QlŽ£jom
{-'justice.
NO. 194
ai
®“i
HHIHHHHV ■ i
-a.,-
^ n» e ■»■ gflmi—Mo IWi g
AMGMCAN m SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Httrvmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York] Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAP6R
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 3, 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVT
Najnovejše vesti
BONN, ZEN. — Zahodnonemško NEW YORK, N.Y. — Tri naj-gospodarstvo bo po sodbi večje sladkorne tovarne v de-Zveatne banke prvo, ki bo zo-| želi so včeraj znižale ceno pet začelo rasti naglejše po, sladkorja na debelo za $5 pri
centu.
DETROIT, Mich. — Mesto in okolica sta se delno izkopala iz 19 palcev snega, največ, kar ga mesto pomni v sto letih. Snežni meteži so segali vse od Michigana pa do vzhodne obale, na tisoče avtomobilov je obtičalo v snegu s svojimi potniki vred. Kakih 35,000 so jih rešili v zasilna zatočišča. WASHINGTON, D.C. — Pred-
Obvezna omejitev
cev jearsKin bomb, v vštete medcelinske rakete na kopnem, medcelinske rakete v podmornicah in strateški bombniki; število medcelin-
sedanjem gospodarskem zastoju. Benčni vodniki predvidevajo to za prihodnjo pomlad.
ATENE, Gr. —- Predsednik grške vlade Karamanlis in predsednik Ciprske republike nadškof Makarios naj bi se bila dogovorila o reševanju ciprskega spora in sta dala pisana navodila poslevodečemu predsedniku Glafkosu Cleridesu za pogajanja s Turki.
WASHINGTON, D.C. — Sen. E.
M. Kennedy je obdolžil predsednika Forda, da je pospešil pošiljanje orožja Turčiji kljub nasprotnim zahtevam v Kongresu.
BEOGRAD, SFRJ. — Tu je na štiridnevnem obisku Yasir Arafat, vodnik Palestinske osvobodilne organizacije. Sem je prišel po 6-dnevnem obisku v Sovjetski zvezi.
LONDON, Vel. Brit. — Nemški kancler Helmut Schmidt je končal razgovore s predsednikom vlade H. Wilsonom, ko je preje nagovoril konferenco Delavske stranke. Ta je pretekli petek izglasovala ostro resolucijo proti britanskemu članstvu v Evropski gospodarski skupnosti. Nemški kancler je konferenco pozval, naj pusti Veliko Britanijo v Evropski gospodarski skupnosti v korist Evrope in tudi same Velike Britanije. Wilsonova vlada je prišla do prepričanja, ^y^gjjjNGTON D C da je za Britanijo boljše da ostane v Skupnosti, in ji zato resolucija strankine konference ni prav nič po volji.
PARIZ, Fr. —- Obe največji delavski uniji sta pozvali svoje COLUMBUS, O.
Kanada ne mara tujih rasnih vseljencev
OTTAWA, Kan. — Kanada je skozi leta sprejemala veliko število priseljencev iz Evrope, Ko.se prostovoljno vareeva- z^ast| jz velike Britanije. Ko so nje ne obnaša, je uvedba v za(jnj^ jetih začeli prihajati
obveznega neizbežna.
WASHINGTON, D.C. — Raba gasolina je od lani porastla in j zvezna vlada je na tem, da jo ] omeji z obveznimi ukrepi. V j j lanskem juniju smo uvozili na ’ c dan po 5.75 milijonov sodov olja in ga dnevno porabili z domačim vred 16.5 milijonov sodov.
V letošnjem juniju se je dnevna poraba dvignila na 17.6 milijo-sednik Ford je sinoči na ti- j nov in upanje na prostovoljno skovni konferenci zagovarjal; omejitev naglo plahni, svoj sporazum z Brežnjevim oj Predsednik Ford hoče rabe omejitvi strateškega orožja: ■ gasolina omejiti do konca leta vsaka stran ima v okviru spo-j 1975 za milijon sodov dnevno, razuma pravico do 2400 nosil-, uvoz pa na 6 milijonov sodov jedrskih bomb, v te so1 dnevno. Do leta 1985 naj bi bil
uvoz zmanjšan na en milijon sodov dnevno, kot je to povedal j Kissinger zadnjič v Chicagu. j Načelnik Federal Reserve ^kih raket oboroženih z več-! Boar da Arthur Burns je pretek- ’ bombnimi glavami (MIRV) je j li teden pred skupnim kongres-omejeno na 1320. Predsednik j nim gospodarskim odborom nuj-Ford je pozival Kongres, naj j no priporočil “politiko omejevanja” v pogledu uvoza in uporabe olja. Predložil je “obsežno” trošarino na rabo gasolina ali visoko carino na uvoz olja, pa še posebni davek na avtomobile z 'ozirom na njihovo težo in pora-PASADENA, Kalif. Pionir 11 gasoiina yse to naj bi bilo je sinoči srečno in brez škode uvedeno “takoj”. A. Bums je letel mimo planeta Jupitra in prjp0ročjl tudi pospešen razvoj
v Kanado v večjem številu črnci iz otoških držav Srednje A-merike in ,iz Afrike ter Azijci, se je postopno proti temu rodil y ■ odpor, ki je postal v zadnjem ' asu tako močan, da se je vlada čutila prisiljeno položaj znova proučiti,
Najprej so objavili začasne u-krepe za omejitev priseljevanja, pa napovedali nove predpise, ki bodo v bodočih letih urejali vse-Ijevanje po vsem sodeč tako, da “se položaj v Kanadi ne bo bistveno spremenil”.
JUTRI NOV POSVET 0
tl

Ciprsko vprašanje bo
nujno odobri vsaj del njegovega programa za boj proti inflaciji, gospodarskemu zastoju in reševanju energetske krize.
med IM in Grčijo
V Atena?! pričakujejo, da bodo ZDA skoraj začele reševati ciprski spor.
ATENE, Gr. — Nova grška vlada Konstantina Karamanlisa se skuša v javnosti oddeliti od Cipra, da bi tako čim bolj zmanjšala svojo odgovornost za rešitev ciprskega spora, ki bi Grčiji ne bil dovolj ugoden. Karamanlis je ponovno javno po-
Sestanek v Rimu pretekli teden ni našel rešitve, nov sestanek bo jutri v New Yorku. Glavna težava ni toliko v dobavah živeža kot v tem, kdo naj ta živež in njegov prevoz plača.	;	..—
NEW YORK. N.Y. — Zastop-! milijona ton, ostale države pa niki ZDA in drugih glavnih iz- imajo manjše potrebe. Strokov-voznic žita in drugih deželnih njaki ZN računajo, da trenutne pridelkov so se pretekli petek stiska še ni na višku, da je mo-sestali v Rimu v Italiji, da bi se (' goče potrebe kriti za bližnje me-domenili o pomoči, ki bi jo naj ' sece iz obstoječih domačih za-dobile države, v katerih strada log, da pa je pomoč neobhodna
na milijone ljudi in so ti v nevarnosti umiranja od lakote.
Cilj sestanka je bil dogovoriti se o dobavi kakih 7.5 milijona ton žita Indiji, Bangladešu, Pakistanu, Sri Danki, Tanzaniji in državam Afrike južno od. Sahare. Tolikšna količina žita bi shj-la s prevozom vred okoli 2 bilijona dolarjev. Trdijo, da je potrebno žito na razpolago, da pa
tekom prihodnjih cev.
7 do 8 mese-
Države izvoznice deželnih pridelkov kažejo na izvoznice olja, ki razpolagajo z bilijoni dolarjev, nagrabljenih od početverjenih cen olja. Izvoznice olja ne vedo kam s svojimi bilijoni pe-trodolarjev, niso pa voljne z njimi pomagati niti svojim sover-nim v Afriki in Aziji. Pomaga
Jz Clevelanda in okolice
se bo leta 1979 približal Saturnu. Pionirjevi posnetki Jupitra so izredno dobri in obetajo mnogo novih podatkov.
Slabo
vreme včeraj je otežilo glasovanje premogarjev o novi kolektivni pogodbi. To je bilo podaljšano do srede.
članstvo in vse ostalo delavstvo k splošnemu štrajku 12. decembra. Poštni delavci, ki so koncem tedna končali svoj 6-tedenski štrajk, izjavljajo, da bodo nadaljevali bolj za dosego svojih zahtev.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik J. Sirica je dejal, da hoče sodno razpravo o prikrivanju Watergate vloma končati do Božiča. Odvetniki Ehrlichmana so predložili, da bi naj bila ta za praznike prekinjena in bi se nadaljevala v januarju, ko bi bil Nixon sposoben podati pismene odgovore na postavljena vprašanja.
MEXICO CITY, Meh. — Varnostne enote so v spopadu z gverilci ubile Lucia Cabanosa, najbolj znanega gverilskega
- Ko bi človek pričakoval, da bodo zaradi zmanjšanja števila žrtev in nesreč na naših cestah ob zmanjšanju brzine vožnje na 55 milj znižali avtomobilska zavarovanja, so tu objavili, da so zavarovalne družbe zaprosile za povišanje zavarovanj s 1. januarjem 1975 za 7-8%, ker da so dražja popravila avtomobilov in dražje zdravljenje v bolnišnicah.
------o—----
udaril, da morajo ciprski spor domačih virov energije in ustva- rešiti sami ciprski Grki in cipr-ritev večjih zalog olja, da bi skl Turki. Atene bodo pri tem ZDA ne bile ranljive z novo u- ciprskim Grkom le pomagale in stavitvijo dobav olja iz arabskih podpirale njihove predloge.
V grškem glavnem mestu ra-
držav.
Obvezna omejitev prodaje in porabe je torej skoro neizbežna in prve ukrepe v tem pogledu napovedujejo za prihodnji januar.
in nosKva se taienila e Berta
BONN, ZRN. — Zvezna republika in Sovjetska zveza sta se sporazumeli o vprašanju, ki je dolgo povzročalo trenja in prepire o položaju Zahodnega Berlina. Rešitev, ki sta jo doseg-
vodnika v 'Miehiki. V spopadu'la, bi lahko veljala tudi za vse
je bilo 27 oseb mrtvih, vršil se je v Sierra de Atoyak v državi Guerrero nedaleč od znanega letovišča Acapulco.
