na kar ga je kanale, ki h) >mrdeli pred kako okoli-j vedel na stražnico v ulici dei Rettori.. m-k< hišo!!! Prosim, ne mislite. «-tlaj naj Vam še povem, pa moral odgovarjati na sodišču. bilo celih šest Volil- ..Micko Kovačevo sta igrala predsi- i< . r trne eikorijaši in trije narodne nocnjim 32 letni težak Anton H., ki nima stranke! stalnega stanovanja, in 47 letni težak Anton na, je bilo druzih. bilo jih je nekaj H., stanujoči v Rocolu. Šla sta najprej v naiv«' le bilo nas mladeničev s krčmo „Ali u citta di Leoben". ki se nahaja i« -iiel de crosta". seveda aretoval ter od- - u. ne mislite, da se ša-! Tamošnji redarstveni nadzornik je Car-snk-i otrob** \ezai ta lettija zaslišal in ga potem izpustil. Sicer bo e v m oven-k Kai mesta -«ba in kjadina. oro" je tudi prišel, a rodoliubja. ampak prijel je na pijačo, u jo je preskrbel naš vrli garibaldinei-■oner ! Mi. ki smo • temu posledajema T razlika je bila r« Mi v ulici »legli Artisti, in tam spila in pojedla raznih stvari, napravivši preko 4 krone računa. A ko je bilo treba ta račun poravnati, sta izjavila, da nimata niti krajcarja. Natakar prejšnjo nedeljo j>oslušali ju je pustil oditi, a pozneje ju je našel v i^ke govornike iz mesta in ki smo sli- kavarni „Costanza". ki je v ulici del Torrente. k tko je ^ior IKmati veza! otrobe, smo Tudi tu sta napravila račun za 3 krone in prav pošteno smejali. stotink. a ko je bilo treba plačati, sta iz-velikanska. javila, da nimata denarja. Naša mladina je večinoma protivna slo-! Natakar krčme in natakar kavarne sta k: nar >šteni ljudje, le žal. da so v na- Nož. Predsinočnjim sta bila aretovana it |»ogiedu nezavedni. težaka 18-letni Ernest V.. stanujoči v ulici znamo, da nam Maurom r ne da in j Kigutti. in .Josip S., stanujoči v uliei del dobi nič. -ar. Kako neki naj bi nam y 0l,»o. Aretovana sta bila pa zato. ker je koristiti, ko n* /na niti ust odpreti ! ■ edtMi njiju, in sicer Ernest V., ranil z nožem dobro, zakaj da nam Lahi in eiko-• v kvo stnin_ polii mački", kakor tudi -šenšalu" Za-- K ranjen, da se njih šance majeio in prazni žep onega, ki jih zaliva ! Abluisso la Cicoria ! ! ! Tipičen slučaj. Neki naš volilec 11. a je kapri« iral in je hotel voliti. Ker] j U1 -ta .ili leiiitinun-ij»*. je pred- { sledili k a takrat najslavnejšemu \Vieniawskeniu. j Zapustivši pariški konservatorij se je OndM-ček takoj podal na koncertna p i to vanj a. Uspehi, ki jih je najprej žel v svoji domovini. so bili kaj kmalu poznani tudi preko čeških mej, in zunanja godbena društva so Ondnčka vabila na sodelovanje na svojih koncertih, tako. da je koncertoval v vseh velikih mestih evropskih. Pozneje pa je z vedno rastočim vspeliom prirejal lastne koncerte širom vseh evropskih dežel in njegova smela umetniška pot ga je provedla celo preko -velike luže" v daljno Ameriko. Povsodi pa je bilo občinstvo očarano in navdušeno po njegovi divni igri. ki izvablja goslim najkrasnejše glasove, jim vliva naravnost dušo. tako. da verno izražajo tudi najnežnejša čutstva. da pod njegovimi rokami zdaj tiho tožijo in jokajo. zdaj zopet veselo pojejo in vriskajo. Ondriček je nedosežen mojster goslarske umetnosti. najizvrstnejši interpret skladeb vseh vrst. posebno pa klasičnih in izmej teli pred vsem Beethovenovih. Njegova čudovita tehnika. ki z lahkoto premaguje največje težave. se spaja s tako vročim in globokim pojmovanjem skladateljevih mislij. da mora na 0 * * poslušalca vplivati z neizmerno silo in neizbrisnimi utisi. Ondiiček je danes umetnik svetovnega imena in po vsej pravici ga postavljajo v prvo vrsto. »la. celo na prvo mesto mej živečimi goslarji. a nam je v dvojnem oziru ljub in drag: kakor jede n n a j z n a m e n i t e j šili umetnikov svoje vrste, posebno pa š e k a k o r sin bratskega na m naroda č e š k e g a. ki je s svojimi velikanskimi vspelii slavo slovanskega imena razširil po daljni tujini. O Ondričkovem koncertu, ki bo v nedeljo, ]. aprila t. 1. v gledališčni dvorani rNarodnega doma" v Trstu, nam je do sedaj znan sledeči. Vspored: 1. Oblika : (1803.