Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izfki ja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Teleloni uredništva: dnevna služba 20S0 — nočna 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 na inseratc; .Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011 Praga-Dunaj 24.79: Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299j Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku Kakav v prvih časih krščanstva Vera Cruz, avgusta 1031. Po odstopu krutega Calesa si je Mehika oddahnila. Nekaj časa ni bilo slišati o nobenem pobijanju katoličanov. Šele pred nekaj tedni je dekret polkovnika Tejeda, guvernerja v mestu Vera Cruz, povzročil novo nevarnost za preganjanje. Proti katoličanom so se začeli bojevati vsi »zapriseženi sovražniki klerikalcev«. Posebno delavni so takoimenovani narodni framasoni, 1 lelujejo tajno in imajo precej svojih privržencev med oficirji. Izmed njihovih sedanjih voditeljev je najbolj znan verakruški guverner polkovnik Tejeda, strasten zatiralec katoličanov, zlasti pa duhovnikov. V njegovi provinci se je začelo ponovno teptanje cerkvene svobode. Nevarnost je, da bo ta kolikor toliko krajevni pojav zanetil znova splošen požar. Že ni dvoma, da je Calesova vrnitev v vlado (postavljen je za finančnega diklatorja v Mehiki) zopet poostrila odnošaje med Cerkvijo in državo. Verakruška mestna uprava je tako že celo desetletje pod močnim komunističnim vplivom ter dela vse po moskovskem zgledu in v moskovskem duhu. Ni nobenega dvoma, da je bil spričo takega guvernerja katol. cerkvi v tej državici napovedan odkrit boj. Ko je bil pred letom sklenjen s Cerkvijo mir, je novoizvoljeni prezident razglasil vsej deželi svobodo vero in vesti. V Vera Cruzu pa je ostalo med cerkvijo in državo vojno stanje, kajti odloki osrednje vlade v posameznih zveznih državicah niso veljavni brez neposrednega privoljenja tam-Kajšnje vlade. Polkovnik Tejeda je začel boj z zloglasnim svojim -vdekretomr, po katerem naj bi bil v njegovi provinc.iji na vsakih 100.000 prebivalcev samo en duhovnik, ki bi skrbel za bogoslužje. Neki duhovnik je ta krajevni zakon s pritožbo predložil Najvišjemu sodnemu tribunalu, ka-'eri se je izrekel zoper ta zakon, češ da je proti zasebni svobodi; duhovski stan jo — kakor vsi drugi — določen poklic, ki ga torej juridično ni mogoče omejevali pri razvoju in delu. — Toda državni parlament je ta zakon kljub temu potrdil in celo sklenil, naj se pošlje soglasno ponvalno priznanje polkovniku Tejcdi. škof mesta Jalapa, Guisar, je poslal vera-kruškemu guvernerju protest radi znanih pobojev duhovnikov. Nekateri duhovniki se sploh ne smejo več pokazati v javnosti, škof je guvernerju ponudil svoje življenje, samo da se ne bi več lalje preganjali katoličani in prelivala kri duhovnikov. — Škofu Guisarju so ponovno sporočili, da je iz verakruške oblasti bilo izgnanih zopet sedem duhovnikov. Kako se je to zgodilo, je škofu povsem neznano. Pravlako ni dobil na svoj protest od guvernerja nobenega odgovora. Po ulicah mesta Vera Cruz patrulirajo vojaki. Na gubernalorjev ukaz so povsod izdani razglasi, da se mora po novem zakonu v najkrajšem času število duhovnikov v vsej državici Vera Cruz reducirati na 13. »Ne maram pritožb, nikogar ne dolžim, le odločno protestiram, da bi se višja mehiška duhovščina dolžila sokrivde pri zadnjih napadih na guvernerja Tejedo. Obdolževanje duhovščine pri tem je pretirano nespametno in ni vredno niti besede zagovarjanja, če ne bi te obdolžitve povzročil sam guverner Tejeda v svojem poročilu senatu.« lako je napisal apostolski legat za Mehiko, nadškof Ruiz y Florez. Kakor znano, je Tejeda vložil pri zveznem senatu pritožbo, da se zarotujejo proti njemu in da so v te zarote zamotani zlasti višji katoliški duhovniki. Nadškof je izjavil, da bo v najkrajšem času poslal prošnjo, da bi se izboljšali verski zakoni tako, da bi bila zabranjena protikatoliška propaganda v vseh zveznih državicah Mehike. — Apostolski legat je poslal spomenico mehiškemu prezidentu Rubio. Prosjl je prezidenta, naj bi se resno zavzel za žalostni položaj katoličanov v državici Vera Cruz, kajti ta državica krši ^godbo, ki jo je cerkev sklenila z vlado. V mesto Mehiko Je prispelo 15 duhovnikov iz verakruške državice, kjer so se začela preganjanja katoliške cerkve. Med njimi je duhovnik Rosa, ki se je na neverjeten način izvil in ubežal morilcem v neki cerkvi v Vera Cruzu, kjer je bil en duhovnik ubit. drugi pa ranjen. Rosa je rekel da niso pustili v mestih Vera Cruzu in Jalapa nobenega duhovnika več. Iz drugih velikih mest te državice pa so se du' ovniki nli sami umaknili, da si rešijo življenje, ali pa so jih s silo pregnali. Nekateri pa so vendar še ostali ler se skrivajo med zvestimi verniki. Do sedaj se se stanje katoliške cerkve v verakruški zvezni državici nI nič zboljšalo. Katoliški duhovniki se posamezno in skupno obračajo na sodišča, krajevna in državna. Ne pri teh, ne pri onih ne morejo dobiti pomoči proti guvernerju Tejedi. Sodišče se brani vmešavati se v državne zadeve prvič zato, ker ti duhovniki — po njegovem mnenju — ne zastopajo vseh katoličanov v državi, in pa zato, ker omenjeni zakon zu zmanjšanje števila duhovnikov sodišču do sedaj še ni bil predložen. Po guvernerjevem ukazu 6e morajo vsi mestni predstojniki avlorltativno izreči, ali je v njih mestih potreben sploh le eden duhovnik. Kakor znano, je mehiška Cerkev ločena od države. Cerkev se ne vmešava v državne zadeve, temveč izvršuje izključno samo svoje sveto poslanstvo. Država pa se zelo veliko zanima zn cerkvene zadeve, išče taksnih in drugačnih pretvez ter povzroča nepotrebna nesporazumljenjfi in spore. Oster nastop madžarske opozicije Odločna zahteva po svobodi tiska in besede Budimpešta, 9. sept. ž. Neodvisna stranka malih posestnikov je imela včeraj velike skupščine v |irov'inci. Na teb skupščinah so govorili voditelji slranke. Vsi govorniki so zahtevali svobodo, tajno pravico glasovanja, ukinitev cenzure iu tiskovno svobodo. Voditelj stranke Denyaes ie jkiv-daril, da se ne sme nikdar j>ozabiti, kar je Bethle-nova vlada počenjala na Madžarskem skozi dolgih deset let. Nekdo mora biti odgovoren za to delo vlade! Potreben je nov režim in nov parlamen', ker sedanje stanje ni rezultat svobodne narodne vlade. Sedanje stanje je izraz sile in terorja in s kundaki se ne more večno vladati. Bo!'šf fina tčrai po!o£es v Nemčiji Berlin, 9. septembra. AA. Nemška državna banka ima 41.3 odstotkov pokritja v zlatu ;n devizah medtem ko je to pokritje prejšnji teden znašalo le 39.3 odstotka. Težko gospodarsko stanje Budimpešta, 9. septembra, ž. Madjarsko gospodarstvo sc nahaja v kritičnem položaju. Madjarska danes ne more nikjer plasirati svojih izdelkov, radi česar so cene poljskim proizvodom padle že na polovico onega, kar se je računalo pred žetvijo. Ustanovljen je eksportni sindikat, ki ima edini pravico prodajati pšenico. Kijub temu pa niti sindikat ne more prodreti s prodajo. Avstrija je sicer sklenila pogodbo z Madjarsko, pa je Romunija oku. pirala ves avstrijski trg, radi česar je ta pogodba danes le na papirju. Tudi Italija je napolnila svoje zaloge z ruskimi proizvodi, radi česar so bile njene obljube, da bo Madarska lahko plasirala svoje proizvode na italijanski trg, zgolj tolažba. Tudi druge države so si nabavile pšenico iz raznih dru- gih držav tako, da Madjarska ne ve, kaj naj začne z zalogami, med tem ko njeno gospodarstvo propada. Budimpešta. 9. sept. ž. V madjarskem političnem življenju se z največjim zanimanjem pričakuje rešitev Zveze narodov na spomenico madjarske delegacije. Kot znano, je v otvoritveni skupščini Zveze narodov predala madjarska delegacija spomenico, v kateri poziva, da se določi komisija, ki naj bi prišla na Madjarsko, da prouči na licu mesta gospodarsko stanje. Madjarska je zaprosila za 250 milijonov pengo posojila od Zveze narodov. Madjarski listi se obširno bavijo z vprašanje« tega posojila. -Reggel« trdi, da Madjarska namerava sprejeti posojilo od Zveze naTodov in je svojo spomenico tudi v tem cilju predložila. Madjarska noče, da se ponovno zgodi, da bi morala ustaviti plačila in uvesti kake izredne ukrepe- V Ženevi govorijo Vsi pred'a$a o razorožitev, a nihčs nima nogama začeli Ženeva, 9. sept. tg. Na današnji dopoldanski seji Zveze narodov so bili vloženi nekateri protesti proti evropski uniji. Tako sta vložila proteste delegata Indije in Kanade. Posebno se jc pritoževal indski delegat, da bi utegnil nameravani razvoj Evrope privesti do tega, da bi se Evropa zavila sama v sebe v zaključeno regionalno stranko. Kanadski delegat je prijavil celo izrecni pridržek glede evropske zunanje trgovine, ker je Kanada kot velika eksportna dežela v trgovinski politiki prav posebno navezana na Evropo. V ostalem pa je naglašal izredno važnost razorožitve. Po važnosti tega vprašanja bo javnost ocenjevala delo Zveze narodov, četudi bi bilo njeno delo sicer koristno. Sedaj jc zares podanih zadosti varnosti, tako da se lahko začne z razorožitvijo. Na koncu seje je govoril še zunanji minister Ghika, da je Romunija pripravljena, skleniti pogodbe z vsemi državami. — Jutri ho najbrže govoril Briand, neposredno po govoru nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa. Ženeva, 9. sept. tg. Izvršni odbor mednarodne ženske lige za mir je včeraj na svojem zborovanju v Ženevi sprejel sklep, s katerim poživlja državnike na 12. zasedanju Zveze narodov, da morajo vsekakor vztrajati na datumu 2. februarja 1932, ki jc bil določen za začetek svetovne razoro-žitvene konference. Ženske smatrajo, da bi bila psihologična posledica, če bi se datum konference zopet zavlekel, za narode, ki so itak že vznemirjeni, neznosna, in bi prišla Zveza narodov radi tega ob svoj kredit, česar bi ne mogla zopet popraviti. Ženeva, 9. sept. tg. V dosedanji debati se še noben govornik ni prijavil, da odgovori na včerajšnje predloge italijanskega zun. ministra Grandija. Navzlic temu pa bo seveda debata o njegovih predlogih zelo živahna, toda delegacije malih ev- ropskih in drugih izvenevropskih držav čakajo na to, da se bodo najprej izjavile evropske velesile. Italijanska delegacija pa zaenkrat nima namena, da bi Grandiievo pobudo izpremenila v formalni predlog. Vendar ni izključeno, da Italijani ne bi vložili posebnega predloga v smislu Grandijevih izvajanj v tretji komisiji. Fašizem se otepa izolacije Pariz. 9. septembra, tg. Francoski listi komentirajo Grandijev govor v Zvezi narodov in opozarjajo na razliko stališč v obeh državah. >Pe-tit Parisien- objavlja, da bo ludi Briand v prihodnjih dneh pokazal, da ni nobenega nasprotja glede splošnega sodelovanja, ki ga je predlagal Grandi, in med pristaši evropske unije, temveč da se obe stališči med seboj jKipolnjujeta, tako ila je mogoče zenačenje francoske in italijanske leze. Matin-izjavlja. da hoče Grandi s svojim govorom spraviti fašizem iz izolacije. Kar se tiče podrobnosti, je predlog za oboroževalno premirje v času razoro-žitvene konference zadel na nezaupanje in se odklanja. Dalje se tudi navaja, da je proti fašističnim nazorom, če se razsodišče podredi varnosti. »Exoelsior. pa navaja, da je mogoče premirje glede vojske na suhem in zračnih sil. Echo de Pariš« smatra, da je Grandijev govor samo enostaven poskus, da se Italija zenafti z Anglijo in Ameriko, ker dobro ve, da Francija ne more sprejeti italijanskih predlogov. Desničarski listi ostro odklanjajo Grandijev govor. Newyork. 9. septembra, tg. Mehiška vlada je sprejela povabilo za vstop v Zvezo narodov, potrebno pa je. da vstop ofieielno potrdi še mehiški senat. Angleži zavidajo Francijo F/nnci a ijjrn raJi no vlogo v Evropi — Zlate gremafe Pariz, 9. sept. Na velik odpor traneoskegn nacionalističnega tiska je naletel članek, ki ga je priobčil lodonski list >Sunday Referee- o francoski zunanji politiki. V članku, ki nosi naslov Evropa v zlatem objemu? se ves uspeh sedanje francoske politike v Srednji Evropi pripisuje izključno njeni finančni polit iki. to je njenim zalogam zlata. Londonski list piše namreč, da ni Francija dobila vojne leta 1918.. temveč leta 1931. Po izbruhu finančnih kriz v Nemčiji iu na Angleškem je Francija postala gospednjoia sila v Evropi. Njenega sedanjega položaja z mednarodnega vidika ne smemo pripisovati vztrajni diplomaciji ali spretnemu manevru velike armade, temveS predvsem sili njenega notranjega finančnega sestava. Francoska diplomacija v Evropi najde vedno kritje z zlatom. Inned vseh velesil se nahaja edino Francija v položaju, da lahko posoja denar, in s svojo finančno pomočjo drugim državam, za katero je stavila politične pogoje. se je posrečilo zrušiti rasne politične gru-pacije v Evropi, ki so delovale bodisi proti njej sami ali proti njenim zaveznikom. Prisilila je Madjarsko, da je opustila opozicijo proti Mali an-tanti, ter Avstrijo in Nemčijo, da sta se odpove- V verakruški oblasti so tri škofije s tremi škofi. Vsi ti so odločno sklenili, da se na noben način ne uklonijo željam brezbožnega guvernerja. Njegove želje pa so: odstraniti vse duhovnike ter pustili en milijon in nekoliko sto tisoč katoličanov brez duhovnih voditeljev, tako da bi jim bilo nemogoče izvrševati svoje verske dolžnosti. Vsi škofje so ukazali svojim duhovnikom, naj se na noben način ne tidajo tej novi tiraniji, brez ozira za vsakogar. Ce bi ne bilo mogoče opravljati sv. maše in drugih cerkvenih opravil, morajo duhovniki vse lo pod pokorščino izvrševati tajno, podobno, kakor v prvih letih krščanstva, ko so se vršila krvava preganjanja kristjanov. V ta namen so škofje poslali duhovnikom in vernikom jmstir-ska jrisina. Pozivajo jih. naj molijo predvsem za preganjavee. da bodo ti uvideli, da deloio veliko krivico s preganjanjem Cerkva. dali medsebojni carinski zvezi. Vse lo se je zgodilo v enem mesecu, medtem ko je bila Anglija radi linaučne krize povsem odsotna z evropskega jiozorišča. Francosko topništvo je z zlatimi izstrelki uničilo revanžne načrte proti mirovnim jiogodbam. Ta mednarodna