Štev. 103,
V LJubljani, v petek, dne 7. Maja 1909.
Leto XXXVII.
s Velja po pošti: ==
a celo leto naprej . K 28-— ja pol leta » . » 13-— za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29'— za ostalo inozomstvo » 35'—
s V upravništvu: ==
Za celo loto naprej . K 22*40 za pol leta » . » 11-20 za četrt * » . » 5-60 za en meseo > . » 1-90 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne itev. 10 v.
Inserati:
Enostolpna peUtvrata (72 mm):
za enkrat......po 15 v
za dvakrat...... 13 »
za trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » O »
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, Izvzemši nedelje lu praznike, ob 5. nrl popoldne.
M* Uredništvo Je v Kopitarjevih ulioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ~9Ni = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = --Upravniškega tolelona štev. 188. ■
J** Današnja številka obsega 4 strani. '•C
Kaj ba z Bosno?
Aneksijo smo srečno prestali, čeprav finančna stran tega vprašanja ne bo imela preveč prijetnih posledic, saj smo se zaradi Bosne globoko zadolžili. Toda čakajo nas še hujše reči. Baron Burian bi rad Bosno, ki smo jo s toliko težavo — s krvjo nekoč, zdaj pa z diplomaškim delom — osvojili, prodal Mažarom. Dosegel je, da se ustanovi bosanska mažarska agrarna banka, ki naj bi izvedla zemljiško odvezo kmetov, na ta način dobila ljudstvo v svoje kremplje in tako pripravila tla tudi za poiitiško osvojitev dežele. Žalostno je, da sc je avstrijska vlada Buriana ustrašila in si je naš finančni minister Bilinski pri tej stvari le to izgovoril, cia banka zemljiške odveze ne vzame prej v roke, preden ne dovoli tega bosanski sabor. Ta garancija ie seveda čisto iluzorična. Bosanski sabor bo to naredil, kar bo Burian hotel, saj bo Burian napravil poslance, ker ima v rokah volivni aparat.
Zemljiška odveza.
O zemljiški odvezi bosanskih kmetov podaja zadnje poročilo c. in kr. skupnega finančnega ministrstva o upravi Bosne sledeče podatke:
Gospodar zemlje je inohamedanec, aga ali beg. Kmetje so njegovi koloni. Obdelujejo zemljo, gospodarju pa morajo plačevati navadno tretjino. Ce kmet slabo gospodari, se ga lahko od zemlie odstrani.
Bivši upravitelj Bosne, baron Kalla.v, ie bil proti obligatorični zemljiški odvezi kmetov, ker je bil mnenja, da bi se s tem gospodarsko stanje kmetov zelo poslabšalo. Morebiti je imel prav, ker bosanski kmet še ni za tako akcijo zrel. Pač pa so se začeli kmetje od leta 1879. počenši prostovoljno odvezovati. Uspeh jc ta:
Leta 1895 je bilo v Bosni 88.970 kmečkih družin. Od 1879—1907 se jc odvezalo 23.477 kmečkih družin za skupno odvez-nino 16,688.339 K. Leta 1907. n. pr. se je izvršilo 1 ..359 odvez (leta 1906. 1.001), skupno 11.91.3 hektarjev (1906. — 10.080). odveznina je znašala 1.554.909 K (1906. — 1,272.920); od teh so kmetje plačali iz svojega 547.-375 K (1906. — 440.109), od deželne banke pa so si izposodili 841.780 (1906. — 2.38.0,31), od drugih javnih zavodov in privatnikov pa 165.754 I\ (1906. — 594.780).
Procesov zaradi odpustitve kmetov, ki slabo gospodarijo je bilo leta 1905. 89(1. 51-49% se je poravnalo, 2911 % slučajev
je bilo takih, cla so kmeta na zemljišču pustili, le 16 40 '/<> so jih res odstranili.
Na posest sc ie leta 1906. intabuliralo 9.907 obremenitev v znesku 10,872.268 K, 2'/j milijona več kot leta 1905. Od teh 10-8 milijonov se le 17 milijona obrestuje pod 5 '/ 5 do 6 '/o plača .3-68 milijonov, 6 do 7 % .3-2 milijonov, 7 do 8 'a 1,077.052 itd. 557.987 K plača celo II du 12%. Povprečno lahko rečemo, da se plačuje 5 do 8%, pač horendna obrestna mera!
Upniki so: 1. Bosanska deželna banka z 4.648.462 K. 2. Trgovci z 2,027.58.3 K.
3.	Drugi denarni zavodi z I,.357.291 K.
4.	Privatniki z 1,203.608 K itd.
Vseh bremen jc bilo 1906.: 86.303.972 kron (leta 1905. — 80,670.674 K).
XXX
Kako bi mogla država kmete oilve-zatt, kaže zgled iz irske. Po žemljiSkl postavi od leta 1907. (Wyndharn-bill) je vzela zemljiško odvezo za Irce v roke država sama. Najprej se jc znižala odkupnina za ,30 milijonov kron potoni regulacije najema od 360.135 posestev, več kot 126.000 družin si ie lahko kupilo posest z državnim posojilom, ki se ima vrniti v 68 letih. Danes se irskemu kmetu godi primeroma zelo dobro in se mu bo vedno bolje.
v v v
A. -\ s\
Kaj pa Burian? On hoče izročiti kmete na milost in nemilost oderuški mažarski banki, ki bo kmete odrla in zasužnjila. Kmetom sc bo pod robovaujeni lAažarskc-niu kapitalu hujše godilo, kakor pod suženjstvom agov in beg. Saj ta banka nima namena izboljšati položaj kmeta, ampak le Bosno pomažariti.
Ministrski svet.
Danes se poroča, da se ic položaj /.a vlado nekoliko izboljšal, ker se je ministrstvo izjavilo solidarno z Bilinskim. Prihodnja seja aneksijskega odseka bo prihodnji četrtek. Vlada je v ministrskem svetu 6. t. ni. sklenila, da se za vsak slučaj pridruži resoluciji poslanca Redlicha, da sc namreč akcije mažarske bosanske agrarne banke v Avstriji nc notirajo, dokler ni vprašanje pravično rešeno, sicer se pa bo prizadevala pripraviti večino do tega. da se sprejme kompromisna resolucija. Veliko posk inccv je tudi zlasti krščanski socialci, ki zdaj nc bi radi Bienertha vrgli, — ki zastopajo stališče, da se ima prijeti Bnriana in sicer v delegacijah.
Ustava.
Te dni v skupnem finančnem ministrstvu končno urejujejo besedilo ustave za Bosno in Hercegovino. Ta ustava bo morda samo začasna. Deželni zbor bo
LISTEK.
Kako »panslavi« na Ogrskem bogatijo. — Revščina v Galiciji. — Nesreča bolgarskega pisatelja. — Glas h srbske Lužice.
—	Nameravajo zatvoriti češko šolo na Dunaju. — Češka srednja šola na Duna u.
—	Prepovedano češko društvo. — Kako madžarska gospoda skrbi za Slovake. — Lužiškb-srbski pisatel;, umrl. — Novo Prusko nasilje. »Plod« dvelt mesecev.
— Uspeh bolgarskega ženstva.
Neki ogrski Žid Farkaš-VVollner, ki denar informira tujino o ogrskih zadevali, se je te dni vsedel in spisal knjižico l»»d naslovom »Nacionalizem na Ogrskem s trgovskega stališča«. Žid v tej knjižici dokazuje, da rumtinski in zlasti slovaški rodoljubi delajo narodnostno politiko samo iz čisto denarnih nagibov. Ustanavljajo baje banke, da morejo na tu način ljudstvo obirati in hitro obogateti. Na to židovsko zlobno obrekovanje odgovarjajo slovaške Lud. Novinv« tako-le: Slovaške banke, krog katerih se ljudstvo tako lepo organizira in v katerih ne odločujejo slovaški politični voditelji, ampak ljudstvo samo, so znižale obresti ua <> iu
7 odstotkov, dočim mažarske in židovske banke zahtevajo 8—10 odstotkov, in v nekaterih manj prebujenih krajih 12 14 odstotkov. Od vloženega denarja plačajo slovaške banke toliko, kolikor budimpe-štanske in druge mažarske banke. O tem, kako se slovaški voditelji bogatijo, piše list ironično: Prvi voditelj Slovakov, župnik Hlinka, je grozno obogatel. Dobil .ic za svoje »brezbožno oderiištvo« tri in pol leta ječe in ima blizu .30.000 K dolgov vsled denarnih glob. Drugi voditelj, poslanec Juriga, ravnatelj požunske banke, pridobil si je po svoji lakomnosti in hrepenenju po posvetnem premoženju« dve leti ječe iu 10.000 K dolgov. Tretji voditelj dr. Blaho, ravnatelj skališke banke in glavni urednik Lud. Novin« je pridobil 20.000 K globe, ki jo ic moral kot lastnik lista plačati, ker je grozno« liujskal v listu zoper Mažare. Dr. Blaho je v žep utaknil tudi dober zaslužek (nekoliko tisoč kron) v obliki dolga, ki ga je napravil, ko je zidal kat. dom v Skalici. ječo, ki ga čaka v Nitri. Četrti voditelj Slovakov, dr. Ivanka, je največ pridobil. Za nekoliko let svoje kupčije z denarjem je prišel na beraško palico glede dolgov, povzročenih po dvojnih volitvah in političnih pravdah, prekosi največjega inažarskega magnata. K temu premožen:u treba prišteti še eno leto ječe in uničenje njegove odvetniške pisarne. Peti voditelj Slovakov, ravnatelj banke, Ferdo Skvčak, ima tudi za ušesi.