SAN JUAN, P.R. — V nedeljo in včeraj je eksploddiralo na Portoriku 11 bomb, od tega 9 na področju San Juana in neposredne okolice. Oblasti niso v zvezi s temi eksplozijami nikogar prijele; nobenih dokazov ni, da bi bile v kaki zvezi s štrajkom proti upravi vodovodov in kanalov na otoku ali s politiko.
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z naletavanjem snega. Najvišja temperatura okoli 35.
ostale vzhodno-evropske države povezane z Moskvo.
Bonn je na stališču, da imajo njegova zastopstva v tujini, tudi v ZSSR in njenih satelitih, pravico zastopati sodišča in druge urade v Zahodnem Berlinu. Moskva je na stališču, da vlada v Bonnu nima pravice uradne predstavljati Zahodni Berlin ker ta ni pravno del Zvezne republike Nemčije.
Po izjavi predstavnika bonn-ske vlade je bil dosežen dogovor, po katerem bodo v bodoče reševali pravne zadeve, ki zadevajo sodišča v Zahodni Nemčiji, pa bodo veljala tudi za Zahodni Berlin. V sporazumu samem ni nič o tem zapisano, vendar je ZSSR pristala ustmeno na to, da bo ta postopek sprejela. Upajo, da bodo sovjetski sporazum sprejele tudi satelitske države, v prvi vrsti Vzhodna Nemčija.
Ulrike Meinhof bila obsojena na 8 let zapora
BERLIN, Nem. - Ulrike Meinhof,, bivša novinarka, stara 40 let, ki se je pridružila skrajnim levičarjem in vodila delo za pobeg njihovega voditelja Andreasa Baaderja v maju 1970, je bila pretekli teden obsojena za to svoje dejanje na 8 let zapora. Dejanje je priznala in izjavila, da je to organizirala,
“ker smo potrebovali Baaderja za organizacijo mestne gverilske vojne”.
Baader in Meinhof sta bila leta 1972 ujeta in bosta prišla z ostalimi člani skupine pred- sodišče v Stuttgartu prihodnjo spomlad zaradi umora 7 oseb, med njimi 4 Amerikancev, in številnih ropov po vsej Zahodni j bra Nemčiji.
Obsodba Ulrike
čunajo, da bodo ZDA skoraj odločno. posegle v zadevo Cipra in pritisnile na Turčijo, da bo popustila v toliko, da bo dogovor z Grki možen. Zavedajo se, da naloga ne bo lahka, ker so Turki trdovratni v svojih zahtevah in stališčih.
Vesti iz vladnih krogov pravijo, da zavisijo bodoči odnosi Grčije z ZDA od tega, kaj bodo te dosegle za Grke na Cipru. Če bodo pomagale do za Grke
je temeljno vprašanje, kdo naj
ga plača. Kanada in ZDA so ga | naj jim industrijsko razvit svet,
poklonile v ta namen 2 milijona | katerega one odirajo za olje. Ko	PrTriewla^d Pre^
ton, treba je, dobiti še 5.5 milijo- mečejo arabske države bilijone ^ nov ton in denar zanje.	j za orožje, vzdržujejo največ
O tem se v Rimu niso mogli ZDA palestinske begunce po sporazumeti in so zato predloži-! taboriščih v upravi ZN! Res zali nov posvet v New Yorku za nimiv svet!
4. december. Sestanek je sklical j in vodil Addeke H. Boerma, glavni tajnik Združenih narodov za ' Hrano in poljedelstvo.
Sestanka se nista udeležili Sovjetska zveza in LR Kitajska, četudi sta bili povabljeni in sta bili med udeleženci prvih dveh sestankov o tej zadevi.
Boerma je dejal, da je bil do-1 sežen v Rimu napredek, da pa
“ne živimo v idealnem svetu..., ^ ko je odstopil Bulent Ece-da žal se nismo dosegli stopnje, vj^ zaradj spora s konservativko bi vlade daM denar na mizo no_ pa mo£no nacionalistične brez vseh pridržkov .	j stranp0 narodne rešitve. Trudil
Glavni tajnik ZN Kurt Wald-1 se je dojg0 za sestavo nove vla-beim in Raoul Prebisch, načel- de_ pa n:[ uspej Predsednik re-nik Nujnostnih operacij ZN, sta publike je poveril nalogo sesta-ila naprošena, naj povprašata ve nove vlade vodniku stranke pri arabskih izvoznicah olja, če pravjce Sulejmanu Demirelu, ki
Turška vlada zaradi nezaupnice odilopila
Neodvisni politik Sadi Irmak je po komaj 12 dneh vlade odstopil, ko ni dobil v skupščini zaupnice.
ANKARA, Tur. — Turčija je zašla v vladno krizo 18. septem-
pustila ZDA oporišča na svojih tleh in se verjetno vrnila v NATO, če ciprski spor ne bo dobil zadovoljive rešitve, bo Grčija odnose do ZDA presodila znova S stališča svojih “političnih in strateških potreb”.
-----o—----
Deželni pridelki v novembru cenejši
WASHINGTON, D.C. - Cene deželnih pridelkov so se v času od 15. oktobra do 15. novem-povprečno zmanjšale za
Ceste odprte—
Vse glavne ceste so očiščene in promet po večini poteka dosti redno, nekaj težav je bilo danes zjutraj le na zveznih cestah 71 in 42, ki sta bili včeraj ves dan zaprti.
Letalski promet obnovljen—
Letališče Hopkins je bilo včeraj ves dan zaprto, odprli so ga šele ob sedmih zvečer in sedaj se promet postopno vrača v red. Tudi letališče Burke je odprto za reden promet.
Slabše južno od Clevelanda—
Vse glavne ceste v Clevelandu so očiščene in suhe, slabši je položaj v okolici mesta, predvsem južno od njega na področju od Akrona do Medine. Večina šol na tem področju bo tudi danes ostala zaprta.
Štrajk se nadaljuje—
Štrajk pri listu’ Plain Dealer se nadaljuje, poskus obnove pogajanj včeraj ni privedel do us-
se je za neodvisna pogajanja.
Srebrna poroka—
Pretekli torek, 26. novembra, sta (obhajala 25-letnico poroke Jernej in Francka Merela z 21800 Nicholas Avenue, čestitamo in želimo, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala tudi zlato poroko!
Smrt v Fontani—
Antonija Repič, ki je živela preje na E. 156 St. v Collinwoo-du, je 29. novembra umrla v starosti 75 let. Pokojna je bila rojena v Sloveniji in je zapustila v Anaheimu, Kalif., sina Edwar-da, štiri vnuke in vnukinje.
povzročila
nejevoljo
monstracij
javnosti.
in v koliko bi bile pripravljene so ga vojaki leta 1971 odstavili.
A______________ ____ prispevati k plačilu stroškov za Tudi ta ni mogel sestaviti nove
sprejemljive rešitve, bo Grčija ^.omo^ v	stradajočim v A- vlade, ki bi imela večino v par-
ziji in Afriki. Jutri naj bi bili lamentu.
odgovori na sestanku že na raz-; Jedro težav je bilo v tem, da polago. Tega se bodo udeležile je Ecevit pritiskal k čim prejš-ZDA, Kanada, Avstralija, Ar- njim novim volitvam v narodno gentina, 9 držav Evropske go- skupščino, Demirel pa se je z spodarske skupnosti, Indija, Pa- drugimi političnimi vodniki v kistan, Bangladeš in Tanzanija, skupščini temu uprl. Predsednik Ko so vprašali novinarji Boer- republike Koruturk, upokojeni mo, zakaj ZSSR in LR Kitajska admiral, je nato pozval neodvis-nista bili na zadnji konferenci v nega Sadija Irmaka, naj sestavi Rimu, je ta ostro odgovoril: vlado iz neodvisnih poslancev m Vprašajte nje!	tehničnih strokovnjakov z nalc-
Največja potreba je v Indiji. g0, da bo izvedla volitve.
Ta je doslej sama na razne na- Sadi je vlado sestavil in ob-'	-----7°------
1	- -	- -	■ cine dobila ali ima obljubljenih ljubljena mu je bila podpora v Demokratje za nadzor,
MoinVinf	’ medvt®m ko 50 se mesec 5-5 milijonov ton žita', potrebuje skupščini. Za to je zahteval E- Če bo drugo izpodletelo
med levičarii hudo'p6	^	^pa jld še J5 milijona ton. Ban- cevit, da vlada pred glasova-1 WASHINGTON, D.C. — De-
in vr to nol de ! Je ee J J " * ^ 8	“ , J’ , da p0trebuje «+ ”J«» ° “»»P™' obj.w, kdaj bo- mokra,ski narodni odbor je pri-
in anarhia Je Ji -	n T ’	T «	P* *> "»ve volitve. Ko te objave m šel do zaključka, da bo treba u
anarhistične de- oranž m bombaža, p„rastle pa so sod.jo da je malo “visoka šte- bilo. se je večina obrnil] proti vati obvezen nadzor nad plač]
1 cene mleka m paradižnikov. j vilka”. Pakistan bi rad dobil 1.3
Kong. C. Vanik za trd nastop proti Arabcem
WASHINGTON, D.C. - Znani kongresnik iz Ohia Charles A. Vanik je za odločno omejitev nakupa arabskega olja. Priznava, da bi bilo to v začetku zvezano s precejšnjimi težavami in omejitvami, toda je prepričan, da bi doseglo svoj cilj.
Ce se ljudstvo in Kongres Združenih držav odločita za tako trdo politiko, bosta prej ali slej prevladala. Če Amerikan-cem povemo, kaj hočemo s tem doseči, bodo pripravljeni sprejeti na sebe to žrtev in trdote, je dejal Charles A. Vanik, zastopnik 22. kongresnega okraja Ohia na Kapitolu.
proti vesti obvezen nadzor nad plača-glasovanje je bile mi in cenami, pa tudi nad uporabo goriv, oziroma energije, če prostovoljni program predsednika Forda ne bo uspel.
