Mladi in kultura
Ali smo zares nekulturni?
Kultura je eno izmed področij, na kate-rem luhko človek najde samega sebe ali kot ustvarjalec ali pa zgolj kot opazovalec. Toda tudi na tem področju človekovega delovanja se srečujemo s številnimi problemi.
Ze pri sami opredelitvi pojma kulture si nasprotujeta dve mnenji. Prvo, ki pod kul-turo razume vse', kar se nanaša na intelek-tualno, etično, fizično, celo tehnično izkušnjo človeka, celotno polje človekovega delovanja. To jfc dinamičen pojpm, odvisen od družbe-noekonomskih pogojev. Drugo pa pod kultu-ro upošteva samo kulturne dejavnosti po-osebljene v kulturnih ustanovah in organiza-cijah, ki poklicno proizvajajo kulturne pro-izvode in vrednote »prave« kulture. Ta opre-delitev temelji na ločevanju kulture od druž-be, na ločenosti umetnosti kot ustvarjalnosti od umetnosti kot funkcije. Slednja opredeli-tev je tesno povezana s teorijo in praksoTl »demokratizacije kulture«, tj. približevanjem-" kulturnih dobrin »prave in višje kulture« najširšim množicam. Takšno stanje je v ve-liki meri prisotno tudi v naši družbi. Človek se pojavlja le kot uporabnik kulturnih do-brin in predmet kulturno-političnega delova-nja, kultura pa kot proizvodnja.
Srečujemo se tudi s primeri etatistične kulturne politike, to pomeni, da država pre-vzema funkcijo širjenja »prave« kulture na eiii strani in na drugi strani tržni mehani-zem, ki širi tista kulturne proizvode in vred-note, ki imajo na tržišču menjalno vrednost. Obema pa je skupno tolmačenje kulturnih potreb neodvisno od ljudi.
O stanju v kulturni in o kulturni dejav-nosti Slovencev dovolj zgovorno pričajo po-datki, ki jih je zbrala raziskava iz leta 1980:
44 % anketiranih Slovencev sploh ne bere nobenih knjig, 84 % jih ne obiskuje knjiž-nic, 29% jih doma nima nobene knjige, sa-mo 5 % jih redno obiskuje poklicna gleda-lišča, 3 do 4 % jih obiskuje solistične, zbo-rovske in komorne koncerte, skoraj 90% jih ne obiskuje galerij in muzejev, 76 % jih ni-koli ni kupilo nobenega likoVnega dela.
Podatki kažejo, kako je velika večina Slo-vencev kulturno pasivna, pretežno porabni-ško usmerjena, kulturne dobrine in dejav-nosti dojema le kot statusne simbole, kot stvar prestiža.
Če se vsega tega zavedamo, je skrajni čas, da tudi kaj naredimo. Mlade ljudi je treba vzgajati in jim vcepljati čut za kvali-tetno in ustvarjalno kulturno dejavnost že od malih nog. To pa ni le stvar staršev, tem-več celotne družbene skupnosti. Bistveni in kvalitetni premik pri kulturni vzgoji mla-dega človeka bomo dosegli šele tedaj, ko bo le-ta prisotna od vzgojno-varstvenih usta-nov do višjih in visokih šol.
Toda, ali je res prisotna?
V izobraževalnih programih usmerjenega izobraževanja so ure namenjene umetnostni vzgoji skrčene na minimum, možnosti za ustvarjalno delo mladih v krajevnih skupno-stih so zaradi pomanjkanja primernih pro-storov ali materialnih sredstev zelo omeje-ne,  prisotne  so  težnje  po  privatizaciji  kul-
turnih institucij, na zadnji seji predsedstva OK ZSMS Ljubljana-Siška, na kateri so o teh problemih razpravljali, predstavnikov Zveze kulturnih organizacij kljub povabilu ni bilo. Mladinska organizacija bi morala biti ti-sta, ki bo spodbujala ustvarjalno dejavnost mladih, probleme, ki se s tem v zvezi pojavljajo pa bi reševala v povezavi z dru-' -gimi družbenopolitičnimi organizacijami. Mladinska organizacija mora slediti tokovom in pojavom, ki množično pritegujejo mladi-ho. Rock koncert Solidarnosti s poljskimi delavci je bil nov korak, nova kvaliteta v načinu dela mladinske orgsnizacije. To pa ne bi smel ostati Osamljen primer. Delo v tej smeri je treba nadaljevati. Tudi na ta način lahko mlade politično vzgaja in jih pritegne v svoje vrste.
Vilma Prezelj