—1857.) Ouertura ..Ruslan in Ljudmila", orkester. 2. Bruch: (1838. žiri v Berolinu.) Fantazija za gosli z orkestrom. Op. 4<> ; I. Uvod-Adagio cantabile ; TI. Allegro-Scherzo. attacca. III. Andante-sostenuto. IV. Finale-Allegro guerriero. C. k. komorni virtuoz Fr. Ondriček. 3. Dvorak : (1841. 1904.) glasovir in orkester. Op. 33. : I. Akcije nacijonalne banke 1634.— 1634.— Kreditne akcije (>6*'.25 66H. London, 10 Lstr. 240 47 %240.47- 100 državnih mark 117.50 117.47 20 mark 23.4« 23.48 20 frankov 19.12 19.11'/, 100 ital. lir 95.75 95.65 Cesarski cekini 11.31 11.31 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Francozka renta '.>9.25, italijanska renta —.—, Španski exterieur 95.12, akcije otomanake banke 648 - . Meujice na London 251.30. Pariz: (Sklepi Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 130.— unificirana turžka renta 93.90 avstrijska zlata renta 100.20, ogrska 4% zlata renta 94.30, Landerbank 4SS.—, turške srečke 145.75, parižka banka 15 77. italijanske opozicijonalne akcije —.—, akcije Rio Tinto 16.92 Nepravilno. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90.'"/, „ srebro 30.l/a, Loinbardi 5.španska renta 94.'/., italijanska renta 104.l/s tržni diskont 3lr., menjice na Dunaju 24.35 Stalna. Tržna poročila 21. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 1654 do K 16 56, rž za april t\ 13 64 do 13 66, ve* za april od K 15 60 do ' 5 62 koruza za maj K 13 32 do K 13*34 Pšenica : ponudbe in povpraSevani srednje, tendenca vzdržana. — Prodaja 22.000 meterskih sto-tov, nespremenjeno. Druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepo, a mrzlo. H a m b u rg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec'38V4. za maj 3« za september 39 */«. za december 3S».sj,. — Stalno. — Kava Rio navadna loco —41, navadna reelna 42 - 43, navadna dobra 44—46. (Dalje na IV. strani.) Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 20 in 21. marca : Ernest Beuz, trgovec, LUKAVEC ; Ivan Halpnik, mesar, PRAGA ; L?o Jurič, potov. podr. „Croatie", ZAGREB : Josip Miiller, magister, WURTENBERG ; Anton Nejedly. uradnik južue žel., ZIDANI MOST ; Alfred Sauer\uell, uradnik Avst. Amer. Linie, C>iER-NOWITZ; Josip Vlasak, akordant, JAVORNIK; Max Freund, zdravnik, DUNAJ; Tomaž Nossahl, trgovec, PRAG; Adolt Fischer, inž. drž. železnice, GORIC A ; Marija Sthimek. zasebnica. GRADEC ; Marjan Jacimirski, trgovte, VARŠAVA; Zorko i Novak, trgovec, KRANJ: Anton Pošak, trgovec, ! AJDOVĆČINA ; Franjo Tešar. trg potovalec, PRAG ; ' Jo?ip Bukaček, c. kr. sodn. adjunkt, BRNO. Vsem prijateljem in znancem javljamo podpisani v svojem in v imenu vseh naših sorodnikov tužno vest, da je na5 soprog in oce Ivan Pahor Koncert za Allearo-airi- 1 • m Iii roi-iji t»*r zahteval svojo .pravico", j 13 kron 1Q stotink. J«'. I' t--Mi pa je zaprosil, naj 11111 ta je j»oslala gospa Ka- > t j o v a z tarina Z<»rn iz Trsta. ul. Istria \~>. I.. znesek p* .__. ___a- • u 1 i> . K 7. — za moško podružnico sv# Cirila in Dobra kupčija. \ >ai Helena Bussm ]e , 4 .. . , r 3 Metop.'Fran (»rel. učitelj v Kortah. /nesek \ ulici amih 4o- poroke gdč. Korenita Marija s gosp. Savarin ■ j- pokazala kupljeno uro in verižico dru- Andrejem za dijaško podporno društvo v ui ljudem, so ji vsi zatrjevali, da je tako j. k onošeno obleko. Proti stotniji vojakov, ki je predvče--njim predpoludne okolu 10. ure. pod po- Borzna poročila dne 2i. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12—19.14, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 240.55—240.80, Francija K 95.70—95.80, Iialija K 95.G5-95.75, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K J 117.45---117.70, nemški bankovci K —.