drama se bo zaključila, ko bo Francija dovolila veliko posojilo Nemčiji pod pogojem, da ta prizna stanje, ki ga je ustvarila versajska pogodba. -Journal des Debats ironično vprašuje angleški konservativni list. kako da se mu zdi tako čudno, da si francoska diplomacija odpira pot z zlatom, ko mu mora biti vendar znano, da Anglija že zdavnaj lo prakticira. Romunska vlada v agoniji Bukarešt, 9. sept. ž. V romunskem političnem življenju se pričakuje vsak dan demisija Jorgove vlade, ki se nahaja v agoniji. Verjetno je, da bo novo vlado sestavil Argetoianu, ki se smatra za finančnega reformatorja Romunije. Vlada bo ostala po Jorgovi demisiji v glavnem ista, spremenile se bodo Ic tri osebe. Finančni minister bo imel še v teku tega tedna konferenco s šefi političnih strank. Miklas - kandidat krščanskih socialcev Dunaj, 9. sept. tg. Vodstvo krščanske socialne stranke je danes sklenilo, da kandidira sedanjega zveznega predsednika prof. Miklasa pri bodočih volitvah dne 18. oktobra za aopetnega zveznega predsednika. Po splošnem mnenju je pričakovati, da bodo Velenemci na to kandidaturo pristali, dočim bo Landbund ugovarjal radi stališča Miklasa po padcu Schobrovega kabineta lanske jeseni, ko js Miklas pod pritiskom desničarskih politikov imenoval heiinvvehrovaki kabinet Vaugoin-Seipel-Slarhemberg in potem razpustil narodni svet. ne da bi mu bi) svoj kabinet po "turom običaju predstavil. Po aretaciji Bovontja Rim, 9. septembra, ž. Policija v Genovi je izdala poročilo, v katerem trdi, da je po aretaciji ranjenega Bovonija izvršenih še nekaj aretacij. Preiskava je ugotovila, da je Bovoni imel mnogo pomočnikov pri svoji zločinski akciji ler da je bit emisar antifašistične koncentracije v Parizu. Bovoni in njegovi pomočniki so izvršili mnogo atentatov v Italiji izmed katerih je pripisati tudi atentate v Bologni, Turinu in Genovi tej družbi. Preiskava je nadalje ugotovila, da so bili pripravljeni še mnogi drugi atentati v raznih mestih Italije. Med drugimi je bila aretirana tudi Bovonijevn ljubica balerina Greta Lache. Rovoni je prišel danes k zavesti in je bil takoj zaslišan. V leni poročilu se trdi nadalje, da sta Bovoni in njegova ljubica priznala, da sta stala v zvezi z anlifašistično koncentracijo v Parizu, kakor tudi. da so pripravljali nove atentate. Fašistični tisk zahteva, da se legi. tirnim antifnšistična koncentracija v Parizu in poziva francosko vlado, da oove gostoljubnost italijanski fašistični emigraciji. Kampanja fašističnega tiska je zelo ostra. Na čelu le kampanje stoji Giornale dMtalia . ki obtožuje vse voditelje antifašistične emigracije, da jo teroristi in iločim-i prve vrste. Edison nevarno bolan Newyork, u. sept. ž. Zdravstveno -tanje Edi-sona, ' je kot znano v zadnjem času postal težko bolan, se je zopet poslabšalo. Edison boluje na sladkorni bolezni in ledvicah. Zadnje dni jc bolezen postala prav resna in se radi visoke starosti — Edison je star 84 let — pričakuje najhujše. Frane, mmislri ne pojdejo v Berlin? Berlin. 9. septembra. Po likvidaciji carinske zveze z Avstrijo, ki se je izvršila v Ženevi, z izjavami dr. Curtiusa, dr. Schobra, se je vnela med nemškim ti.skom huda polemika o zunanji politiki dr. Curtiusa. Posebno hitlerjanski in nacionalistični tisk je navalil vso silo proti zunanjemu ministru, ki ga dolži vprav izdajstva radi njegovega |>opuščanja napram Franciji. Toda desničarski tisk ne napada saino Curtiusa, temveč zahteva kratkomalo odstop celokupne Rriiningove vlade. Značilno je. da Cartiusnvo politiko desavuira celo časopisje centruma. Tako trdi »Germania«. da je bila nemška zunanja politika pri izvedbi sicer zdrave nemško-avstrijske carinske zveze brezdvomno pogrešim. Osrednje glasilo centruma meče s tem krivdo na Curtiusa. ki bi ga najbrže centrum rad žrtvoval samo, da se lahko Briining vzdrži na vladi. Pa ludi v nemški ljudski stranki, kateri pripada dr. Curtius. so se pojavili glasovi, ki zahtevajo, da moro dr. Curtius iz svojega neuspeha glede carinske zveze izvajati posledice in odstopiti kol zunanji minister. V zvezo z bližnjim odstopom dr. Curtiusa se spravlja pol državnega tajnika BUIovva v Ženevo, kamor je ta tuje odšel zato, da poroča Curliusu o novem položaju, ki je nastal v Nemčiji ' vsled iv|i)oveo teh novih zapetljojih postal tudi obisk francoskih ministrov Lavala iu Brianda v Berlinu problematičen. Iz Pariza /c prihajajo ic sti, da Imsta morala Briand iu Laval radi novega položaja bržkone zopet odložiti svoj obisk, ki je bil določen ia dan 26. septembra. Iz Jmnco-kih diplomatskih krogov v Berlinu ie baje pariška »la da prejela svarilo, naj osreči francoskim in nemškim državnikom v Ženevi razčistiti ozračje med obema državama. V lej zvezi je zbudil veliko pozornost članek . Oernumie . v katerem BrOningovo glasil«, očita Franciji, da odurno izrablja svojo finančno moč in zahlevu («1 držav, ki jim daje posojila, tudi politična jamstva, ki spravljajo te v popolno od visnost ml Francije. To je 7.0|>et on znak. da je po litlčno ozračje med Francijo in Nemčijo zopet ska-ljeno in da je še daleč čas do sporazuma med njima. Demonstracije brezposelnih na Angleškem Narodna vlada Ima večino I .urnimi. 0. sept. AA. Na Bahhvinov predlog Je spodnja zbornica s-Jenilo posvetiti ves svoj čas razen ene ure dnevno razpravi o vladnih zakonskih načrlib /a štej njo in uvedbo novih davkov. Časo-p sje je siilošuo zelo zadovoljno / prvim dnevom li-ulanientnrne seje. meni pa. d« so splošne volitve neizogibne in da se hodu rsile najbrže zo meseca oktobru. Kazen ministrov delavske stranke je samo pel delavskih poslancev glasovalo za vlado. Pred vvestminstersku palačo so so vršile burne de-ii" nstrarije tisofev komunistov, ki jih jo pa policija razgrnila. Politični krogi se sedal vprašujejo, da-li ie postal MacDonald pristaš zaščitnih carin. Po njegovem snočnjeni govoru izgleda, da so jo nagnil k protekcijonistični gospodarski poliliki. I,mulcu. 0. sept. Ig. Na današnji seji angleške poslanske zbornice je dobil kabinet ViucDunnld-Paldvviii-Saniuol drugo zmago s !V08 proti 21o glasovom. Sprejel je bil namreč vladni predlog, da se odpravi privilegij posameznih poslancev, d« sinejo Maša zadvšnica za bazoviške žrtve se vrši v Ljubljani v nedeljo v novi šišenski cerkvi ob 10.80 dopoldne. Akademska omJadlna. t-'ranče Štele: L iubljanski rožovž Predavanje pri otvoritvi prenovljenega rotovža dne 8. sept. 1931 Tudi Zveza narodov šteds Ženeva. 9. sept. A A. Komisi ja 7,vcze narodov jo sklenila, da se zaradi sedanje svetovne krize ne bodo vršile nobene slavnosti o priliki zasedanja skupščine Zveze narodov, kakor je bilo to doslej \ navadi. , Pred odhodom v Moskvo je imel Iatvinov dolg ratgovor s francoskim trgovinskim ministrom u prekinjeni« franeosko-ruskih trgovinskih pogajanj. Poročajo. da je Litvinov kategorično zahteval, naj Francija dovoli Nemčiji večje kredite. Francija kupuje angleške premogovnike London. 9. sept. AA. V tukajšnjih gospodarskih krogih je izzvala precejšnjo senzacijo vest, da je francoski sindikat Iropll v Južnem \Vnlesu tri premogovnike in da se pogajn za nakup še dveh drugih premogovnikov. Imenovani premogovniki dajejo znameniti \valešlti premog brez dima, ki je v rabi po vsem svetu. Nemški dri. zbor sklican Hitler se je skesal Berlin. 9. sept. tg. Dne 13. oktobra se sestane vnovič nemški državni zbor, Delničarska opozicija. io je nemški imeiunalei in narodni socialisti «e hodu zopet udeleževali poslov državnega zbora. K temu so se odločili zato. ker so njihove politične demonstracije listale brez uspeha. Cerkev obsodila Hitlerja llcrlin. 9. sept. AA. Ker jo nastal zarodi prepovedi cerkvenega pokopa nekega narodnega socialističnega poslanca med cerkvijo in narodnimi socialisti hud spor. je niiiiilski škof objavil poslanico. kjer je obrazložil vzroke, ki so povzročili to prepoved. Škof poudarja. dn politični program narodno socialistične stranke vsebuje ideje, ki so popolnoma nasprotne cerkvenim naukom, tako da Je prepovedano vsakemu pravemu katoliku biti člttn tc stranke pod kaznijo, da izgubi pravico do prejemanja svelili zakramentov. Volilvf ie ohlobra porabljati petek za vlaganje lako zvunili privatnih zakonskih predlogov. Za ta predlog je glasovali! tudi Moslevjtivn skupina, ki je včeraj glasovula v opozicijo. Dalje je bil brez poimenskega glasovanja sprejel predlog, ki ga Je vložil MacDonald sum, du se vlado pooblasti, da sme eksekutivniin polom izdati izvršilne odredbo za varčevanje v novem proračunu. Drugo glasovanje je na dnevnem redu v petek in bo predvidoma povzročilo bojno glasovali je. Brlstol, 9. sepl. tg. Množice brezposelnih so danes napadle zborovalo? d vname hotela Victo-ria , v katerih zboruje kongres delavskih strokovnih organizacij. Brezposelni so se zbrali na trgu pied palačo iu so v neopaženem trenutku vdrli v dvorano s klici: Morate nas poslušati! Nastal je boj. v katerem je bilo vho oseb hudo ranjenih. Le z. velikim trudom se Je policiji končno posrečilo izgnali demonstrante, Češki protest radihmeliavBerlina Praga, 9. sept. Ig. Češkoslovaški poslanik v Berlinu je protestiral v nemškem zunanjem ministrstvu proti nemški odredbi, da se mora Uporabljati v Nemči ji samo domači hmelj, tuko du morajo nemške pivovarne namesto žateskega hmelja kupovali samo bavarski hmelj. S tem je praktično popolnoma onemogočen izvoz češkega hmelja v NemČlju. Nemški odgovor bo podan pismeno. Drag kruh v Belgradu Belgrad, 9. sept. 1. Zaradi podražitev cen kruhu od strani belgrajskih pekov jc Delavska zbornica poslala mestni občini belgravski sledeči predlog, ki ga prinaša današnja Pravda : Od 8. t. m. je poskočila cena kruhu za 1 Din po kg odn. po kosu. V isti višini kot belemu in polbelemu, je poskočila ceha tudi črnemu kruhu. Ta tako huda podražitev kruha za celih 35 oz, 40';,) je zelo ležko zadela gospodarsko slabo in z družino obremenjeno delavstvo in belgrajsko prebivalstvo, kateremu jc kruh glavna življenjska hrana. Čeravno so vzroki podražitve kruha globlji in ležijo v zvezi z gospodarskimi razmerami v naši državi, moramo vendar smatrali, da je taka podražitev kruha vseeno prevelika, in da bi pri podrobni kalkulaciji prišlo do zaključka, da bi celic kruhu vendar bile lahko nižje. Nadaljne določbe g"ede pšan. ce Belgrad, 9. septembra. AA. Privilegirana ;ik-cijska družba za izvoz poljedelskih pridelkov iz Jugoslavije poroča: Naročniki pšenico so iolŽni, da pri naročilih iišeiilce predlože potrdilo svoje davčne uprave, da so davek poravnali. Kot enotna moka se smatra moka, ki je gre 80 k tc na 100 kg pšenice. Irgovski mlini ne smejo sprejemati od pridelovalcev pšenice nn skladišče. Nasprotno pa smejo milni na merico sprejemati pšenico na skladišče, vendar morajo voditi posebne knjigo n t Mil in pošiljali poročila družbi. Mlini na merice nc sinejo »prejemati i!,'-ivr (iišura) v denarju, nego samo v pšenici. Vsi mlini brez razlike, trgovski ili mlini na merice, morajo zahtevali od Privilegirati1) družbe za izvoz poljedelskih pridelkov kralj'Vlilo Jugoslavije knjige in obrazce, ki jlll bodo dobili po nabavili coni in ki jih morajo Izpolnim-:- JK^latl družbi. Otroški vrtec v St. Vidu Belgrad, 9. septembra. A A. Na predlog brnin dravske banovine je s sklepom prosvetnega ministra dovoljena ustanovitev državnega otroškeg.i vrtca na osnovni šoli v št. Vidu v ljubljanskem okraju. (Jspeh jesenske razstave IIO.OOO obiskovalcev Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega j velesejma predstavlja zelo |K)srečeno nadaljevanje j dela te važne usiahove. Prireditev je obsegala ]>o-leg industrijskega, obrtnega in trgovskega tlela velesejma še sledeče specljalne razstave: Tujskoprometno razstavo; razstavo slovenskih me*'; kmetijsko razstavo Vseh panog; hialjensko ra*«lavo; razstavo Novodobno gospodinjstvo : razstavo pohištva, stanovanjske, hotelske In eortit-n'ške opreme. Tiijtknpromrlnn MtttMc je bila prva te vrste v na«; državi, pestra in zanimiva ler ie imela za vsakega obiskovalca kaj privlačnega. Naše tu.i.-ko-prmtv i no in planinsko organizaci jo .«•> pokazale -viiic delo v pretekli dobi. pn tudi uspehe svojega delovanju. CM lične -o bile tudi razstave poštne uprave. Ji iranska plovldbe in aerokluba Ljubljana . Pc^ebni oddelek v tej razstavi je tvorilo go-stllnlčorstvo in hotelirstvo, kjer se je pokazalo, akšni morajo biti posebno na-i (rfldeželskl boleli ■n g. -tilne. da bo imel j .-t v resnici tudi udobno bivanje mod nami. t rohlitva nam je dokazala nov velik napredek našo pohištvene Industrij'.:. ttnfelavtjalel so z izredno ckusnostjo prikazali vse od priprjsle spalnice do htksurijoZliega salona. Poltišlvo ie izdelano (»o načrtih priznanih naših pohiSIvunlh arhitektov in nam nudi garancijo modernizacijo in -olidncsli tudi na iom polju. I ndutlriitk-, ubrlni in trnovski del velesejmu ie poslovno d «bro zaključil. Predvsem je bila živahna kupčija v razlilo sezljskih pi-edmelth. dalje zelo dobra v gospodarskih strojih, strojih težko industrijo in kovinskih predmetih, pohištvu, preprogah, klavirjih, harmonikah, radionparnllh, tapetništvu. pleteninah, čipkah, krznu, bižuleriji, parfu-meriji. živilski industriji, raznih predmetih dnevne |>oral>o. -sj orlnih predmetih iu praktičnih novost ili. Obiskovalcev ]c bilo nad 110.000, 0d leii o',: inozomcev, predvsem iz Avstrije, Italije, Nemčije, dalje Poljske, Francije, Anglije iti Orčije. V.