imel 91 članov, in sicer 19 virilistov in 72 voljenih poslancev. Virilni glas bodo imeli sledeči dostojanstveniki: 5 muftijev, 4 katoliški škofje, 4 pravoslavni metropoliti, višji rabin v Sarajevu, predsedniki višjega sodišča, odvetniške zbornice, trgovinsko-obrtne zbornice, uprave moslimskili va-kufskih posestev iu podpredsednik pravoslavnega kulturnega sveta. Volivni red pozna tri kurije: največjih obdaeenccv, mestno kurijo iu kurijo kmečkih občin. Volivna pravica je splošna. Volilo bo vsako veroizpovedanje zase, in sicer pravoslavni 32, moslimi 24, katoličani 16 poslancev.
O teli-le stvareh deželni zbor nc bo smel sklepati: o indirektnih davkih, carinah, deželnih monopolih, o gradnjah železnic iu o železničnih tarifih. Tudi glede i stvari, izvira/o-čih iz pragmatične sankcije (nerazdeljivosi monarhije, presto-lonasled-stvo) deželni ocmor ne bo sklepal; v tem oziru bo imel deželni odbor le peticijsko pravico.
Opraviluik deželnega zbora je posnet po opraviiniku dunajskega občinskega sveta. Deželnega glavarja bo imenoval cesar. Načrt ustave predložijo obema parlamentoma. Ako ga avstrijski iu ogrski parlament odobrita, bo cesar ustavo takoj saukcijoniral.
Bosanski odsek avstrijskega državnega zhora.
D r. K r e k.
Nemške stranke so hotele zavleči razpravo o agrarni banki za Bosno /. izgovorom, da nimajo potrebnega gradiva. Vlada pa ie danes odseku predložila potrebno gradivo, namreč izjavi barona Bienertha z dne 2-S. januarja in finančnega ministra Bilinskega /. dne ,30. aprila, dalje pismena pogajanja med avstrijsko vlado in skupnim ministrstvom; priložena so tudi pravila bosanske deželne iu nove ogrske agrarne banke. Odsek ima torej dovolj gradiva, zato ic tudi takoj pričel razpravo.
Predsednik dr. Š u s t e r š i č jc podelil besedo dr. K r e k u, ki je v daljšem govoru z velikim moralnim uspehom ožigosal nečuveno postopanje avstrijske vlade v tem vprašanju. Rekel je mej drugim: Jugoslovanski poslanci so v bosanskem vprašanju postopali lojalno in mnogo pripomogli. cla ni izbruhnila vojska. Avstrijski parlament je II. sušca t. 1. sklenil soglasno, naj vlada prepreči ogrsko agrarno banko za Bosno. Sedaj pa vlada sama prizna, cla je dovolila ustanovitev nove banke. Vlada je s tem zanemarila svojo dolžnost in postopala proti volji zbornice. Edino, kar je dosegla naša vlada, je zago-
tovilo, da je deželno poroštvo odvisno tudi od naše strani. Prazen pa je izgovor, da že ima Avstrija svojo deželno banko v Bosni. Prvi predsednik te banke je bil sek. šef .lanzekovič, in še danes so v odboru trije Mažari, moliamcdanski in srbski zastopnik. Ker pa je avstrijska vlada pritrdila koncesiji nove agrarne banke, jc s tem prevzela vso odgovornost za prvi' korak, ki izroča Bosno in Hercegovino Mažarom. Mi torej žrtvujemo čustva bosanskega ljudstva brez razlike veroizpove-danja. To ljudstvo prosi Boga, naj ohrani našega cesarja, da deželi podeli in zagotovi svobodo. Kdo pa naj razume sedaj postopanje avstrijske vlade? Narod od Drave do Črnega morja bode sodil. Avstrija je od Turčije kupila Bosno in Hercegovino, da obe deželi proda Mažarom, Bosanski narod pa sc boji mažarske strahovlade in ta čustva prebivalcev bodo vedna nevarnost za Avstrijo in državo. Naša bodočnost je na Balkanu. To pa je izključeno, ako ondi nimamo prijateljev. Burian se je opral, ker mu je pritrdila avstrijska vlada. To torej sedaj zadene vsa krivda. Tega pa ni storil nemški, ampak slovanski finančni minister, sin poljskega naroda, ki sam dobro ve. kaj je aneksija. Dr. Bilinski že dolgo časa klečeplazi pred Mažari. To je dokazal z zakladniini listi in sedaj z agrarno banko.
Baron Chiari nc bi bil Mažarom prodajal Bosne, ko bi ne videl slabosti, ki jo je kazal slovanski minister Bilinski. Nova ogrska agrarna banka je izdajstvo naroda v Bosni, izdajstvo Avstrije, katero ljubijo, vsi Jugoslovani, katoliki iu pravoslavni. Dolžnost parlamenta je, cla vladi na primeren način izreče svojo nezaupnico, ker je izdala koristi bosanskega prebivalstva iu avstrijske državne polovice.«
Dr. Krekov govor jc napravil največji vtis iu poparil mnoge vladne pristaše, ki lc kimajo, ako vlada hoče.
I)r. R c d 1 i c h jc predlagal: Avstrijska vlada naj prepove zastavne liste ogrske agrarne banke na vseli naših borzah, dokler se bančna pravila primerno ne iz-prcmenc; sicer pa naj v Bosni iu Hercegovini izvede zemljiško odvezo državni zavod.
Posebno ostro ie napadal vlado soc. demokrat D a s z y u s k i, ki je predlagal nezaupnico vladi.
Minister Bilinski ni vedel druzega izgovora, nego da bode govoril še bodoči bosanski sabor. Da, a ta sabor bode v rokah bosanske vlade, ta pa v rokah peštan-skiii mogotcev. Bosanska afera utegne za vlado šc usodcpolna.
Dobro ve, kako se denar zasluži. Radi slovaške politike je zanemarjal svojo cvetočo trgovino ter izgubil nekoliko tisočakov; nekoliko mesecev ječe ima pa še povrh. Kar se Hodže tiče, ta jc šele pohlepen na denar. Tale slovaški poslanec in voditelj si je največ premoženja pridobil; ni manjkalo veliko, iu bil bi prišel v konktirz s svojim listom T.vždeiniikoni vred. In poslanec Kollar je pravi slovaški Nabob. Ta si je po svoji slovaški agitaciji toliko denarja pridobil, da danes ali jutri na svoja stara leta ne bode imel kam bi glavo položil '. Tako bi mogli - piše list našteti tudi še vse slovaške kaplane iu župnike, ki za tu našu slovenčiuu vsak dan riskirajo svoj' kruli iu svobodo.
»Kurjer Lwo\vski« je te dni objavil dopis nekega kmeta, v katerem dopisnik opisuje veliko revščino soljo ko v v nekaterih galieijskih okrajih. Revščina je posledica lanske slabe letine, l ansko leto jc bilo leto vremenskih nim. suše, toče in velikega deževja. Spomladi je ozirnine uničil mraz tako, da so jih morali kmelje pod-orati in znova sejati. Potem je bila suša, in česar ui uničila suša. uničilo je veliko deževie, ker se ni moglo žito spraviti s polja domov. Ljudje so upali, da bode uspel vsaj krompir, edina hrana revežev. A ker je prišel zgodaj sneg iu mraz. zmrznil je krompir v zemlji. Tudi letošnje leto ui seljakom v Galiciji prijazno. l/početka jc bilo nekoliko lepih dni. a v zadnjem času
vlada mrzel veter in mraz. Vlada je sicer kmetom že nekoliko pomagala, a kaj je to, ko so nekateri dobili samo eno kilo živinske soli ali pa dve kili riža in otrobov?