Predsednikov program, ki je pred Kongresom, so demokrati označili za nezadosten in neuporaben. Posebno jih moti, ker se ne ozira nič na gospodarski zastoj, ampak se ukvarja le z bojem proti inflaciji.
Demokratje, ki predvidevajo možnost uvedbe obveznega nadzora nad cenami in plačami,
novi vladi 362:11 in Irmaku ni preostalo nič drugega kot odstopiti.
Turčija je tako zopet brez vlade, ko bi bilo nujno treba reševati ciprski spor, k čemer priganjajo sedaj v Atenah in v Ni-| koziji.
Britanci gonijo IRA
LONDON, Vel. Brit. — Parlament je dal vladi vrsto izred-j nih pooblastil v boju proti Irski republikanski armadi, ki jo je
> G ^ J J	^	' d ' > _ s
ŠE VEDNO DOBER NAČIN — Prenašanje tovorov s karavanami kamel je še vedno uporaben način prometa v puščavskih predelih Afrike in Prednje Azije. Na sliki vidimo karavano pri prenašanju živeža v notranjosti severne Nigerije. Vsaka kamela je sposobna ponesti dnevno do 440 funtov težko breme 30 milj daleč.
pretekli teden uradno prepove- trdijo, da tak nadzor v času Ni-daL
Varnostni organi so začeli takoj obsežen pogon za pripadniki te, ki so s svojimi nasilji v zadnjih mesecih, prav posebno pa z
bombnimi napadi v Birmigha- razdražili.
xona ni uspel, ker ga niso dosledno izvajali in niso želeli, da bi stvarno uspel.
mu zadnji mesec javnost hudo
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1974
$tm Ameriška Domoviwt
l ti ■ a r j i cja ailAea ha »m~g
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 194 Tuesday, Dec. 3, 1974
Krščanstvo in marksizem
Po vsem svetu danes lahko dobimo skupine ljudi, tudi vernih ljudi, ki hočejo skoro istovetiti krščanstvo z raznimi političnimi in socialnimi strujami, z določenimi ideologijami in celo z marskizmom in komunizmom. Tako nastopanje, zagovarjanje teh postavk je prišlo kar v modo in nenehno poudarjajo ‘skupne točke’ krščanstva in marksizma. Pri tem se seveda seje dvom, megli se jasnost pogledov in načel, in pravi cilji izginjajo izpred oči.
Pozablja se, mnogokrat zlonamerno, včasih nehote, da med dialektičnim materializmom, ki ga zagovarja marksizem, in krščanskim nazorom sveta in življenja, na tem področju ni nobene skupne točke. Komunistični principi in krščanska doktrina se v bistvu razhajata. Proti temu modnemu iskanju “skupnih točk” seveda ni komunizem, ker mu danes služi, tako kot mu je to služilo v preteklosti.
Na tem področju imamo Slovenci mnogo skušenj. Ne bomo pri tem znova šli v preteklost, v dobo revolucije, krščanskih socialistov in Edvarda Kocbeka. Saj je tudi v sedanjosti dovolj primerov. Tako je dne 26. septembra Ijub-lansko “Delo” objavilo poročilo o 25-letnici duhovniškega društva v Sloveniji pod naslovom “Vernost ni ovira v boju za socializem”. Isti naslov je potem povzela “Družina” in objavila misli dr. Stanka Canjkarja, češ da gledajo člani duhovniškega društva v socializmu predvsem družbeno in ne toliko ideloško stvarnost. “Družina” potem navaja še besede Mitje Ribičiča:	“Socialistična zveza kot osnova
družbenih razmerij je nesporen dokaz, da religioznost ne more in ne sme biti ovira za sodelovanje v boju za samoupravljanje, za boljše človeško življenje, za humane medčloveške odnose — za socializem.”
Ribičič v svoji hinavščini seveda poudarja socialno plat problema, hote pa zamolči vso ostalo resnico. In “Dru-žma’ki prav sedaj na lastni koži kaj bridko okuša posledice “bolj humanih” medčloveških odnosov”, preganjanje režima, katerega je na širši ravni deležna sama slovenska Cerkev, mora pozabiti ha vse to in brez komentarja objavljati Ribičičeve besede. Tudi mora pozabiti, da je jugoslovanski socializem po nenehnem zatrjevanju samih režirppv le pot v komunizem, v družbo na podlagi najčistejših idej Marxa in Lenina. In njuno mnenje o veri kot “opiju ljudstva” in podobno, je dovolj jasno.
Marksistični principi, naj jih imenujejo socializem, komunizem ali drugače, so povsod enaki. Komunizem namreč ne gradi samo nov socialni red, marveč z vsemi sredstvi, ki so mu na voljo, gradi novo brezbožno družbo, ker je še vedno prepričan, da more biti dober socialist edinole, kdor je brez vere. To ni le teoretično razglabljanje, povsod, kjer je komunizem na oblasti, prihaja to v tragično prakso. Tragično za vse, ki hočejo ostati zvesti svoji veri.
Cerkev se tega dobro zaveda in je to znova potrdila ob priliki zadnje škofovske sinode v Rimu. Razni predstavniki krajevnih Cerkva, in ne le tisti iz dežel pod komunističnim jarmom (npr. kardinal Viszinsky), tudi iz raznih drugih delov sveta, Afrike, Latinske Amerike, so pokazali na komunizem kot na velikega sovražnika evangelizacije. Svet je treba evangelizirati, poduhoviti. In to prav današnji svet, ki na eni ali drugi polobli trpi pod materializmom. In v tem naporu škofje vidijo veliko zapreko prav v komunizmu.
Ni neumestno danes ptsati o teni problemu. Še več. O njem bi bilo treba razglabljati, debatirati, priti do jasnih in trdnih zaključkov. Snov je za nas, Slovence, kaj sodobna, tako zaradi razmer v domovini, kot v emigraciji. Živimo na raznih predelih sveta, in mi, ter še bolj naša mladina, smo v nevarnosti. Komunizem razpira svoje mreže na kaj pretkan način. In najhujša nevarnost v tem je, da bi mislili, da komunizem ni nevaren. Le jasnost ciljev ter trdnost načel bodo preprečili meglenosti in zmede, ki lahko postanejo usodne.
Med nami v ZDA so začeli nekateri vztrajno in vneto oznanjati slogo v vseh zadevah in na vseh področjih. Vse bi radi povezali in vse sprijaznili z režimom v SR Sloveniji.
To ni nobena narodna sloga, ki more, če je zdrava, temeljiti le na jasnem, dogovorjenem skupnem programu, ki, zadeva vse in je vsem sprejemljiv; to je le oznanjanje “slo-gaštva”, ki naj služi določenim ciljem z ustvarjanjem napačnega javnega mnenja in s prikrivanjem resničnega položaja.
če se Slovenci v Clevelandu znajdejo skupaj na neki prireditvi, katere namen vsi odobravajo ali mu vsaj nihče ne nasprotuje, to še dolgo ne pomeni, da so ti pripravljeni sodelovati tudi pri vsem drugem, kar bi mogli isti prireditelji pripraviti. Smešno je seveda, še si ti lastijo za tako navzočnost kako posebno zaslugo in skušajo z njo poveličevati in krepiti svoj položaj.	' ^ 1
Potrebno je poudariti, da dober del slovenskih naseljencev v naši deželi in posebno še na področju Velikega Clevelanda vsako slogaštvo v pogledu odnosa do komunističnega režima v SR Sloveniji odklanja. To je popolnoma nepotrebno in prepričani smo, da jim do kaj takega tudi v sami Ljubljani ni. Zagovorniki takega slogaštva nemara ne vedo, kaj delajo ...
cmmffwimim'HmmniimimimfmMmmiiiMmsifmmnmHMtitmiliiliiiummr,
I	S
BESEDA IZ NARODA I
s	s
iuimiiuiiiiimiuiiiuimsHiiiiiiiiiiiimiiiiSiUiiiiiumuiiuuiisiitHiimuumiiiiuuii
“Samota qMMIb vsiiks
nože. samota Ima velik vzgoji?! pomen”
CLEVELAND, O. — Dne 13., 14. in 15. dec. t. L, se bomo zbrali slovenski možje in fantje iz Clevelanda in okolice k zaprtim duhovnim vajam v bivšem clevelandskem škofijskem Domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvdu., ki se sedaj imenuje St. Joseph Christian Life Center. Slovenski možje in fantje se po
Tokrat so poleg privatnikov podprle demokrate delavske u-nije, ki so darovale demokrat-
Pred časom je v Washington;! policija ustavila avto, v katerem so našli kongresnika Wilbur j a Millsa v vinjenem stanju, opraskanega in krvavega v družbi štirih žensk in enega moškega. Ena izmed žensk je bila
Fanne
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — (XX.) — jV tej dobi, ko smo delali pod okriljem K A, smo priredili tudi več velikih fantovskih zborovanj. Na teh taborih, kakor smo
nočna barska plesalka Fox, s pravim imenom ^Anna- I ^^r^zvestobo'cerkvrin slo-
i jih imenovali, smo hoteli po-
------------- ,	.	J udariti zvestobo Cerkvi in slo-
skim liberal nim kandidatom bel Battistella, rodom iz ^§en' j venskemu narodu po Slomško-preko 25 milijonov dolarjev. Ta tine. Ta je v času, ko j epo icija. yem geslu. “SV6ta Vera bodi denar je veliko pripomogel k spraševala, skočila v iznje je	jUc in materni jezik ključ
tej, veliki zmagi demokratske, ^ero, iz katerega so jo po icaji ^ zveiifayne narodne omike.r stranke. Mislim, da bi bilo .le-; Potegnili na obalo. Bila je ve i-	so nekaj izrednega
ka afera in zelo nevarna za W
po, če bi načelnik demokratske
in to v dobi, ko so trgali iz slo-
stranke milijonar R. Strauss na: Millsa, ker se je ta rec Pnpe ^ | venskih čitank Cankarjev sla-demokratski konvenciji pJedla-1 Par tednov pred volitvami. .. V0Spev slovenski zemlji in bese-gal voditeljem, da bi iz hvalež- Mills je bil z malo večino ju , maj-erjni jn so .naši slovenski nosti preimenovali demokratsko temu izvoljen. Plesalka F. ox keograjski lizuni v okviru JNS stranko v “Labor Party”, repub- 3e ^ez no^ s ^em dogodkom po- ^ vge ocj0ibravali. Prvi tak zbor likanci pa v konservativno s^a^a s^avna *nv^e dobila na no- je vrgji pri Sv. Jožefu nad stranko. Samo na ta način bo a-|vem kraju boljšo plačo za svoie slovensko Bistrico. Dr. Jože Je-
zadnji svetovni vojni zbiramo v j jngj-igj-u demokracija ohranila j nas^0Pe> loa3e ^ar $3,500 na te-, raj, bogoslovni profesor, je imel
tem domu na duhovne vaje od leta 1950, ko smo se tam prvič zbrali okrog svojega velikega škofa Gregorija, da se po tolikih strašnih letih vojne in revolucije v zadnji vojni spet duhovno obnovimo in okrepimo.