* Sedaj po zaključku jesenske prireditve je prav in ias, du se spomnimo \soli onih požrtvovalnih delavcev, ki s svojim dolgotrajnim In težkim delom iirijiomoKli, da je jesenska prireditev velesejma lako lepo uspela. Imenoma moramo omenili. da so sodelovali pri organizaciji celo razstavo: Tujskoprottielnn razstava gg. dr. Mani. prul. 12. Jnre. | k." I župan. dr. Ilrilej, ravn. Velikonja. ve stavrnler F. Krape*, la.inik Peteln Anton, dr. 1'lc-«, ravn. Pinlar, dr. Touzes zu ikjšIiio raze lavo, za mariborsko ra/stovo ing. Černe, za arangement luj-skoproineliic raz -lave ing. Culk, za razstavo meslu Ljubljana iiig. arh. Spincič. Kmetijska: Predsednik V. Hohrmatr. ingt. Lah. Mlekarska: tajnik. Bonko. revizor Itožoi, trgovec A. VcrbIČ. (.ebelnrska: pn, lesor Vorbic. ZclonjadaCska: načelnik Hlrokelj, viš-. sadni iiadz»)r«ik llumek. Vinarska: ing. Zupančič. tajnik Kafol, višji klctarskl nadzornik v |>ok. (rombač. Perutninafska: ga. Čerilo, predsednik Klemeni ič, predsednik seleke. oddelka Sehor. Kun-čerc;.ka: gg. Iludftlef. Mejač, lioziiinn. Iligijonska: ravnatelj dr. Pire. Novodobno gospodinjstvo: gospo: Kraigher. Oovckar, Krollii, l.apajnc. Obrtna: vodju Brozovlč. Prav pa nr bi bilo, f o no poudarimo velikega organizfltorlčtieffa dela. ki ga vrši velesujmsk« uprava s predsednikom Bonačeni na čelu, kateremu poniaga najbolj ravn. dr. Dular, Vsem moramo bili hvaležni za prireditev tako lope razstave. XII. ljubiianski mednarodni vzorčili volese-jem se vrši od 4. do 13. junija 1932. Rotovž je po slari tradiciji, segajoči'do prvih 1 početkov sodobnih mest v pozuoni srednj. in veku nazaj, simbol meščanske samouprave in samozavesti: on je reprezentativni in dejanski sedež mestne uprave. Rotovž je ponos meščanov vsakega ' mesta lil zalo liuJi arhitektonski odlikovan pred I vsemi drugimi stavbami mesta. Trndicijonalui nje- ! gov z.nak je stolp. Ko danes Ljubljana slovesno otvarjo svoj te- ! nieljilo prenovljeni rotovž, ne bo odveč, če se zamislimo nekoliko v njegovo zgodovino. Po našem dosedanjem znanju jo. sedanja mestna hiša tretje rotovžko poslopje v Ljubljani. Prvi njen prednik je bil sezidan po Valvazorju leta 1297, kar se skl-da precej z oslalimi, po iistinnli raztresenimi zgodovinskimi podatki o postanku ljubljanskih meščanskih pravic. Po Valvazorju je stal lin Starem trgu, tam, kjer je bila o Valvazor-jevem č.isu mestna krušna kamra, Brotkammer. — Zal se doslej ni posrečilo ugotoviti njenega položaja. Porast Ljubljane i/, ozkega okvira Starega ln Novega trga po dcsaein bregu Ljubljanico proli prastari cerkvi sv. Nikolaja, ki je bila sredi 15. stoletja puvzdigiijpun v čast stolnice nove ljubljanske škofijo, jo povzročil, da so se meščani odločili preložili roSova nu drugo mesto. Izbrali so njegov sedanji prostor na Mestnem trgu. Ta prostor je bil takrat še nezazidan, in se je za njim pod hribom nahajal kamenolom, ki gu pogosto omenjajo nrhi-valni viri. Preložitev rotovža na lo mesto je imela za arhitektonsko Ljubljano v žim j;oslodjco, ker se je ob naslovitvi lin novi rotovž. mi konec Starega trga ali takozvano Traneo in ' sv. Nikolaja sistematično izgrr.dil sedanji >.: • ti;j v arhitektonsko najučinkovitejši del stare ihijane. Ta novi rotovž so sezidali I. 1484. Vztrajal je do 5. aprila 1717, ko so ga podrli, da napravijo proslor sedanjemu. Iz njegove zgodovine nam ni veliko znanega. Satrio to vemo, da so ga sredi Iti. stoletja prenavljali. Zdi se, da je šlo v prvi vrsti za neke vrste preuredbo v takrat modernem renesanskeni slogu, dočim je bila stavba iz leta 1484. postavljena nedvomno še v čistem gotskem slogu. Poročilo o naročilu kamenitih stebrov, por-lalov in oken ler Valvazorjeva slika v Ehre des Tlerzogtums Krain, ki ji manjka v zunanjščini vsaka sled prvotne gotske arhitekture, govore za tako prezidavo. Če bi nam ne bil duhovno močno razgibani čas baroka, ki jo povzročil st vbo sedanjega rotovža, obranil natančnejših poročil o njegovem predniku, bi o njem ne vedeli dosti več ko o prvem rolovžu nu Starem trgu. Valvazorju, Delničarju, ili nekemu neznancu, ki je. mogoče tudi Dolničar, vse-uakor pa duhovnik, ker namerava izdati svoj v knjižnici semenišča ohranjeni spis Curia Labaeen-sis... z dovoljenjem svojih predstojnikov, se imamo zahvaliti za važne podatke o leni rotovžu. Iz teh poročil izvemo, da jo bil njegov arhitekt ljnb-IJančan 1'eler Bezlaj. ki je spisal ludi teoretičen spis o arirtekturi Studiuni Architekturae civllis. S sli) iami jc lo hišo zunaj, deloma bržkone tudi znotraj okrasil neki Anton Gorici. O slikah se prnvi, da so eelleberrimae ot nb Italis ot alieni-genis laudatissimao — slavne in od Italijanov ter inozomcev močno hvaljene. Sliko na fasadi so predstavljale 12 sibil, med okni je bila naslikana na prestolu sedeča Pravica, obdana od svetovalcev, ob sir;,neb Salomonova sodba in sodba perzijskega kralja Kiuiiblza nad krivičnim sodnikom Sisainne-som, o katerem poroča Ilerodot, da ga je Kambiz za krivično sodbo ukazni živega odred in z njegovo kožo prevleči stol njegovega sina v trajen OpOliltn, naj bo pravičen sodnik. Razeli tega so bile nu zunanjščini naslikano še Zmernost, Previdnost. Srčnost in Modrost. V posvetovalnici je visela slika poslednje sodbe, portreti cesarjev in cesaric in slika Ljubljane. Kakor iz tega spisa razvidimo. jo bil poudarek v slikarski okrasitvi rotovža predvsem na mestnem sodstvu, ki je tvorilo enega najvažnejših meščanskih privilegijev. Razen slik ilpopularna in je veljala neke vrsto s i ni bol Ljubljano In ujeno posebno značilnost. Valv- sor piše o nji: Diese Kva plso .... ________ gibi dom genioiiioni Malin und roiseiideii Hand vverksgesfllen din Wahr- und Kennzoiohen der Slad t Laybach, als \vclcho man zu fi-goii pfloget, Ob sie die ailo Jungfrau bev dom Rnlhausc ge-ktisset'.' ; Pred fosule rotovža na desni, neknko ob sedanjem spomeniku kralja Petru, je bila rešetka, ; lakozvani Nnrienkdtorlo, kjer so ob delavnikih izpostavljali zločince javnemu zasramovanju. Nekoliko daljo tla desni je slal nizek staber, sramotni , steber ali pr.Miger. h kateremu so privezovali oh-| sojene« t-,1 Jlll šibali. Približno na mestu srduijega I Kobbovogii vodnjaka jo sini Neptunov vodiikik', ki i so ga postavili lota lGoo, ln ga je izdelal ljubljanski : kamnosek Oašper Dolmcsinger. Ta vodnjak jo stil j do letu 1752, ko se je umaknil s d'njemu obelisku, | Ohranil pa se nam je na vrtu Del Collove vilo in i smemo upali v interesu starinsko Ljubljano, du so j mu bo prej ali slej našel primeren prostor v starem mestu, kjer bo pomnožil kol tipičen zgodnjc-baroč-nl Spomenik zanimivosti našega mesta. Kakor ?e fz tega popisa vidi, je bil stari ro-iu\v zanimiv objekt, ki pa novemu praktičnemu in estetskemu občutju baročne dobe Valvasorjevega Časa ni več zadostoval. Tej duhovno napredni iu za ljubljansko kulturo velevažni dobi, v kateri je \ alv.lzor izdajal svoje veliko delo o Kranjski, SchOnlebcn pisal svoj letopis, lanez Gregor Dol. niOar zbiral spomenike inesta iu beležil njega /a-j iiiniivosti, v času, ko je ljubljanska inteligenca pri-I pravljala iu leta lOOj ustanovila prvo ljubljansko j učeno družbo, Academia operosorum, se je začel tudi smotreno propagirati sodobni Italijanski umetniški okus. /.e okro g leta 1080. so se vršile živahne razprave o tem. kakšna naj bo nova mestna hiša. Naročili so načrt pri nekem holandskeni knpiicinn, ki pa mnogim ni ugajal in je proti njemu napisal neznanec, mogoče J. O. Dolničar ationitmii spi <-tiria Labacensis Urbis Melropolis Ducatus Car-nioliao, ausgegeben und ver far. t durcli einen treu gesinnteu Patrioten... 1080. Ta neznanec se bori proti holandskcmu načrtu predvsem ker je zasnovan auf altdeutsche Manier in ne na nciiarclii-leklische , kar pomeni, da se zavzema za italijan-•ki baročni slog. Novi rotov/ mora biti prvovrstna stavba, čc bi ga bilo treba tudi več let graditi1 če ne, naj se pa zidanje raje opusti. Dve reči sta v tej zvezi zanimivi: v Ljubljani se tu prvič v literaturi odraza borba dveh estetskih načel, znak, da je bila umetniška izobrazba precej napredovala. Drugo pa je, da imamo tu dokaz, s kako resnostjo in ambicioznostjo so se pripravljali na novo delo. Načrt I iolandca ic bil pokopan. Neznan avtor Cu-rie je sam izdelal zelo zanimiv iu umetniško bogat načrt, ki je tudi propadel. Predlagal je dvonad-stopno stavbo z arkadami. Vsa naj bi bila razkošno poslikana i. alegorijami in historičnimi slikami. Na (usadi naj bi bila poleg slik zopet tradicionalna kipa Adama in Eve. V veliki dvorani na stropu pa apoieoza Ljubljane. Vsled sporov v mestnem svetu se je začetek zidanja zavlekel. Bržkone j'e b o i nuzzijev se omenja v aktih, pa tudi ni bil sprejet in je K. Martinuzzi, stavbenik ljublj. semenišča, zanj dobil odkupnino. Stavbo so poverili domači-n/ Gregoriju Mačku, ki se je izvežbal kot polir liri stavbi nove stolnice in si jc s cerkvenimi stavbami na šmarni gori, Dobrovi in drugod pridobil ime najboljšega domačega stavbenika. Petega aprila 1717 so stari rotovž podrli. Dne 16. aprila 1717 pa je župan Jakob Herendler položit temeljni Kamen za novega. S tem je Ljubljana dobila sedanji magistrat. On nam je dokaz, da je v njem nad prejšnjo nemško ali holandsko severno renesanso premagala definitivno italijanska oblika. Pri novi stavbi gre za čisto reprezentativno, šele v drugi vrsti praktično dvonadstropno zgradbo. V toliko se zdi, da je s svojimi načeli prodrl autor Curie. Zunanjščina je resna, iz težkih kvadrov je sezidana po prejšnjem rotovžu posneta prednja lopa, ki samozavestno stopa naprej i/ osnovne vrste hiš svoje okolice kakor samozavesten meščan, ki se prerine skozi enolično vrsto svojih someščanov in se prepotentno postavi v ospredje. Na fasadi jc bil balkon, ki so ga pa koncem 18. stoletja morali podreti in je bil obnovljen šele po potresu 1895. Služil je deloma istemu namenu kol pojirej pran-ger ali rešetka, ker so na njem izpostavljali na smrt obsojene na senianje dni splošnemu sratno-tenju in jih izročali rablju. Cela notranja veža je tvorila eno samo, proti dvorišču odprto dvorano na slokih stebrih in lokih — veža, ki je po svojem značaju tuja jiolsevenijaškemu klimatičnemu mi-ljeju Ljubljane ter razložljiva samo iz navdušenja za solnčne in zračne arkade italijanskih reprezentativnih poslopij. Obe nadstropji sla imeli na dvorišče odprte arkade. Stene dvorišča pa so bile pokrite s sgrafitnimi dekoracijami. To jc bil edini element, ki bolj pripada srednje evropskemu dekorativnemu lriiljeju kakor značaj ccle stavbe. V prvem nadstropju proti trgu jc bila posvetovalnica, v traktu pod Oradoni pa dvorana, kjer so sc o jiu-stu vršili plesi in druge, tudi gledališke prireditve; zraven, v zadnjem traktu, sta bili tudi sejna in lako zvana biljarditu soba, katero so oddajali za m Koin • i a n tom in podobno, leta 1802. pa celo za predavalnico bogoslovne šole. V drugem nadstropju je bil na strani Irga urad mestnega kamerarja. Koncem IS, stol. je bila stavba že v zelo slabem stanju, lako, da so se bali, da se glavna dvoran podre; zato so podprli pritličje z umesnimi zidovi iu s leni mučili stebriščno vežo. Tudi o potresu 1895 je mestna hiša veliko trpela. To je imelo za j)os!edfco temeljito obnovitev, ki je ustvarila v prednjem delu iz obeh nadstropij eno visoko, sedanjo mestno posvetovalnico. Povojni čas je našel rotovž že zopet v skrajno zapuščenem stanju. Estetski vtis pritličja je bil popolnoma uničen z zazidavami, |)rav tako ž njim skvarjeno dvorišče, sgraliti napol razpadli, ste-brovje razpokano in zvezano / železnimi oklepi, zunanjščina pa odrta in čemerna, tako da se je neenkrat pojavila misel, naj se stari rotovž podere in sezida nov. Hvala Bogu se to ni zgodilo in je zmagalo prepričanje, da jc rotovž eden najlepših arhitektonskih spomenikov mesta ili ga je treba samo zbuditi k novemu življenju. In to vstajenje, gospoda, praznujemo danes. Arhitekt MušiC in slikar Sterilen sta nain rešila ta biser in mu dala, kolikor je to sploh šc mogoče, prvolno obMko. /a Vežo, ki smo jo dobili »' pritličju. nas lahko zavida marsikatero večjo in od Ljubljane pomembnejše mesto severno Alt). Dvorišče je s svojimi sgrafili iiamah zasijalo kol najlepše našega inesta. Tja sc je preselil dvojnik ttok* daiiiega niagistratnega Neptunovega vodnjaku, ilerkulov vodnjak, ki jc tal nekdaj na Starem trgu, kjer je bil postavljen leta 1055, Na podstavku z delfini, ki je mogoče nekdaj pripadal Neotunove-iim vodnjaku, je predstavljen Herkul, ki ubija Geri-jona. Tako je s prenovlleniin rotovžem vstala v našo estetsko zavest zonet ena pOzabllenih imiettrn stare Ljubljane. Herkul ita tem mestu sc mi zdi danes kakor simbol sedanje iiiostue uiiravo. ki jc podobno njemu izčistila dosedailii Augijev hlev magistralnega dvorišča. Predligal bi. naj še s tem vodnjakom obnovi ludi lepi stari latinski na"is. ki je bil po Dohličarju na njem. dokler je stal na Starem trgu. V slovenskem prevodu sc ic li.mh tako-le glasil: Nanij sc brez -krlii čHe vnile! Da se / njo ne nanijcs krvi in smrti, >e iniai zahvaMti junaštvu starotržartov. In da se ne iiapijpš Pozabljivosti, prezirajoč t»koco dobrino, noliloii Horku« lovO gorjačo v vodo, da zairleduft v nrrtvljlci č'sti obraz Resmee, l inono Ljubljano« ki je oh Starem trgli tollkrat i'i ctttnpala I urke. Gospoda, v trli lenih dneh kraljevega tedna je Ljnbliana pokazat;*, da začsnia smotreno C-*ul1' svoje stare vrednote. Pr^novPeni rotovž le ena etana za ponovno osvojitev estetskih kVaMtel s(>i-re Liubljane. Slifinh vrednot sta polna M"illli "l Stari trg, pa tudi Novi trg in trg ored Skoliio, Naj bo novi rotovž zgovorna iiroeaganda zao ic dni pred našimi očim 1 i!o\emu življenju. Kdor se nI zavedal, d,i je l'ršulinska cerkev itaile»iš:i arhitektura Utibl;a-nc, se je o tem gotovo prepričal pri predstavi Slehernika, ko ie I iiibliana dokazala, da s svoj© »ceno ne zaoslaia za svetovno slavno si'zblirško. 'n če kdo ni verjel v estetsko kvaliteto nnšeBelokranjski kotiček- ! 