—•— — i avstrijska e1 notna renta K 99.35 — f^.05, ogrska 1 kronska renta K 94.45—95.75, italijanska renta K j _ _ kreditne akcije K 669.50 — 671.50 državne železnice K 674.00 — 674.50, Lombardi K 124.— lvi6 — Lloydove akcije K 705— 710,— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. - 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 149.— do lil.— Srbske —.— do —.— I 00- Tovarna pohištva ^HeksanDer f evi jtfinzi ulica Tesa 5tv. 52. f\ (lastna hi$a). f ZALOGA: Kijiževnost in umetnost. František Ondriček je danes v najlepši moški dobi. njegova umetnost je do-sjiela na višek klasične popolnosti, njegova slava se razlega daleč na okolu. po Kuskein, Nemškem. Francoskem, v Italiji, na Angleškem. da. celo v Amerikr itd. Rodom Ceh je < »ndiiček prvo glasbeno vzgojo dobil na konservatorij u v Pragi pod vodstvom takratnega ravnatelja Bennewitza. Ta poznano izvrstni goslar in glasbeni pedagog je hitro spoznal izredno nadarjenost svojega mladega učenca ter ga je priporočil češkemu mecenu Olivi, ki je OndHčka. v svrho nadaljne izobrazbe in jnistrom nekega poročnika korakala po spopolnitve. na svoje troške poslal na konser-i del Torrente. se je dobroznani slabo- j vatorij v Pariz. Tamošnji ravnatelj Massart je v kratkem priznaval, da je Ondriček jeden njego vili najboljših učencev ter ga je sam na prvem javnem koncertu imenoval vrednega na- ue/ Fran Bobek izrazil z razžaljivimi bedami na naslov države in vojaštva. Poro-aretorati. a temu aretovanju dal Dunajska borza ob Državni dolg ▼ papirju „ n n »reoru Avstrijska renta v zlatu „ „ ▼ kronah Avdtr. investicijska renta 3'/t° s Ogrska renta v zlata 4",0 kronah 4*. n 3 V« 2. pop. včeraj 106.45 100.t»5 117 8'J 99.70 90.00 112.70 94.55 85.60 danes I00.7o 100.65 117.75 99 65 90.45 1J 2.50 94.3A 85.50 I PIRZZR R05RRI0 (SolsUo poslopje). i ! Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po flastroTM oenllt brezplačno ln franko o o o o o lOoOllOoOoOo 011 O 1' O 11 O o o .1 01 Mizarska zadruga v Gorici "(Solkan) ina pfklfttva m itrojevaim obratom priporoča tUrmtmu obćiaatni svojo zalogo pohištva "M prej ANTON ĆERNI60J nt M ttttm flei. 1 dum) - v Trstu - fit eertre St. Petn t Uli lajT^ft tmram pohištva primorska duilt. trpežno in lično, in mieer mmmo in ' anšilnioi m temperaturo 60 stopinj. !• skUJMCmm. Prodi« so tudi no Album pohištva poUJa wm brazpMn«. in« otoroko. N e w - Y o r k. (Otvorjenje). Kava Rio za bo- do'»a e. Mlačno, z<». za maj-junij 15 5 ». za maj-av^u-a 15.05 (mirno). — P-t-nica za tazo£i mesec 'it 15. zi april 24.—, za maj.junij 24.—. za maj avgust 23.65 (trimo). — M ka za tekoči me*ec 30.45. za april 30.60, za maj - jun j 3 '.^»0, maj - avgust 30.75 (oiiioo). — Repično olje za tekoči mesec 57.—, za april za maj-avgint I>7.50f za f»ept.-dec. 5S'5<> (mlačno). — >pirit za tekoči mesec 40.3/t, za april 40 3 r, za niaj-avgust 40.31, za sep.ember-dec. 37.— mirno). — Sladkor surov 83® u*o nov 22.--22'lt ivh« na shrambo zimske kožjhovine ter jamci za sUod . provzročeno [»o inoljiu in po pož;ir.i. MALI OGLASE. Ič Mali oglasi računajo se po 3 atot. b°»edo; mastnotiskane besede se računajo enkrat vtč. Najmanjša pristojbina 40 atolink. - Plača se takoj.-- : Klor iz ven Trsta pismeno naroči kak ..■ALI OGLAS", naj posije denar v naprej. k?r drugače ne bo njegov oglas objavljen, če »i oseka poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu ..IALIH OGLASOV" in vsakdo laik« preračuni, koliko mu je plačati s tem. da preiteje besede. Oglase treba naslovit, na ..l«SERATNI ODDELEK" ..Edinosti", ■a vprašanja potom pisem ba dajal „IVSERATNI ODDELEK", ■formacije ed.no le. če bo picmu priložena znamka za cdgover. Društvo ..Jadran" 11 rs- ,a eolumbia, TrineHe za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, svct3vnoznia.ne Grapnit, trazmisijonalna jermena itd. « modeli 190o Tehnični uril Giusopp© Moat^lbetti Ulica Sanita 10. Kolesa Courier najnoveji sislem Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne 1 13 kš> najfineja oprava . . ----------------------_. pneuiatis pr?e vrste. Jamči eb za d?e leti. Hiiei 5 1 - v lv* ta Cene zmerne. kron in vec zasluzka na dan! FRnNCEsco bedmn rT^x — Iščej » 88 osebe obeh spolov, ki bi pletle ni nabili str«»"'r pnrost _ . i . j i i i __[, ■ ^ Trat, ulioa Ponteroaso st 4. hitro de'o vse leto doma — ruž na ____56.'