Slovenske duhovne vaje za može in fante bo letos vodil župnik emeritus g. Jože Vovk, ki že nekaj časa živi pri župniku g. Vargu pri Sv. Lovrencu v New-
! den.
morala zelo bolna v
dvostrankarski sistem.
V prihodnjem, 94. Kongresu,!
imajo demokratje v obeh hišah Danes je	. .
ogromno večino in če bodo vsaj Ameriki in na svetu. Kdo si je delno izpolnili svoje obljube in mislil pred leti, da bi bili zakon-uspeli izboljšatTgospodarski po-} ločenci izvoljeni v rzavne ložaj, ima demokratska stran-; s^u^be? Danes so locenci ze o ka odlično priliko, da osvoji leta popularni ne samo med films i-1976 tudi “Belo hišo”. Če se to!mi ig^i, ampak tudi med po-zgodi, bo demokratska stranka j btikarji. Kdo si je pred par eti imela absolutno večino in oblast jmisli; da si bodo homoseksualci, v ameriškem političnem in go-1 lezbijke in prostitutke pribori i burghu, O., tam, koder so imeli j	spodarskem življenju.	Ob ^ej ’	pravico	kandidirati	za	državne
rajnki škof Gregorij zadnjih H j	priliki sem se spomnil na zadnje j	s^u^he?	V	državi	Nevada	je	na
let svojega življenja svoj zadnjL volitve v Jugoslaviji, kjer je demokratski listi kandidirala za
zemeljski dom.	^ J	komunistična stranka	s Titom
Sedanji ljubljanski nadškof i	zmagaja _g 100% večino.	Ko so a-
Pcgačnik je v svoji zadnji nad- merisbi novinarji pobarali Tita, škofijski okrožnici v Pismu so-; ja je lahko zmagati z eno stran-bratom med drugim napisal, ^o, jim je Tito odgovoril: “Mi ne ‘Samota oblikuje velike njoze. potrebujemo dveh strank, ker ima velik vzgojni pomen. Moj- se potem politikarji kregajo in zesa, mnoge preroke, Janeza sovražijo med seboj. V edini,
Krstnika, velike puščavnike in komunistični stranki nudimo ^ vzhodne očete, ustanovitelje re- giasovalcem več zmožnih in do-i dcv je rodila samota. Brez Man- brih kandidatov in volivci ima-! reze bi ne imeli sv. Ignacija Lo-j j0 priliko, da izberejo najboljše-j jclskega, Kristus sam je šel v'ga kandidata po svojem prepri-| samoto, da je dal zgled...” — Čanju. Zgleda, da se ameriški j Tako danes slovenski metropo- j demokraciji bližajo slabi časi in 'lit Pogačnik. “Brez samote ni nič ne bi bil presenečen, če'bo
čez leta visela, na “Beli hiši” a-merikanska zastava s kladivom in srpom!
i resne prenove v duhovnih vajah. Da, samota oblikuje velike značaje.” Tako je išli se nadalje napisal.
, Če je današnji človek, tudi slovenski, česa potreben, potem je prav gotovo še prav posebno potreben duhovne obnove, duhovne okrepitve. Zaprte duhovne vaje, ki so pred" nami, slovenskimi možmi in fanti, so res-
S to veliko zmago demokratske stranke so bili najbolj zadovoljni liberalni senatorji,, na čelu s senatorjem Edwardom Ken-nedyjem, ki je zdaj prepričan, da bo njegov predlog oz. zdravstveni načrt, ki bo stal ameri-
nično tiste, katere nam morejo ške davkoplačevalce okrog 90
nuditi to prenovo in okrepitev, toda le, če se jih bomo voljni u-deležiti in pri njih resno sodelovati.
Možje in fantje, vabim vas. priglasite se k slovenskim duhovnim vajam in sicer v slovenskih župniščih: sv. Vida, tel. št. 361-2624; M. Vnebovzete, tel. št. 761-7740; in sv. Lovrenca tel. st. 341-0496. Razen teh sprejemamo priglase še France Ka-j min, Miro Odar, Jože Vrtačnik in podpisani. Priložnosti je torej dovolj za priglasitev. Nikar, prosim, ne odlašajte z njo! Za nas je pomembno, da imamo pravo-
pridigo in sv. rriašo. Po maši pa smo pred cerkvijo izpovedali slvoj ‘Credo’ v lepšo in svobodnejšo dobo slovenstva. Glavni govornik sem bil jaz, govorili so pa tudi zastopniki drugih fara. Krepko, navdušeno in borbeno. Tudi pri Sv. Tomažu nad Vojnikom je bilo lepo. Tudi tam sem bil glavni govornik. Režim je kmalu pričel sumiti, da je nekaj več za temi nastopi. Ko smo priredili tako zborovanje na Gorici pri Mariboru, smo udele-. ženci iz Maribora šli tja v pro-državno poslanko lastnica Javne cesjjj žandarmerija nas je razganjala. Zborovanje je bilo pre-
hiše Beverly Harrell. V Bostonu, Massachusetts, je zmagala lezbijka Alaine Noble.
*
V ljubljanskem časopisu sem bral, da je Martha Mitchell, žena bivšega pravosodnega ministra Johna Mitchella, zaspala v Nixonovi postelji v Camp Davidu. Takole je bilo: Martha Mitchell je bila z drugimi gosti povabljena v Nixonovo rezidenco v Camp David. Ker jo je vse to dolgočasilo, je na skrivaj odšla in se znašla v Nixonovi sobi in v njegovi postelji. Koga je. čakala, se ne ve, toda po naši pesmi “Vsi so prihajali, njega ni bilo”, je zaspala. Zbudil je ni predsennik Nixon, temveč njegova telesna straža. Martha je vse to vrgla na šaljivo stran, v njeni notranjosti pa je ta dogodek ustvaril odpor do Nixo-na in njegove družine.
bilijonov, izglasovan in potrjen v 94. Kongresu v letu 1975. Senator Kennedy je bil zelo srečen, ko'je izvedel, da sta zmagala v Koloradu liberalni mladi kandidat Garry W. Hart in v državi'Ohio bivši astronavt John H. Glenn. Giba sta navdušena za njegov zdravstveni načrt. Zelo nemilo mi je bilo pri srcu, ko
^em izvedel da je v South Da- ja tisočera množica, nekateri z
kot. zmaga! bivs! predsedniški, molitvijo, drugi z rožami in ven-
mJ1 3 ' ‘i elC' m Jei1 GeorŠe,ci. Zdaj pa vprašam nas, ki ima-McGovern j ki se je v tej votivni
borbi ogrnil z ovčjo kožo in ta-
StrOji postajamo. Nič več duše, ne srca. Samo pamet, hladna kot kirurški nož. Ko so pred leti umrli nasilne smrti črnski voditelj Marthin Luther, takratni predsednik John F. Kennedy in njegov brat Robert, je viselo v zraku nekaj težkega in vsakdo se je spraševal, zakaj? Nihče ni vedel odgovora! Danes so to junaki, na katerih grobove priha-
ko z majhno večino zmagal nad bivšim junakom in Vietnam-
^	? “ v ^ i —	j	V it: mum-
časno v domu vse urejeno in za-1 skim vojnim ujetnikom Leonom
goto vij eno. Vsak naj pri priglasitvi plača ali pa nakaže po $10, kar je kavcija, katero zahteva cd nas vodstvo doma.
Janez Sever 1064 Addison Rd. tel. št. 881-4982.
feog-fids ti lllwaiEk@@ja
MILWAUKEE, Wis, — Mnogo je stvari na svetu, ki jih vsi ljudje ne poznamo in ne razumemo, zakaj se vse to dogaja. Leta 1972 niso demokratje mogli razumeti, zakaj so bili tako strašno poraženi pri predsedniških volitvah, zdaj pa republikanci ne morejo razumeti poraza pri zadnjih volitvah za guvernerje, senatorje in kongresnike. Vzrokov za to ogromno zmago demokratov, posebnb levo usmerjenih kandidatov, je več, npr. nekateri trdijo, da je kriv bivši predsednik Nixon in Watergate, drugi dolže slabe gospodarske razmere, tretji slabo udeležbo pri volitvah, saj je glasovalo le 38% vseh volivnih upravičencev.