7 none-njein, streljanjem, 7. godbo in peljem in kresovi smo ga pokopali. Pač vesel pogreh! Naj v miru oočival Dnevna kronika Življenje ali denar! Ropar potolkel žrtev na tla ter ji polomil rebra. St. Ilj, o. septembra. N.i praznik, dne t. m. se je vračal okrog pol II /večer Franc Štamfer i/ Selnice oh Muri t/ St. Ilja domov. Ko jc prekoračil železniški tir, jc navalil \/ teme nepoznan moški ter ga s krikom: življenje ali denar boš dni! podrl na tla. Na tleli ležečega jc obdelal s pestmi in nogami ter mu pri. iadel večje rane po obrazu itt inu polomil rebra. Končno mu je izmaknil i/ notranjega žepa v suknji denarnico, v kateri pa jc imel napadeni le malenkostno vsoto denarja. To je sedaj v tem mestu žc drugi roparski napad in lil dvoma, da je bil pri obeh eden in isti storilec. Orožniki imajo že sled. Koledar Četrtek, spoznavalec. • 10 septembra: Nikolaj Toledski, Osebne vesli = - Poroka. Včeraj sta se poročila g. dr, Andrej Malejčič, zdravnik, z gdč, Majdo Kmetovo, oba iz Ljubljane. Priči sta bila gg. dr. Pavel Avra-movič in dr. Milan Perko. Poročil ju je g. .lože Meze na Rakovniku, Ohelo srečel — Poroka. V Mariboru sta se poročila g. dr. Miroslav Dev in gdč. Anica Kac. Obilo sreče! r- Imenovanje. Či. Stanko Masič, tajnik ministrstva za notranje zadeve je imenovan zn svetnika istega ministrstva IV. skupine 2. stopnje. = Odlikovanja. Iz Kamnika: Včeraj, dne 0. t. m. je izročil okr. načelnik g. dr. 1. Ogrin odlikovanja V. razreda Sv. Save okr. šolskemu nadzorniku g. Gustavu Lukižiču. upraviteljici dekl. šole ge. Mariji ({upnikovi ter upravitelju deške šole g. Juliju Ceučiču. Imenovanja v tobačnih tovarnah. Na predlog uprave državnih monopolov sla postavljena v tobačni tovarni v Sarajevu Vojislav SemU, mono-polski pristav 8. skupine v tobačni tovarni v Ljubljani, in Franc Mcncš, pomožni monopolski kontrolor 9. skupine v tobačni tovarni v Ljubljani. Novi grobovi -j- l:inrin je v Kamniku nenadoma od kapi zadeta v 72. letu svojo starosti ga. Marija Ter-p i ne. roj. Levičnik. sestra znane restavrnterke ge. M. Kenda. — X. p. v m.! — Žalujočim naše iskreno sožalje! TVORNIMA CIKOStlJE priporočamo. Ceifa vezanemu Uvodu 80 Din, broa. 20 Din. — V »o to navedene knjigo se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — jugoslovansko zdravniško društvo ima .-■voj 13. letni kongres v Novem Sadu v času od 17 do P> sept. Kongresu bo priključena medicinska izložba. Poleg rednih društvenih zadev so na dnevnem redu predavanja o skrbi za duševno bolne in duševno manj vredne, referati u slobodtiem izbiranju zdravnikov pri soc. zavarovanju ter o zavarovanju zdravnikov. Predavanja so priglasili odlični naši znanstveniki in praktični zdravniki. -Kralj, banska uprava, novosadski kolegi in mestna občina bodo rjrediii bankete, večerje in routc. Predvideni so izleti v 1 ruško goro, Kantenico, ma. nastir Rakovac itd. -- Na predvečer 16. septembra se vrši kolegialni sestanek na terasi enega kopališču, delo pa se začne 17. septembra ob Kongres so konča 10. septembra s kosilom, ki ga daje mesto Novi Sad v čast udeležencem. Kongresni prilog znaša 100 Din. — Legitimacije in programi so zdravnikom na razpolago v Državni bolnici zu ženske bolezni v Ljubljani, Stara pot št. 3. 100.000 Din je poneveril v Mitrovici blagajnik kaznilnice. Sodili ga bodo danes. — S pepelom od tobaka ie zastrupila lastnega otroka 40 let stara kmetica Milja Plnvšič iz vasi Jahova pri Bos. Dubici. Otrok je bil nezakonski. - Majski šahovski turnir vzbuja veliko zanimanje |>n svetu in v današnji Neue Freie Pres-se piše vodja blejskega turnirja, dr. II. K m o c h , sledeče: Blejski turnir je poleg velikega turnirja \ Nevvyorku leta 1U24. najražnejši turnir povojne dobe. Poleg priznanih in svetovno znanih »tftrejšMi veletnojslrov so so ga udeležili tudi nekateri geni-jalni mlaiši mojstri, katerim so nudi nu leni turnirju prvič prilika, du so pomorijo s staro gardo. Vseh mojstrov jc 11 in igrajo \ dveh rundah, tako du bo trajal turnir do konca septombra. Po prvih partijah je /.usedel prvo mesto velemojster dr. Aljehin, ki vodi z močno razliko ter je v naravnost sijajni formi. Od mlajših igralcev velja Američan Učite se pravilno kopati na zraku in soincu t. j. na lignitu dobro svoie lelo pred solmVniem tedni, ko io telo suho, z NIVEACSENE NI VE A - ULJE E.H - 0<1. ii . ,.« uego Kn o, ojo !siiiuu.i«uj,i m Varnost -...In u i'loo. ol» jo imluimt' u jo i >• > 11 I niti it oliliionoMi nebu. N vuuoroluo Vas hladi nri vročini Nivoii-uljo Vns vnrujo nI) štabom vreinunu mra/.a iu s tnn .prohiiijouju, ■Vivea-cri me Din 0'- i!o 'i-' —. \iv u-oljc l>i i 2D'—, SV— ■ ro zvi joi JupoKt. i'. 1IHIKIISDORK & ('}., il. s. o MAHI 1(1) , tlr.KOrfltevM uiti'* št. 24. Kashdan za največji talent iu je do šolaj odlično izpolnil vse upe. ki so jih stavili nanj. Velik vihar s točo je divjal v soboto nad Ogulinom. — OUveein pooblastil zaupnikom I zajemne pomoči , reij. pom. blagajne v Ljubljani. Sporočamo vsem članom in interesentom, dn je bla^ajnič-un uprava odvzela pooblaslilo za zastopanje blagajne g. Debelaku Jusiku, Arjavas, Petrovče. in g. Lešnik Karolini, Maribor, Gosposka ul. 2. Navedena nislu upravičena za blagajno sprejemati prijav, kukor tudi ne inkaslrati kakoršnihkoli zneskov. — Obledele obleko barva v različnih barvah in pliniru tovarna Jos. Iteicli. — Pri išiasu sledi na kozarec naravne Franz-Joscf' greučice, zavžite na lešče, izdatno izprazujenjo črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. ZdravuiSki str kovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno Franz-Josef« voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kukor ludi pri zabreklili žilah, haetnorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. Franz-Joscf grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Okusna in zdrava je KOIINSKII KAVA Oslale vesti — Meso hrvatskih prašičev brez ccne. Hrvatski listi poročajo, da so v Koprivnici 7. t. m. prašiče kmetje prodajali mesarjem po 5—6 Din zu kg. Cene so v enem tednu padle za 2 Din pri kili. — Pa smo brali nekje, da so hrvaški prašiči po 12 Din in ua zato mesarji ue morejo po ceni dajati mesa. — Pomočnik bana dr. Pirkmajer bo v petek 11. t. m. uradno odsoten in ne bo sprejemal strank. • — Dobrovoljci. ki bi se hoteli udeležiti slovesnosti blagoslovitve in razvitja prapora, podarjenega od kralja naši centralni organizaciji v Beigradu. začetkom oktobra, naj nemudoma javijo to organizaciji v Ljubljani. Vožnja je zaenkrat dovoljena četrtinska. Vse ostalo in še eventualno zi.i-žanje vožnje bomo dotičnim javili pravočasno. — Odbor. Gostovanje maribor. narodnega gledališča, ki jc bilo zaradi kraljevega tedna odpovedano. bo deiinitivno v soboto 12. t. m. ob 20 v Brežicah, v nedeljo 13. t. m. ob 15 v Rajhenburgu, istega dne zvečer ob 20 pa v Krškem. Povsod se bo vprizorila učinkovita Frankova povojna drama Kari in Ana . Za to zanimivo prireditev priporočamo nakup vstopnic ze v predprodaji. Sprememba voznega veda 113 progi Kranj— Jezetsko. Autopromet«, družba /. o. z. Jezersko naznanja: Dne 15. t. m. se prične zimski vozni red, in siccr odhod z Jezerskega (gostilna Štular) ob 6.S0 kot do sedaj, prihod v Kranj ob 8; odhod iz Kranja ob 13, prihod na Jezersko ob 14.30. S to spremembo se prekine poletni vozni red. .Strelska družina v Kranju naznanja, du se nadaljuje tekmovalno streljanje v nedeljo, 13. t. m. 1111 strelišču v Stržovem (nu vojaško tarčo, lov-sk -• tarče, nn ,-rnjaka, leteče golobe in mulokali-iiersko streljanje, ludi s pištolami). Lepa in dragocena darilu so razstavljena pri g. Mišiču, pušknrju v Kranju). Katere kiiji.ee našim gospodinjam in gospodarjem v poletnem in jesenskem času najbolj služijo? Beg Anton: Nnše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob in kako jih pripravljamo za dobro jed. Din 50 (Slike v naravnih barvali): Muri In lluinek: Sadje v gospodinjstvu. Nu-vod o ravnanju s sadjem v domači sadni uporabi in v konserviranju sadja In zelenjave. 24 Din: lluinek Martin: Sadno vino ali sadjevec. Navodilo, kako ga izdelujemo in 7, njim rnvnajmo, da nam ustni" zdrava in okusna pijnča. 10 Din; Majdič 1.: Nasveti zu hišo in dom. Knjiga je velike važnosti iu pomena zn vsako družino, ker prinaša nasvete za vsakovrstne gospodinjske lil gospodarske potrebe. Vsem gospodinjam to knjigo še posebno Ljubljana Prenovljeni magistrat Ljubljana, 9. septembra 1931. Nu praznik so ob pol 11 dopoldne svečano otvorili krasno prenovljeni magistrat. Poleg županu so bili navzoči glavni delavci, ki so vodili restavracijska dela na magistratu, konservator dr. Fr. Štele, akademski slikar M. Sternen in mestni arhitekt ing. Vlado Mušič. Otvoritve so se udeležili nadalje še člani konzularnega zboru in mnogi drugi ljubljanski odličnjaki. Najprej je govoril župan dr. Dinko Puc in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri restavraciji magistrata. Nato je govoril konservator dr. Štele še o zgodovini magistrata in o pomenu renovacije zn ostale arhitektonsko važne stavbe v Ljubljani. Za njim pa je obrazložil ing. Mušič vso težave in neprijetnosti tehničnega značaja, ki jih Je nudila renovacija magistrata. Za tem so si gostje ogledali magistrat, ki je bil krasno ozaljšnn s cvetjem. Prenovljeni magistrat s svojo notranjostjo sedaj v resnici mogočno vpliva nu obiskovalca. Obširna veža, ki je bila svoj čas vsa predel jena in zadelana s pravimi luknjami, je sedaj svetla in tlakovana 7. močnimi obdelanimi kamenitimi ploščami. Na vsaki strani ob vhodu stojita dva topova iz letu 1811. Pod mogočnimi oboki se odpira pogled na tlakovano dvorišče, na čigar sredi slo> slar Neptunov znak, ki je svojfas stol pred magistratom. Od tu lahko opazujemo dovršene sgrafite, ki krase notranjost dvorišča. Pod arkadami v ozadju dvorišča pa stojita zopet dva topova, ob stenah pa starinske skrinje. Stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje. se spenja med vitkimi stebri. Ograja kakor ludi stopnice pa so iz lesu. Najbolj impozantno pa vpliva na gledalcu prvo nadstropje, kjer je dohod v prenovljeno sejno dvorano. Tla so tlakovana s ploščami sive in rumenkaste barve. Stebriči, ki nosijo arkade, so iz poliranega marmorja. Od tu moremo najboljše opazovati res dovršene sgrafite in arkade. Magistrat je postal s to renovacijo ena najlepših in zgodovinsko najbolj zanimivih stavb Kai bo dane s Jakopičev paviljon: Razstava umetnic. Nočno slu/bo imata lekarni: mu. Sušnik. Marijin trs 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. v Ljubljani. Primari j d r. J o s i )"> H e b e i n rentgenolog, sanatorij Leonišče, do 28. t. m. ne ordinira! © Razpis gledališkega abonmaju Narodnega gledališča v Ljubljani. Abonma za novo sezono je razpisan j>od istimi pogoji, kakor v minoli sezoni. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Prvi obrok pri podpisu abonmaja, ki se sprejema od danes dalje. Lanskim nbonentom so rezervirani njihovi laslni sedeži do torka 15. septembra. novi abonenti se sprejemajo takoj in si-rer od četrtka do jKinedeljkn za one sedeže, ki lansko leto niso bili abonirani, od torka 15. septembra dalje pa sploh za sedeže, ki so nn razpolago, do petku 18. septembra. Priglasi se sprejemajo v veži dramskega gledališča vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. Razpisanih je pet abonmajev, ki so označeni s črkami: A, B, C, I) in E. Vsak abonma dobi tekom sezone 'JO dramskih in 18 opernih, odnosno operetnih predstav. P. n. občinstvo vljudno vabimo, du se posluži ugodnosti, ki jih nudi gledališki abonma, predvsem pa ga prosimo v lastnem inleresu, da svoje priglase čini jirej izvrši. — Ravnateljstvo. ©Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen, /lasti s sadjem, kakor vedno ob tem času, ko je za sadje nastopila sezona, /.aradi praznika je bil tudi obisk gospodinj na trgu večji, kakor sicer. To se na trgu takoj pozna; od devetih do desetih je bilo med stojnicami toliko vrvenja, kupčijskega prerekanja, i prerivanja in gneče, da človek ponekod niti naprej ni mogel priti. Sadje v ceni prav neznatno popušča, toda šc to le na videz. Boljša jabolka 0I1-raniajo svoje visoke cene 3, 4. celo 5 Din kilogram, slabše vrste pa dobiš od 1.50 Din za kilogram navzgor. Hruške so nudili po 5 Din kilogram, drobnice pa od 2 Din navzgor. Grozdje dr/i ceno, prodajajo ga ji o 3 do 5 Din kilogram. Zelenjave ie dovolj /.a mal denar. Zelo mnogo so prinesli gob, največ jurčkov. Prav lepe jurčke so prodajali po Dr. Riliard Jug zopel redno ordinira Poljanska cesta št. 28 — v Marijanišču, 4 Din merica ter jio 10 Din kilogram. Na sv. Petra nasipu se začenjajo pojavljati kmečki vozniki iz okolice z žaklji krompirja in zeljnatih glav. Toda za krompir in zelje v večjih množinah še ni pravega zanimanja. 0 Poseben vlak v Maribor. Ilirija zopet organizira posebni vlak za nedeljo, ko igra prvenstveno tekmo z Mariborom. Ker je ta tekma zelo važna, je potrebno, da prijatelji kluba zopel spremijo svoje tovariše v borbo. Cene zn vožnjo bodo polovične. Veljale bodo pu tudi ostale vozne olajšave, prijave se sprejemajo v kavarni Evropa (tudi te-lefoničllo št. 20-18). 