Tragična usoda je zadela nadarjenega bolgarskega pisatelja Ivana Kirova-Kiri-lova, avtorja »Slepeča«, >Majakov«, »Cu-čulige« iu dr. Njegova soproga z otrokom vred je v Varni skočila v morje ter utonila. Kai je vzrok ti nesreči, nihče ne ve. Zato jc gotovo zelo neprevidno, ako nekateri bolgarski listi radi te nesreče napadajo g. I. Kirilova in ga obrekujejo celo tudi kot pesnika in pisatelja. List »Den« svetuje, naj se ustanovi enketa, sestoječa i/, bolgarskih časnikarjev — moških iu ženskih in ta naj preišče cel dogodek in potem šele naj se sodi iu obsodi Kirilov ako zasluži.
Osmi volivni okraj na Saksonskem, ki v njeni imaio lužiški Srbi - katoliki in protestantje skupaj večino, pripravlja se k volitvi. Ta okraj jc doslej .30 let zastopal taktno in uspešno posestnik Mihael Kokla-Lisak. Ker je že 68 let star in tudi slabo sliši, odpovedal se je kandidaturi. Mesečnik Lužica opominja svoje rojake k edinosti in slogi, cla ue propadejo, ker zveza nemških kmetov se to not mrzlično pripravlja, da prvikrat naskoči ta edini lji-žiško-srbski mandat.	■<
Praški Cecli piše: Zdi se. cla so dunajski krščanski socialci slepi in popolnoma ped poveljstvom nemških nacionul-
Bosno hočejo ln učiti Mažarom ?
Zagrebški listi poročajo, da mažarska agrarna banka za Bosno prične delovati že te dni. Banka vloži v Bosno in Hercegovino ()UU milijonov kron ter bo takoj pričela graditi železnice, otvarjati rudnike in Cksploatirati gozde. Se letos otvori šest podružnic v Mostam, Dol. Tuzli, Ba-njojluki. Bos. Gradiški, Travniku in Brcki. Na ta način so si dali Mažari plačati svoje stališče povodom aneksije, na ta način nočejo gospodarsko osvojiti si Herceg.-Bos-no in pri tem Jim pomaga — avstrijska vlada. Najnovejše vesti cclo trdijo, da se ic pojavil načrt, dati Mažarom definitivno Bosno in Hercegovino, ako se Mažari od-reko saniosfaln! banki in ako poieg tega garantirajo, da hočejo čuvati jedinstvo armade in monarhije.
Besedo ima sedaj avstrijski parlament.
Proračunski odsek.
Dunaj, 6. maja 1909.
V današnji razpravi o proračunu ministrstva za javna dela jc poslanec G o -s ti nčar priporočal državno podporo društvu za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Enako podporo zasluži tudi slovensko planinsko društvo, ki gradi pota in koče v krasriin naših planinah. Iti te •koče v Triglavskem pogorju obiskujejo tujci v večjem številu, nego domačini.
Dalje poživlja poslancc Gostinčar vlado, da čimprejc podržavi deželno cesto od Logatca do Idrije. Ta stvar sc vleče žc leta in leta, ker deželni odbor kranjski nc odgovori, ali iu koliko stroškov prevzame za razširjenje imenovane ceste. Nam ie znano, da ministrstvo prevzame morda polovico stroškov, samo deželni odbor naj vendar enkrat naznani vladi svojo ponudbo.
Dalje priporoča poslanec Gostinčar zgradbo državne ccstc v črnomaljskem okraju ter izdatno in hitro podporo raznim obrtnim zadrugam. Končno predlaga resolucije, nai vlada izboljša plače in pokojnine državnim cestarjem, uredi službene razmere paznikov in pisarniških pomočnikov v idrijskem rudniku, zvišajo naj se plače učiteljem na idrijski šoli, da se delavcem v celjski cinkarni dovoli naslov >c. kr. delavcev:, izboljšajo provizije starim nrovizijonistom v Idriji in urede podzemeljske vode na Notranjskem.
Poslancc Žitnik je predlagal resolucijo, naj vlada čimprejc na Kranjskem ustanovi višjo šolo za stavbne obrte. Sedanja strokovna obrtna šola v Ljubljani nc zadošča potrebam. Mi potrebujemo za slovenske pokrajine šolo. katero bodo obiskovali v zimskih in poletnih tečajih zidarski, mizarski, kamnoseški, tesarski, ključavničarski in drugi učclici. ki so žc dovršili ali obrtno nadaljevalno šolo ali pa svojo učno dobo pri- mojstrih. Sedanja strokovna šola pa mj sc primerno preuredi. Strokovna šola le tedaj popolnoma doseže svoj namen, ako pospešuje že obstoječo domačo industrijo .-»Ii pa umetniško izobrazbo v dotični stroki. Enake šole za stavbene obrte so žc v vseh deželah, na Tirolskem cclo tri, le Kranjska. Goriška, Istra iu Dalmacija so v tem oziru zanemarjene. Odsek jc po c!aljš; razpravi odobril proračun. Na dnevnem redu jc ministrstvo za deželno hrambo.
Dogodki na
(Najnovejše vesti.)
Kazenske ckspedicije za M?»!o Azijo.
B c r o lin, 6. maja. Večerni listi poročajo iz Carigrada, da ic močan oddelek drugega zbora ( osem bataljonov in dve gorski bateriji) žc na potu proti Adani, da kaznuje povzročitelje klanja. Vojilosodna
komisija je že cidJla tjekaj. Take kazenske ekspcdicije pošljejo v vse kraje, kjer so v Mali Aziji i/.brulmili nemiri ali kjer sc nepokorni uradniki puntajo''proti novi vladi. Šele sedaj torej podvržejo Maio Azijo novemu režimu,
Položai na Turškem.
Kolonija, f> maja. <Koln. Zeitg.« poroča iz Carigrada: General Mahmud Šefket paša in vojno ministrstvo izjavljata, da je v provincah nastal mir Iu da bo treba samo v Adano poslati ekspedi-cijo, ki naj prime in sodi osebe, ki so povzročile klanje Armencev. Položaj v Carigradu jc po mnenju Mahmud Šefket paše ugoden. V treh tednih očistijo mesto še ostalih slabih elementov, potem nastane popoln mir.
Makedonski četaši se gibljejo.
Solun, 6. maja. V bližini mesteca Kopriilii se je pojavilo več bolgarskih čet, ki vznemirjajo okolico. Pri Kvilarju je bil hoj turške bande z rednim vojaštvom. Padlo jc sedem četašev; zgube vojaštva niso znane.
Abd u! Hnmldovi zakladi.
C a r i g r a d , 6 maja. V Jildizu so našli nove zaklade. Dosedaj najdene dragocenosti presegajo dva milijona funtov. Našli so tudi mnogo zanimivih listin.
L o n d o n . 6. maja. Angleška banka, ki hrani v svojih kleteh večino Abd ul Ha-midovega premoženja, noče istega izročiti mladoturkom.
Vo sio sodišče.
Carigrad, b. maja. Sabah« poroča. da so ustanovili šc drugo vojno sodišče, ker eno samo ni moglo zmagovati vsega dela. Posebna komisija vojnega sodišča zaslišava osobje v Jildizu, med drugimi tudi visoke vojaške in civilne uradnike. Proti raznim visokim poveljnikom in uradnikom po deželi, ki so reakcionarnega mišljenja, so uvedli preiskavo. V Carigradu in v provincah zapirajo zlasti vojaške dostojanstvenike. Ječe so prenapolnjene. Večino oseb, ki so morile mladoturške častnike, so že zaprli. Vse, ki ijm bodo dokazali umorstva, usmrte. Pričakovati je mnogo smrtnih kazni.
Škode tujih državi anov.
Carigrad. 6. maja. Pri klanju v adanskem vilajetu so trpeli tudi tuji državljani znatne gmotne škode.
Proti Turkinjam.
Carigrad, 6. maja. Policijski minister je izdal razglas, ki pozivu Turkinje,; naj hodijo no Ulicah le zakrite in naj ne nosijo obleke, ki bi bila nenravna.
■ \
Odškodnina za Bosno.
C a r i g r a d , 0. maja. Avstro-ogrski, veleposlanik jc turški vladi uradno naznH-n nil, da bo 10. maja zanjo pri Otomanskii banki nakazana odškodnina za Bosno in Hercegovino v znesku dva in po! milijonov turških funtov. Vsled tega porta ue vzame predujema, ki ga ie nameravala vzeti na račun te vsote.
Abd u« Ha«;.d.
Solun, 6. maja. Iz zanesljivega vira poročajo, da sc je bivši sultan, ki Je bil vsled zadnjih dogodkov silno nervozen, zopet popolnoma pomiril. Vest, da ga prepeljejo v Monastir, ne odgovarja resnici, sicer bi vile Aladin, v kateri stanuje, ne popravljali. Vlada sc pogaja z lastni-i-kom vile, da jo kuni.