Thorsnessom. Sicer pa, kdor
ne zna prenesti poraza. ___ ni
vreden zmage, toda zmagati je koristnejše, lepše in zabavnejše. Leta 1972 ob ogromni Nixonovi zmagi so republikanci v veliki razkošni dvorani hotela Pfister v Milwaukeeju pili, plesali in oili veseli. Pri zadnjih volitvah so demokratje z guverner j em-milij onarj em Patrickom Lueeyjem v isti dvorani peli, plesali in bili zelo veseli, kajti razen dveh republikanskih zakonodajalcev so .d e m o k r a tje prevzeli vso politično oblast. Zelo sem radoveden, kdo bo v tej razkošni hotelski dvorani pri predsedniških volitvah leta 1976 plesal in se veselil zmage. Jaz hi se rad še enkrat! Vse je mogoče!
mo pamet hladno kot kirurški nož, zakaj se je kruta usoda tako tragično poigrala z bivšim predsednikom R. Nixonom? Ni odgovora. Mislim pa, da se danes, ko se Nixon zdravi v bolnišnici ali doma ob obali Pacifiškega morja, tudi sam sprašuje: Zakaj? Prepričan sem, da tisoči in tisoči molijo 'za njegovo zdravje in dobrobit. Tudi voščil-ne kartice in dišečega cvetja pošiljajo njemu, na katerega življenje je bilo zmetano preveč bodečega trnja. Verjetno, danes bivšemu predsedniku ' R. Nixo-nu “smrt ni nič — umiranje je težko”.
L. G.
Slovenci vedno častno zastopani. Tako bo tudi letos v soboto, 7. decembra, ob 2. uri popoldne slovenska skupina prikazala svoje božične narodne običaje. Tudi slovensko božično drevo bo v posebnem oddelku med drugimi narodnostnimi božičnimi drevesi. Skrb za to je prevzela ga. Metoda Fischinger. Vse ostalo ima v oskrbi g. Jože Rus. Prav je, da s svojo udeležbo priznamo hvaležnost našim slovenskim kulturnim ustvarjalcem. Vstopnine ni.
*
Predsednik slovenske vlade g. Andrej Marinc je bil v četrtek, 21. nov., na obisku v Chicagu. SNIP J mu je priredila v Slovenskem centru v Cicem večerjo. Predsednik slovenske vlade se je sestal tudi z vodilnimi poslovnimi krogi v mestu.
*
Veselo slovensko silvestrovanje pripravlja Slovenski radijski kluib v veliki svetoštefanski dvorani. Letos obeta, tako pravijo, biti nekaj posebnega. Kuhinjo je prevzela znana slovenska kuharica Mrs. Žibert. Za $10 boste lahko dobili okusno večerjo s trojnim mesom in prikuho, zraven pa še stekleničko šampanjca. Igral bo orkester g. Janeza Arka.
smo govore, j “Fovšija”, pravijo, je kranjska
Slovenci imamo več
pregovo-
rov o starosti. “Večina starih ljudi okrog 70 let postane kot otroci sedmih let.” “Stari norci so bolj nori’kot mladi.” “Ljube-ben ne ve za leta.” “Kadar se star panj vname, najsibo dela-
Za bolj varčne motorje
WASHINGTON, D.C. — Čeprav uradno ne marajo priznati, so vendar avtomobilski industriji namignili, da bo zvezna vlada popustila nekaj v svojih zahtevah po “čistih” avtomohil-skih motorjih, da bodo ti hitrejše in lažje dosegli večjo uspešnost.
Potreba po varčevanju . gaso-Ima sili v naglo uvajanje boljših avtemobilskih motorjev. Do leta 1980 naj
povedano. Zbrali ki so jih imeli pripravljene j lastnost. Morda splošno sloven-fantje.iz okoliških župnij. Dr. ska! Pa tudi Hrvatov se drži, pa Jeraj je po maši. in pridigi te go-: še kako! Ko zasledujem hrvaške vore prebral s — prižnice. Brca v nos režimu in okrajnemu glavarju Makarju. Po maši smo se zbrali na velikem vrtu gostilne pri Sandeju. Fantje so’ navdušeno peli slovenske pesmi, tudi “Hej Slovenci”, ki je bila prepovedana. Orožnikov je bilo toliko, kakor da smo sami razbojniki. Pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah je bilo spet prepovedano zborovanje. Govoril je g.
Marko Kranjc v cerkvi o krščanski vzgoji mladine. Po pridigi je prišel v zakristijo sam o-krajni glavar Makar (pol Srb, pol Hrvat) in sporočil, da je zborovanje zunaj cerkve prepovedano. Glavni govornik naj bi bil spet jaz. Niti tega mi niso dovolili povedati, da je zborovanje zabranjeno. Marka Kranjca je okrajno glavarstvo kaznovale z globo 500 dinarjev. Fantje pa so spet navdušeno peli ‘Hej Slovenci’. Da ni manjkalo, orožni-štva, je razumljivo. Saj smo bili vsi ‘protidržavni elementi’. (Dalje.)
'V	'	*
Poglejmo naj prvo, kaj je bilo novega v naši slovenski okolici.
Ko je bil avstrijski kancler Kreisky na obisku vWashingto-nu, je Slovenski radijski klub poslal predsedniku Fordu sledečo brzojavko: “Predsednik Gerald Ford, Bela hiša, Washington, D.C. Dragi g. predsednik!
Ob obisku avstrijskega kanclerja Vas vljudno prosimo za Vašo pozornost k vprašanju, ki izredno zanima Amerikance slovenskega porekla. Prosimo Vas, da opozorite g. Kreiskega na ob-' veznestij katere je sprejela Avstrija kot sopodpisnica mirovne pogodbe leta 1954, ki jamči polne in osnovne pravice slovenske narodne manjšine, živeče na Koroškem v Avstriji. Zadnjih 20 let tamkajšnji Slovenci trpijo j resno ekonomsko in kulturno zapostavljanje in se bojijo priznati svojo narodnost v strahu, da ne dobijo službe, ter se bojijo priznati svoje narodno poreklo v avstrijskem popisu prebivalstva. Združene države imajo moralno in pravno dolžnost storiti poizvedbe v tem pogledu in ukreniti potrebne korake kot sopodpisnik omenjene pogodbe,
Z odličnim spoštovanjem, Ludvik A. Leskovar, predsednik.
Slovensko-ameriški Radio Klub.
W. Cermak Rd., Chicago,
2032
m.’
-	v	bi bila njihova u-	Vsako leto je	v Muzeju	za
vec ali kongresman, ga	ne	usta- j	cmkovitost večja za 40%.	Naj-	znanost in industrijo prikaz	bo*
V1 v Aiegcvcm hotenju-	nihče	— j	man.i naj bi napravil vsak	avto J	žičnih narodnih	običajev iz	raz-
razen policije.”	<	20 milj na galon gasolina! '	nih delov sveta.	Doslej smo	bili
liste, vidim, da kaj radi zabavljajo čez Slovence, ki da žive na račun Hrvatov. Pravijo, tako sem bral v “Danici”, da je slovenska luka Koper “spomenik hrvatskega suženjstva”. Dalje: “Ko se Hrvatska prazni in propada, raste Slovenija.” — Ali so Slovenci tega krivi? Privoščimo Hrvatom, da dosežejo svoj narodni cilj Svobodna Hrvaška drsava, tudi naš cilj je enak — svobodna, suverena Slovenska država. Čemu torej takšna nevoščljivost od strani Hrvatov. Če bi bili z njimi v skupni državi, bi se nam ne godilo dobro po načelu:	Velike ribe žrejo
manjše. .Več strpnosti in razumevanja!
*
Katoliški škof iz Peorije, Ill.; O’Rourke, ki je bil umeščen za škofa 1. 1971, je prodal 22-sobno ' škofijsko rezidenco in zgradil manjšo 5-sobno hišo z vrtom. Sam kuha, sam pere perilo, sam vrtnari. Živi med revnimi, med črnci in belci. V praksi je pokazal, kako si zamišlja apostolat Cerkve: “Oznanjevanje evangelija v preproščini.” Tako je o njem napisal Daily News 19. okt. t. 1.
*
Pred 3600 leti je napisal neki egiptovski zdravnik na papirus: “Ljudje preveč jedo. Živijo pa samo od čertine tistega, kar pojedo, od treh četrtin žive zdravniki ...”
m
Tudi železniška nesreča. “Si že videl kdaj kako železniško nesrečo?” “Kaj videl,” odgovori žvižgcvec, “celo doživel sem jo. Nedavno sem se peljal s svojim dekletom in njenim očetom z vlakom. V nekem tunelu, ko je bila tema, sem pomotoma poljubil namesto dekleta — njenega očeta!”
*
Ena iz Slovenije. — Veste, da pri nas poje vsak prebivalec povprečno le 2.6 kg rib, na Norveškem pa kar 37 kg. — Kako pa naj jih več pojemo, ko pa nam vse sproti pocrkajo... (Iz Pavliha.)
m
Vsem prav lep pozdrav in prihodnji teden spet na — svidenje, ako Bog da.
“Toti Stajerc”
Največji mostovi
V ZDA je pet največjih mostov po sledeči vrsti:	Golden
Gate, Mackinac Straits, George Washington, Tacoma Narrows in San Francisco-Oakland.
'VMH.-Kisrva nowOVIJNA DECEMBER 3, 1974
SH4 DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Zvezni minister ; silo in vseljevanje Robert An-dras ni zadovoljen ,z uporabo denarja za podpiranje brezposelnih. Po njegovem bi bilo veliko modrejše ta denar uporabiti istočasno, ko služi podpiranju brezposelnih, tudi za vežbanje teh v novih poklicih, kjer so možnosti za redno delo boljše. Tako bi brezposelni po določenem času lahko dobili drugo delovno mesto, če bi ne bilo možnosti vrnitve na staro.
Minister se je sestal pretekli teden z ministri pokrajinskih vlad za socialno skrbstvo, da bi razpravljali o novem načinu podpiranja brezposelnih. Pri tem po všem sodeč ni imel dovolj jasnega in podrobnega načrta, zato na sestanku ni prišlo do nobenih sklepov.
delovno lastnega boljša od prejšnjih o-peracij, ko so bolnikovo srce odstranili. Če vsajeno srce odpove, ima bolnik še vedno možnost rabe lastnega, četudi bolnega, poleg tega pa pri novem načinu ni pritiska na pljuča, ki je posebno nevaren pri nadomestitvi lastnega srca s tujim.
*
V Torontu je prišlo pretekli teden do velikega požara na glavni pošti, pri čemer je bilo u-ničeno precej pošte. Zaradi škode, ki jo je napravil požar, so poštni promet omejili na tej pošti začasno na izključno pošto prvega razreda. Ko so gasili o-menjeni požar, so odkrili, da je bil podtaknjen ogenj na neki drugi pošti, kar je vzbudilo sum, da je bil tudi prvi požar podtaknjen.