0 Vpisovanje v Glasbeno šolo Nar. želczni-čarskega glasbenega društva Sloga« sc vrši samo še danes iii jutri, to je 10. in 11. septembra od S do 12 in od 14 do IS v veliki društveni dvorani v Ljubljanskem dvoru, vbod i/ Pražakove ulice. V soboto dne 12. septembra t. 1. ob 16 razdelitev učnih ur istotam. V ponedeljek, dne 14. sepl. t. 1. pričetek rednega šolskega pouka v vseh oddelkih. Boan človek izgublja življensko moč in sposobnost a delo ter je v breme ne samo sebi ampak tudi svoji rodbini V a H • Padel je pred sodniki na kolena za s*unšijen'e Maribor. Mariborski senat je včeraj sodil viničarja Simona Li kerja iz Sp. Prebukovja pri Slov. Bistrici. Duc 3. avgusta je s kuhinjskim nožem zabodel v trebuh svojega svaka Antona Bojnika ter mu zadal smililo rano. F.rker in Bojnik sla omenjenega dne s svojimi ženami popivala v Slov. Bistrici ter sta prišla domov precej vinjena. Radi nekega zavoju blagu, katerega je odložila Bojnikova žena v Er-kerjevein stanovanju, jc nastal med obema spor in pretep. Bojnik je vrgel i.rkerja na tla ter ga davil. Ko sc jc F.rkerju iiosrečilo izmuznili se iz davečega objema, je skočil v kuhinjo, zagrabil dolg nož ter zamahnil z njim dvakrat jiroti svojemu nasprotniku. Prvi udarec je Bojnik odbil, drugi pa je bil usodepoln. Zadel ga je v trebuh te rinu raz-uural trebušno votlino, da so črevesa izstonila. Bojnik jc bil prepeljan v bolnišnico v Maribor, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Dne 12. avgusta je podlegel |ioškodbi. Liker sc zagovarja s silobranom, ker se je baje njegov pokojni svak .sam zaletel na nož, katerega jc držal v roki, da bi ga nplašil. Sodišče ga je obsodilo na tri leta težko ječe iu ua tri leta izgube državljanskih pravic. Obsodba je Lrkeria silno pretresla, ker tako stroge kazni ni pričakoval. Padel je pred sodniki na kolena ter je s povzdignienimi rokami jirosil usmiljenja. Prizor, kako je ta mož jokal in prosil za milost, je bila za vse navzoče silno mučen. Ampak pravica jc neizprosna... □ Iz sodne službo. Včeraj se je vrnil iz rednega dopusta predsednik tukajšnjega okrožnega sodišča dr. Žiher in prevzel zopet predsedstvene posle. *ta bogastvo, ki ju mora varovati vsakdo. Pri gluvobo u, zobobolu, pri trganju v ud h in pri bolečinah, ki sc pojavljajo kot pos edica prehlajenju, se bolečine naglo odslrun jo, če bolnu mesta t.ikrat na dan dobro nadrgnete z DIANA — FRANCOSKIM ŽGANJEM Pa tudi pri prehlajenju. bole. itiah v vratu, želodčnih 1 olečinah. krčih, omotici jo zelo koristno, če imamo pri hiši steklenico pravega Diai a-francoskega žganja. | | | Dobiva se v ekarnuh in boljših trgov i ut h. | Mala steklenica za Din 10'—. večja za Din 26'—. velika za D n 52 - Pr. $?avho FornoiariC je otvoril svojo odvetniško pisarno v Sodni ulici st. 14 pritličje v prostorih bivšo pisarne Dr. 1. Kimovca, Trbovlje Sveta maša sadušnica za žrtve laškega nasilja, ustreljene v Bazovici bo v nedeljo ob pol 11 v žu|)ni cerkvi. Nesreča vsled fantovske objestnosti. V nedeljo so se trije fantje obesili zunaj na Arsenikov avto, ko je vozil k ponečnemu vlaku iz Ljubljane. Že blizu kolodvora je odneslo enemu klobuk z glave. Ko je z eno roko zgrabil za klobuk, niu jc druga sj>olznila z lesivinega klina ob slrani avla, za katerega se jc držal. V avtu so opazili, da je nekaj padlo in šli glodat ter našli ponesrečenca a zlomljeno nogo nad gležnjem in z opraskano glavo. Druga dva sla zbežala, ponesrečenega Restarja pa jc avto prepeljal v bolnišnico. Cenitev škode, ki jo je napravila toča, ki je padala 12. avgusla, bo v okolicah Knezdoln iu Sv. Marka 21. in 22. septembra liu liru mestu. ■U rubežnov jo bilo nu praznik oklicanih pred cerkvijo. Te javne dražbe, ki se vršijo 9. in 10. t. m. samo za trboveljsko stran obč;ne, Hrastnik pride 3e posebej, pomenijo svojevrsten rekord za i naš okraj. So pa ludi najbolj jasen dokaz slabih ! gospodarskih razmer. i Pasji konlnmar jo omiljen za ves okraj v lo-I liko. da smejo pa-je mreine padnevi z nagobčniki j okoli lelaiL, ponoči pa morajo še vedno bili vsi I zanrti. Konec prve polovice šahovskega mednarodnega turnirja na .Bledu Bled, 0. septembra. Danes je bilo odigrano zadnje kolo prve polovice blejskega turnirja. Mojstri so igrali v današnjem kolu izredno krčevito, radi česar je bilo pet partij nadaljevanih še popoldne. Posledica tega jc bilo tudi to, da so se pri nekaterih mojstrih pokazali znaki utrujenosti. Pire je proti Colleju spregleda) mat v eni potezi, kar sc pri takih turnirjih zgodi le redko, pri čemur je kriva pač prevelika utrujenost. Colle je igral indijsko igro in prišel v boljšo pozicijo. Končno mu je usjielo še, da je podvojil svoja stolpa na drugi vrsti. Toda imel bi še precej truda, preduo bi prišel do zmage, če mu ne bi nepričakovan slučaj podaril tako lahke zmage. Vidmar je proti Flohru prišel v slabšo pozicijo in se je poskusil rešiti z dalekosežno žrtvijo kmeta. Flohr je žrtev sprejel, toda iz nastale končnice z damami kljub temu, da je imel kmeta več, ni mogel izvleči več kakor pol točke. Kostič proti Aljehinit ni otvoril posebno dobro in Aljehin je izvršil silen napad na damsko krilo. Zasedel je c-liuiio in končno dobil še ua a-liniji, ki je odločila pa rt i jo v njegovo korist. Kostič še jo sicer dobro branil, toda je moral pod silnim pritiskom Aljehiuovih figur končno le odnehali. Nicmcovič je igral proti Spiehnannu svojo varijanto angleške |)artiic iu dosegel boljšo končnico, v kr'tcri jc imel dvojna tekača. Toda Spiel-mann sc je krčevito branil in Nicmcovič ni mogel na noben način prodreti s svoiim kmetom. Popoldne sla jio kratki igri realizirala. Maroczv in Stolz sta iyrala špansko igro, v kateri si je Maroczv pritJobiI malo prednost. To prednost ic obdržal do končnice, ki jo pa bila izenačena. Maroczy je kljub temu Igral še naprej in tako doprinesel doka/ svoje borbenosti. Toda imel ni šans zu zmago in položaj so je celo tako spremenil, du je nazadnje celo Stollz začel mislili na zinago. Njegovi |ioskusi pa so se istotako |io-nesrečili in končno st:i se oba nasprotnika zmenila za retnis. Tartakovver je igral proti Kashdanu isto varijanto kot preje Aljehin proti Pircu. V otvoritvi je žrtvoval kmeta, zakar je bil bolje razvit ter ie pri nerazvitosti svojega nasprotnika imel z žrtvijo kmeta zadostno kompenzacijo. Kashdan je moral žrtvovati dva kmeta in še dopustiti prostega kmeta, cla se je rešil iz nevarne situacije. Nastala končnica, ki je dobljena za Tartakowerja, je prekinjena. Kot dober igralec se je danes jiokazal Astaloš v partiji proti Bogoljubovu. Bogoljubov si je ustvaril nekoliko boljšo pozicijo in napravil hud napad na kraljevo krilo nasprotnika. Toda Asta'o3 je znal obdržati izvrstno ravnovesje ter si je pridobil prednost na kraljevem krilu ii kompenzacijo na damskem krilu, kjer je dobil vezanega prostega km;ta. Nastala je končnica z damama, v kateri se je zgodil /ope zanimiv slučaj, ki je bi! najbrže posledica utrujenosti. Bogoljubov je napovedal mat ter hotel hitro demonstrirati,' pa je žc po prvi jjotezi opazil, da se je tnalo zmotil. V poziciji ni bilo nobenega izsiljivega kmeta, toda k sreči ni imela Bogoljubova zmota posledic. Partija jc bila prekinjena v izenačeni poziciji in bo remis. Stanje jio XIII. kolu: Aljehin II iti ool. Kaeh-dau 7 in pol (I). f lohr, Snielmann, Vidmar 7. Bogoljubov 6 in pol (I), Nietncovič 6 in pol, Co"e, Kostič, Maroczy iu Stoltz 5 in jiol. Astaloš 5 (I), Tartakovver 4 in pol (I) in Pire 4 in pol Jutri sc bo vršilo XIV. kolo, v katerem se igrajo /o|ict partijo i/ prvega kola, iu siccr igrajo sledeči: Aljehin : Stoltz, Maroczv : Tartakovver, Kashdan : Astaloš, Bogoljubov : Vidmar, Flohr : Colle, Pire : Nicmcovič in Spiolmau.o : Kostič. Prodaja pšenice v državi Uclgrad, 0. sept. AA. V cilju izvrševanja za. (iona o prodaji pšenice v državi je minister za finance predpisal pravilnik o kontroli nad izvrševanjem predpisov zakona o prodaji pšenice v drŽavi. Čl. I. Kontrolo nad izvrševanjem predpisov zakona o prodaji pšenice v državi z dne 4. sept. 1031 vršijo uslužbenci finančne kontrole in posebni kontrolorji, ki jili postavlja Priv. d. d. za izvoz dež. pridelkov«. Cl. 2. Vsi mlini morajo najpozneje do tO. t. ni. sporočili v pri poročen-m pismu driubi, omenjeni v čl. 1. tega pravilnika, ali sc hočejo Ijavitl z mletvijo na trgovski način, ali z mlotvijo na merico (nsur). Cl. 3. Vsak mlin, ki se v smislu Čl. 2. izjavi rd trgovsko mletev, najdalje do 10. sept. »Priv. dr. za izvoz dež. pridelkov«, mora io prijavo napraviti ua podlagi naredbe ministra za finance. Cl. 4. Vsi trgovski mlini spadajo pod posebno nadzorovanje in v tem cilju more ministrstvo za finance, oddelek za davke, n^ zahtevo 1'riv. dr. za izvoz dež. pridelkov poedini mlin postaviti pod stalno nadzorovanje finančne kontrole, ki bo v samem mlinu. Tak mlin mora dati uslužbencu fin. iontrole ua razpolago prostor, kurjavo iu razsvetljavo. Drugih bremen radi izvrševanja kontrole mlini niso dolžni nositi. Čl. 5 Vsak trgovski mlin mora voditi kontrolno knjigo, v kateri mora biti vpisano t. količina pšenice, kupljene od Priv. izvozne družbe ; 2. vsaka prodaja moke po količini in kvalileti; 3. prodajna cena za vsako vrsto moke, 4. ime in priimek ter stanovanje kupca moke; 5. število vreč in uporabljenih plomb; 0. dan, ko se moka i/vozi iz mlina; 7. prevozno sredstvo za prevoz do kraia kupca. Cl. 0. Na vsaki vreči sc mora nahajati ime mlina ter plomba s krožnim napisom Priv. dr. za Nadaljnje padame cen Pravkar je oddelek za gospodarske študije pri Narodni banki objavil indeks cen v veletrgovini za mesec avgust. Indeks izkazuje nadaljni padec cen in sicer jc nazadoval od 74.4 na 730;,; (podlaga so cene v letu 1920 kot 100). \ posameznih skupinah je bil indeks sledeč (v oklepajih podatki za julij): rastlinski proizvodi 75.7 (73.0), živ. 75.0 (74.7), mineralni 75.7 (76.0), industrijski 70.8 (71.3), uvozni :i8.0 (69.4), izvozni 7-1.9 f75.3l. Vidimo, da so v av-gustu nart^e le cene živalskih proizvodov (višje cene so bile pri zaklani živini, masti in slanim, dočim so cene prašičev in volov ter sirovih kož. Najbolj je padci indeks rasti, proizvodov (nižje cetie koruze, ovsa, fižola in sena). V skupini mineralnih proizvodov so padle ceue bencina in strojnega olja. Med industrijskimi proizvodi so padle cene opeke, moke, otrobov, bombaža in bomb. proizvodov. Narasle pa so cene drv in cementa. Na svetovnem trgu se cene tudi šc niso ustalile, kar kaže naslednji Fischcrjev indeks (podlaga ••ene P>28 je 100, za Jugoslavijo 1920 jc 100). januar februar marec april maj junij julij avgust < t/j D 79.3 77.5 77.3 75.8 72.6 71.3 71.2 70,6 c <; 73.0 71.4 71.3 71.3 69.2 67.5 68.1 65.7 U. 84.5 84.2 83.9 84.3 8?.8 82.1 82.1 79.5 B o Z 82.6 SI .7 82.0 32.1 81.3 79,7 78.4 75.5 73,9 72.9 72.4 71.8 70.8 69.3 68.7 67.5 'M 9 —> 75.7 74.8 74.6 75.5 75.4 73.8 74.4 73.6 titecito nalovorjenih železniških vagonov. V mesecu avgustu jo bilo na naših železnicah nalovorjenih 150 727 vagonov v primeri s 147.804 v avgustu lani in 164 -480 v avgustu lola 1929. Na nor-malnoHrnih progah je bilo v avgustu lotos nalovorjenih 188.607 vag. (1930 11.753 in 1929 129.607), nu ozkotirnih pa '28.060 (lani 36.111 in 1920 34.F73). 1'oilno-fekovni promet v avgustu. PoS'no-če-kovni promet v mesecu avgustu 1031 je dosegel vsoto 5644.7 (5658.5 v juliju)'milij. Število računov je naraslo za i)0 nn 19.988. Hranilne vloge so se povečale za 9 na 296.2 milij. Saldo poštno-čekovnih računov se je zmanjšal od 815.7 nn koncu julija na 806 6 milij. na koncu avgusta. Obnovitev cementnega kartela. Kakor poroča >Deutsches Volksblatl , se je po iniciativi beoč'n-ske tovarne cementa zopet osnoval pred nr-davnim razpadli karte! cementnih tvornic. Posledica razpada kartela so bilo nižje cene. Sedaj, ko pa je bil zopet osnovan karte 1, so cene. bile zviš-me. Tako prodaja sedaj beočinska tovarna svoj cement po •VMMi Din zn vagon franko Beočin. Legitimacijo iu informacije :a velesejeni v Solunu, ki se vrši od 14. do 30. sep'embra I. !., se dobe liri Pulniku v Ljubljani, Dunajska eesla 1. Borza Ljubljana, 9. septembru. Denar Ljubljana. Amsterdam 2281.64—2288.48, Bruselj 788 86 -790.72, Curih 1108.85—1107.15. Dunaj 70-1.98—797.38. London 275.08—275.90, Ne\vyork 5650.27—5667.27, Pariz 221.98-222.6-1, Praga 167.50 —168.06, Trsi 296.01—296.91. Zagreb. Amsterdam 2281 04 -2288 48. Dunaj 794.98- 797.88, Bruselj 788 36—79') 72 Budimpešta - , London 275.08—275 90, Milan 2C0.01—296.91, Ne\vyork kabel 5661.27—5678.27, ček 5650 27— 5667.27, Pari/. 221.98—222.64, Praga 167 56—168.06, Curih 1103.85-11.07.15. Belgrad. Ams erdam 2281.63—2288.48, Bruseli 788 36-790.72, Curih 1103.85 — 1107 15, Dunai 794.98—797.38, London 275.08 275.90, Nev.vork 5661 27-5678.27. Pariz 221.98-222.0-1, Pruga 167.56 -16S.06 Trs! 29601—296.91. Curih. Belgrad !>.05, Pariz 2011, London 2-1.9275. Ne\vyork 513, Bruseli 71.40. Milan 26.83, Madrid 45 75, Amsterdam 206 70, Berlin 12 1.85, Dunaj 72.10, Sto.-kholm 137 25 Oslo 137.10, Kopen-la-en 187.12. Sofija 3.71, Praga 1519. Va-šiva >7.40, Atene 6.6-15, Carigrad 2.43, Bukareš u 3.055, aelsingfors 12.905. Vrednostni papirji Po včeralšnji slabeišl lendencl so danes bili državni papirji čvrsiejši in so njih trenji nekoliko narasli. Prome' je bil srednji. Bančne delnice so istale neizpremenjeno pri običatnih zaključkih. Med industrijskimi delnicami beležilo zaključek samo Vevče po nelzpretneivenem tečaiu 120 in Tr-bovePska po 213. V Ljubljani je bila zaključena Lj. kred. banka pn uolzprenten:enem tečaiu 120. Ljubljana. 8% Bler. pos. 76 bi., 7"••'< IVer. pos. 64 bi., Celjska 150 den.. Lj. kred. 120 zaklj., Pra- izvoz dež. pridelkov« na eni, in »Belgrad« ua drugi strani, le plombe bodo kupovali mlini pri »Priv. dr. za izvoz de/, pridelkov«, ki je edino pooblaščena izdelovati tc plombe. Mlin mora voditi beležke o številu plomb, pritrjenih ua vreče, ter o številu pokvarjenih plomb, ki se morajo hraniti, dokler ne pride finančni kontrolor, ki to ugotovi in napravi v zapisnik posebno opombo. Cl. 7. Vse trgovine, ki se bavijo s prodajo in predelavo moke, morajo voditi kontrolne knjige, v katere morajo vpisati: 1. ime mlina in prodajalca, kjer so tnoko kupile; 2. kvantiteto moke po kvaliteti; 3, nabavno ceno; 4. prevozno sredstvo, s katerim je bila inoka spravljena do trgovine, in 5. beležko, ali so se na vrečah nahajule plombe. Noben prodajalec uli posredovalec moke ne sme sneti z vreče plombe, dokler ne začne uporabljati moke, plombe pa mora hraniti, dokler mu jih ne odvza-mj finančna kontrola, ki izda o tem potrdilo. Cl. 8. Vsak mlin, bodisi da tnclje na trgovski način ali na merico (ušur) ter vsak prodajalec in predelovalec tnolte mora dopustiti, da v delovnim času uslužbenec finančne kontrole ali poseben kontrolor po čl. 1 tega zakona pride v prostore in'ina ali trgov ine ter mu mora dati na razpolago kon-trcfl ne" knjige in ostale zapisnike, potrebne /a kontrolo uvoza in izvoza moke. Cl. 9. O vsakem protizakonitem dejanju in o vsakem dejanju, ki je protivno predpisom lega pravilnika in ki ga uslužbenec finančne kontrole oziroma posebni kontrolor po 01. 1 tega pravilnika • zanazi v mlinu, pri prodajalcu ter pri preprodajalcu moke. je treba sestaviti poseben zanisnik z lastnikom mlina ozir. trgovcem ali nredelovalcem moke tsr ta zapisnik poslati upravni oblasti 1. stopnje v nadalinie nostonanje v smislu odredb čl. 8 i zakona o prodaji pšenice v državi. Izvleček iz zapisnika dostavijo kontrohii uslužbenci tudi družbi, omenjeni v čl. 1 tega zakona. šlediona 950 den.. Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den, Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Zagreb. Drž. pap.: 1% invesl. pos. 71—72, agrarji 39—42 vojna škoda ar. in kasa 328—830. 12.332—841. Bler. pos. 70—74. "% Bler. jm. 61—62 50 (64, 62. 62 50), 7% pos. Drž. hip. banke t>4—67, 6% begi obv. 49—51.50. Bančne delnico: HrvalsVa 50 den.. Kreditna 121—126, Union 150— 155 (150), Jugo 67-68 (67), Lj. kred. 120—122 (120), Medjunarodna 68 den,, Narodna 5200 den., Obrtna 36 den., Praš ediona 957.50—965, uit. dec. 070—1000, Srbska 190—101, Zemaljska 114-116 (115). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 90—110, Danica 65 -70, Drava 192.50— 212.50, Šečerana Osjek 205—209 Brod. vag. 30—50, Vevče 12:»-122 (120). fsis 40 bi., Ragusea 295 bi., Jadr. plov. 460-480, Trbovelj.-ka 218—215 (218). ttelarmt. Narodna banka 5000 zaklj., agrarji 39 den.. vojna škoda 329—330 (600 kom.), 12. 341 —342 (2000 kom.), 6% begi. obv. 50.25—51 (1700), 7r/r Bler pos. 66 50—67 50 (2000 dol.), 1% pos. Drž. hip. banke 68.50 (1000 dol.). Notacije dri. papirjev r inozemstvu, Newyork 8% Bler. pos. 68—72. 7% Bler. pos. 57—60, T/o pos. Drž. hip. banko 61—62.25, Pariz 7% stab. pos. 81.20. Dunaj. Podon.-eavska-jadral). 82.60. VViener Bankverein 14. Escompleges. 150. Zivno 75.15, Aus-siger Chemische 101.50, Alpine 11.25, Trboveljska 26.10. Žitni tre Novi Sad. Koruza bač.. okol. Sombor 90— 92.50, jbn. 88—85, sr. okol. fndjija 90—92.50, sr. okol. Šid 92.50—95, otrobi bač. pšenični 87.50—90. Tendenca za koruzo čvrsla, za ostalo neizpremenje-na. Promet: skupno 74 vag. Budimpešta. Tendencu mirna. Promet srednji. Pšenica dec. 9 80—9.82, zaklj. 9.88—9.90. marec 10.08—11.12, zaklj. 11.04—11.05. rž dec. 10 25. zaklj. 10.25—10.30, marec 11.25-11.55, zaklj. 11.26—1.1.3, koruza maj 11.80—11.85, zaklj. 11.81—11.87. Hmelj Niimbcrg. 9. sept. tg. Danes jc bilo pripeljanih 50 bal hmelja, povpraševanja je bilo zelo malo in prodanih je bilo samo 20 bal L tetnanškega hmelja po 65 mark in srednjega hallertauskega hmelja po 10 murk. Razen tega je bilo prodanih nekoliko hmelja lanske Icline za eksport po 10 do 12 mark. Za inozemski hmelj ni bilo povpraševanja. Razpoloženje je bilo zelo mirno. Krami Iz zavoda učenosti. Vpis v gimnazijo kaže tole Bliko: 1. razred šteje 129 učencev in učenk; 2. raz. 127, 3. razred 80, 4. razred 64, 5. razrtd 27, 6. raz. 84, 7. razred 24, 8. razred 17. — Malenkostne spremembe niso izključene. Prvi in drugi razred bosta imela po 3 oddelke, tretji in čelrli po 2. Skupaj znaša letos število vpisanega dijaštva 501, od tega 169 deklet. V primeri z lanskim obiskom je lelos število znatno naraslo in pomenja rekord, ki se vsako leto močno zveča. V prvi razred se jc prijavilo 86 dečkov in 55 deklic, skupaj 141. — Pri sprejemnem izpitu je bilo zavrnjenih 18 dečkov in 5 deklet, skupaj 28. — V jesenskem terminu so napravili maturo: Benedičič Miha, Bitenc Stanko, Na-dižar Matija in Robljek Vilma. Redni pouk se prične v četrtek, 10. sept. — Spričo ogromnega, ob zidavi poslopja absolutno nepredvidenega obiska v zadnjih letih pa vstaja izza obzorja zgolj teoretičnih vprašanj realna zadeva gospodarskega vprašanja, kam nastaniti gimnazijsko mladino. Vsi prostori, kabineti, rlsalnica se že porabljajo za pouk, poslopje postaja vsako leto bolj tesno. Treba bo adaptacij, Ireba bo brige, kako odstronili novo nastalo oviro. Na kranjski blagovni borzi. 7. sept. se je vršil v Kranju II. letni sejem. Udeležba in obisk sejma na Mestnem trgu je bila zlasti s strani prodajalcev zelo velika, živinski seiem pa je nudil sliko kot vsak ponedeljek. Pondeljkovi sejmi, še bolj pa letni sejem so znani po vsej Gorenjski iu zlasli v jeseni se nabere na trgu ogromno ljudi. — Na | sejmu je bila zelo močno zastopana čevljarska j obrt. dalje prodaja železnine, posode in različne drobnarije, nadvse dobro založen in poceni pa je bil živilski Irg. Pridelki so na trgu uofirali približno sledeče: zelje, glava I Din, sveže gobe 7 Din kg, fižol 2.50 Din liler. kolerabe 0.50 Din, prsa 0.25 komad, korenje 8 kom. 0.50 Din, čebula 2.50 kg; jajca 2.25 par, piščanci 10—13 Din. — Sadje: lepn, debela jabolka 3—I kom. za 1 Din, hruške boljše vrste 2—3 za 1 Din. jabolka in hruške slabše kvalitete 5—8 za l Din, slive 4 Din kg, grozdje 0 Din kg. — Mlečni izdelki: najboljši, polnomnstnl sir polementalec 28 Din kg, trapist polnomnsten 22 Din kg: surovo maslo prvovrstne kvalitete iz sladke smetane 34> 10 Din kg. maslo 30 Din kg. cvetlični med 24 Din kg, — Navedeni mlečni izdelki spad'jo v vsako delikatesno Irgovino. Prodajajo se pu na trgu tudi mlečni izdelki mnogo slabše kvalitete in nižjo cene. ... in zdaj že četrti rod ! MC Že več ko 80 let uporabljajo izkušene gospodinje za pranje milo ,,Jelen".Trije rodovi že poznajo to čisto, izdatno milo - in zdaj ga spoznava in čisla že tudi četrti rod! vedno tako, kakor je bilo, vedno enako dobro t Naš športni referent je imel priliko govoriti z fenoinenalnim plavačem dr. Barany-jem ob priliki njegovega nastopa v Ljubljani. Mladi, simpatični Mndjar, ki govori več evropskih jezikov, je pojav, ki vpliva nn vsakogar, kdor pride z njim v stik. Je visok allet, krepkih ram in se mu takoj vidi, da morn la človek sijajno plavati. Pripovedoval je o svojem rojstnem mestu, majhnem Egeru pod Karpati. Ko je pripovedoval o Karpatih, mu je pogled ušel na naše krasne planine. Obžaloval f. a "V. je, da ue more pohiteti na planine. Pravil je, da plavajo doma ludi pozimi, ko leži 1 111 visok sneg, kajti v svojem bazenu imajo termalno vodo, gorko 28 stojiinj Celzija. Naravno, da v taki vodi lahko trenirajo. Treningi, katere po večini on sam vodi, so resno in energično delo, zato uspehi ne izostanejo. Prvi pogoj pn je v njegovem klubu pravilno in vzdržno športno življenje. Kopljejo se v vodi, loda sol učenja ne poznajo, kajti solnce škodljivo vpliva na kondicijo. Zato so so tudi Ljubljančani čudili, ko so Madjnri nastopili na start in bili vsi snežno beli. O našem kopali!Su je bil poln hvale. Kaj takega ni pričakoval. Takih bazenov, v katerih bi bila voda s poljubno temperaturo, celo v Parizu nimajo. Najbolj se je bil nastopiti v našem bazenu, ker jo pričakoval mrzlo vodo, knkor je bila v Parizu nu evropskem prvenstvu. Ni hotel verjeti, da segrejemo vodo ludi nn 28 stopinj Celzija? Šele. ko smo mu pokazali kurilnico, je verjel in kopališče tembolj občudoval. 0 načinu, kako plava, je odgovoril lakonično: -Boste videli!- šele, ko je \ iilel. kako plavajo naši, je Izrekel par kritičnih besed. Glavna napaka naših plavalcev jo. da leže preveč v vodi. S leni morajo premagali veliko večji odpor vode jn naravno, da tudi počasneje plavajo. Najbolj je zanimala našega športnega referenta skrivnost njihove vvaterpolo igre? Dr. llaranv je namreč rekel, da igrajo to igro komaj dobri dve leti in so že dosegli četrto niesto v madjurslteni prvenstvu. Posnemajo za svojo igro povsem moderen način nogometne igre. Prodirajo po krilih, center na sredo ujame srednji napadalec, ki je izvrsten strelec, kakršnega nima Madjarska. Vsi igralci so pa izvrstni sprinterji. Umetnost, skočiti iz vode, ki jo pravzaprav mora najbolj obvladati vratar, znajo vsi! S tem vlove skoro vse centre in onemogočijo igro nasprotniku. Dr. Barany, kakor tudi ostali tekmovalci, govore z veliko ljubeznijo srnio o plavanju. Poudaril je še posebno, da je večina članov dijakov in, da so vsi izvrstni študenti. Čeprav je Eger majhno mestece, ima juri-dično in teološko fakulteto. V spomin nn MESK je izročit predsednik kluba dr. Lazslo Csepreghv znak kluba — kar pomeni tudi Sastno Članstvo našemu športnemu referentu. Očarani so bili, ko so danes zjutraj videli sliko v našem listu. Napako, ki jo je napravil naš športni referent s tem. da Je njihovega najboljšega napadalca Tarodva prekrstil v Bitzkeva, so sprejeli z nasmehom. Kaj ta-kega se jim je že večkral prigod i lo. Na vprašanje, ali še pridejo, so jim zasijale oči in zagotovili, da pridejo drugo leto gotovo zopet. Spori v Trbovljah. Ob otvoritvi igrišča S. h'. Amaler so igrali celo vrsto lekem. Razumljivo, da so zmago odnesli Ljubljančani. Dopoldne je zmagal S. K. Svoboda iz Ljubljane nad drugim 1110-šlvom Amaterja 1 :1, Primorje je zmagalo nad prvini moštvom Amaterja s 4:0 in Svobodo — Ljubljana z 2:0. Pohvalno je omeniti, da so se tekme vršile mirno, brez kričanja in razgrajanja, kar spravlja trboveljske nogometaše na tako slab glas. Od Ljubljančanov so se lahko vsi naučili lepe igre in občinstvo mirnejšega obnašanja. Celje Pri borzi dela dobijo delo: 1 slikar, 1 me sar, 1. majar (oženjen, brez otrok), 1 hlapec in vajenci: 1 kamnoseški, 1 krojaški, 2 mesarska in 2 kovaška. Nadalje 19 kmečkih dekel, 6 služkinj, 3 kuharice, 1 kmečka varuška, 1 likarica, 1 šivilja, 1 gostilniška kuharica, 1 gostilniška služkinja, 1 orožniška kuharica, 1 varuška in 1 šiviljska va-jenka. jSr Pevski zbor KPD. Danes zvečer ob 8 se vrši zopet redna pevska vaja. — Pevovodja. C Nezgode in nesreče. Alojzija Dušica, 22-letnega brezposelnega delavca iz Veternika pr; Kozjem je zgrabil stroj za desno roko in mu odtrgal mezinec. — Praktikanl Avgust Štap iz Sevnice je med vožnjo na motornem kolesu prehitro zavrl kolo, radi česar je zletel preko kolesa na tla ter se težko poškodoval na glavi in na kolenu. — V Bo-štanju ob Savi je zgrabilo zobovje stroja mlinarja Kovača Julija ter mu zdrobilo prst__Slikarski vajenec Jože Zdovc je padel čez slopnjice ler si zlomil levo roko. — Munda Marija, 251etna pos. hčerka je na rosni travi spodrsnila in si je zlomila pri padcu desno roko. — Vsi ponesrečenci se nahajajo v celjski bolnišnici, & Dežnik je pozabila na praznik 8. t. m. neka gospa, ki je odpotovala z jutranjim brzovlakom, na postaji in ga je našla naša kolporterka. Lastnica naj se oglasi na celjski postaji, kjer jc bil oddan. •0" Smrtna kosa. Vojak redov Božinovič Mile iz Jajca, ki je že dalje časa bolehal, je v starosf! 20 let umrl na praznik 8. t. m. v začasni vojaški bolnišnici v Celju. Naj v miru počival 0 Najdbe in izgube. Najdena je bila ročna torbica, v kateri je bila legitimacija (poleg drugih stvari) na ime Cizej Marija iz Št. Pavla pri Preboldu. Dobi se pri mestni policiji. — V ponedeljek 7. t. m. ie bilo izgubljenih v mestu 100 Din. — Na praznik 8. t. m. ie bilo iztfuhlienih v Marijini cerkvi 100 Din. Tragedija na sv. Heleni Napo eonov oddelek na pariški rastavi Zračna potovanje in zavarovalnice Francoske zavarovalnice so sklenile, da bodo sprejemale poslej zavarovanja za zračna potovanja pod istimi pogoji, kakor vsa ostala transportna zavarovanja. General jacquemot, slavni francoski vojskovodja v svetovni vojni, ki ga je te dni na manevrih v gorah ubila strela. Upor v t. ceiunski kaznilnici. Te dni so se v barcelonski kaznilnici uprli kaznjenci. Paznike so zvezali in zažgali poslopje, nakar so skušali pobegniti. Poizkus se je ponesrečil, ogeni so gasilci pogasili. Na pariški lcolonijalni razstavi vlada nepopisno vrvenje. Stotisoči mednarodnih gostov ogledujejo čudeže iz daljnih dežel. Ozkotirna igračica - železnica jdi v petih minutah potegne i/, dežele večnega snega v kožuhe zavitih Eskimov k na tri m zamorcem, ki nudijo čudne jedi, ali k indskim plesalkam, ki skrbno oti pa va j o Iv< ikor moško laket debele sivkasto-zelene kače. Povsod kričijo prodajalci in vesela množica. Samo v enem oddelku je vedno spoštljiv molk, ker občutijo tu pisani mednarodni gostje, vsi brez izjeme, nevidno navzočnost velike osebnosti. To je s čudežno natančnostjo posneti Napoleonov kotiček, lu ga je priredilo v poslopju »Metropola« pred kratkim ustanovljeno pariško Društvo prijateljev Sv. Helene. Razstavilo je dragocene spomine na zadnje bivališče velikega jetnika. Tu vidi m in o v naravni velikosti zgodovinski kos sredi oceana izgubljenega skalnatega otoka. V bistrem potoku se igrajo ribice, ki jih je dolge ure opazoval nesrečni Napoleon. Široka lesena klop je pristna: posedal je na njej v vročih dnevih pod senco bršljina, ki je tudi prišel s Sv. Helene. Zdaj suho zeleno listje je skrbno i hranjeno, in je to stalo veliko truda. V ozadju stoji Napoleonova hiša. poprej ovčji hlev. ki je po cesarjevi smrti zopet služil prvotnemu namenu. Vrt okoli hiše točno ponavlja vsako stezico iu vsako drevo. V cesarjevi sobi se nahaja njegovo skromno pohištvo: divan, naslonjači in miza, ki je naposled postala mrtvaški oder. Steklene omare hranijo njegove drobne stvari: tobačnice, nože, vilice, žlice in slično. Zraven ležita izviren mavčni posnetek Napoleonove roke in kos njegove preperele krste, ki se je odlomil pri prenosu ostankov z otoka v Pariz, številne fotografije ponazorujejo ves otok, in na mizi pod steklom leži v izvirniku lastnoročno spisana Napoleonova oporoka. Naročil je, da bi raztelesili zdravniki njegovo truplo in ugotovili vzroke smrti. Domneval je. da umira na podedovani bolezni ledvic in hotel, da bi koristili ti podatki njegovemu sinu ... ' Strokovnjaki se do zdaj prepirajo o Napoleonovi bolezni in po večini mislijo, da je podlegel tropski mrzlici. Francoska vlada je do zdaj odločno odbila vse prošnje o preiskavi Napoleonovih ostankov, ker noče onečastiti njih miru... Zadnje besede oporoke se glasijo: Želim, da bi prenesli moje telo v Pariz in tod pokopali v domači grudi ljubljene Francije. — »Ena se tebi je želja spolnila,« mislijo vsi obiskovalci tega kotička pariške razstave, ki obujajo spomine na veliko zgodovinsko tragedijo. Predsednik .