.» so r a prodaj. Naslov: Gostilna Troit (nad rojan«ko cerkvijo). Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in :peDicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telcfono ftt. 847. - Via della Stazione Št V. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = iPosiliacje prEdmetov. ii se jemljejo-na potovanje in iraaMje blaga na vse prage.) = Sprejema f e ludi pchist\o in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. mar Edini tržaški zavod za == VACUM-CLEANER" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOU Točna postrežba in nizke cene. vjS Vstopnina prosta. Postrežba točna Cene zmerne. m % T, urar; ^J?*^ TRST -til. Poste nuorc A t. tj j Ij^Vpriporoča velik' izbor ur: O/neg«. 'f Schaffhausc, Longines. Tavaneš iiii. f ^ kakor tudi zlate, srebrne in Kovinske [ r• ure za gospe. Izbor ur aa o.rmo. | ■ ' Sprejema popravljanja po nizltlh ccnah. ' zzim^m^: "... /ii..... Mast iz Podpiraj m u Bij&škc v TtPS'Sa l MaSe hiše rgarsn Mo nrnfJsi ie Teć ma!iil »n velikih his v na p I uuaj Kojanu. .,h. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj »tO stirjaskih •*žnjev svet«, tam blizo pa 2U<>; eeoa nizka. Posoda na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. Naslov pove ..Edinost"1. (517) z dvema ali več sobami, sob co, kuh njo. vodo. plinom, se Zemljinem ali vrtom, v ulici Fabbio Severo, na £korklji ali t ulici Commerciale, išče mala obitelj f»d febru-— Ponudbe: „Valentić* na „Edinost-4. Stanovanje Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, maie oglase j in v obOe kakoršno koli vrsto oglasov sprejema j ■I „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 ! < Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je J m °'3Prt 0(1 O- zjutraj do 12. in od 3. do S. pop. I'o noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" znamka „D?e zvezdi" najfinejša znamka v tej stroki Zahteva naj se edinko pri Paolo TRS - ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST Dros^erJja Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. Dro£e. barve, pokost, petrolej. Čepići, šćetkf . mila. parfami itd. — Zaloga šip in steklenin. K najbolji surogat najfinejšega masla za čaj zahteva naj se povsod na poskušnjo. Zastopnik za Trst in okolico RIHARD RUPNIK, TRST. ANTON SKERL mehanik, ziprisežanl zvadcc.so Trst - Curio Goldonijev trg n - Trst Zastopnik tovarne Mes in motololes rj^T* Napeljava in zaloga električnih zvončkov. h;r i; prodaja gramofonov, zonofonov in fonogrnfov Zj»Iml';l priprav za točiti pivo. Lastna mehanična dc'avni a popravljanje bivalnih s:rojev, koles, irotokoles i : Velika zaloga pripadkov po tovarniških oeaali _ TELEFON šlev. 1734 Ces. in kr. priv. Avstrijski kreditni zavoi za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica : 100 rriilij tov Reserve 42 milijonov K. TRŽAŠKA FILIJ A L K A se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi. HRANILNE ULOŽNE KNJ1Z CE s 3'lilo obrestni! in rentni davek na breme zavoda. Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in dsnarja v pogled prostorih zavoda se izplačujejo nu M^njiene vrednote italijanske banke (Banea d' Italia) i:i sici junske banke (Baneo di ^LAVLJA" Rprejenia »varovanja človeškega življenja po n aj raz n o v r» ld ejši h kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaati j« ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjšujoL-imi M vplačili Vaak član ima po preteku petih let ocsjcco pravico do dividende.