Slovenci so se odločili proti Avsiriji
za povezavo z drugimi južnimi Slovani
TORONTO, Ont. — Ameriški avtor I. J. Lederer, ki je napisal znanstveno razpravo o u-stvarjanju Jugoslavije in razbitju Avstrije, omenja, da so bili dogodki okoli 29. oktobra v Sloveniji revolucionaren akt.
Poglejmo sedaj okoliščine, ki so tedaj vladale v Sloveniji, Avstriji in zapadnem, angio-sak-sonskem svetu.
4. oktobra je cesar Karel zaprosil za premirje z zavezniki (ZDA, Anglijo, Francijo ter Italijo) in obljubil, da bo organiziral podonavsko federacijo. Za-padni zavezniki niso hoteli razbiti Habsburške monarhije — zakaj ?
Dejstvo je, da je bila ta država dobro urejena in posrečena gospodarska enota. Ravno tako Ford Motor Co. of Canada je je tudi tedanja Slovenija delala pretekli teden zmanjšal cene za I videz germanske dežele, nove Pinto avtomobile za $150 Spomnimo se, kako lepo je o-pri vozu ali za 4.4%. '	j pisal Ruda Jurčec v prvem, delu
*	| svojih spominov svoje prvo po-
Guverner narodne banke Ka-!tovanje v Ljubljano. Ta zadnja na'nade Gerald Bouey je zadnji te-Iga je iznenadila s slovenskim ' den v Winnipegu dejal, da zni-; videzom, dočim so dejala vsa
Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je nagel in občutljiv človek. Ko je zadnjič konservativni poslanec iz Alberte Harvie	Andre izrekel nekaj
besedi, ki	jih je bilo	mogoče
smatrati kot oseben napad predsednika vlade, ga je ta na-gnal s “pasjim sinom”. To je'žanje obrestne mere v zadnjem 1 štajerska in koroška mesta nem-vzbudilo v	parlamentu	hudo ne-	času	ne	pomeni,	da	je Bank	of	ški	videz.	Ta	vtis	ni	imel	samo
jevoljo in	predsednik	vlade je	Canada	opustila	svoj napor	za	Ruda	Jurčeč,	ampak	tudi	ostali
Poslal poslancu T. Andreju pis- omejitev inflacije. To je še ved- obiskovalci.
ftieno opravičilo, ki ga je ta spre- no cilj in banka se drži omejevanja obtoka denarja v skladu z rastjo gospodarstva.
Jel, četudi je bilo nekako pogojno. Andre je dejal, da ga je njegova mati, ki jo je Trudeau s svojimi besedami žalil, učila °likanosti in vljudnosti in on je "- olikan.
*
Rušilec St. Laurent kanadske vojne mornarice je bil izločen iz službe in je na poti za staro železo. Z njega so že preje pobrali vso opremo, da so jo namestili na ostalih treh rušilcih tega razreda. Napovedujejo1, da bode v kratkem poslali na isto pot še dva rušilca, zadnjega pa uporabili za nekako šolsko ladjo.
'Norveška in Sovjetska zveza se Pogovarjata o razmejitvi v Ba-rentsovem morju, kjer sodijo, da Se pod morskim dnom skrivajo obsežnejša ležišča olja. Gre za blizu 60,000 kvadratnih milj, ki Jih smatrajo Norvežani za del svojih voda, Sovjeti pa to ospo-ravajo. Sovjetska zveza bi rada dobila večje pravice tudi na o-točju Spitzbergi, ki so po mednarodnem dogovoru norveški.
*
Skupni pridelek pšenice je za °koli 13.5% manjši od lanskega. Kanada je pridelala letos le 522.5 milijonov mernikov pšenice.
*
V letošnjem letu se je pokvarilo v skladiščih Kanadske a-gencije za predajo jajc okoli 28 Tilijonov jajc. Zadnji teden je agencija objavila, da bo imela Prihodnje leto okoli 90 milijonov jajc preko domače potrošnje, pa dodala, da ve, kaj bo z njimi počela.
*
Danci so slabe volje, ko raste Število nezaposlenih. Zadnji teden se jih je napotilo okoli ’'’S,000 pred vladno palačo v Ko-Penhagenu in so zahtevali odstop predsednika vlade Paula Kardinga. Zahtevo. podpirajo socialni demokrati, socialistična djudska stranka in komunisti.
Velika Britanija ima namen tanjšati izdatke; za oborožene sde, ko je v finančnih težavah. Predvsem bodo omejili izdatke Za enote, ki so nameščene izven domačega ozemlja. Računajo, da bodo skupni stroški za oboro-Zene sile letos omejeni na 8.28 bilijonov dolarjev.
Direktor Mednarodnega monetarnega sklada je opozoril, da bodo imele države, ki uvažajo olje, prihodnje leto skupno okoli 65 bilijonov dolarjev primanjkljaja.
*
Večje število senatorjev in kongrešnikov je pozvalo predsednika Forda, naj skuša na svojem sestanku s predsednikom kanadske vlade Trudeau jem ta teden doseči opustitev napovedanih omejitev uvoza olja iz Kanade v ZDA.
«
Armadni tajnik ZDA je pretekli teden objavil, da sestavljajo armado ZDA prvič po 34 letih znova zopet sami prostovoljni. Zadnj-i vojni obvezniki so bili namreč tedaj puščeni iz vojaške službe.
*
Palestinska osvobodilna organizacija je prijela pretekli teden v Libanonu in drugod skupno 26 oseb, ki so osumljene sodelovanja pri pripravljanju u-grabitve potniškega letala britanske letalske družbe -v Du-1 baiu. Ugrabljeno letalo se je pretekli teden predalo v Tunisu, ko je tamkajšnja vlada obljubila ugrabiteljem, da jih ne bo izročila Palestinski osvobodilni organizaciji. Nobena od arabskih držav ni bila pripravljena ugrabitelje sprejeti in jim nuditi politično zatočišče. PLO je označila ugrabitelje za “izdajalce” in “plačance” Iraka, ki so letalo ugrabili in enega njenih potnikov umorili, da bi škodovali ugledu PLO v svetu.
*
Kanadski trgovci z nepremičninami in graditelji domov sodijo, da bodo cene hiš v Kanadi tekom leta 1975 porastle za okoli 10%.
«
Kanadske oborožene sile so naročile 100,000 zimskih kap za svoje vojake. Pri tem so so zmotile in kape so za dve številki premajhne za povprečnega kanadskega vojaka. Spravili so jih v skladišče za slučaj, če se kanadskim vojakom “glave zmanjšajo”.
Srbski diplomat, ki je služil na Dunaju pred prvo svetovno vojno, mi je omenil, da je hodil na počitnice v Rogaško Slatino. Ta je dajala popoln nemški videz, celo natakarice so bile Avstrijke, le pospravlj alke sob so bile Slovenke in še te so se bale govoriti slovensko. Srbi so bili zelo skeptični, če bodo kdaj uspeli doseči združitev s Slovenijo. Posebno zato, ker niso imeli od takratne carske Rusije nobene pomoči in razumevanja za to.
Takoj po ustanovitvi Jugoslo-venskega kluba je srbski ambasador v Rusiji zaprosil ruskega zunanjega ministra, da podpre slovenske želje za vključitev v Jugoslavijo. Ob tej priliki mu je dejal ruski zunanji minister: “Za Slovence se ruske čete ne bodo borile niti pol ure.”
Ameriška revija Travel je objavila marca 1973 članek “Jugoslavia’s Alpine Paradise”; na več mestih omenja člankar, da je Slovenija bolj podobna Av-
striji kot ostali Jugoslaviji, kako je ves ambijent avstrijski.
Kristus ni prišel na svet, da bi prinesel mir, ki je na poko-jl pališču. To ni bila njegova ideja o miru. Kar je on pojmoval kot mir, je mir duha in tega se doseže z borbo proti zlu, proti zlorabam oblastnikov in bogatašev.
kako imajo slovenska mesta tev-j Zato je energično in brezobzir-tonski izraz itd. Zanimivo je, da no izgnal verižnike iz templja.
NI BILA PRIPRAVLJENA — Tako je obrazložila svoje duševno stanje Margaret Truden u. mlada žena predsednika kanadske vlade, ko so jo novinarji spraševali o njenem zdravju. Javno življenje, ki ji ohranja le malo možnosti za samoto, mir in nemoteno lastno zanimanje, ji je povzročilo več težav, kot
jo
Požar povzročil hudo škodo
Po podatkih zavarovalnic so , -	,
Dr. C. Barnard je dejal, da; napravili požarji leta 1957 Ame- j iih ie “nepripravljena” pričaka-presaditev srca ob ohranitvi Ukancem bilijon dolarjev škode. vaia.
ameriški pisatelj dobi ta vtis po več kot pol stoletja Jugoslavije.
Zato se je uprl farizejem, zato je protestiral proti zlorabam, ki
Zamislimo si sedaj, kakšen vtis šo obstojale v tedanji judovski
družbi, skratka Jezus Kristus je bil upornik, naj večji upornik v
je imela Slovenija še pod staro Avstrijo. Brez dvoma, da je izglodala avstrijska in zato so jo hoteli zavezniki potisniti v Podonavsko federacijo. Prav zato je bilo potrebno veliko dejanje, revolucij onaren akt, da so se ti računi prekrižali in se je Slovenija osvobodila. To je bil 29. oktober.
Ko je Wilson zvedel, da so Slovenci in Hrvati kot en mož za izstop iz Avstrije ^in so zato pripravljeni žrtvovati svoje življenje, je šele pristal na razbitje Avstrije.
29. oktobra je naj večja prelomnica v slovenskem življenju. To je krona več kot 1000 let slovenskega uporništva. Od Ljudevita Posavskega tja do Matija Gubca in tolminskih puntarij.