«..i.sk aa rs azsodišča Adači čita razsouoo v zadevi nemšKo-avstrijske carinske zveze. Moda morilka loda izi>eb juje hače, tropske matt nčhe in ptice ter pL menite hožuharje Ganclhi iu indijska pesnica Naidu, ki ju pričakujejo v Londonu. Vojaški begun hodil spat Nič krutejšega in brezobzirnejšega ni na svetu kakor človeška nečimurno:-' in pohlep po dobičku. O tem razpravlja prof dr. R. Geof-i'rey v Oxfordu: Prvi poklicni lovec na kače je bil pd vsej priliki Jack Peters iz Albanyja v državi New York. Lotil se je bil tega rokodelstva skupaj s svojim bratom, ko je država razpisala nagrade za zatiranje nevarnih kač klopotač. Z najpriprostejšimi pripravami sta brata polo-vila na tisoče kač in so imenovali Jacka »Ratt-le-Snake-Jack«. Sčasoma sta začela brata, ki sta kačje glave oddajala državnim uradom zaradi nagrade, izkoriščati tudi druge dele ujetih živali. Strup sta prodajala serumološkim institutom v Kaliforniji in Britski Indiji, mast pa za tehnične in lekarske svrhe. Nekoč si je Jack domislil in si iz kačje kože napravil telovnik. Našel je toliko občudovalcev, da je ponudil kačje kože neki tovarni za luksuzne izdelke. Uspeh je znan: V teku par let je kačje usnje prevladalo v izdelovanju torbic in podobnih predmetov, pa tudi v luksuzni čevljar- ski industriji. Jack je izvrstno prodajal, a kmalu je dobil konkurente po vseh tropičnih deželah. Na Borneu so leta 1930 izvozili mesečno po 50.000 kačjih kož, a letos se je v pokrajinah rek Baribo in Papua zvišal izvoz na milijon komadov. Kače se nimajo več kaj dobremu nadjati. In vrhu vsega še skrajno kruto ravnajo z njimi. Živo kačo privežejo za glavo na kol; en lovec jo prime za rep in nategne, drugi pa ji od grla do konca razpara kožo. nakar jo odero. Moda se pa ne zadovoljuje samo s kačami, marveč sega tudi po krokodilih in orjaških tropskih martinčkih, ki so jih lovci že domalega iztrebili. Leta 1924 so izvozili iz Britske Indije 190.000 kož varanov in legua-nov, leta 1930 pa 600.000. Domačini imajo pri tem vsekakor precej dober zaslužek. Zal, je moda iztrebila tudi mnogo dragocenih kožuharjev in krasnih tropskih ptic in bodo kožuhovina in razna ptičja peresa za okraske ženskih klobukov vedno dražja. v voiasn co V gostilni. »Naračunali ste mi 14 Din, j a v resnici znaša račun same 13 Din — »Je že res,« de nato natakar, »n mislil sem, da ste nraznoverni.: Francoski vozač Ltaucelin, ki jc na tekmau pri Monzi na hudem ovinku zavozil v gledalce. 4 osebe so bile na mestu mrtve, 15 te/ko ranjenih. Na taistem ovinkti se je že lani pripetila enaka nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 23 ljudi Redov Wehrle v Strassburgu ni ljubil vo- j jaške suknje in discipline pa je zato pustil vse i skupaj in začel živeti na svojo roko. Ker ni j imel sredstev, je kmalu zašel v težave zaradi i prenočišča. Fant je brez dolgega preinišljanja j prišel do sklepa, da je vojašnica sicer za vsakdanje življenje neprijetna, da pa je za brezplačno prenočišče čisto dobra. In hodil je redno spat na neko podstrešje v vojašnici Slednjič so ga nekega večera opazili in ga tfotdll prijeti, a mož svobode ni hotel tako ceno prodati ter se je branil z revolverjem in srečno tudi ušel. Sedaj si bo že moral poiskati drugega prenočišča. Plače lrcncosh'h Sg^afcv Kinematograf je gledališču izkvaril igralce, ker jim daje izredno visoke nagrade. Igral- j ci sedaj tudi od gledaliških uprav zahtevajo knežje plače. Francoska gledališča so zato za- ! šla v velike finančne težkoče. Sedaj je došlo med gledališkimi ravnatelji in igralci do dogovora, po katerem poslej noben igralec ne more zahtevati za en večer več kakor 500 frankov. Le igralci, od katerih osebnosti je uspeh kakega komada popolnoma odvisen, bodo prejeli poleg 500 frankov še določene odstotke od čistega dobička. Sicer ie pa bilo že doslej v Parfzu samo približno 50 igralcev, ki so en večer dobili nad 500 frankov, 20 igralcev ie prejemalo do 1000 frankov in 20 še več. Ti igralci pa nastojiijo največ 200 krat na leto. Volcšfts princ na kofesu Angleška visoka družba je zopet enkrat vsa iz sebe: valeški princ je začel v Biarritzu, kjer je na letovanju, kolesariti. Ta plebejski šport vendar ni za angleškega prestolonaslednika, se zgražajo. Najbolj se pa boje, da bo princ poslej kolesaril tudi na Angleškem in potem ga bo treba posnemati. Pa tak neudoben šport! Princ si iz vse te jeze malo stori in bodro kolesari kakor vsak drug mlad in zdrav mož. Gorics v Vvallialli. V regensbur.-.ki Walhalli so te dni na zelo svečan način postavili doprsni kip velikega voditelja in publicista nemških katoličanov Jožefa v. Gorres. V grofiji Cook, v katero spada tudi Chi-cago, je zaradi neplačanih davkov zarubljenih ena treljina vseh zemljišč. Vrednost zemljišč, ki pridejo na dražbo, cenijo na tri milijarde dolarjev. Pravda za brazilsko cesarsko Vrhovno sodišče v Rio de Janeiro ima t kratkem razsoditi, komu naj pripade cesarska krona dona Pedra d'Alcantara. Za krono se pravdata dve stranki: dediči in j>a država; prvi trdijo, da spada krona v cesarjevo zasebno imetje, država pa pravi, da pripada njej, kakor vsi drugi znaki cesarske oblasti. Krona je zlatarska umetnina prve vrste in bogato okrašena z dragulji. Dediči so jo že bili prodali nekemu newyorškentu trgovcu, ki se je pa zavaroval proti morebitni izgubi pri neki zavarovalnici. Poleni takem se mora sedaj bati izida pravde v prvi vrsti zavarovalnica. * Profesor — vsiljivemu agentu: »Pridite v četrtek, danes nimam časa.« — »V četrtek me bo več tu « — »Mene tudi ne < Sevastopolski pomorski observatorij je predelal material junijskih in julijskih ekspedicij, ki so merile ustroj in globino Črnega morja. Ugotovili so, da znaša največja globina Črnega morja (med Krimom in Anatolijo) 2242 metrov. Sedaj izdelujejo mapo o črno-morskih strujah. Koliko f.as amamo na glavi Ako hoče kdo povedati, kako neštevilno-krat mu je žal zaradi kake stvari, potem pravi, da mu je žal, kolikor las ima na glavi«. Da je to precejkrat, je dognal neki znanstvenik, ki je preštel lase na raznih glavah in ugotovil, da so lasje različne barve različno gosti. Naštel je na posameznih glavah: plavih las 140.400. kostanjevih 109.440, črnih 102.960 in rdečih 88.470. Kdor v točnost teh številk ne verjame, naj se — sam prepriča! Titulescu, romunski zastopnik na zborovanju DN, ki je bil izvoljen za predsednika sedanjega zasedanja. Kako globoko je Črno morje MARIJE TORY vdove poslovodfe TPD ter vsem onim, ki so nam lajšali našo neizmerno bol, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi Izrečena g. zdravniku dr. Jenšterlu za njegovo izvanredno skrb in požrtvovalnost ob bolezni in s katero je lajšal pokojnici njene zadnje ure, eč. duhovščini, posebno g. katehetu Raleju za njegov v srce segajoč govor ob odprtem grobu, nadalje se zahvaljujemo pevskemu društvu »Zvon« za ganljive žalostinke, depu-taciji Gasilskega društva Trbovlje II, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, končno iskrena hvala vsem znancem in prijateljem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Trbovlje-Ljubljana, dne 9. septembra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. PISALNI STROJ zelo dobro ohranjen, naprodaj za 1000 Din pri PROSVETNI ZVEZI V LJUBLJANI PSetilni stroj >ubied" št. 10-80 in Jnterlock" stroi oba še skoraj nova, naprodaj za polovično ceno, Naslov pove uprava Slovenca«. ZAHVALA Jernej Kitar in milijoni ljudi uporabljajo Ic no4 Iridcscfl 5c! Pri revmatizmu trganju iši-asu: boleča mesta vdrj/niti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti iu Ustno duplino izpirati gr;rati. Pri glavobolu. nerroznostl, pomanjkanju spanja: čelo in celo telo vdrgni i, ter v/eti zvečer pred počitkom mlačno kopel z doda'kom Levjo Mentol-Drož-djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno le>o. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las in prhaju: masaža glave. Kol zobna voda itd. Pri potenju no 'pizduho, nog, rok ali celotnega telesa naj se po eči deli zjutraj in zvečer iz-mivajo. LevJa-Mento'-DroKd'enka je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno Levjo-.*.enlol Dro^dfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. tevla-MenSoS-Diroždfenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10"—, 26"— in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami. Centralni biro: LAVLJA MENTOL-DR02DJENKA Zagreb, Marulieev trg 5. — Telefon: 73-53 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Cez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. Privaten pouk za učence (k e) srednjih, strokovnih in osnovnih iol. 1. Privatni učenci (ke), katerim ne zadostuje srednja šola, morejo v kratkem času uspešno položiti potrebne razrede gimnazije ali realke. 2. Redni učenci (ke), ki so ponavljali razred ali izgubili pravico do šolanja, morejo v teku novega šolskega leta položiti dva razreda, da ne izgube leta. 3. Oddelek za redne učence (ke) iz notranjosti (kjer ni gimnazije), sprejema v pension in poučuje vse predmete učence (ke), ki žele redno dovršiti šolo v kaki beograiski gimnaziji. 4. Dopisna predavanja za učence (ke), ki ne morejo (za daljši čas) zapustiti svojega stanovanja. 5. Ženski oddelek. Pripravlja učenke za sprejemni izpit v višjo žensko delavsko šolo (poseben pension). 6. Oddelek za pojasnila. Daje navodila za vsa šolska vprašanja v tu-in inozemstvu. Izvršuje prevode. Skromen honorar. Vsak učenec (ka) položi izpit in dobi izpričevalo iz državne gimnazije. Priprava priznano najboljša. Poučujejo samo strokovno najsposobnejši profesorji in je vsakemu marljivemu učencu uspeh zasiguran. Moderen pension. Postopek roditeljski. Nadzorstvo strogo. Cene zmerne. Podrobna pojasnila daje in vpisuje vsak dan M. Popovič, Njegoševa 29. Beograd VIII. Tel. 16-63. imasosnesac:.::t-.c^&ksbbh Za prisrčne izraze sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli osebno ali pismeno ob pre-rani izgubi naše nad vse dobre mame, stare mame in tašče, gospe računski nadsvetnik v p. Radio Programi Hatlio-LiuhUana t Četrtek, 10. septembra: 12.15 Plošče, — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 ta«, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 Drago Ulaga: Gimna-stične vaje. — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak dr. Milan Vidmar v slov., nem. in franc. jeziku. — 20.30 Operetni večer: Pojeta gdč. Zupanova in g. Jclačin s spremljevanjem salonskega kvinteta. — 21.00 Prenos Erich lljirsejevega jazz-orkestra iz Park ho-ela Kazino na Bledu. — 22/0 Nadaljevanje operetnega večera. — 22,30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi t Petek, II. septembra: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 20.30 Koncert. 21.30 Vokalni koncert. 22.00 Kadio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Belgrad. — Budapest: 12.05 Opoldanski koncert. 17.30 Popoldanski koncert. 19.00 Lahka glasba. 20.30 Koncert oprenega orkestra. 22.00 Ciganska glasba. — Dunaj: 10.00 Popoldanski koncert. 20.00 Zabavni konccrt. 21.45 Večerni koncert. — Milan-Torino: 12.00 Pestra glasba. 19.20 Pestra glasba. 21.00 Pestra glasba. — Oslo: 20.00 Radio orkester. — Praga: 19.30 3rno. 21.00 Radio orkester. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 20.00 Klasični in banalni koncert. 20.30 »Mississippi«, drama. 23.00 Lahka glasba. -- Rim: 17.30 Instrumentalni koncert 21.00 Mar-ietac, opereta. — Berlin: 20.30 Roparji , opera. 32.30 Plesna glasba. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. 22.30 Lahka in plesna glasba. - Stuttgarl-Treiburg: 12.35 Poljudni koncert. 21.00 Blagoslov '.emljc. 22.35 Plesna glasba. — Barcelona: 13.00 Radio sekstet. 14.15 Filmska glasba. 21.05 Radio orkester. 22.20 Lahka glasba. po spodaj navedenih navodilih I C¥ o •Plenilo! Dro2d:cnko In itfa^ositnHa sije55 neurcecrcljr; čudeZitl uCšncSi V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oče in stari oče, gospod HSIL0L1TNI TLAK za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga mmmi IRC. DR. Z O. Z. LJUBLJANA Duiraiska cesta 36/11. Telefon 2? 16 Bivolovi Material Odjemalcem izven Zagreba Samo kdor v miru izbira-dobro kup«! Ako morate i/, trgovine dr trgovine, da pregledate blago, so '•osle v mii/lici odločili morda za nekaj, radi česar sc boste pozneje kesali. Zato Izbirajte blaco doma Tu ininle č;h, du pregledale in precenili \ zoreč kos tu kosom : nihče Vas ne ho prigovarjal zh nekaj, kar ne bi ugajalo Vašemu okusu. Zahtevajte zato našo kolekcijo svile, pralne svile in tkanine. in v par dneh jo boste imeli doma, seveda brezplačno kakor tudi brezobvcino. Potem sedite iu izborite ono, kar najbolj odgovnrja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljšo kvaliteto za manj denarja. Največja trgovska in odoremna tvrdka: opešan od dolgega pota, danes ob 7, v 83. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 10. septembra 1931 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja. L | u b I j a n a , dne 9. septembra 1931. Marija, soproga. Ivan, Anton, Ana, Adoli, Riko, otroci. Edtnund Kastelic, zet. Vera Kilar, snaha. Marjanca, Franci, Jelka, Bogdan, Mitja, vnuki in vnukinje. iheiiie jc -T a "S T = a »1? _ -Q ae- s 3 - f sasi "T = ~> B 5 i -j = x p; » 'j5 ? £ i c w s C«. ESn-S g s- i <*> S1 i iS5 —- x- > c n i S -X. 5 i o 9 i o « 1 B O 1 S a ! ra »N N t. O) T « J. « 5 s s i s s i > -c » 1 - —a -a - 5: c ftij ** * T k -J „ -r c$ S ' V* Ja = = 5 3 p I* iiieisie Josip Lavtižar: !Ied in Bršksen Zgodovinska jovest iz 17 stoletja. Prišel je škofov služabnik s poročilom, da čaka zunaj puščavnik Adolf Waidmann. »Tudi tega meram sprejeti. Naj pride!« Bledega obraza je stopil Adolf v sobo. Praznične obleke ni mogel dajati na sebe, ker je ni imel. Zadostovati je morala njegova vsakdanja samotarska oprava, kakršno nosi človek, ki ga ne slepi sijajna vnanjost. Kdor bi ga bil videl v skromni sivi halji, pre-pasanega s črnitn jermenom; kdor bi bil opazil njegove rjave sandale na bosih nogah ali gledal puščavnikovo suho postavo in njegovo resnobno vedenje ter primerjal vse to z lepo obleko, z živahnim kretanjem in s cvetočim licem cerkvenega kneza in plemen t taša, bi bil rekel: Kakšen razloček! Toda Welsberg ni kazal visokosti napram skromnemu samotarju. Ljubeznivo mu je odkazal prostor na baržunastem naslonjaču, sedel poleg Adolfa in ga izpraševal o marsičem. Prvi vtis, ki ga je imel škof, ko jc videl pušČavnika včeraj pri sprejemu preti župno cerkvijo na Bledu, je bil zelo ugoden. Prav tako drugi vtis pri današnjem obisku. Welsbergu je bilo Adolfovo neprisiljeno vedenje zelo simpatično. Zalo se je še on neprisiljeno pomenkoval z njim. Pa tudi Adolfu jc odpadel vsak pomislek, ko je videl prijaznost visokega gospoda in spoznal sočutje, ki ga je imel z njim. - Bivate že del j časa na otoku? je vprašal škof puščavnika. »Tretje leto , Vaša Prevzvišenost.