Bivši sultan je hote! pobegniti?
Carigrad, 6. maja. V Jildizu so našli mnogo prtljage pripravljene za pot, iz česar sklepajo, da je Abd ul Hamid nameraval zbežati.
K REŠITVI JEZIKOVNEGA VPRAŠANJA V ISTRI.
Z ozirom na vest. ki jo je med drugimi priobčil tudi naš list, da sc ima v krat-
kem pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu vršiti konferenca radi rešitve jezikovhega vprašanja V Istri, izjavlja dr. Laginja v nuljskem »Omtiibusu«, da sc ne udeležuje nobenih tozadevnih pogajanj in da tega tudi nikdar storil nc bo, nc da bi sc poprej ne suoraziuncl z istrskimi veljaki, s
PREPOVEDANA DEMONSTRACIJA PRED CESARJEM.
Bakljada, katero so hoteli budimpe-štanski socialni demokratje prirediti za danes zvečer, da demonstrirajo pred cesarjem za splošno In enako volivno pravico, je prepovedana.
H KRONANJU BOLGARSKEGA KRALJA.
Pri stavnostih ob kronanju kralja Ferdinanda 'bo cesarja Franca Jožefa zastopal Hadvo'voda Franc Ferdinand, nemškega cesarja pa prestolonaslednik Viljem,
BITKA V PERZIJI,
250 perzijskih nacionalcev iz Rešta je nenadoma naskočilo Kasvin. Gafhizija sc ie branila. Od šahovih vojakov je 200 mrtvili, 100 vojakov se je udald. Nacionalci pričakujejo pojačenj.
RUSKO-POLJSKA PRODANA?
V »Novem Vremenu« pripoveduje ruski pisatelj MeričikoV, da namerava Rusija Rusko Poljsko prodati neki sosednji državi za 8 milijonov rubljev.
novice.
-f Volitev v zdravstveni svet (lir. bistriškega okraja v četrtek, 6. t. m., je »neodvisnim liberalcem« nov udarec; padla jim je zopet ena postojanka, kjer so nemoteno gospodarili še iz časov, ko je sedanji načelnik, ki pojde sedaj v »penzjon«, nameraval izstopiti iz katoliške cerkve. Izvoljeni so v odbor: Barbo Jakob, Rate-ževo Brdo, Janez Gašperšič, Prem, Ivan Jenko, Topole, Urbaučič Andrej. Knežak, Roje Franc, Gor. Zemon in Cetin Jože, Harije, sami somišljeniki S. L. S. Namestnika sta: Perkau Ivan, Trnovo, in R. Tomšič, Bistrica; prvi je naš odločen pristaš, zadnji je »neodvisen«. Liberalci imajo v svoji oblasti samo še na občinskih dokla-dah bogato občino II. Bistrico, ki sc pa tudi že krha.
-I- Nemci, zgražajte se! P. Stojalov-Ski jc pred petimi leti zgradil v Bielici »Poljski dom«. Preteklo nedeljo so hoteli Poljak/ na vrtu »Poljskega doma« položiti ^emeljlii kamen novi telovadnici. 300 Nemcev je radi tc popolnoma n o t r a -it j c '"jjoljske slavnosti naskočilo »Poljski dom« ter pobilo s kamenji okna in vrata ! »Poljskega doma«. Šele vojaštvo je kulturne razbijače razpodilo. V »Grazer Tag-blattu« še nismo čitali kake obsodbe tega pobijanja. Nemci imajo povsod dvojno mero.
4- Rezervistov nI, kakor poroča »Zeit« iz avtentičnega vira, v Bosni nobenih več, ampak samo nadomestni rezervisti od letnika 1908 iu nekaj od leta 1907., vsi neoženjeni. V Bosni jc zdaj vsegaskup 70 bataljonov, ki pa morajo vsled še nc popolnoma urejenega položaj biti tako številni, kakor zahteva ta-kozvano povišano stanje, to ie 150 mož stotniia. Iz tega sledi, da jc treba v Bosni 10—15.000 nadomestnih rezervistov, da so stotnije kompletne. Morda pa se že v teku enega meseca zniža število bataljonov ali na mirovno stanje zniža od 150 na 130 mož_.
— Štrajk voznikov v Trstu končan.
Dnč 7. januarja t. 1. — torej pred štirimi meseci — so stopili okoličanski vozniki gramoza v stavko, da sc osvobodijo od podjetnikov, ki so jih izkoriščali ter da dosežejo primerno povišanje cen gramoza, potrebnega za posipanje občinskih
cest. V svrho vspešnejega boja so se bili interesirani vozniki združili v posebno zadrugo, kateri so sc pridružili potem tudi ostali vozniki bližnje Istre. Tako organi-zirani so konkurirali proti drugim privatnim ponudnikom, da se njim izroči raz-pisano dobavljauje gramoza za občino. Vozniki so štrajkali štiri mesece. Sedaj je mestna delegacija tržaška v zadnji seji oddala dobavljauje gramoza omenjeni zadrugi naših okoličanskih in istrskih voznikov s i 6% po viškov nad vzklicno ceno!
—	Cene tobaku zvišajo? /V vladnih krogih sc bavijo tudi z mislijo povišati cene tobaku. Najprej-so hoteli zvišati cene cigaretam, kar bi državi neslo 14 milijonov (jron, a so to misel opustili. Ni pa izključeno, da vlada, ko spravi pod streho sedanji svoj finančni načrt, stopi pred državni zbor z načrtom o zvišanju cen tobaku.
—	Na cesti je umrl 201etni Ivan Prešeren. ushržJben pri planinski železnici. Šel je po ulici za pokopališčem v Gorici ter padel na tla. Tovariši so mu pomagali, ali ostal je mrtev.
—	Dopolnilne občinske volitve v Go. rici se bodo vršile za tretji razred 21. t. ines., za drugi 25. in za prvi 28. t. m.
—	Deželnim okr. živinozdravnikoni za Braslovčc je imenovan dr. Ant. Larri-pret, ki je že 2. t. mes. nastopil svo o službo.
—	Slovenec v ameriškem občinskem zastopstvu. V mestno zastopstvo v Puebii jc izvoljen Slovenec Jurij Železnikar.
—	Smrt v tujini. V Denverju, Colo., jc umrl 36 let stari Josip Debevc, doma iz Borovnice.
—	Obešeni morilec. V Oseku so danes zjutraj obesili cigana Pajo Radosav-Jjeviča, ki -je bil obsojen na smrt, ker je ,umoril svo'o mater. Radosavljeviča jc .obesil krvnik Balli. '
—	Umrla ie v Trnovem gdč. F ran j a Benigar. Bila je vrla igravka v ondotneni katoliškem izobraževalnem društvu. Naj v miru počiva!
—	Med Varaždinom in Zagrebom bodo 15. t. m. otvorili promet z avtomobili za osebe.
—	Promocija. Te dni bo promoviran na praški univerzi g. F rane H u b a d, praktikant v računskem oddelku tukajšnje deželne vlade, doktorjem prava.
—	Umrl je v Idriji g. Janez P a a.
—	Mizarsko tovarno baje za sto delavcev prostora gradita v Kandiji g. Vinko Umek Novomeščan in g. Jevšček, bivši poslovodja Naglasove tvrdke. To bode gotovo pomagalo nadaljnemu razvoju Kan-dije, v Novem Mestu pa še vedno stoji kitajski zid?!
—	Pri občinskih volitvah v Pulju so Hrvati .postaviii v tretjem tri petem razredu lastne kandidate, in sicer v petem dr. Matko Laginjo in kot namestnika Josipa Stihoviča. V 3. razredu kandidirajo: dr. Zuccona, Kaz. Mikoviloviča, Ivana Ušiča, Josipa Ravniča, Greg. Grakaliča in Jos. Zuccona; kot namestnike pa: Ant. Mezuliča, Greg. Mihaljeviča, Ivana Ljti-botino in Mih. Buiča. Peti razred bo volil od 9. do 12., tretji pa od 16. do 20. t. m.
—	Vilo Menesini v Novem mestu, kjer so nastanjeni uradi za trasiranje dolenjske železnice, kupuje železnična uprava. Ponudba se glasi 56.000 kron, zahtevek 2000 K višji. Ta stavba je pred vsem primerna za uradne prostore, ker ima dovolj svetlobe na vse strani, za stanovanje pa nikakor nc, ker niso postori pravilno razdeljeni. Lastnik bo imel zdatno zgubo, ako proda za gori označeno svoto.
—	Vipavsko vino na Dunaju toči gostilničar Petermann, VI., Liniengasse 38, kjer ima »Straža« svoj društveni lokal.
ccv in da jim ni ležeče na čustvih češkega naroda. Kakor se poroča, je pri seji okrajnega zastopa na Landstrasse okrajni načelnik Spitaler naznanil, da sc bode češka šola v 111. dunajskem okraju zatvorila, ker njeno zasebno pravo nima koncesije. Sta-rišem čeških otrok se je že naznanilo, v katere nemške šole naj pošiljajo svoje otroke, kadar bode češka šola zatvorjena. Ccška šola v Ul. okraju se bode zatvorila po ukazu dunajskega okrajnega šolskega sveta, katerega predsednik je dr. Lueger.
—	In Dunaj, kjer b*va toliko Cehov, in kjer tolik o nenemških narodnosti ima svoje zasebne šole, hoče biti glavno mesto mnogojezične države? Dr. Lueger hoče za peščico bosanskih mohamedancev na Dunaju zidati na občinske stroške mošejo,
—	češka šola pa mu je trn v očesu? Krščanski socialci, ki so tako narodnostno nestrpni, v tem pogledu niso niti krščanski niti socialni in zelo škodujejo svojemu dobremu imenu.«
Z Dunaja se javlja, da sc je tam vršil tc dni shod čeških delegatov z Dunaja, na katerem se jc sklenilo najpozneje do začetka šolskega leta 1910 do l(JII ustanoviti češko srednjo šolo na Dunaju. V treh tednih bodo se vršila zopet posvetovanja,
pri katerih se bodo določile nadaljne podrobnosti.
Zveza čeških železniških uslužbencev je hotela ustanoviti na Dunaju podružnico. Po § i pravil tega društva jc češčina društveni jezik; in ravno radi tega spodnjcavstrijsko narnestništvo ni potrdilo pravil dunajske podružmicc tega društva, zakai češčina baje na Dunaju ni navaden jezik. Ko je narnestništvo ob svojem času potrdilo pravila prejšnjih čeških društev (Besede, Komenskega itd.), takrat je še mogla biti češčina društven jezik na Dunaju?
Pred kratkim so imeli udje »Ogrskega izobraževalnega društva« shod, pri katerem so se posvetovali, kako naj Slovake pomadžarijo. Čutijo, da z nasilstvom nobenega ne pridobijo, poizkušajo torej najprej zastrupiti dušo Slovakom. Sklenili so, da izdajo v madžarskem duhu pisano zgodovino Ogrske v 14.000 iztisili v slovaškem jeziku. Le-to »duševno« hrano dobijo Slovaki zastonj. Pri celi stvari najbolj žalostno jc to, da sc take knjige izdajajo za slovaški denar, iz blagajne bivše Slovaške Matice«, ki jo jc Kolonian Tisza protipostavno Slovakom zanletril.
Lužiške Srbe Je zadel nov udarec. V
Draždanih je umrl eden izmed najdclav-nejših lužiško-srbskih rodoljubov, pisatelj in župnik Handrij Dučman. Umrši sc je porodil 1. 1836 in literarno je začel delovati 1. 1854. Spisal jc obširno knjigo »Življenje svetnikov« in druge verske knjige za svoje ljudstvo. Zložil je tudi veliko pesmi, zlasti jc znana njegova dramatična pesnitev »VVodzan«, katero sta uglasbila lužiško - srbska skladatelja Kocov in Krawc. Največ zaslug na književnem polju si jc pridobil s tem, da jc izdal natančno bibliografijo književnosti katoliških Srbov, ki jo je objavil v »Časopisu Mac. Srb.« (1867); spis je pozneje izpopolnil z življenjepisi pisateljev ter ga je samo stojno izdal pod naslovom »Pismowstwo katholiskich Scrbo\v«.
Pruska birokracija je podarila poljskemu občinstvu lepo velikonočno pisanko. Zatvorila je namreč poljski višji dekliški zavod g. Danlša v Poznanju. Zavod obstoji že od I. 1815. ter sc jc vedno tako vodil, da mu ni mogla pruska birokracija ničesar očitati. In vendar sc je zavod zatvoril, ker — kakor se v tozadevnem odloku trdi — vlada nc more dalje trpeti, da se poljska dekleta vzgajajo izključno pod vodstvom poljskih uči-
teljic. To je bila edina napaka zavoda in zbog tega sc je zatvoril. Kulturno-peda-goški zavod, ki ima skoro stoletno tradicijo!
Po statističnih podatkih, ki jih je nabral dnevnik »Naša Gazeta«, bilo jc v januarju in februarju radi političnih prestopkov kaznjevanih na Ruskem 1423 oseb; 467 je bilo zatvorjenih v Ječo; na vediic prisilno delo je bilo obsojemili 67 oseb, na začasno prisilno delo 326; skupno na 316-let. Na smrt je bilo obsojenih 253 ljudi Razun tega je bilo zatvorjenih 9 urednikov in prepovedano izdajati 7 'listov Globo je moralo plačati 64 izdajateljev listov v znesku 29.725 rubljev. Med drugim radi opazk o Azevu je moralo 24 izdajateljev plačati 12.350 rubljev globe in zaplenjenih jc bilo 52 številk raznih listov
Na Bolgarskem si ženske pridobivaj* službe prj vseli uradih. Kot uspeh žen skega gibanja more se imenovati tudi to da je sedaj sofijska trgovsko-obrtnijsk; zbornica imenovala gospodično Semizovj kot članico ekspertnega odbora pri financ nem ministrstvu, ki bode z drugimi mo škitni izvedenci ocenjevala predmete p'1 sebne stroke (klobuke, čepice itd.). Dos le je to službo opravljal moški izvedenec.
Stalettke novice.
3 hsid današnjih volitev su bode dognal v Gradcu, ker se glasovi seštejejo glede splošne skupine pri namestniji. Volitve trajajo v nekaterih občinah do 7. ure zvečer, v Celju n. pr. celo do 8. ure zvečer. Seštevanje glasov traja tudi najmanj eno uro. Iz nekaterih občin bodo torej po ročila došla v Gradec šele okoli 10. ure po noči in bode konečni izid v Gradcu težko pred polnočjo dognan. lzjd bomo iz .vedeli torej šele jutri zjutraj.
š Shodi S. K. Z. se vrše v nedeljo, dnč 9. t. m. v gornjegrajskem okraju i. s. v Mozirju pri g. Vasle (hotel »Ilirija«) po prvem opravilu, v Ljubnem ob 11. uri, popoldne pa v Gornjem gradu, dalje ob 11. uri na Rečici. Predstavita se kandi data dr. Benkovič in Trglav, i. s. v Gor njem Gradu in v Mozirju oba, v Rečici g. Terglav, na Ljubnem pa dr. Benkovič š Brezstidno agitacijo uprizarja Narodna stranka. Tako nesramnih napadov, kakor jih ima Narodna stranka proti Roš-karju in Pišeku, še nismo našli pri nobeni stranki. Čitanje takih napadov se že gabi vsakemu trezno mislečemu človeku.
•š »Vahtarca« brska po smetišču ter prinaša neko izmišljeno vest o nuni na Koroškem. To laž so drugi listi med tem že preklicali. Za bralce »vahtarce« in za »Narod« seveda ni treba resnice pisati po mnenju tega smetiščarja.
'š Alinosleehnerjevo hišo v Celju je kupil klobučar Wolf.
š Vogelna hiša celjske posojilnice. Vogelno hišo lahko imenujemo to stavbo, stoji namreč ob treh ulicah, Graški, Kovaški in »Ringu«. Hiša je bila že pred novim letom gotova, zdaj jo izvršu-jejo v notranjščini. Prvotno se je govorilo, da bo tu kavarna. Zazdaj se je misel še opustila za kakih deset let, ker je velik riziko. Zato pa bodo ob treh ulicah same trgovine dveh dozdanjih celjskih tvrdk iu ene nove tvrdke iz Ljubljane, v treh oziroma dveh nadstropjih pa stanovanja. Hiša bo gotova šele na jesen.
š Julij Rakusch, bivši župan in vele-tržec, je bil 6. t. m. imenovan častnim občanom. Ta večer mu 'je mesto priredilo bakljado.
š Umrla je pri Sv. Jurju na Remšniku Terezija Vrunkar, mati učitelja I. Vrun-kar, v 74. letu svoje starosti.
š Odlikovanje. Višji davčni upravitelj A. Duller v Ljutomeru jc dobil ob priliki •stalnega vpokojenja naslov cesarskega svetnika.
š Volitve v laški okrajni zastop Skupina velikega posestva voli v četrtek, dne 3. junija 1909, ob 2. uri popoldne. Skupina najvišje obdačenih obrtnikov in trgovcev voli v petek, dne 4. junija, ob 2. uri popoldne. Skupina mest in trgov v soboto, dne 5. junija. Skupina kmečkih o'bčin v ponedeljek, dne 7. junija, ob 2. uri popoldne. — Vsaka skupina voli osem zastopnikov. Volitve se vrše v pisarni laškega okrajnega zastopa.
š UinrI ie v ponedeljek v Radincih pri Radgoni 771etni profesor de Foresti.
š Studentenheim. Kandidat Narodne stranke Berlisg ima svojega nečaka v celjskem »Studentenheimu«. Heii Berlisg, lieil Narodna stranka!
š Sokolskl zlet v Celje je odložen na prihodnje leto.
AVSTRO-OGRSKA. Proti zvišanju davka na pivo.
Praga, 7. maja. Tukajšn a trgovinska in obrtna zbornica namerava skupno x Zvezo industrialcev uprizoriti velikansko protestno akcijo proti zvišanju davka na pivo. Te dni se bo tukaj vršil protestni shod interesentov.
Državnozbtfrska nadomestna volitev v Pragi.
Praga, 7. maja. Volitev državnega poslanca namesto pokojnega dr. Kaftana bo 17. junija. Mlado- iu staročehi kandidirajo skupno vseučiliškega profesorja dra. Funka. Narodni socialci iu češki radikalci se utegnejo zediniti za kandidaturo deželnega poslanca dr. Svilic.
Ljubljanske novice.
lj Občinski svet je imel včeraj sejo. Zupan pozdravi nove svetovalce in obljubi. da se odstopivšim pismeno zahvali za njihovo izvanredno delavnost. Kar se zahteve deželnega odbora tiče, da se mu imajo predložiti zapisniki tajnih sej, sc temu seveda ustreže, vendar pa to ni v teku osmih dni mogoče, ker treba, da sc zapisniki preje pri prihodnji seji overovijo. — »Kranjska hranilnica« javi, da hoče odslej za nastanjenje obrtne šole 5200 K (dozdaj 3400) in 11% doklado, če ne, odpove z avgustom. Pri tej priliki govori dr. Triller daljši govor, v katerem konštatuje »retorzijski« zistem »Kranjske hranilnice«, izraža bojazen, da bo isto storila glede na realko in toplo naglaša potrebo, da bi se ustvaril s »Kranjsko hranilnico« modus vivendi. — Nato sc izvolijo v različne odseke namesto odstopivšili novi člani, ki nas pr, veliko ne zanimajo.
T*- ...
— V vseučiliški odbor se izvorna ur. Švigelj m profesor Pippenbacher. Za »Aljažev dom« se dovoli podpora 500 K. »Deželni zvezi obrtnih zadrug« 3UU K. Do debate pride samo pri predlogu, da se zniža oglednimi od razkosanega mesa in nerazkosanih prašičev, ker se gospod svetovalec Predovič oglasi proti predlogu v korist konsumentov. Precej ostro polemizira proti njemu g. Lenče in splošno zadovoljstvo vzbuja pri tem njega začudenje, »da je gospod Predovič enkrat tako široko srce za konsumente našel.« (Veselost.) Sledi tajna seja.
Ij Gledališko vprašanje. Občinski svet je sinoči v tajni seji sklenil pozvati »Dramatično društvo«, da skliče izreden občni zbor, na katerem se ima pojasniti razmerje med občino in »Dramatičnim društvom«.
Ij Paviljon za klinematografične pred stave zgradi trgovec Maks Lavrenčič v Lattermanovem drevoredu.
lj Šentpetersko Prosvetno društvo v Ljubljani napravi v nedeljo, dne 9. majnika t. 1. izlet na Šmarno goro. Odhod iz Ljubljane z južnega kolodvora z jutranjim osebnim vlakom (ob 7. uri) do Vižmarjcv, od tu peš. Po dohodu na Šmarno goro bo sveta maša, pri kateri bo pel društveni pevski zbor. Vabijo sc vsi člani, kakor tudi prijatelji društva, da se v obilnem številu udeleže tega izleta, posebno sedaj v majniku je jako prijeten izlet na mičrio in prijazno Šmarno goro.
!j Gospa Borštnikova odpustila Dra gutinoviča. Gospa Borštnik Zvonarjcva prireja po Hrvaškem predstave. O gostovanju v Varaždinu se nam poroča iz Va-raždina: Dragutinovič je bil impresarijo gospe Borštnikove. Ko jc družba priredila dve predstavi, došla je za Dragutinovjčem bivša članica »slovenske« opere Šipan-kova. Ker se je Dragutinovič popolnoma posvetil Sipankovi, ga je Borštnikova odpustila. Nato je hotela Šipaukova koncer-tirati, a z intervencijo Borštnikove je Šipaukova dobila upravičeno prepoved. Nato je Dragutinovič odšel s Šipankovo. Kakor znano, jc Dragutinovič pustil otroke v Ljubljani v najskrajnejši bedi. Menda je s tem Dragutinovič tudi v Ljubljani popolnoma doigral.
lj Pod vlak skočil, Danes zjutraj je med postajama Medvode in Vižmare skočil pod vlak nek človek, katerega ime nam šc ni znano iu ga je vlak popolnoma raztrgal. Tudi motiv samomora še ni znan.j
lj Pobegnila sta od svojih starišev ijz' Steyra loletni Martin Kleinc in 13letni' Martin Pippan. Prvi jc odnesel'svojeinju očetu 600 K. Kjer se pojavita, naj se ju •obdrži in obvesti o tem prvo varstveno oblast. — Iz Dunaja je pobegnil od svojih starišev 141etni učenec Oton Harthan ter' odnesel 650 K denarja. Deček je za svojo starost precej velik, plavolas ter ima izredno rdeč nos.
lj Dezerterja. Iz garnizijskega zapora v Pulju sta jo odkurila prostaka 87. peš-polka Ivan Breznik in Karol Rose.
Ij S ceste. Ko je včeraj zvečer pod Trančo domobranska patrulja prijela malopridnega prostaka Maksa Potočnika, pristojnega v Kamnik, se jc ta aretaciji uprl in se je na licu mesta nabralo mnogo radovednega občinstva. Vojaka so Ic s silo spravili v vojašnico.
lj Tatvina. Ko jc v pondeljek zvečer delaveč A. Seli. v neki gostilni v krakovskem predmestju pri mizi nekoliko zadremal in se potem prebudil, je opazil, da mu je v tem času izginila iz žepa srebrna ura z verižico. Policija je včeraj prijela kot osumljenca brezposelnega kovača Ljudo-vika Sarkanyja, roj. 1886. leta na Ogrskem. kateri je prvotno tatvino tajil, potem pa priznal le toliko, da je uro pobral pod mizo. Oddali so ga sodišču.
lj Umrla je v Ravnikarjevili ulicah štev. JO Marija Zalete I.
lasne stvari.
Wrigtov aeropian razbit. Dne 6. t. m.
ob četrt na devet je poročnik Calderara poskušal vzleteti z Wrightovim zrakoplovom. toda močan sunek viharja ga je vrgel kakih 15 metrov globoko na tla. kjer ie omedlel in prišel pod zrakoplovova kolesa. Klub vsemu ni težko poškodovan. Prepeljali so ga v Villa Cellere. Zrakoplov je pooohiotha razbit in neraben.
Zmerznll v maju. Dne 6. t. m. zjutraj so našli v Trutnovu zmrznjenega na cesti brezposelnega delavca Patscha. Menda se jc napil, vsedel iu zaspal.
Milijonar skopuh na lakoti umrl. V Ant\vcrpnu je umrl posestnik Gabrijel Runip. Zapustil je en milijon. Dasi bogat, je mož tako stradal, da je končno onemogel in umrl.
Nemci na Dunaju zopet vrišče, ker so hoteli Cehi kupiti »Jobann Straussovo gledališče«.
Srečno gledališče. Na pariški komični operi so te dni prekoračili stoto predstavo opere »Madarne Butterfly«. Naval občinstva je bil pri stoti predstavi tolik, da se je 1000 oseb moralo vrniti, ker ui dobilo vstopnic.
Ker je bil mož vpoklican k vojakom, se je umorila. Na Dunaju so potegnili iz
Donavi 21 fet staro gostilničarjcvo soprogo M. Jiranek, ki je skočila v vodo, ker ej bil mož vpoklican k štiritedenski orožni vaji.
Mesti Colon in Cristobal v Panami v nevarnosti. Inžener Dan van VVagenen iz Los Atigeles, Cal„ je mnenja, da panamski prekop, oziroma njegovi nasipi ne bodo velike vrednosti, in da se bode vse podjetje izjalovilo, in sicer v mnogo večjem oziru. kakor nekdanje francosko, ako se bodo dela pri prekopu nadaljevala tako, kakor sedaj. Inžener jc za to, cla bi se gradil kanal na višini morske gladine, kateri bi po njegovem mnenju veljal mnogo manj, kako prvo imenovani. S sedanjo gradnjo se po nepotrebnem zapravlja mnogo milijonov dolarjev in poleg lega sta tudi mesti Cristobal in Colon v veliki nevarnosti, kajti nekoč se bode nasio pri Gatunu podrl in voda bode obe mesti zalila. To je prorokovauje inženerja, kateri je razmere in delo pri kanalu baje natančno preiskoval. Gradnja panamskega prekopa vel'a dcvslej 93,915.000 dolarjev.
Birokraški »cof«. Da diči tudi sicer tako »napredno« francosko birokracijo stari kitajski »cof«, priča tale dogodbica: Nek francoski državljan, ki je za državo izvršil neko delo, je dobil lepega dne od ravnateljstva za mostove in ceste nakaznico za I cent., reci: eno centimo ali približno 1 vinar. Mož se seveda takoj poda na pot, da dvigne nakazani znesek. Na uradu je šlo tudi vse gladko izpod rok, samo cla je pokazal listino, predložil natančen obračun o stroških iu nazadnje izpolnil potrdilo o prejemu nakazane svote. Plačal je še 25 centim poštnih stroškov za uradno obvestilom sedaj je mogel brez vseh ovir dvigniti pri glavni blagajni svoj zaslužek v znesku 1 centime. Lahko si mislimo, kako vesel jc bil mož, da se mu jc vsa stvar pri birokraciji tako srečno sponesla!
VOLIVNO GIBANJE NA ŠTAJERSKEM. SLOVENSKI LEPAKI V LJUBNU.
Gradec, 7. maja. Volivno gibanje v Gradcu (splošna kurija) je dozdaj še precej slabo. V nekaterih volivnih komisijah se .ic dozdai komaj 60 glasov oddalo. Agitacije ni veliko opaziti. Drugače no deželi, kjer se volitve vrše zelo živahno, posebno agilni so krščanski socialci. V Ljubim so socialni demokratje ponoči nabili in razdelili sila veliko volivnih manifestov v nemškem in slovenskem jeziku, kar Nemce seveda silno 'boli in bode.
Maribor, 7. maja. Dopoldne -ia jako slaba udeležba.
VLADA V VEDNO VECjl ZADREGI.
Dunaj, 7. maja. Položaj sedanje vlade jc za daljši čas nevzdržljiv. Razburjenje proti njej je v zbornici toliko, da v kratkem lahko izbruhne kriza z vso močjo. Vlada ima sedaj veliko večino proti sebi, ker se tudi nemški krščanski socialci sedaj zavarujejo, da bi bili »vladna stranka«. Njihova govornika Morsey in princ Li-chtenstein sta to v včerajšnji seji bosanskega odseka jasno pokazala. Morsey je ogorčen šibal vlado, da je pristala na oderuško mažarsko agrarno banko za Bosno. Opozicija Cehov, Jugoslovanov in socialnih demokratov je neomajana, pa tudi v poljskem klubu se je napravila skupina proti Bilinskemu.
Dunaj, 7. maja. Položaj sedanjega kabineta je nevzdržljiv in jc le vprašuje časa, kfetlaj se kabinet preosnuje. Mogoče, da bo vlada prešla preko nevar-losti, v katero jo je spravila »bosanska agrarna banka;, oa večina v parlamentu je proti vladi tolika, da je v najkrajšem času računiti s tem, cla izbruhne ministrska kriza
Dunaj, 7. maja. »Slovanska Jednota« e Imela danes sejo, v kateri so govorniki ostro kritizirali vlado. Soglasno -je bila sprejeta resolucija, da ostaneta oba jugoslovanska kluba v najstrožji opoziciji proti vladi. Jugoslovani so pripravljeni na skrajnosti.
OGRSKA KRIZA. Budimpešta, 7. lmr'a. Včeraj je cesar sprejel predsednika ogrskega državnega zbora. V klubu neodvisne stranke so bile po avdijenci jako burn debate. Justh -je pripovedoval, da ga je vladar jako milost-jivo sprejel in z veliko pozornostjo poslušal njegovo 40 minut trajajoče poročilo o položaju. Justh je pravil, cla je cesar, co je Justh omenil samostojno banko, dejal: Mnogo Je na Ogrskem politikov, ki smatrajo to za jako nevarno, med temi .ie tudi Wcckerle, ki je vendar dober finančnik.«
Budimpešta, 7. maja. Justh je izjavil, da cesar ni izrekel veta proti samostojni lanki, njemu cla jc rekel: »Dobro si bom premislil, predno kaj storim.« Justh jc vladarju slikal, da bi bila neodvisna stranka pripravljena prevzeti vlado in ni opazil, da bi bil cesar nasproten stranki. S slogo in vztrajnostjo, pravi Justh, bo neodvisna stranka dobila bitko.
OB AVSTRIJSKO-SRBSKI MEJI.
Dttnal, 7. maja. V današnji seji drž. zbora je bil vložen že napovedani predlog
o zadrževanju vojaštva na bosanski moli. Domobranski minister jc odgovarjal, da ondi ni več rezervistov, da so ondi Ic nadomestni rezervisti, ki bodo odpuščeni kakor hitro mogoče. O tem, kedaj se to zgodi, je minister molčal. Tudi je minister molčal na vprašanje, ako bodo na bosansko mejo poslane še nove čete.
SBSKI ZAGREBŠKI PROCES.
Dunaj, 7. maja. Masarykov nujni predlo«: v zadevi zagrebškega srbskega procesa pride na vrsto, ko reši zbornica finančni načrta vlade.
LADJA VOJNE MORNARICE NASELA NA PEČINO. — SAMOUMOR POVELJ-, ,	NIKA.
Sibenikl, 7. maja. V sredo večer je ladja avstro-ogrske mornarice, polagatolj min »Pelikan« v zalivu Sv. Nikolaja v dežju in megli zadel ob skalo ter na nje; obtičal. Ko je v četrtek jutro poveljnik ladje, 26 let stari fregatni poročnik Henrik Lutterotti pl. Lagenthal videl, kako veliko škodo je ladja trpela, se je ustrelil. Mrliča so prepeljali v Pulj, kje so ga dene:, pokopali. Na mesto nesreče sta priplula remorkerja »Gigaut« iu »Pluto«, da rešita
»Pelikana"
Joveljnik mornarice, grof
Montccuccoli se je z jahto »Lacroma« pripeljal pred Šibenik.
PREPOVEDAN SHOD.
Zagreb, 7. maja. Poslanec Purie je naznanil za prihodnjo nedeljo shod. Vlada je shod »z ozirom na položaj« prepovedala, 'češ, da bi bil shod nevaren mir u iu redu.
NEMŠKI CESAR V PFTEREURGU.
Peterburg, 7. maja. Tukajšnji listi pri-občujejo senzacijonelno vest, cla pride v kratkem nemški cesar Viljem v Peterburg. Njegov dohod, da jc v zvezi z izpremembo kurza Rusije v notranji in zunanji politiki.
PONEVERJENJE V RUSIJI.
Peterburg, 6. maja. Iz Taškenta poročajo, da so prišli pri gradnji kanala carja Nikolaja velikim sleparijam na sletl. Kanal čez suhe stepe >je stal doslej -že 15 milijonov rubljev. Večino tc vsote so graditelji poneverili. Štiri inženirje izroče sodišču.
BEDA ODALISK.
Berolin, 7. maja. Listi poročajo iz Carigrada, da jc vlada včeraj odaliskam in služkinjam, ki so šc ostale v haremu bivšega sultana, naznanila, cla morajo čim prej domov. Potnih stroškov pa jim nočejo dati. Dekleta se nahajajo vsled tega v najhujši bedi.
ODSTAVLJENEGA SULTANA BODO USMRTILI.
Berolin, 7. maja,. Iz Carigrada prihaja poročilo, da mladoturški častniki, posebno bivši turški vojaški ataše v Berolinu, major Enver bej silijo, da se odstavljenega sultana postavi pred državno sodišče ter da se ga obsodi ua smrt. Abd u! Hamid, da jc kljub temu da je vjet, nevaren mladoturški vladi, ker bodo njegovi prijatelji s pomočjo velikega premoženja, ki ga ima sultan v tu ih bankah, poizkušali napraviti velike zmešnjave, posebno med Albanci. Mnenju Enver beja, da se odstavljenega sultana Abd u! Hamida postavi pred sodišče isi obsodi na smrt, se je pridružil tudi novi suUata, vsied česar je usmrtitve starega sultana vsak čas pričakovati.
Carigrad. 7. maja. Prvi tajnik odstavljenega sultana je izjavil pred sodiščem, da ie Abd u! Hamid da) inst. akcije za vprlzoritev nemirov v provinci.
RUSI SE ZBIRAJO OB TURŠKI MEJI.
Carigrad, 7. maja. Zunanje ministrstvo je vprašalo v Peterburgu, kak namen ima zbiranje ruskih čet ob turški meji. Odgovora šc ni.
TJL-2	CE
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 7. maja.
Pšenica za maj............
všenica za oktober I. 1909. . . . 1183
Rž za april 1. 1909.....-. . 9-33
Oves sa apri!........7
Koruza za maj 1.1909......7 42
Efektiv neizpr.
VtHna n. morjem 306-2 m, sred. irngn! tlak 736-0 mm
3 Q	Ce« opi-suvanjo	Slanie b.ro-tnelrn » mm	Temperatur, po Celziju	Vetrovi	Neba	rt Ji S ■S?, r a-..
6	9. zveS.	.38 9 7-2		sr. jvzh.	pol obl.	29
7	7. zjutr. 2. pop	39 2 7 5 37 9 13 2		• •	jasno	
Srednja včerajšnjn temp. 9 3°, norm. 12 8«.
p,0^ tek do
IIU i* a o M	olaišnje prebavo ter
»templjev vrelec"
uspešno rizkroisic snoyi zasitili jedil.
M 711 fi-l

i VSisU^sra« iiiS
misirns«
Pni kranjski posredi
S, Frtinžiimste HIB st.18.
Prevzamejo se pogrebi, preval z vosom in po železnioi in
bujejo se tudi pogrebov sc tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah.
Imitovanc kovinskoleune krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih kr®t v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sneži in suhi cvetlični veno! s primernimi trakovi * napisom in brez napisa.	1047 13—1
Odda se v najem za sezono 3-1
6 ™ s® M
»1
m «*;,
str. zdraviliška zbornica
Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest. da je Bogu Vsegamočiiemu dopadlo, danes 5. maja ob polu 12. uri dopoldne, našo iskreno ljubljeno sestro, ozirom teto, staro teto in svakinjo, gospodično
posesinico v Št. Jornsju
v 50. letu svoje starosti, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni, k Sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb predrage pokojnice bode v petek, 7. maji ob"'), uri dopoldne na tukajšnje pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Predraga rajnica bodi priporočena v blag spomin in molitev.
ST.JERNFJ, dne 5. maja 1909.
/. opremljenemi tremi sobami in kuhinjo, kletjo in lepim sadnim vrtom; v hiši je vodovod, nad hišo lep smrekov gojzel s krasnimi sprehajališči ter blizu hiše kopelj. - Pojasnila daje lastnik Matija Hočevar v Vel. Laščah, Dolenjsko.
c
rt m m
tli JIH M

ln zaloga pi^ra
na dobrem kraju na deželi se takoj odda. Kje pove uprava tega lista. 1258 1-1
V svrho prevzetja ali primožltve iščem
je v letu 1899 doposlala c. kr. notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale ~opetovane kemične preiskave Serravallovega kina-vina, da vsebuje mesto naznanjenih 0-4 °/0 železo-oksida le OOOl do 0 006 to jene več kot navadno vino.	(, Wiener Allg. Zeitg." 4. junija 1899.)
ŽeSeznato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.

o ostali

1290 1—1
Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni sin
STANKO
učenec III. ljudskega razreda
danes ob pol 6. uri zjutraj po kratki mučni bolezni v nežni starosti 9 let, mirno v Gospodu zaspal.
Sv. maše zadušnice sc bodo brale v župiti cerkvi v Metliki.
Predragega rajnika priporočamo v bleg spomin molitev.
Metlika, dne 6. maja 1909.
Emanuel in Justina Fnx; stariši. Ludovik, Eobert, Gustel in Franci, bratje. — To;icka sestra.
■Ji :>WHM«HB
ime-
na deželi.	3-1
Ponudbe pod »sreča" na ttpr. »Slovenca".
Sticejo se proii primerni odškodnini za nekaj dni ca posodo naslednje fotografije, siike aii razglednice:
Stara deželna bolniščnica na Dunajski cesti s cerkvijo; Sv.Petra cerkev z obzidjem; Stari deželni dvorec s poqledom na Kongresni ali Dvorni trg ter Cesarja Josipa trg z barakami za perice.	1281 ^ 3—1 Kdor ima katero izmed teli, naj jo posije v tiskarno DRHG. KSIEHEjA, Dunajska cesta 9.
$obno slikarska in pleskarska tvrdka

Hodbina Potokar-jeva javlja vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, odpoklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega, nadebudnega sinčka
učenca lil. razr. ljudske 5ole na Vrtači
ki je po kratki in mučni bolezni v 10. letu starosti sinoči izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri dne 8. maja popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti Pod Turnom št. 5 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 7. maja 1909.
■ Jtcmmar, Ajukimn®.,
se priporoča slavnemu občinstvu sa vje v to strogo spadajoča dela v Xj ubij uni kakor tudi na debeli. 2)elo solidno.	= Cene primerne.
920 (1)
1262 l-l
skoraj popolnoma nov, sc po ceni proda. Ljubljana, Marije Terezije cesta 7, pri urarju.
1276 3-1
liioviie n n
z
obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kabineta, modernih pritiklin iu, če mogoče, vporabo vrla, se išče. — Ponudbe z natančnim popisom in zahtevami najemnine na upravništvo ,.Slovenca".
12S4 0-1
Zaradi pomanjkanja prostora prodam 15 parov golobov raznega plemena. 2 p. rdečih Turkov, 1 p. kapucinerjev, 1 p. visoko letečih, lip. la Purcler-jev. Zadnji se prelutcavajo v zraku. Cena 2—5 K po p. Veak mesec se dobi 10—15 p. J. Prodanovič, Sp. Šiška. Zraven pošte.	1179 3—1
Vabilo
na
izredni občni zbor
ki se vrši
dne 23. maja 1909 ob 3. uri pop. v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Izprememba pravil.
2.	Volitev nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Ko bi ob napovedanem času ne bilo navzoče zadostno število članov, vrši sc pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih
članov.
se iščejo za šivanje zavralnic. Po izučenjti (ki traja le par tednov) dobro plačilo in trajen zaslužek. - Zglasiti sc je na Privozu štev. 3 v Ljubljani.	1270 3-1

Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi, osobito slavnim korporacijam ter društvom si usojam najvljudneje naznaniti, da sem početkom meseca maja prevzel vodstvo in oskrbo
vsakih štirinajst dni, sc dobiva pri kamnoseku
filOJZIiO VODHHO
Ljubljana, Kolodvorske ul. 32 z lastmh kamenolomov. Na deželo se razpošilja tudi cele vagone. 1154 6—1
pstlobar, Izdelovatelj oltarjev, itd,,
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rov&eko, Kolodvorske ulice 6t. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom 10 letnega praktičnega dela pri ranjkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, r kakor se je dosedaj.	3438 52—7

I«
Naznanilo in priporočilo.
I
Obenem si usojam naznaniti
da je zopet otvorjena

ter bom po svojih najboljših močeh skušat voditi to podjetje v vsestransko zadovoljnost velecenjenili p. n. gostov.
1263 (1)
t S
kjer se bodo ločila priznano najboljša naravna vina po zmernih nizkih cenah. Poskrbljeno bo tudi ob vsakem dnevnem času za okusna topla in mrzla jedila po nizki ceni.
Priporočujoč sc za številni obisk in vsestransko zaupanje, bilježim spoštovanjem
I. BRRČIČ, ravnatelj.

Za dečke: črne in modre obleke.	Za deklice: bele obleke.
: Obleke so v zalogi v vseh novih barvah in kroju najfinejše izvršitve po jako nizkih cenah.
ipijgt, Celovec ta Trst
Delniška glavnica -K 3,000.000.
LpMiamika kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice 2
sprejema vloge na knjižice in na te-	I/ O/
proniRse na koči račun ter je obrestuje po čistili rJmt: /2/0 priporoča promese na
3 % zem. kred. srečke II. U 5-511, žrebanje 5. maja glav. dol). K G0.000 1 4 °/o og. Iiipot.srečka a K 4-— žrebanje 15. maja glav.dob. K 70.000 3o/o „ „ „ U„4 50, „ 15.maja „ „ „90.000 1 og. premijske srečke l^.'" Š k .5-1 15. maja „ „ K 200.000
Podružnice
Spljet, C e lov? c tn Trst
K V ~
-	Rezervni fond -
-	K 800.000.