,	. . v, v,	plača v združenem delu .
zgodovini človeštva.	.	..	,	, .	. ,	. ,	,
^	v.	..	, ,	| Pravim, da bi nekateri kmet-
On nas uci s svojim zgledom,1 .	’ v ,. ,	,
da se še naprej borimo proti zlo-:	mo§ 1 T aceva i rez pose
rabam in krivicam, ki se gode jnih tezfv tak prispevek, vendar
po celem svetu, končno on nas uči, da se upremo starim moralam, starim navadam, in prenovimo človeka. Brez novega in boljšega reda na svetu, pa naj ga sugerira kdor koli hoče: Marx, Mao-tsetung ali predsednik ZDA.
Upajmo, da bi slovenski narod vztrajal pri svoji uporni tradiciji in se ne bo vdal konformističnemu materializmu. S tem. da bo ohranil upornost in pripravljenost za žrtve, bo dobro pripravljen, da se en dan osvobodi komunistične diktature, ki ga sedaj tlači.
P. K.
Bled čaka na nov Park hotel
Park hotel je znan starim in novim obiskovalcem Bleda, saj je bil dolga leta živahno središče tujskega prometa. Počasi je Ljubljane, zastarel in odločili so se zgraditi novega. Denar je na razpolago, toda naravovarnostna. presoja instituta Jožefa Štefana je prišla do zaključka, da hotel ne spada
lini Kolpe. Tla so se majala tudi v Črnomlju, ’ vendar kake večje škode ni bilo. Središče potresa naj bi bilo v dolini reke Kolpe, 80 kilometrov južno od
T_ v .	«	,	, na sedanje mesto, četudi je ur-
Koncmo je en punt ’ uspel. banistični načrt to predvideL In.
Glavno vlogo pn tem najveejem'	^ pravi) da je	^
Trboveljski godbeniki prvi na svetu
Delavska godba iz Trbovelj je osvojila na svetovnem prvenstvu amaterskih godb na Nizozemskem prvo nagrado in posebno priznanje kot najboljša
puntu	J e imela	Slovenska	ijud-; odmakniti od neposredne	bliži-' godba iz inozemstva. Tako so si
s	a	stranka	m	vsa	slovenska; ne jezera zaradi ohranjevanja1 Pridobile naslov najboljše ama-
njegove čistoče in boljše	mož- terske Sodbe na svetu. Takega
nosti odvajanja odplake.	uspeha ni dosegla na mednarod-
S to razsodbo instituta	Jožef n^b tekmovanjih še nobena slo-
Štefan je ves urbanistični načrt venska godba.
Bleda postavljen na glavo, četudi je star komaj dobri dve leti.
Treba bo novih proučevanj in
katoliška skupnost, toda ta dej stva današnji vodniki v Sloveniji zanikajo in omalovažujejo, vendar brez tega velikega “punta” oni ne bi bili danes na oblasti.
Poljaki in Čehi so prišli do svojih držav predvsem zaradi močne emigracije, ki so jo imeli v ZDA. Njim je bila svoboda izposlovana od zunanjih sil, Slovenci in bratje Hrvati smo si jo priborili.
Zanimivo je, kako se zgodovina ponavlja. Tudi po drugi svetovni vojni je bil komunizem Poljakom in Čehom navržen, v Sloveniji in1 Jugoslaviji je prišel na oblast v veliki meri zaradi svoje moči. Ob neki priliki-sem se o tem razgovarjal s španskim katoliškim voditeljem La Razom. Smatral je, da je ta lokalna incijativa za dobre (29. oktober) ali slabe (komunistična revolucija) politične poteze brez dvoma znak bolj zrelega naroda, ki ve, kaj hoče, dela za svoje cilje, je discipliniran in milijenkrat žrtvuje vse, prav vse, za dosego teh ciljev. To so bistvene karakteristike za narod, brqz njih ni naroda, ampak samo ljudstvo. To zadnje do velike mere postajajo sedanji ruski sateliti.
Letos je bilo 400 let od upora Matije Gubca in bi ga morali tudi mi emigranti malo lepše proslaviti, saj nam je on nakazal pot do 29. oktobra.
Zanimivo je, kako so bile ravno slovenske obrambne pokra-
študentski list — Bilten
Namenjen je vernim študen-
iskanj rešitev, ki bodo v vseh o- tom izhaja že četrto leto. Z in-
zirih sprejemljive.
Napačen cilj
Lovska družina iz Dubrave
formativnimi in duhovnimi članki povezuje vsa občestva vernih študentov v Sloveniji. Prek njega utripa novi duh
pri Št. Lenartu v Slovenskih go-1 mladine ? vseŠa svveta: duh m°-
litve, dela za boljši svet, odprtosti, uveljavljanja enakosti med
lovci" i 1judmi in ljubezni do vseh. Povezuje jih s koncilom mladih in osvešča v njihovem duhovnem
ricah je priredila v začetku novembra lov na zajce, ki so se ga udeležili tudi italijanski Eden od teh je ponesreči ustrelil in zadel s šibrami mariborskega lovca Štefana Duha, ki so ga precej hudo ranjenega odpeljal v mariborsko bolnišnico. Ši-bre je dobil v vrat, obraz m če-Uo.
Nova tovorna letalska zveza s Zuerichom
Po dogovoru s Swissair in JAT so vzpostavili tovorno letalsko zvezo med letališčem na Brniku in Zuerichom v Švici. Enkrat na teden leti letalo DC-9 s tovorom v Zuerich. Sposobno je ponesti do 25 ton, med tem ko so preje rabili za to zvezo mala letala, sposobna ponesti le dve toni tovora.
Bomba v prostorih Heimatdiensta v Celovcu
V prostorih deželnega vodstva Heimatdiensta v Celovcu
- ,	,	je eksplodirala 10. novembra
jme cesto bolj uporne, kot cen-.	,	...
tralna Kranjska. Znani so upo-l “	Je povzroclla
ri Korošcev vzhodne Štajerske1 f	na sami stavbi m
- -	■	- -	... luui na sosednjih, kjer so popo-
kale šipe. Vodja te nemške šovi-
z Gubcem in pa stalni “punti” po naravi upornih Tolmincev. Neki kmet iz Tolminskih hribov mi je dejal: “Če nisi upornik in velika trma v naravi, sploh ne moreš živeti v tolminskih hribih.”
Kaj naj dane,s mislimo ob tej slovenski karakteristiki — upornosti. Ali naj jo pospešujemo ali naj se jo sramujemo? Ali je konformizem, ki je tako razširjen v zapadnem svetu in katerega tudi komunisti pospešujejo tam, kjer sb oni na oblasti, moralna in pametna rešitev za modernega človeka?
Letos poleti sem bil z družino v Španiji. Slišal sem več odličnih pridig, eno v katedrali Toledo, eno v Manzanares v Nori Kastiliji in dve v Torre del Mar blizu Malage. Vse so bile slične in so ostro kritizirale' konfromizem.
nistične organizacije dr. Feld-ner je osumil za napad “slovenske ekstremiste”, četudi oblasti niso našle nobenih sledi in nimajo niti nobenih osumljencev.
Ni izključeno, da So nemški nacionalisti bombo sami namestili, da bi lahko z njo obdolžili Slovence, ki so jim s svojimi zahtevami po narodnostnih pra-\dcah boleč trn v peti. Bombni napad bi lahko postavil Slovence v slabo luč tudi pred tujo javnosto, ki sedaj na koroško nemštvo gleda z negodovanjem zaradi zatiranja slovenske manjšine.
SEN. EDWARD M. KENNEDY Potres V dolini Kolpe je bil zadnji čas na Portugal-Ljubljanski potresni observa- skem in v Izraelu, kjer je govo-torij je 13. novembra zjutraj za- ril z državnimi vodniki o njiho-beležil potres 5. in 3. stopnje na w/t željah v odnosih do ZDA in območju Metlike ih dalje v do-f h zvezi s tem dajta razne izjave.
življenju.
Kmetske pokojnine
Lani je bilo živahno zanimanje kmetov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To zanimanje je močno splahnelo takoj pa sklenitvi pogodbe med zadružno zvezo in skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS, ki je bila podpisana že spomladi.
Dosedaj še ni nobenih prijav, morda prav zaradi klavzule, da se lahko zavarujejo le kmetje, ki ustvarjajo v kooperaciji s kmetijsko in gozdno skupnostjo najmanj tolikšen “osebni dohodek”, kot je po samoupravnem sporazumu najnižja delavska
prijav še ni. V kmetijskih organizacijah pravijo, da se kmetje kooperanti ne odločajo za vpis, ker je pogodba, ki določa za vpis', premalo natančna, nadrobnejših navodil pa ni.
‘ Novo mesto v antiki ’
V veliki dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu so v oktobru imeli razstavo “Novo mesto v antiki”. Na tej razstavi so prikazali zadnje, naj novejše najdbe iz številnih rimskih grobov, ki so lani in letos odkrili na Beletovem vrtu ob Ljubljanski cesti. Tu je bilo najdenih nad 100 grobov. Narodni muzej iz Ljubljane je posodil še nekaj izkopanin iz najdb pred prvo svetovno vojno.
Rezultati novih izkopavanj so bili izredno bogati in razstava predstavlja celotno antično dediščino, ki zajema čas od leta 33 pred Kr. pa do 4. stoletja po Kristusu. Po velikem številu grobov in po razmeroma bogatem inventarju se da sklepati, da je bila rimska naselbina dokaj močna pa tudi premožna. Toda arheologi do sedaj še niso mogli ugotoviti, kje je naselbina stala niti njenega imena.
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič.
MALI OGLASI
ZENA
bi rada dobila v najem hišo za sebe okrog 6. sob v St. Clairski naselbini, garaža in dvorišče. Kličite po 1. uri popoldan 431-6950.
-(194)
Dog lost
Lost - Alaskan Husky dog by name of “Shang”. White and black. Reward, 391-3544.