« »Kje ste bili poprej, ako mi je dovoljeno tudi to vprašanje? : »Zgodba mojega življenja je združena z raznimi dogodki, čeprav imam šele trideset let. Usoda ji? delala kruto z mano, da morebiti tega nisem zaslužil. Vendar pa sem sprejel vse iz božje roke.< I t xSeveda« — ga je prekinil škof. »Kdor pozna višje bitje, ki vlada stvarstvo, hodi tudi v temnih dnevih mirno po poti življenja.« XRojen sem na Spodnjem Štajerskem v plemeniti rodbini, ki je imela lepa posestva ob vznožju vinskih goric. Z bratom Krištofom. Vašim oskrbnikom, sva se šolala v Gradcu. Po dovršenih višjih razredih sem vstopil v bogoslovje, Krištof pa si je izbral pravniške študije. Da bi se temeljitejše izobrazil, seni odšel na bogoslovno učiiišče v Bologno, ker bi tne bili stariši radi videli v kaki višji duhovski službi. Pa vse nade so se razblinile v nič. V Bologni sem obolel. Zdravniki so mi svetovali, naj se ne bavim preveč z učenjem, ker tega ne prenaša moja šibka narava. Naj grem rajši na deželo v sveži zrak, kjer se mi bo utrdilo zdravje. Odšel sem torej domov in dobil službo duhovnega pomočnika na kmetih. Dlje časa sem bil zelo zadovoljen v dušnem pastirstvu in deloval z vso vnemo, osobito še zalo, ker župnik kot star gospod nI mogel več veliko storiti v blagor ljudstva. Toda vsi lepi načrti so bili polagoma uničeni. Nastopali so sovražniki in ruvali zoper moje delovanje. V začetku sem potrpel. Ker so pa temne sile postajale vedno hujše ter napadalo tudi mojo masniško čast. se nisem mogel več bojevati zoper premoč. Zamrzel mi je svet in želel sem kol samotar živeti v miru. Ker se mi je v dolgotrajnem boju poslabšajo tudi zdravje, sem prosil svojega brata Krištofa, upravitelja Vaših posestev, naj bi mi oskrbel miren kotiček v tukajšnjem kraju. In tako sem prišel na otok blejskega jezera. Škof je potrpežljivo poslušal puščavnika in rekel naposled: : Imam sočutje z zgodbo, ki ste jo povedali. Ni sicer tako usodna, kakor si jo predstavljate, saj motamo vsi trpeti in se vojskovali. Mensch sein, lieisst ein Kiimpfer sein. (Kdor je človek, je borec.) Vendar pa je ta skušnja za vaše slabe živce dovolj huda. Želim, da bi našli v samotarskem živl jenju srečo, ki vam do zdaj ni bila naklonjena. Želim pa tudi, da bi se z jezerskim proštom bolje razumela kakor do zdaj. Slišim namreč, da ne živita v prijateljskem sporazumu. Ne bom preiskoval, kilo je kriv nesoglasja, mislim pa, da moj blagohotni opomin ne bo brezuspešen. Kar sem povedal vam, bom povedal tudi proštu. Bog ni v sovraštvu, ampak v ljubezni. Puščavnik bi bil lahko navedel kak vzrok v svoje opravičenje, toda je z ozirom na vzvišeno škofovo osebo pustil vsak izgovor ter se dostojno priporočil. »Preveč občutljive narave se mi zdi samotar/ je premišljeval NVelsberg, ko je odšel Adolf. Kar mi je pripovedoval, ni tako kruto. Saj je Klicnih doživljajev in razžaljenj dovolj v našem stanu. Če bi vsak izvajal tako korenite posledice, bi se preveč zmanjšalo število delavnih duhovnikov. Še ena in precej važna dcputacija je prišla ta dan v grajsko poslopje. Bilo je pet kmetskih odposlancev iz blejskega in bohinjskega okraja. Njih imena, ohranjena v briksenškem arhivu, so sledeča: Pretnar i/, Zagoric, Šoklič z Rečice, Zupan z Bohinjske Bele, Torkar z Bohinjske Bistrice in Odar s Češnjlce. Prosili so oskrbnika Krištofa, naj jih predstavi grajskemu gospodarju škofu Welsbergu. Welsberg jih je prijazno sprejel. Za tolmača je bil Pretnar iz Zagoric, ki je znal precej dobro govoriti nemški jezik. Pri mizi pa jo sedel škofov tajnik Kol 11 in vodil protokol. : Nimamo vzroka, je rekel Pretnar po uvodnih vdanostnih besedah, da bi kaj očitali grajskemu gospodu Krištofu, ki ga poznamo kot dobrega in pravičnega oskrbnika Vaših posestev. Ali je res, možje? Vsi so pritrdili, da je gospod Krištof poštenjak v vsakem oziru. Zapišite, gospod tajnik, kaj pravijo posestniki o upravitelju Waidmannu, jo pripomnil škof Kolbu. Pritožiti pa se moramo o grajskem valpetu Ko-dermanu, je nadaljeval Pretnar. Ta je brezsrčen človek, ki iztirjuje desetino do zadnjega snopa in do zadnjega zrna, naj je letina dobra ni i slaba.« NOGAVICE: ^| ■ ■ ■ DROBNO BLAGO: Moške iz sukanca . . Din O*— m m jih iz m»istne kravine. Enako imamo iste vrste iz mehkega usnja. 169 Vrsta 294--11 Te smo priredili za gospodin e Praktičen, udoben in lrpež«-n čevelj iz črnega boksa. Enako vrsto izleiujenu iz boksa za nedelje in pra nike. Vrsta 3635-18 Črni čevlji iz boksa, široka oblika in nizka usnjata peta z gum jem napravi te čevlje pose no udobne. Nosijo se na praznik in delavnik. Vrsta 4645-2» 7,a izprehod in vsakdanjo nošo obuvaite te čevlje iz telečjega boksa. Priredili smo jih z nizko peto in gum jem. Cenite Vaše noge, katere Vam služijo od jutra do večera. Vrsta 0167-00 Bakanče iz močnega usnja z gumijevim podplatom in pelo. Zelo trpežna in praktična obutev za vsakdanje delo MAtl OGLASI Vsaka drobna vrstica 1 50 Din ali »saka beseda SO par. Najmanjši oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se rii unajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Zajtrkovalnica in delikatesna trgovina J. Buzzolini, Ljubljana, Lingarieva ulica (za škofijo) se priporoča. Službo šoicrja iščem. Imam 2—3 letno prakso, zmožen vseh popravil, trezen in pošten. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.477. Cvikmajster dobro izurjen, kateri je tudi pri vseh drugih strojih izvežban, išče prikladno mesto. Naslov v upravi Slov.« pod št. 10475. Kuharica »iti* Uiti Krojaški vajenec se sprejme. Viktor Per-par. Dvorni trg 3, Ljubljana. Trgovskega va!enca z vso oskrbo v hišj, sprejme trgovina z barvami. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.529. Zailužek Mesarski pomočnik izurjen v razsekavi, 25 Krojače sprejmem za moško konfekcijo. Prednost imajo prikrojevalci. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Potnika marljivega, za obisk sobo-slikarjev, iščem proti visoki proviziji. Ob sezoni se nudi dober zaslužek. Draškovič, tovarna šablon, Zagreb, Maksimir-ska 54 a. Dijaki Dijaško stanovanje Poslovni lokali 1 prijazno, se odda. Naslov na Dunaiski cesti št 29 1 v upravi »Slovenca« pod se takoj oddajo. Poizve 'CESEH' St. 10.545. I II Veščak (tujec) speciialist v pletilni tkalni stroki, ki tudi po- Dijakinjo sprejme v vso oskrbo boljša družina. Naslov v upravi SI. pod št. 10467. se istotam. Pisarne Tri dvosobne pisarne v palači Ljubljanske kreditne banke na razpolago. Dvosobna pisarna se takoj odda v najem, ostale s 1. novembrom t. I. -Reflektanti dobe pojasni- GOSTILNO se odda v najem ali na račun. Pojasnila daje Fr. Husjak, posestnik v Gornji Radgoni. do 30 let star, se takoj Celju pod »Konfekcija«. ' seduje že lepo popolno Opremljena soba zračna in svetla, v sre dini mesta, se odda z vso la pri upravi »Slovenca« oskrbo sedmo- ali osmo- i pod št. 10269. šolcu iz kršč. družine. — | Naslov v upravi Slov pod št. 10.459. sprejme. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 10483. Mizarski vajenec se takoj sprejme. Rozman Fr., Dravije 98, ob drž. cesti, p. St. Vid nad Ljubljano. Upokojenca vajenega mizarskih del, sprejmem v Ljubljani. — Zmožen vrtnarstva ima prednost. Stanovanje na Prednost razpolago. Plača po do- urejeno tovarno — išče Trgovskega va'enca družabnika s potrebnim zdravega, krepkega in kaD'tal°m Tozadevni od-pridnega, iz poštene hiše. ??V°r,-|?od "Dr"*ab;'k* s primerno šolsko izo- 11 10'336 na "nravo "Sl°-brazbo (dober računar), venca«, sprejme s popolno oskrbo v hiši Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom, Trebnie nea Dolenjskem. Sprejmemo čuvaja Nižješolce sprejmem na stanovanje in hrano. Pomoč ori učenju nemščine iti klavir na razpolago Karlovška cesta 34. pridna in poštena, išče I ,jovoru. _ Ponudbe na Gra?olog in hirosof N. Sadlucki — odpotuje! j , . . ... ?a7?j!' V Ljubljani ostane samo upokojenci ali invalidi Se d'D ___,„„u._ imaio samci, službo najraje v župni-šče ali h kaki samostojni osebi. Francka Kogov-šek, Smrečje 16 — pri Vrhniki. Organist in občinski tajnik z večletno prakso, dobrimi spričevali, vojaščine prost, želi službo. Naslov v upravi Slovenca« v Celju. Za 300 Din mesečno bi opravljala pisarniška dela po 18. uri. Ponudbe pod .300« na upravo »Slovenca«. Trgovska učenka s triletno učno dobo, išče mesto v trgovini z mešanim blagom v Ljubljani. Gre nekaj časa samo za hrano in stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.528. Mlad trg. pomočnik izvežban v kolonial. stroki, išče službo. Ponudbe na upravo Slovenca-pod Pošten« št. 10.544. upravo »Slovenca« pod »Stalna služba«. Za svojo kmetsko domačijo rabim pridno, zdravo in zvesto dekle, ki ima veselie do živinoreje i. dr. Posebno pripravno mesto za tako, ki ii je zaradi bratove že-nitve postal dom tesen. Služba stalna. Natančne- | je se poizve v Podmilj-ščakovi ulici št. 4, Spod Šiška. 15. septembra. — Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel Slon«, II. nadstr., soba 64. Dve prijazni sobi lepi, v je.itru, za pisarno ali solidnemu gospodu takoi oddam. Naslov v upr. -SI.« pod št. 10321. Stavbne nasvete daie tehnični biro »Tehna« Liubliana Mestni trg 25 I Nova vila s 4 stanovanji z vsemi oritiklinami ie naprodaj. Notri je elektrika, vodovod, kanalizacija, kopalnice in drugo. 5 minut od cestne železnice. Poizve se pri županstvu Moste pri Ljubljani. Snreimem vajenca za sedlarstvo. Franc Po-žan, Dravije 66. p. St. Vid. Sobarico ki ima lepa izpričevala, iz boljših hiš in je per-Ponudbe na upravo »Slo- fektna v serviranju, sprej-venca« pod šifro »Zvesta me proti dobri plači zelo do smrti« št. 10.481. Dečka 14—16 let, sprejmem v pouk v moji stroki, po dogovoru, iz ugledne, najraje poznane rodbine. — Tomšič, kovač, Verd — Vrhnika. Pletilja in učenka se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.541. PAMSKČ)" FRIZERKO prvovrstno moč sprejme takoj A. Poček, Celje, Gosposka ulica. odlična obitelj. Naslov pove uprava »Slovenca« po i št. 10543. Mlado dekle zdravo in pošteno, ki zna samostoj. kuhati in opravljati vsa hišna dela. išče obitelj treh odraslih oseb. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 10.542. (*"«! niernikova šolerska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 . I.Uigo-avto) Prva oblast koncesnonirana Proso, št 16 zasloni Pišite poni »Privatna nastava« (prej šola »Haidukovič«) sprejema za vs» razrede gimnazije. Pension. Pisati na: Njegoševa ulica 29, Beograd. Izgubila se je psica bela z rujavimi lisami -sliši na ime Fida . Lastnik I. Kure, Vevč Ljubljani. pri Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Študentovska ul. 9-1 (""itn j te in širite »Slov t*nen«! Komfort. stanovanje obstoječe iz k"hiije, 4 sob, kopalnice in pritik-lin, v novi stavbi, v centru mesta, se odda z no-i vembrom Ponudbe pod 1 značko »Zračno« na upravo »Slovenca«. Sobico meblovano ali prazno, v šentpeterskem okraju, oddam samcu. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10.530. Sprejme se gospodična uradnica ali dijakinja z učiteljišča na stanovanje in hrano po zmerni ceni. Sprejmejo se gospodične tudi samo na hrano. — Roza Slana. Gosposvetska cesta 13, vrata 75. Opremljena soba in prnznn soba s kabinetom, električni! raz-J svetljava, se takoj odda ■ v R o > 11 i dolini, cesta 13, št. 5. Naprodaj I sta dve dobro vpeljani gostilni in več stavbnih parcel, ter lena vila z večiim vrtom. Več se poizve v Podniiljščakovi ulici št. 4, Ljubljana VII. Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava 'Merkur«. Liubliana Šelenburgova ulica 6 II nadstr Kupimo linrinonij majhen, že rabljen, z največ dvema ali tremi registri za šolsko uporabo. Ponudhe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod št. 10.460. Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Staničeva ulica 22. Namizno grozdje lepo. sremsko, nudi po 4 Din za kg od 10 kg naprej v vsaki množini. Izven mesta 25 par ceneje. Celestina Glavnik, trgovina sadja, Ljubljana, Pogačarjev trg L Ročni sekalni stroj (Handhebelstange) — kupim. Franc Požan, Dravije 66, p. St. Vid. Vsakovrstno Jabolka, grozdje, hruške, 1—2 Din, 3—4 Din. 2—3 Din. najfinejše, slovite, plemenite, štajerske, razpošilja s povzetjem od 15 kg dalje: Postržin. Krško. Moderna jedilnica elegantna, furnir (siam-ska roža) poceni naprodaj. Istotam naprodaj rav-nalni stroj (Abrichlma-schine). Sodarska steza št. 2, Peterncl. 40 vagonov letošnjega črnega brinja razprodaja po 80 lir kvin-tal, postavljenega na raznih nostaiah Julijske Benečije, Žganiarna Korit-nik v Dolenji vasi pri Senožečah, Italija. Brzo slika za potne liste, lepo, takoj in ceno le Fotomeyer, Maribor, Gosposka 39. Prvovrstno blago za obleke, od najcenejšega do najfinejšega lahko izberete na domu. Tudi na dolgoročne obroke. -Prinesem vzorce brezob-vezno na ogled. Sporočite Vaš cenjeni naslov na upravo »Slovenca« pod Dobra postrežba« štev 10.194. - ttnourt DO naivišiih cenab ČFRNE luvelir Ltubhana Wolfovo ulica St l Bukova drv« prvovrstna, v vsaki količini, stalno kupujem. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Veledrvara Iv. Praznik, Zagreb, Draško-vičeva ulica 54, telefon 82-04. Šnls^e torlvce, aktovke, nahrbtnike, ga-maše, kovčke, itd. v največji izbiri in zmernih cenah nudi Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova 13 KROMPIR I a bel, FIŽOL nrepeličar, JABOLKA, namizna in za mošt, ZAKLANE PRAŠIČE, pršutnike, BUKOVA DRVA, OGLJE, REZAN LES, nndim po najnižjih dnevnih cenah poljubne množine za takojšnjo ali poznejšo dobavo. Zahtevajte pismeno ponudbo od P. Knez, Zagorje ob Savi. »Javor" lesna industrija v Logatcu ima svoi lokat za pohištvo tudi v Liubhani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice Za Jugoslovansko tiskarno « Llubliani. K Tel čet. Izdajatelj. Ivan Itnknvuo. Urednik: Franc Kremžar.