-(194)
DOG LOST
Male German shepherd, 8 mos. old, black & white lost on Addison Rd. Tuesday morning about 8 am. He answers to name of “Baby”. Reward. Please call 881-4189 on 1055 Addison Rd. i .	-(198)
For rent
5 rooms on E. 76 St., near Donald Ave. Call 521-7762 or 226-1024 nl - 1!	'	-(197)
Help wanted Male or Female
JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(X)
j	Help Wanited
f HOUSEKEEPER. Three to five days per week. Live in or'out. Call Mrs. Davis. 795-0564. ________________ -(195)
HOUSEKEEPER
Live in, to care for invalid wife and two teen age children. Excellent suburban location. References. For interview call 523-1890.
(194)
BARTENDER WANTED or couple manager, to manage bar at the Slovenian Workingman’s Home, 15335 Waterloo Rd. Prefer Sloveniafn. Call 481-5378
(x)
Porter
Light Duties
Age no factor, dependable and conscientious. Meals and uniform furnished. No week ends or Holidays. Apply 8:30 a.m. to 11 a.m.
COLONNADE CAFETERIA 1801 East 9th Street Lower Level Investment Plaza Bldg.
Ask for Mr. Marcinick
J,L. j	(196).
L .
. ..‘xA, DKCEMBF.R 19T4

Nihče ne da še dolgo potem glasu iz sebe.
Končno pride iz ust Miletu, pa tiho, kakor da misli:
"Nekdo sanja o zmaju in blodnji krščanov; drugi o moči in cesarjevanju; naš mali Konstantin pa sanja o Sofiji, kar pomeni modrost. Sedemletno dete, pa o modrosti! Ni, kakor so drugi otroci.
Ko ga je povila gospa mati, ga je dala dojilji, naj ga doji; toda dete se nikakor ni hotelo dotakniti prsi druge žene kakor prsi materinih; kakor da se že od vsega početka trudi za sveto čistost.
Po rojstvu malega Konstantina se dogovorita pobožna starša, da bosta poslej živela deviško življenje; in resnično živita krepostno kakor brat in sestra do današnjega dne sedem let. S tem otrokom je stopila v pobožno hišo drungariosa Leva svetost/’
Miletu beseda zastane, zakaj zavedel se je, da ni prav, te misli razodevati tu pred krčmarjem! Sram ga je in nagla zgine. Zunaj pa sije noč, prepolna mesečine in svežosti.
“Le pod zvezdnim stropom, v bohotno cvetočem vrtnem gaju se sme o tem premišljevati,” si je govoril Mile, “pa v cerkvi, ko gledaš sliko svete Device, ki z razprostrtimi rokami in k nebu obrnjenimi dlanmi kaže v višave. ... To je Hagija Sofija, sveta Modrost!”'
SLIKE
“Po bistrem razumu je prekosil deček vse svoje tovariše.” (2 sv. C., knj. III.)
V Solunu med leti 835 in 839.
“Častiti menih src! Oče Epi-fanij!” se je razveselil mali Konstantin in potekel po marmornih stopnicah na vrt; zakaj starček Epifanij je prihajal vedno skozi vrtna vrata in ostajal v gaju.
Deček je vedel, da bo častiti menih prišel, saj ga je že čakal vrh stopnic. A prihajal je oče Epifanij k otrokom blagorodnega drungariosa Leva vsak teden, in sicer že nekaj let, odkar je pač začel učiti slikati Metoda, nato pa po vrsti vse njegove brate. Tokrat pa je prihajal častiti učitelj slikanja prvikrat k Konstantinu, da začne prav z njim, sedmim in najmlajšim otrokom
gospoda Leva.
Razumni deček je že tudi to vedel, kako se bo pouk začel. Vsega tega se je naučil od starejših bratov; toda doslej je moral pred njimi molčati, zakaj ni še prišel njegov čas.
Menih Epifanij nosi pod roko v platno zavitih osemnajst deščic iz različnega lesa. Razložil bo te dešččice po kameniti mizi v drevoredu in vsako po vrsti krenil s prstom, pogladil z dlanjo, povohal in dihnil vanjo, ko da jo poljublja, in bo rekel novemu učencu:
“Govori, dete, za menoj besedo za besedo: Deščica iz ebenovine najboljša podlaga za sliko. Njej so najbližji: javor in gaber, jesen in zraven platana.”
Starček je govoreč štel zloge in pri prvih petih stopicah udarjal s palcem po členkih kazalca, a v zadnji stopici, s kazalcem po [palcu. To pesmico so znali že ' zdavnaj vsi otroci v hiši in pri j sosedovih ter jo deklamirali, skakajoč po eni nogi:
“Deščica iz ebenovine — najboljša podlaga za sliko.
Njej so najbližji: javor in gaber, jesen in zraven platana.
Dobri so brest in bukev pa prav tako hrastova veja.
Sem lahko štejemo oreh in hruško pa domači kostanj.
Smolaste deske so slabše pa tudi smreke in jele.
Najslabše so: jelša in prežgi, topola pa obvodna vrba.”
Hiša blagorodnega drungariosa Leva, dvorišče, hodniki in sobe so tlakovani in obloženi s sivim marmorjem, vsi stebri v atriju so — temnozelen kamen. Pohištvo in okrasje, vse iz medi. Podzglavniki so kožnati, preproge in zavese dragocena temna tkanina. Služabniki so strumni vojščaki. Tisti, ki prihajajo sem, prinašajo prošnje. Gostje so ugledni dostojanstveniki Solema. Tu se govori s šepetom: vprašuje, odgovarja in zahvaljuje se po nekih predpisanih grških izrekih in naslovih.
V drevoredu pa je polno svetlobe, pisanosti in veselja. Tu je vrtnar, dobričina Mile. V drevoredu so zaradi Mileta zmerom
slovenski govori. Tu je tudi častiti menih Epifanij prevel svoje grško ime in se izdal, da mu je ime Slavko.
Slikanje se je vršilo v drevoredu, a zraven učitelja in učencev so se zbrali zmerom vsi otroci.
Ko je bil Metod še deček, so vsi njegovi manjši bratci nanizali noske in velike oči okrog deščice, na katero je slikal: gledali so brez sape ter občudovali velikega brata ... Tako so pričakali, da jim je oče Epifanij dal vsakemu suho smokvico, ker so bili pridni in pametni... Oče in mati bi se bržkone hudovala, da čakajo njuni otroci na smokve, ki jih je dobri redovnik nosil v globokem žepu svoje halje za revne otroke — toda potomci
blagorodnega Leva niso med sadjem, v srebrnih skledah na očetovi mizi nikoli našli tako vabljivih suhih smokev, ki bi malce dišale po kadilu, vosku in barvah; in ki bi bile natrošene z drobtinicami blagoslovljenega kruha, ki ga častiti Epifanij prav tako nosi s seboj.
Zdaj ko ima Metod že osemnajst let, a najmlajši, Konstantin, devet, se dečki in deklice zbirajo v perivoju okrog časti-
tega slikarja; zakaj radi ga poslušajo, ko jim pripoveduje svoje doživljaje, ki tudi diše po kadilu in barvah in kakor da so napojeni z blagoslovljeno vodo...
(Dalje prihodnjič)
Cene se umirile
Ljubljansko “Delo” poroča, da so se cene v Slovenji nekaj u-mirile v oktobru, da pa so za 46% večje, kot so bile pred enim letom.

BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE!
%

V BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DRAGEGA MOŽA IN BRATA
JANEZA JAKLIČ
ki nas je za vedno zapustil
Spočij se v zemlji tuji, sin nezabni - mož in bratec saj križ nam govori, da vid’mo se nad zvezdami.
Žalujoči:
ROZI — žena Sestra ANA PETRIČ z družino v Clevelandu, sestre in brat z družino v Evropi.
Cleveland, O. 3. decembra 1974.
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBE ŽENE
AGNES (roj) TURK
ki je preminula 3. decembra 1973
Eno leto je že minilo, odkar si mene zapustila.
Kje je moja ljuba žena, kje je tvoji mili obraz, in kje je tvoja skrbna roka, ki je skrbela za nas.
Žalujoči ostali:
Frank, soprog,
Edward, brat,
Mary Bortnick, Jean Turk, sestre Nečaki in nečakinje Ostalo sorodstvo Cleveland, O. 3. decembra 1974.
Save money
and time this
Christmas!
Call 361-4088
NOW!
personal Season’s Greetings Ad in the super Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 13. Personal ads are only; $3 each, 2 columns by 1 inch.
Ad will include words: Merry Christmas and Happy New’ Year” plus your name and address.
Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service-^ OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., American Home. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
_____________________________________KUPON__________________’_________________________________:
Ameriška Domovina 6117 Si. Glair Ave.
Cleveland, Ohio 44103	*
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
i
Ime ..............................;...................................................
cesta :f..............................................................;...............
mesto in država....:.................................................................. j
Za to darilo pošiljam znesek $........... j
Moja ime je ....................................... ,	/	!
" .........7..............7
Moj naslov je ........ ...................................7.........
mesto in država .......... ... ...i.............................
i_m ■ ■ ■tt~ —
POSNETKI JUŽNE RUSIJE — Gornja slika kaže planinski pašnik stropi ovc na vznožjih Kavkaza v Južni Rusiji, slika na levi spo daj ribiča, ob potoku na istem področju, le nižje v ravnini, slika na desni spodaj pa Rusinjo, ko po starem prinaša vodo za gospodinjstvo z bližnjega potoka.
(7 Ce ue boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič i! 5; in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domo- [i
f	. !|
lit vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo in j.

i!
a stroške* Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno. [ * *
Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična številka bo izšla 13. decembra.
Se priporočamo in hvala v naprej!
AMERIŠKA DOMOVINA
Naznanilo društvenim tajnikom
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases* menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
i
GROMOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 SL Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103

; \ Moj stari naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
i
< » « k < >
::
JI j!
j I
l!
‘ »
« * ; ► j! <! :: | -| i
j y
j.
«*
] ► j!
!!
< ► y p
< > j >
«I < ►
| ►
i:
'»
j *
< ►
;»
; ►.
ii
< ►
; *
«!
J ►
;!
;)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago SL, Joliet, HI. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo ŠL 172, Tel. 941-0014 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo SL 226, TeL 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland