8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRuviuriSKI DNEVNIK
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 301 (10.213)
TRST, petek, 22. decembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovemija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V VELJAVO BO STOPIL 1. JANUARJA
POSLANSKA ZBORNICA ODOBRILA ZAKON 0 ZDRAVSTVENI REFORMI
Reforma bo izvedena postopoma, že v začetku leta pa bo stopila v veljavo vsedržavna zdravstvena služba - Danes v senatu zaključek razprave o univerzitetni reformi - Ingrao o delu parlamenta
RIM — Z 281 glasovi proti 77 in 7 vzdržanimi je poslanska zbornica včeraj dokončno odobrila zakon o zdravstveni reformi. Gre za reformo, o kateri se je govorilo že več let in ki bi morala korenito spremeniti celotno strukturo zdravstvene oskrbe v Italiji. Izvajanje zakona bo potekalo po fazah, vendar v razmeroma kratkih rokih. Že s 1. januarjem bo stopila v veljavo vsedržavna zdravstvena služba, ki bo razčlenjena na raznih ravneh. Temelj piramide bodo predstavljale krajevne zdravstvene eDOte, ki bodo absorbirale vse storitve in urade, ki se ukvarjajo z zdravstveno oskrbo ter bodo morale to oskrbo zagotoviti vsem državljanom brez razlike. Nekatere zakonodajne in načrtovalne pristojnosti bodo imele tudi dežele, drža« pa bo poverjeno samo koordiniranje in izdajanje splošnih smernic.
Zakon urejuje tudi problem delov-
Minister za zdravstvo posl. Tina Anselmi
nega razmerja zdravnikov in drugega osebja, za katero je predvidena enotna triletna delovna pogodba. Ustanovljen bo tudi višji zdravstveni svet za preventivo in varnost na delu.
Za zakon so glasovale vse stranke vladne večine razen republikanske, katere predstavniki so se vzdržali glasovanja. Liberalci, misovci, «de-monacionali* in skrajna levica so glasovali proti. Zakon je poslanska
"■'aitiitiiiniiimiiHiiiiiHiiiiiiiiii...IH..1I.H.........
V OKVIRU AMERIŠKO-SOVJETSKIH POGAJANJ SflLT
Včeraj v Ženevi začetek pogovorov Vance-Gromiko

ŽENEVA — Ameriški državni taj-jjk Vanče in sovjetski zunanji mini-■kr Gromiko sta včeraj zaključila *vi krog pogovorov v zvezi z dvoranskimi pogajanji za dosego dru-*®ga sporazuma glede omejitve $Fateškega napadalnega orožja SA V* II. Kakor je bilo pričakovati so-po njunih opreznih izjavah na *®hevskem letališču, nista niti jutra-Pii sestanek na sedežu ameriške de-e?acije pri OZN niti popoldansko *hidenje v prostorih ustreznega somatskega odposlanstva rodila polnih sadov. Dovolila sta le ra-napredek v obravnavi nekaterih Robnih vprašanj, kot je dobesedno sporočil časnikarjem glasnik a-Priškega državnega tajništva Hod-<«ig.
1 V resnici sta pogajalna tabora od !• 1972 naprej, kot kaže. razrešila *4>dh 95 od sto problemov, toda v Preostalih 5 odstotkih se kopiči vr-r sila kočljivih vprašanj, ki ne-Ejsi^dno zadevajo varnost ZDA in vprašanj torej, ki zahtevajo bolj Pplitično kot pa strogo tehnično re-*Jjev. Od tod zavlačevanje tako z kot z druge, a zlasti z ameriške ~oani. Carter je n.pr. trenutno _pod-TJ^en množičnemu pritisku vojaških, Jpobstrijskih, izrazito političnih pa še drugih krogov, ki napeljujmo vodo vsak k svojemu mlinu in fj, ?e bistveno pač ločujejo na glo-in jastrebe.
jabolko nesoglasja med moskov-ijhhi in vvashingtonskimi oblastmi j® v prvi vrsti v problemu snovali® novih, vseuničujočih jedrskih 0r>ic z več glavami, ki jih zdajšnji ‘jadzorni sistemi tako v ZDA kot Sz sploh ne morejo pravočasno ®žnati ali, širše vzeto, v problemu fasnove in utemeljitve obojestranske •burske grožnje v smislu sistematič-J*8a recipročnega zastraševanja, •I ,erega nadzorstvo pa se utegne ,!?■) prej tudi izmuzniti pozomo-*a to postavljenih dejavnikov, j, zaključku včerajšnjih dveh serakov je imel Vanče desetminutni . lefonski pogovor s Carterjem. Le-ie državnega tajnika očitno pou-glede nadaljnje strategije razdorov z Gromikom, in to zelo ve-b, trio v luči možnih učinkov, ki jih Jpgne imeti ameriško zadržanje na ugajanjih SALT na voUtve leta T v 2® A.
^Razgovori med Vanceom m Gro-'kom se nadaljujejo danes, verjet-% Pa šg jutri, (dg)
Tito sprejel Ljubima
L Beograd - Predsednik republi-v vrhovni komandant jugoslo-.abskih oboroženih sil maršal Tito v Pred današnjim dnevom jugoslo-“Pske ljudske armade sprejel vče-
raj na Brionih vojaško delegacijo, ki jo je vodil zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičič.
Kot poroča Taniug, so člani delegacije seznanili Tita z dosežki pri krepitvi borbene pripravljenosti in s prizadevanji za nadaljnji vsestranski razvoj jugoslovanske ljudske armade in oboroženih sil v celoti. V zelo prijetnem enournem pogovoru je maršal Tito izrazil zadovoljstvo nad doseženimi rezultati in med drugim podčrtal pomen nadaljnje modernizacije oboroženih sil za obrambo države.
zbornica prvič odobrila že junija letos. pozneje pa je senat vnesel v zakonski osnutek nekatere spremembe, tako da je moral zakon ponovno romati na Montec torio. Vsekakor pa je včerajšnja odobritev dokončna.
Ministrica za zdravstvo Tina Anselmi je v posebni izjavi poudarila zgodovinsko važnost odobritve zdravstvene reforme in poudarila, da bo potrebno angažirati ne samo zdravstvenega osebja, ampak vseh državljanov, da se bo zakon dejansko in v celoti izvajal. Zadovoljstvo je izrazil tudi tajnik KD Zaccagnini.
V senatu pa se je včeraj nadaljevala razprava o reformi vseučilišč. Na sestanku načelnikov skupin so se dogovorili, da bodo že danes zaključili splošno razpravo, medtem ko bodo zaključni posegi poročevalcev in predstavnika vlade na vrsti ob obnovitvi parlamentarne dejavnosti po božičnih po^-tnicah, se pravi v drugi polovici januarja. Za’ -n naj bi bil izglasovan do 24. ali 25. januarja.
Glede »Pedinijevega odloka* pa so se načelniki skupin strank vladne 'Večine na sestanku z ministrom za šolstvo dogovorili, da vlada ne bo spet vložila enakega zakonskega osnutka, ampak samo okrnjeni osnutek, ki bo predvideval enostavno podaljšanje delovnih pogodb in štipendij za nestalno učno osebje. Ustrezni osuntek bo vlada izdelala že na današnji seji.
Glede delovanja pr - lamenta jiai še omenimo, da je predsednik poslanske zbornice Ingrao ob zaključku včerajšnje seje n Montecitoriu v kratkem govoru odločno zavrnil izkrivljeno in kvalunkvistično mišljenje, po katerem naj bi bilo politično življenje le nekakšna stara in nespremenljiva prevara. Spomnil se je težavnih izkušenj, ki jih je morala država prestati v 1 šnjem letu z umorom Alda Mora in hudimi atentati proti svobodi in d- 'aciji, ob tem pa je ugotovil, da obstajajo v Italiji zdrave sile, ki bodo znale ta napad odbiti, (tir.)
RIM — Predsednik poslanske zbornice Ingrao je včeraj proglasil za poslanca odv. Franca De Catalda, ki bo nadomeščal radikalno poslanko Emmo Bonino.
LJUBLJANA — Član predsedstev SFRJ in ZKJ Edvard Kardelj je včeraj sprejel predstavnike mesta Ljubljana in ljubljanske občine šiška. ki so mu voščili za novo leto. Kardelj se. je z gosti zadržal v krajšem in tovariškem pogovoru.
Danes na seji vlade imenovanja
vodilnih funkcionarjev javnih ustanov
RIM — Na dnevnem redu današnje redne petkove seje vlade je kar petintrideset u-krepov, povečini gre za tekoče upravne zadeve. Najvažnejši u-krep je zakonski odlok o univerzi, ki bo nadomeščal onega, katerega ni parlament pravočasno odobril in bo zato zapadel.
Toda glavni argument, ki se ga bo danes lotila vlada, sploh ni bil vpisan na dnevni red. Gre za kočljivo vprašanje imenovanja vodilnih funkcionarjev nekaterih javnih ustanov, glede katerega je v teku v političnih krogih živahna in mestoma o-stra razprava. Kot je znano, so v prejšnjih dneh krožile številne hipoteze, ki pa niso doslej našle potrdila. Dejstvo je, da dokončnih sklepov še ni bilo. Še danes zjutraj bo v palači Chigi o tem vprašanju posebni sestanek, ki se ga bodo poleg Andreottija udeležili še Donat Cattin v imenu KD ter ministra Bisaglia in Prodi. Prav zaradi tega sestanka bo seja vlade popoldne, ne pa zjutraj, kot je bilo to doslej.
UMRL JE REVOLUCIONAR TONE UKMAR
NiiiHiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiMiiiiiitiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiinuiniiiiiuiiiiiiiiufuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
INTERVJU Z AJTOLOM ŠIRAZIJEM
Šahovi vojaki ne spoštujejo niti svetih krajev islama
Priletni duhovni vodja Mcšeda z zanosom govori o bodoči islamski republiki
(Poseben dopisi
MEŠED — Pred hišo ajtola Ši-razija, duhovnega vodje Mešeda, je kot vedno živopisana množica, ki bere komunikeje in letake, jih komentira, ne meneč se za mraz in sneg. Prerinemo se skozi ozek hodnik do malega dvorišča, od koder se povzpnemo db ajtolovega stanovanja. Pred pragom se moramo sezuti; naša spremljevalka in prevajalka pa ima nad svojo »zahodnjaško* obleko tradicionalen čador.
Ko smo zjutraj prosili za sprejem, so bili mullahj neizprosni: brez ča-dorja ne bo vstopila, še tako so napravili izjemo le zaradi nas. ženska se je stisnila v kot, skoraj za peč, mi moški, novinarji, pa smo sedli na preprogo zraven širazijevega sina, ki je tudi sam ajtol. Okoli nas je bil neke vrste »centralni kom.te*. ki nas je opazoval in nas prosil za pismena vprašanja, ki bi jih hoteli zastaviti ajtolu širaziju. Mladi ajtol pa ni prosil, je ukazoval: nobenih magnetofonov, ne notesov!
Stari ajtol je bolje razpoložen. Sprejme nas v svoji revni sobi, kleči na tleh, pod njim le nekaj odej in zglavnik, ki ga podpira. Sedemdeset ali osemdeset let mu je, o-braz mu krasi gosta bela brada, na glavi črn turban, simbol modrijana in učitelja. Seže nam v roke in nam dovoli, da sedemo zraven nje-ga.
Stari ajtol le poredko odgovarja
VČERAJ PRI SALAMANCI V ŠPANU!
V tragični prometni nesreči izgubilo življenje 20 otrok
Lokomotiva trčila v avtobus, ki je peljal 50 šolarjev - 14 otrok huje ranjenih
SALAMANCA — Včeraj je prišlo v severni Španiji do izredno hude prometne nesreče, v kateri je izgubilo življenje dvajset otrok, drugih sedemindvajset pa jih je bilo ranjenih. od teh 14 huje. Poleg otrok je v nesreči izgubil življenje tudi neki oče enega izmed le-teh. Vzrok tragedije je bilo trčenje med šolskim avtobusom in lokomotivo na nezavarovanem železniškem prehodu.
Kraj, kjer se je nesreča pripetila, se imenuje Munoz in je v bližini Salamance. Kot vsako jutro se je avtobus ustavil v tej in bližnjih vaseh, da pobere učence in jih prepelje v deželno šolo v Fuente de San Esteban. Navadno je v avtobusu dobilo mesto 50 mladih potnikov, med 6. in 14. letom starosti, ker pa je bil včerajšnji dan zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki, sta dva o-stala doma, vstopil pa je 57-letni kmet, ki se je odpravil v mesto k zdravniku na pregled.
Šofer, 24-letni Aires Hemandez, je to pot poznal kot svoje žepe, saj je po njej peljal vsak dan. Ko je prispel v bližino nezavarovanega železniškega prehoda, ki je na vzpetini izven vasi. ga je neki deček opozoril, da se bliža vlak, oziroma lokomotiva. «Nič se ne bojte, zagotovo bomo prečkali tračnice,* je, bil odgovor 24-letnega šoferja, ki je obenem pospešil hitrost. V istem trenutku pa je prišlo do usodnega trčenja. Lokomotiva je silovito uda-
' v »gpippf 7 '	" pr r' ‘
po tračnicah
m -
avtobusa, ki ga je lokomotiva vlekla 150 metrov (Telefoto ANSA-UPI)
rila v avtobus in ga razkosala na tri dele.
Reševalcem se je prikazal pred očmi, milo rečeno, srhljiv prizor. Iznakaženi ostanki otroških telesc so ležali vse naokrog v premeru do 200 metrov. Zadnji del avtobusa je odneslo kakih deset metrov stran od prizorišča tragedije, medtem ko je lokomotiva s seboj vlekla prednji del avtobusa še celih 150 metrov.
Nekaj ur po nesreči je obiskala
bolnišnico, kjer so ležali preživeli ranjeni otroci, tudi španska kraljica Zofija. Rdeči križ pa je ves popoldan nenehoma ponavljal pozive krvodajalcem, naj darujejo svojo kri in s tem skušajo rešiti življenje tistim otrokom, ki so v največji smrtni nevarnosti.
Vseh trupel še niso identificirali, ker so obličja na moč iznakažena, za tragedijo pa so starši otrok zvedeli prek radijskih poročil. .. (mč)
na naša vprašanja, nalogo prepušča sinu, le z glavo pritrjuje, in poseže samo, ko sodi, da je potrebno. Saj se tako spodobi starcu, ki je že dosegel najvišjo raven resnice, po letih in letih študija in pridiganja. Njegove misli so drugje, kar jasno občutimo v njegovi zamaknjenosti. Ko pa poseže v razpravo, je njegov pogled jasen in odločen. Starec predstavlja idealno vez s tradicijo, zgodovino in življenjem, čeprav je njegov preostali čas posvečen pripravam in čakanju na smrt: posredovanju svoje modrosti.
Protislovja današnjega časa občuti in doživlja sin, ki se ubada z napadi proti oblastem. Prav zato je njegovo obnašanje odločno, izrazoslovje politično. Kljub starosti pa ni imel njegov oče nobenega pomisleka, ko je stopil proti vojski, ki je vdrla v mešedovo bolnišnico. Nad 30 tisoč oseb pod vodstvom stotine mullahov je priskočilo na pomoč zdravnikom, bolničarjem in bolnikom. Dan kasneje je prav duhovšči-na organizirala protestno manifesta-cijo, ki se je je udeležilo 700 tisoč ljudi Bolnišnico sedaj vodijo mulla-hi in mladi ajtoli, ki v živahnih razpravah bodrijo osebje in bolnike. Kdor teh izkustev ne doživlja sam, ne more razumeti moči opozicije, njenega zagona, v mestu, ki ga je vojska zasedla. Moč opozicije je v verskem gibanju, ki ga podpirajo tudi zdravniki, celo primariji, strokovnjaki, ki so študirali v tujini, ki so se v tujini tudi poročili, ki jim je Zahod skoraj druga domovina.
Prvo vprašanje, ki ga zastavimo ajtolu. se nanaša na sedanji spopad z vojsko. «Ali je res, da so poslali vojake proti svetemu mestu in proti ajtolovemu stanovanju?*
»Res je, vojaki so napadli sveto mesto s solzilni.ni bombami. N. samo, vdrli so celo na dvorišče velike mošeje, kar je nezaslišano. Islam uči spoštovanje do vseh religij, naj bodo te katoliška, judovska ali armenska. Šah ne pozna tega spoštovanja, kot vsi avtoritarni oblastniki, misli samo na svojo rešitev.*
Tudi ajtolovo hišo so napadli, ko smo se poslavljali so nam pokazali sledove krogel na vratih in na hodniku.
«Potemtakem mislite, da bi moral šah odstopiti? In v nasprotnem primeru, kako bo ukrepalo ljudstvo?*
Na ta vprašanja odgovarja brez zadrege stari ajtol: »Vse iransko ljudstvo hoče šahov odstop. V demokratičnih režimih, tudi v ustavnih monarhijah, vladajoči in suvereni odstopijo in prepustijo mesto drugim, če jim ljudstvo da nezaupnico. Prav to mora storiti tudi iranski monarh, razen če noče služiti svojemu ljudstvu. V tem primeru lahko tudi ostane,* dvoumno zaključi stari ajtol.
«Ali se strinjate z načeli ajtola Homeinija, ki noče niti pomisliti o morebitni prisotnosti Reze Pahlavija na čelu države?*
«V glavnih točkah se strinja s Homeinijem,* pristavi sin. Končno vprašanje o značilnosti islamske republike, ki jo predlaga Homeini. Starčev pogled zažari, v arabščini odgovori ajtolom, da bi morali to vprašanje zastaviti »staremu iz Pariza*. Nato nam obrazloži, da mora zakonodaja države z muslimansko večino upoštevati načela in misli i-slamskih filozofov. Ne sme biti za kona, ki bi nasprotoval tem načelom. V islamski republiki morajo vse stranke delovati v okviru islamske strukture družbe To pa ne bo predstavljalo nobenega problema za verske manjšine, »Islam ni nikoli pri-
silil nikogar, da bi zatajil svoja stališča, dovoljuje namreč tudi versko svobodo*.
ROBERTO LIVI
V atentatu ubit vodilni elan organizacije ETA
MADRID — Španska tiskovna a-gencija »EFE* je v Bilbau objavila vest, da so včeraj zjutraj neznanci ubili v Franciji Joseja Miguela Be-narana, znanega pod imenom «Arga-la*. enega izmed vodilnih članov baskovske separatistične organizacije ETA. Ko je včeraj zjutraj «Ar-gala* vžgal motor svojega renaulta 5, je eksplodiral podtaknjeni peklenski stroj. Policija iz Angleta, malega kraja na atlantski strani francoskih Pirenejev, ni še odkrila krivcev, prav tako si še nobena organizacija ne lasti odgovornosti za atentat.
Ubiti Jose Miguel Benaran je bil med najpomembnejšimi voditelji »vojaškega krila* baskovskih separatistov. Preoblečen v električarja naj bi 21. decembra 1973 tempiral peklenski stroj, ki je ubil tedanjega predsednika španske frankistične vlade Luisa Carrera Blanca. »Arga-la» je torej našel smrt prav ob peti obletnici Blancove smrti.
V Kopru je včeraj v starosti 78 let nenadoma umrl naš proseški rojak Tone Ukmar - Miro, predvojni, medvojni in povojni revolucionarni borec proti fašizmu, za pravice delavskega razreda in za pravice primorskih Slovencev, španski borec, protifašistični borec v Abesiniji, organizator francoskih partizanov in po 8. septembru 1943 komandant VI. partizanske cone v Liguriji, po osvoboditvi vodilni član demokratičnih političnih in družbenih organizacij v Trstu in od leta 1949 ugledni družbeni delavec in borec za socializem v Kopru. Njegova smrt je boleče odjeknila v našem slovenskem zamejstvu in v italijanskih naprednih vrstah, saj je bil tovariš Miro naš z vsem srcem prekaljenega revolucionarja in z vsem srcem primorskega slovenskega rodoljuba.
Nemogoče je v kratkem sestavku povzeti vso njegc o revolucionarno pot, na katero je stopil v mladih proseških letih in ji ostal zvest do poslednjega diha. Nemogoče zato, ker je tako neizr... :.io bogata na dogodkih, nemogoče tudi zato, ker bo z njegovo smrtjo ostala v mnogih podrobnostih za vedno neznana, saj je Miro spe.' .1 med tiste ljudi, ki jih je v njihovi veli*. i odlikovala rezerviran t in skromnost Toda obnoviti jo v;-j v glavnih obrisih danes, ko nas je zapustil, je naš dolg njegovemu spominu in obenem njegova najžlahtnejša pc:. rtna zapuščina vsem nam.
Tone se je rodil 6. decembr 1900 v revni kmečki družini na Proseku V domači vasi je opravil osnovno šolanje in dva razreda srednje šole in do svojega petnajstega leta delal na domači kmetiji. T > leta 1917 je bil za vrtnarja v Miramaru, potem se je zaposlil pri železnici, najprej v kurilnici v Nabrežini in nato kot kretničar na postajah v Trstu,
Grljanju, Tržiču, Opčinah, od koder je bil — kot takrat toliko drugih Slovencev — premeščen v Genovo. To so tudi že bila leta njegovih prvih stikov s slovenskimi in italijanskimi protifašisti v vrstah delavskega razreda, iz kater i je prešel najprej v mladin*-'o komunistično organizacijo in 1. 1926 v partijo.
V Genovi je seveda nadaljeval s svojo protifašistično dejavnostjo, ker pa so -a njim prišle na genovsko policijo tudi informacije o njegovem protifašizmu, so ga leta 1927 aretirali in z oznako »nepoboljšljivi protifašist* odpustili iz službe in končno izgnali. Tako se je leta 1929 vrnil dbmov in tega leta se je tudi začela njegova ilegala, ki je trajala praktično do osvoboditve leta 1945. Iz Trsta je odšel v Ljubljano, iz Ljubljane preko »Rdeče pomoči* na Dunaj, od tam pa po nalogu KPI v Pariz. Kot funkcionar KPI se je v svojstvu delegata udeležil IV. kongresa KPI v Koelnu, Sicer pa je v Parizu delal v raznih ; to-vArdah. dokler ga ni KPI poslala
decembra 1931 v Moskvo, kjer je bil najprej na enoletnem partijskem kurzu na Leninski univerzi, potem sedem mesecev na praktičnem delu v tovarni Egorovo v Leningradu in v tovarni Glovligt spet v Moskvi, od leta 1933 do 1936 pa na višji partijski šoli Aspiranturo v Moskvi. V času svojega moskovskega študija je prišel v stik tudi z mnogimi takratnimi in kasnejšimi vodilnimi jugoslovanskimi k' nunisti.
Ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, : : je Tone Ukmar prijavil za prostovoljci* v republikansko armado. Iz Moskve je junija 1936 prišel spet v Pariz in iz francoske prestolnice septembra istega leta v Španijo, kjer je do leta 1939 v republikam l.lh vrstah deloval kot komisar in nato kot oficir v XII. i-talijanski udarni brigadi, kjer je zaslovel po svojem junaštvu in predanost boju španskih in drugih svobo-doljubov proti nacizmu in fašizmu, pod svojim slovenskim ilegalnim i-menom »Ogenj*.
Ko je boj španskega naroda in mednarodnih brigad, ki so mu pri-
•iiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiMiililiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiuiiiiiiiiHiiiii
VČERAJ V SENATU
Odobren ustavni zakon za zaščito Ladincev
Zagotovljena prisotnost ladinskih predstavnikov v deželnem in tridentinskem pokrajinskem svetu
RIM — Senat je včeraj odobril ustavni zakonski osnutek z določili v korist prebivalstva ladinskega jezika v pokrajini Trident. Ukrep je bil odobren z besedilom, ki ga je pred kratkim že odobrila poslanska zbornica. Ker gre za ustavno normo, ga bosta morali obe veji parlamenta čez šest mesecev še enkrat odobriti.
Ukrep med drugim določa, da morajo zakoni o volitvah za deželni svet in za tridentinski pokrajinski svet zagotoviti ustrezno predstavništvo ladinskega prebivalstva. V občinah tridentinske pokrajine, v katerih živijo Ladinci (Moena, Soraga, Mazzin, Vigo di Fassa, Pozza di Fassa, Campitello in Canazei) bo ladinski jezik obvezno uveden v o-troške vrtce in v osnovne šole. Poznanje ladinskega jezika bo prednostnega pomena za poučevanje v šolah vseh stopenj.
RIM — Poslanska komisija za prevoze, ki proučuje zahtevo SIP po zvišanju telefonskih tarif, je včeraj poslušala mnenje ministra za državne udeležbe Bisaglie, ki je oodprl zahteve telefonske družbe. Komisija bo dokončno izoblikovala svoje mnenje na prihodnji seji, ki bo 10. januarja, medtem ko bo dokončni sklep pripadel medministrskemu odboru za cene (CIP).
TERORISTI STREUALI NA SPREMSTVO POSL. GALLONIJA
RIM — Streljati na slepo v maso in povzročiti čimvečje število žrtev je, kot kaže, strategija, ki so jo po ugrabitvi in umoru Alda Mora ubrali teroristi, da bi povzročili čimveč-ji preplah in nejevoljo med navadnimi prebivalci, še zlasti pa med varnostnimi silami, ki so glavna tarča napadov. Po zločinskem atentatu v Turinu, kjer so ubili policijska agenta, ki sta stražila pred kaznilnico, so včeraj v Rimu streljali na policista, ki sta stražila pred domom načelnika demokrščanske poslanske skupine G. Galloni-ja. Eden od dveh agentov je bil hudo ranjen in so ga sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo, drugi, ki mu je krogla predrla bok, ne da bi zadela vitalnih organov, pa bo okreval v dobrem mesecu.
Ob atentatu demokrščanskega poslanca ni bilo doma.
hitele na pomoč, izkrvavel zaradi premoči nacističnega orožja in zgodovinske odgovornosti zahodnih sil, se je tudi Tone z ostanki mednarodnih brigad prebil preko Pirenejev v Francijo, kjer so ga zaprli v taborišče pribežnikov. Iz taborišča pa je kmalu ušel in se spet znašel med antifašisti v Parizu. A ne za dolgo. Revolucionarna dolžnost ga je že klicala na novo pot. Po nalogu ko-minterne in KPI j skupaj z italijanskima revolucionarjema Baron-tinijem in Rollo ter francoskim polkovnikom Mounierom odšel z nizozemskim potnim listom na ilegalno ime »Johannes* v Abesinijo, da se posveti organizaciji etiopskih partizanov proti i' ijanskemu fašističnemu okupatorju. Ko je tudi v tej afriški deželi do kraja opravil svo-. jo dolžnost v boju proti fašizmu, se je s tovariši prebil v Sudan, kjer pa so jih angleške oblasti prijele in odposlale v Evropo, v Francijo, kjer se je Tone seveda znašel v zaporu oziroma v taborišču Vernet Tukaj je prišel v r'.ik s celo vrsto uglednih jugoslovanskih tovarišev, španskih borcev. Na poziv KP Jugoslavije so se ti že leta 1941 preko Nemčije vrnili v Jugoslavijo in postali prvi organizatorji oboroženega boja. Tone Ukmar pa je bil z nekaterimi drugimi voditelji mednarodnih brigad poslan v aapor Gours, iz katerega so organiziral pobeg in se leta 1942 pridružili francoskim partizanom — makijevcem organizacije «FTP» (Francs Tireurs et Partisans) na območju Marseilla, Toulona in Nice. Tone je bil organizator njihovih gib čnih formacij skupno z znanim jugoslovanskim revolucionarjem Koturovičem, ki je leta 1944 tudi padel kot francoski partizan.
Ob kapitulaciji Italija je vodstvo Komunistične p-rti je Italije poslalo Toneta v Milan z nalogo, da se poveže z vodstvom CLN za Severno Italijo, v katerer i so takrat bili gen. Cadorna jun., Longo, Parri in dru-gi:'Tone je 'izrazil željo, da bi' ga poslali v Trst oziroma na Primorsko, a so mu odgovorili, da je trenutno potreben v Liguriji in da bo odšel v Julijsko krajino kasneje, kar pa se potem do osvoboditve ni zgodilo. Tako je Tone Ukmar, zdaj s partizanskim imenom »Miro*, postal v Genovi član pokrajinskega poveljstva garibaldins. ' enot za Ligurijo in prevzel odgovornost za organizacijo t jroženega bojr. Ko pa so se v Italiji .or: -’'rale operativne cone odporniškega gibanja in je zaledje Genove postalo VI. cona, je bil Tone imenovan za poveljnika cone in v tem svojstvu je bil leta 1945 s svojimi garibaldinci pred zavezniki tudi osvoboditelj Genove in ob osvoboditvi njen prvi komandat s častnim r- -lovom »osvoboditelj Genove*. Proglasili so ga za častnega meščana Genove, Amerikanci so ga odlikovali s svojim najvišjim vojaškim odlikovanjem, italijanska republika, zrasla iz odporniškega r banja, pa z zlato me-da,. i odporni; — Pertini Longo, Togliatti, Taviani in drugi voditelji italijanskega odporn' kega gibanja, so bili r»j •ovi osebni prijatelji.
Toda Tone Ukmar si je želel domov. Svojo revolucionarno dolžnost do italijanskega naroda in mednarodnega, torej tudi našega protifa-šizma, je opravil dosledno in častno kot. malokdo; zdaj ga je kot revolucionarja in rodoljuba klical Trst, da svojim ljudem in tržaškemu demokratičnemu gibanju, iz katerega je izšel, nameni svoje bogate izkušnje in svojo zvestobo.
V Trstu je bil izvoljen za člana izvršnega odbor- Pokrajinskega narodnoosvobodilnega o'bora, za člana pokrajinskega komiteja t-' rat-ne KP STO in za člana pokrajinskega odbora OF. Z revolucionarno gorečnostjo se je angažiral v takratnih bojih za obrambo pridobitev ljudske obla i in za p ”ične meje. Bil je eden glavnih voditeljev velike dvanajstdnevne stavke 1. 1946 in član odbora za pomoč delavcem zaradi česar se je moral skupno z drugimi voditelji umakn.. v Koper. Tu je tudi dočakal usodno leto 1948, ko je s svojim za žanjem znova potrdil dosledno in pošteno revolucionarnost s tem, da se je brez oklevanja opredelil proti informbi-roju. Ko se je 1 a 1' 1 vrnil v Trst, so ga zavezniške oblasti v zvezi s stavko za orle. V zaporu je ostal nekaj mesecev, p-' m je še nekaj let živel v Trstu do končne preselitve v Koper, kjer si je uredil življenje in se aktivno vključil v razne družbenopolitične organizacije kot vodilni funkcionar. Imenovan je bil za častnega meščana Kopra in za člana Sveta Socialistične repulike Slovenije, ter večkrat odlikovan z visokimi odličji SFT J.
S svojim Trstom in s svojimi zamejskimi roj:'d ' ohranil tesne stike, saj je bil do poslednjega živo zavzet za našo usodo, mi pa smo ga imeli radi in ga spoštovali in cenili zaradi vsega, kar nam je dal in zaradi njegove neizmerne srčne dobrote in človeške topline, kakršno je nosil v sebi lahko samo človek, ki je živel in se boril za velike i-deale socialne pravičnosti in svobode.	JOŽE KOREN
TRŽAŠKI DNEVNIK
v
PO ODGOVORIH POROČEVALCEV VESPASIANA IN DOMINICIJA
Danes v deželnem svetu glasovanje o proračunu in večletnem načrtu
POMEMBNA ODLOČITEV NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Globalna zaščita Slovencev v besedah svetovalcev Štoke (SSk) in Iskre (KPI)
S posegom zadnjih štirinajstih svetovalcev se je zaključila v deželnem svetu razprava o obračunu za leto 1977, o proračunu za leto 1979 ter o večletnem finančnem načrtu 1979 - 1982. Danes bosta odgovorila poročevalca Dominici in Ve-spasiano, nakar bo skupščina morala o treh zakonih glasovati.
Med včerajšnjimi posegi naj omenimo svetovalca Slovenske skupnosti Draga Štoko, ki je dejal, da je proračun, o katerem je sedaj govor, prvi po programskem sporazumu med šestimi strankami ustavnega loka. Slovenska skupnost v bistvu pozitivno ocenjuje proračun, saj so v njem postavke, ki od blizu zadevajo življenje slovenske manjšine v deželi. Pri tem je omenil predvsem prispevke za dvojezično poslovanje šol in nekaterih občin, ki se ga trenutno poslužujejo samo v goriški in tržaški pokrajini, za katerega pa je upati, da se ga bodo poslužile tudi občine v videmski pokrajini. kjer prav tako živijo Slovenci. Štoka je poudaril, da je predvideno povečanje stroškov za dejavnost kraške gorske skupnosti. U-stavi! se je pri ugotovitvi, da gorska skupnost ne deluje, kot bi morala in to ne po krivdi ljudi, ki jo vodijo, temveč zaradi dežele in nadzornega odbora, ki ji nočeta dati zelene luči, morda zato, ker se boje, da je preveč slovenskega značaja. Dežela mora omogočiti delovanje gorske skupnosti, v nasprotnem primeru bodo Slovenci, ki bivajo na Krasu, ne glede na svoje politično prepričanje, povlekli svoje zaključke.
Slovenci vodijo trenutne zelo pomembno borbo za svojo globalno zaščito. Zadnje čase je enotna delegacija Slovencev, ki živijo v Italiji, bila pri predsedniku republike Per-tiniju, pri predsedniku senata Fan-faniju in poslanske zbornice Ingrau, pri predsedniku vlade Andreottiju. Vsi ti stiki so bili izredno pozitivni, saj so vsi politični predstavniki priznali pravico slovenske manjšine, ki živi v Italiji, do globalne zaščite. Je pa to prvič, da mora neka manjšina poseči sama, njeni predstavniki pa romati od Poncija do Pilata, da bi razložila, kaj hoče. Pri tem so ji vsi, od Andreottija do Pertinija in Fanfanija soglašali z njenimi zahtevami. V nadaljevanju svojega posega se je Štoka vprašal, kdo torej zavira ta proces, če se vsi strinjajo z zahtevami manjšine. Zato je formalno zahteval od deželnega odbora in od njenega predsednika, naj
naredi, kar je v možnostih dežele, da bi že končno priznali Slovencem globalno zaščito. Odbor in njegov predsednik morata biti pri tem aktivno soudeležena in posredovati pri rimskih oblasteh. Temu bodo morale prispevati tudi vse politične sile, ki tvorijo sedanjo večino v deželnem svetu.
Štoka je še omenil znane vprašalne pole, ki so jih iz Rima poslali občinam v Beneški Sloveniji in prebral odgovore, ki so jih dale nekatere občinske uprave. Vprašalne pole niso način, s katerim lahko rešijo vprašanja Slovencev v videmski pokrajini, je rekel, Slovenci živijo strnjeno naseljeni od Trsta do Trbiža in z različnim naglasom govorijo skupni slovenski materni jezik. Slovenščino, Slovence in njihovo kulturo je fašizem hotel uničiti, vendar mu to ni uspelo. Ta pojav se ponavlja tudi danes, vendar, kdor še danes zanika obstoj Slovencev v videmski pokrajini gre proti zgodovini in proti razvoju, proti Evropi in končno proti sami demokratični Italiji.
Z vprašanjem Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini se je u-kvarjal tudi komunist Boris Iskra, ki je uvodoma poudaril, da je predstavitev proračuna odločno političen moment, je izraz demokratične enotnosti, ki je edina možnost za izhod iz sedanje hude krize. Demokratična enotnost, je nadaljeval I-skra, je izbira KPI. Omenil je nato osimski sporazum in pa vprašanja povezana z obnovitvijo Furlanije po potresu ter s splošnim razvojem dežele Furlanije - Julijske krajine. V vsej družbi, tudi FJK je opaziti pritiske raznih cehovskih in parti-kularističnih sil, ki zastopajo skrajno demagoška stališča, kar lahko vnese dokajšnjo napetost v družbeno tkivo. Opaziti je tudi lokalistične težnje, katerih izvor je treba proučiti in razumeti. Pri vsem tem je treba spoštovati in ščititi kulturne in jezikovne značilnosti. Kar zadeva o-simskj sporazum je ta za našo deželo še posebnega pomena, saj pomeni sodelovanje z Jugoslavijo in sodelovanje tudi z državami v razvoju, ki imajo nekatere svoje značilnosti in katerih je Jugoslavija zelo viden predstavnik. Zanemariti izvajanje osimskih sporazumov in o-krepitev njihovega duha bi pomenilo omogočiti večji vpliv reakcionarnih sil na Trst.
Iskra se je nato ustavil pri vprašanju kulture v deželi Furlaniji -Julijski krajini, še zlasti je obravnaval reformo, ki mora privesti do zbližanja med šolo in svetom. Pooblaščeni ukrepi so uveljavili šolske okraje, ki pa jih slovenske šole
še nimajo in ki pa so za njeno avtonomijo nujno potrebni, čl. 12 govori o manjšinskih šolah vendar «po-sebna pozornost in skrb* za kulturo manjšine ni dovolj. Kakšna so jamstva, se je vprašal Boris Iskra, za slovensko šolo? V Dolini Aoste za francosko manjšino in v Zgornjem Poadižiju za nemško, ta jamstva obstajajo. Zato je potreben poseg naše dežele, ki mora tu odigrati vlogo, ki ji pritiče na šolskem, kulturnem in gospodarskem področju.
Omenil je še vrsto problemov, ki tarejo slovensko manjšino, katere pripadniki ne postavljajo vprašanja meja, ker hočejo bit; italijanski državljani, saj se udeležujejo italijanskega demokratičnega življenja, hočejo pa pravico, da ohranijo svoje značilnosti. Če do tega do danes še ni prišlo, pomeni, da delujejo mogočne sile, ki temu nasprotujejo. Spoštovanje pravic neke manjšine je vprašanje notranje demokracije vsake države, rešitev slovenskih vprašanj pa je v polnem izvajanju italijanskega zakona: ustave.
Med najbolj zanimive včerajšnje posege sodi nedvomno tudi govor socialista De Carlija, ki je predvsem dokaj kritično ocenil čas, ki so ga imeli na razpolago za razpravo, kar je pripisal notranjim težavam odbora. Omenil je nato razlike, ki obstajajo med enobarvnim de-mokristjanskim odborom in pa ve čino, v kateri so tudi druge stranke ter pri tem dejal, da sedanji odbor ne sme predstavljati kontinuitete s prejšnjimi upravami, temveč mora omeniti prelomnico. V okviru večine pa mora biti dialektični odnos ter je s tem v zvezi kritiziral pičla prizadevanja za decentralizacijo. Zaključil je z zahtevo po čimprejšnji odobritvi zakona o uvedbi deželnih referendumov ter podčrtal, da deželna enotnost ne sme biti zgolj parola ter da je po 14 letih prišel trenutek, ko je treba proučiti predloge za spremembo nekaterih institucionalnih ureditev, (if)
bile od 10 HP naprej.
Avtomobilisti lahko plačajo takso na sedežu ACI v Ul. Cumano štev. 2 od 8. do 13.15 ob delavnikih (tudi v soboto) ter v uradih v Ul. Flavia 17 in na Trgu Duca degli Abruzzi 1 od 8. do 13.15. Odprt bo tudi urad ACI pri Fiatu, Čampo Marzio, od 8.30 do 12. ure, razen ob sobotah.
• Včeraj je ob 12.42 tržaški eksperimentalni geofizikalni observatorij zabeležil potres 3,3 stopnje Richter. Epicenter potresa naj bi bil približno 50 'km od Ljubljane. Na srečo ni potres povzročil nobene škode.
Tržaška pokrajina sklenila izdati gradivo s konference o manjšinah
Na seji, ki je trajala pozno v noč, so sprejeli vrsto upravnih sklepov in imenovali zastopnike v razne ustanove
Tržaška pokrajinska uprava bo izdala gradivo z mednarodne konference o manjšinah, ki jo je priredila z velikim uspehom v našem mestu v dneh od 10. do 14. julija 1974. leta. čeprav s precejšnjo zamudo, bo torej v doglednem času objavljen obsežen material, ki so ga prispevali znanstveniki, strokovnjaki, politiki in zastopniki manjšinskih skupnosti v Evropi, v pretežni meri prav predstavniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ki je po občih ocenah velike znanstvene in politične vrednosti.
• Včeraj zjutraj je tržaški župan Cecovini v spremstvu nekaterih odbornikov položil venec na spominsko obeležje Guglielmu Oberdanu .
Zadevni sklep je na sinočnji redni seji tržaškega pokrajinskega sveta obrazložil odbornik Brezigar, ki je pristojen tudi za vprašanja,
ki zadevajo kulturni in gospodarski razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Poudaril je, da je bila pokrajinska uprava, v soglasju s pripravljalnim odborom manjšinske konference, že svoj čas odločila prispevati k izdaji tega gradiva, pa čeprav v omejenem obsegu, po neki zasebni založbi. Ta se je pa zaradi nastalih notranjih težav odpovedala pobudi, zaradi česar je sedaj pokrajina sklenila poveriti priznanemu strokovnjaku, ki je sodeloval tudi na konferenci, prof. Tulliu De Mauru z rimske univerze, pripravo vsega gradiva za tisk.
V ta namen je pokrajina zagotovila sredstva za pripravljalna dela in del sredstev za tisk, sku-
rtliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiuiniitiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
I NEUTRUDNIM DELOM USLUŽBENCEV ENEL IN ACEGA
Po 24 urah «suše» od včeraj dobava vode povsem normalna
Prometna taksa za leto 1979
Tržaški avtomobilski klub sporoča, da bodo od danes naprej avtomobilisti lahko plačali prometno takso za leto 1979 za avtomo-
Dcnes reden pouk na vseh šolah ■ Vrsta posegov gasilcev zaradi poplav v stanovanjih
Po 24-urni suši je včeraj voda ponovno pritekla skozi vse tržaške pipe. Naš krajevni «black out» se je tako zaključil brez hujših posledic, le z nekoliko nervoze in precejšnjo dezorganizacijo.
Potem ko so tehniki ENEL popravili okvaro na daljnovodu in so črpalke v štivanu zopet stekle je začel vodovod dejansko obratovati, vendar pa niso mogle črpalke steči s polno paro, ker je obstajala nevarnost, da bi premočan pritisk povzročil okvaro na vodovodu. Tako je bilo treba počakati še nekaj ur, preden so lahko vse mesto o-skrbeli z vodo.
Vendar voda še ni bi' pitna. Tudi včeraj je zdravstveni funkcionar pokrajinskega zdravstvenega konzorcija dr. Romano Botteghelli izdal poročilo, v katerem opozarja, da je mogoče uporabiti le popolnoma bistro vodo in da je torej tre-
iliiiiilliiiuiiiiiifiHiiMiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiniiiulimutmminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
S SINOČNJE SEJE NA REPENTABRU
Župan seznanil občinski svet s potekom raznih javnih del
Otroški vrtec bo vseljiv konec januarja - Osnovno solo razširjajo - Januarja razprava o proračunu - Prisrčno slovo od dolgoletne zaslužne šolske sluginje
Občinski svet na Repentabru se je sinoči zbral na zadnji seji v letošnjem letu. Dnevni red je obsegal več točk, vendar so razpravo o nekaterih izmed njih prenesli na novo sejo, ki bo v prvi polovici januarja. Med odložena vprašanja sodi tudi razprava in odobritev proračuna za poslovno leto 1979, za kar pa mora občinska uprava počakati na napovedana nova navodila. Na januarski seji bo nadalje razprava o razširitvi gradbene komisije, o regulacijskem načrtu (o tem problemu bo še prej posebno srečanje med predstavniki občinske u-prave in občani) ter o sestavi posvetovalne komisije za pripravo pravilnika občinskega pokopališča.
V začetku sinočnje seje je župan dr. Colja kratko poročal o poteku del pri gradnji otroškega vrtca, v katerega naj bi se otroci lahko vselili konec januarja, ter o delin za razširitev osnovne šole. V nadaljevanju seje je svet odobril vrsto sklepov občinskega odbora, med katerimi so se najvažnejši nanašali na razširitev razsvetljave, na gradnjo slačilnice na športnem igrišču, na odškodnino, ki jo je družba A-quila dolžna občinski upravi v zvezi s speljavo bencinovoda po ju-sarskem zemljišču, dalje na stalež občinskega osebja in na razna druga tekoča vprašanja. Sledilo je glasovanje v zvezi z imenovanjem občinskega predstavnika pri vodstvu IV. prometnega bazena za Tržaško in Goriško. To nalogo je svet ponovno poveril županu.
Pred začetkom seje se je občinski svet in osebje med simoatično družabnostjo poslovil cd dolgoletne sluginje na šoli g. Marije Brune vd. Škabar, ki je to službo opravljala vestno in prizadevno vse od leta 1951 in ki sedaj odhaja v zaslužen pokoj. Slavljenki je župan Colja v imenu občinske uprave izročil zlato spominsko kolajno, bivši župan Guštin ji je poklonil rože, kolegi in kolegice pa so poskrbeli za primerno darilo in za zakusko ob kozarcu dobrega domačega vina.
• Tržaška občina sporoča, da morajo kramarji in prodajalci sadja in povrtnine do 31. decembra letos pred-
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979		
Celoletna		32.000	lir
Polletna . . . 			20.000	»
Mesečna	•	3.500	#
NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montccchl 6 Tel. 794672 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta- tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192		
staviti prošnjo na kolkovanem papirju (2.000 lir) za obnovitev koncesije za leto 1979. Na prošnji bodo morali napisati naslednje: 1. vse o-sebne podatke in davčno številko: 2. navedbo kraja, kjer se nahaja stojnica; 3. razsežnosti prostora, katerega nameravajo zasesti: 4. trajanje koncesije, za katero prosijo.
ba počakati, da steče iz cevi morebitno blato, ki se je medtem nabralo v vodi, poleg tega pa je treba vodo vreti 20 minut, preden jo u-porabimo za kuhanje. To sicer še ne pomeni, da je voda onesnažena, pač pa je le previdnostni ukrep, dokler ne opravijo vseh potrebnih analiz. Verjetno bodo s temi analizami končali šele danes.
Dr. Botteghelli je prav tako sporočil, da se danes lahko nadaljuje
VČERAJ NA POKRAJINI
Posvet o postavkah za sektor kmetijstva v proračunu za 1979
Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave se je včeraj odbornik za kmetijstvo Volk sestal s predstavniki krajevnih kmečkih sindikatov in pokrajinskih zadružnih zvez. Srečanje je bilo namenjeno posvetu o pripravi proračuna pokrajinske uprave, predvsem o postavkah, ki zadevajo področje kmetijstva. Odbornik je najprej sindikalnim in zadružnim predstavnikom domačih kmetov obrazložil tisti del novega programa pokrajinske uprave, ki obravnava pobude na kmetijskem področju, nato pa njegovo prelitje v ustrezajoče proračunske postavke za leto 1979.
S tem v zvezi je podrobneje razčlenil postavke, ki zadevajo prirejanje pokrajinske vinske razstave, strokovno pomoč vinogradnikom, usposabljanje upravnih kadrov za kmetijske zadruge in splošnejše pobude, med njimi , prireditev simpozija o stanju in perspektivah krajevnega kmetijstva. Sindikalni predstavniki in zastopniki zadrug so izrazili v splošnem zadovoljstvo nad večjim zanimanjem, ki ga v zadnjih časih posveča pokrajina vprašanjem kmetijstva in soglasje s programskimi obvezami in ustrezajočimi postavkami, ki jih je treba vključiti v proračun. Ob tem so izrekli nekaj predlogov glede podrobnejšega opredeljevanja postavk in v zvezi z izvajanjem posameznih pobud, pri čemer so zagotovili pripravljenost sodelovati za njihov uspeh. V ta namen se bodo nadaljevali občasni posveti med pokrajinsko upravo in sindikalnimi in zadružnimi organizacijami ob posameznih vprašanjih.
Tude poškodbe zaradi padca s prikolice
Včeraj p-^oldne so okrc • 16. ure prepeljali z icšilcem na ortopedski oddelek glavne tržaške bolnišnice 59-letnega Egidija Misdarisa iz Ul Toscanelli 2. Misdaris je me 1 delom v starem pristanišču padel s stranice tovornjokove prikolice, pri čemer je utrpel zlom z izpahom le ve noge. Zdravil se bo 90 d..i.
SPOROČILO
POKRAJINSKEGA
ZDRAVSTVENEGA
KONZORCIJA
Analize, ki so jih včeraj o-pravili tehniki zdravstvenega konzorcija, pokrajinskega laboratorija in občinskega podjetja ACEGA so dale povsem povo-ljen odgovor, tako da od sedaj naprej prebivalci lahko u-porabljajo vodo za kuhanje in drpge potrebe.
Upoštevajoč, da sinoči niso še bili Prebeneg, Korošci in Pesek oskrbljeni z vodo in niso zato mogli opraviti ustrezne a-nal ze, se morajo prebivalci teh krajev še držati previdnostnega ukrepa, da vodo prevrejo preden jo uporabijo.
Sporočilo je bilo sestavljeno v sodelovanju s pokrajinskim zdravnikom dr. Carlom Severini jem.
Zdravstveni funkcionar zdravstvenega konzorcija dr. Romano Botteghelli
redni pouk v šolah, kjer pa morajo prej temeljito očistiti higienske prostore.
Včeraj torej posebnih težav ni bilo. V nekaterih pekarnah so sicer prodajali kruh, kj so ga zamesili z mineralno vodo, vendar pa ni bil ta kruh nič slabši od običajnega. Tržaški italijanski dnevnik je izšel v zmanjšanem obsegu na osmih straneh, ker ni bilo vode za hlajenje naprav. V mestu samem pa ni bilo posebnih težav. Javni lokali so začeli zopet obratovati in mesto je ponovno oživelo. Nadaljuje se tudi vse upravno delo, ki je bilo zaradi slabega vremena in zaradi pomanjkanja vode dva dni prekinjeno. Tudj z vremenom ni bilo posebnih težav, saj se je temperatura občutno dvignila in je le na nekaterih kraških predelih še poledica, kajti debela plast ledu se še ni stalila.
Edini, ki so imeli dela na pretek, so bilj gasilci, ki so morali poseči neštetokrat zaradi... poplav. Marsikdo je namreč pozabil zapreti pipo in ko je voda zopet pritekla, mu je poplavila stanovanje, (bbr)
O Danes bo s pričetkom ob 20. u-ri na sedežu KPI na Trgu Stare mitnice 11 javno zborovanje na temo «Iz kongresnih zasnov KPI in iz zborovanja Kristjani iz oči
v oči: prilika za dialog med komunisti in katoličani glede tržaškega položaja.*
Uvodne besede k razpravi bo podal pokrajinski odbornik prof. Ste-lio Spadaro.
Od Štivana do Grljana danes manjša dobava vode
Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bo zaradi popravil na električni napeljavi na vodovodu Randaccio, ki se je pokvarila zaradi izredno slabega vremena prejšnjih dni, danes od 12.30 do 15.30 lahko manjkala voda v štivanu, Devinu, Medji vasi, Ribiškem naselju, Sesljanu in v hišah pod obalno cesto do vključno Grljana.
paj 6 milijonov lir, ki jih bo dopolnila z dodatnim sklepom v letu 1979, ko bo določen potreben skupni strošek. Delo strokovnjaka bo usmerjal in po potrebni razpravi odobril pokrajinski odbor v sodelovanju s komisijo načelnikov svetovalskih skupin. Sklep, ki je bil sprejet z veliko večino ob tajnem glasovanju (prejel je 20 glasov od 25 prisotnih), so poleg strank, ki sestavljajo odbor (KPI, PSI, SSk in PSDI), podprli tudi svetovalci KD in PRI.
Pokrajinski svet je v ostalem delu seje odobril vrsto upravnih sklepov, ki so zadevali običajno delovanje na področju javnih del, skrbstva, psihiatrične službe in o-sebja. Dalj časa je zahtevalo i-menovanje zastopnikov pokrajine v razne zunanje ustanove, oziroma nadomestitev pokrajinskega predstavništva zaradi odstopa prejšnjih zastopnikov. Potrebna je bila namreč daljša prekinitev seje, med katero so se srečali načelniki svetovalskih skupin, ki predstavljajo na pokrajini stranke u-stavnega loka, da so se končno dogovorili o enotnem glasovanju vseh pokrajinskih zastopnikov. Zaradi tega se je delo skupščine zavleklo pozno v noč.
Več kot 3,5 milijarde za kmetijstvo in gozdove
Stalna svetovalska komisija dežele Furlanije - Julijske krajine za vprašanja kmetijstva je na svoji zadnji seji opravila pregled ukrepov, ki jih je uprava začela letos v okviru izvajanja tako imenovanega zakona o «štiriperesni deteljici*, ki zadeva norme SET za preustroj kmetijstva.
Okrog 850 milijonov so namenili gozdarstvu, zlasti ovrednotenju parkov in naravnih rezervatov, povečanju gozdne površine in dre’ micam. Skoraj milijardo lir so naložili v gričevnatih in goratih predelih, milijardo za produktivno izboljšanje živinoreje in 400 milijonov za izgradnjo struktur in infrastruktur za živinorejske obrate, 403 milijonov lir pa so namenili cvetličarstvu, vrtnarstvu in sadjarstvu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitimiHiitniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniii
MNOGO CEST V OKOLICI JE SE POD LEDENO PLASTJO
Protesti zaradi neučinkovitosti
• j	ji uz. jzrut-t:
posegov službe mestne čistoče
Kot kaže, se lahko zahvalimo samo zvišanju temperature, če so tržaške ceste prevozne
___5.000, Jožko Doljak 5.000, J«jP
EfiuimzHHi £“aTdtaMšeeN.nirB3
3.000, Stano Gruden 10.000, Sergw
Namesto cvetja na grob Karla Krausa daruje Silvana Malalan 5.000 lir za nagrado Albina Bubniča.
V	spomin na Karla Krausa daruje družina Ostrouška 20.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Karla Krausa darujeta Anica in Marčelo Švagelj 20.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Pine Marc iz Bazovice darujeta Karlo in Karla iz Boršta 10.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Julke O-bad vd. Rustja darujejo za ŠK Kras delovni kolegi Darka Rustje Eda Milič por. Zidarič 10.000 Ur, Zmagica Lorenzi 10.000, Nada Si-moneta 10.000, Neva Rebula 10.000, Zvonko Simoneta 10.000, Aldo Živic 5.000, Oskar MiUč 5.000, Mario Bu-
Bresciani 5.000, Ivanka Pirc 2.500. Marija Gorela 5.000, Albina Brescia-ni 5.000, Marija Pirc 5.000, Duška Svetlič 5.000, Vesna Regent 5-000. Vera Pangos 5.000, Nadja Brisa* 3.000. Milan Gruden 3.000, Marjo Cosma 10.000, Marjan černjava ™ tisoč, dr. Casimiro Cibic 10.000 kr. za PD Rdeča zvezda: Marija Bla-žina 3.000 Ur, Nadja Peric 3.000, Norma Verša 3.000, Ivanka Pirc 2.5W in Miloš Peric 10.000 Ur.
V počastitev spomina drage ma®e Julke Obad vd. Rustja daruje Dan® Rustja 25.000 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Julke 0-bad vd. Rustja daruje Justa Obal* 5.000 Ur za ŠK Kras.
Družina Rebula daruje 10.000 1“ za ŠK Kras.
Po kratki bolezni nas stari oče
je zapustil dragi in skrbni oče ter
J0ZE ARTAČ
Pogreb bo jutri na Brezovici pri Ljubljani. OhraniU ga bomo v hvaležnem spominu.
Sin Ivan in sorodniki
Opčine, Brezovica, Kočevje, Mendoza, 22. decembra 1978
Javnosti v zamejstvu sporočamo, da je v Kopru v 78. letu starosti nenadoma umrl
TONE UKMAR
revolucionarni borec proti fašizmu, za pravice delovnih ljudi in za svobodo in pravice primorskih Slovencev, v prvih povojnih letih vodilni član naprednih poUtičnih in družbenih organizacij v Trstu.
Slava njegovemu spominu!
Slovenska kultumo-gospodarska zveza
Trst, Gorica, Čedad, 22. decembra 1978
Tržaški pokrajinski odbor VZPI - ANPI in vsi njegovi člani izražajo globoko sožalje svojcem ob nenadni smrti veUkega bor-
ca za svobodo tovariša
ANTONA UKMARJA
Sr.ežna ujma, ki je prejšnje dni ] za službo mestne čistoče. Ves to-zajela Trst in okoUco, je povzročila: rek so bili posegi službe mestne či-tudi val polemik, še zlasti kar za- ! stoče popolnoma neustrezni in ne-deva popolno neučinkovitost posegov zadostni, čeprav so prekiniU odna- I tržaške občinske uprave. Kaže, da j šanje smeti, da bi lahko daU ljudi se moramo zahvaliti samo zvišanju I in vozila na razpolago za kidanje temperature, če smo se rešili iz snega. Ljudje in zapleteni stroji, s
smo se
snežnega objema. Če bi temperatura padla pod ničlo, bi st najbrž še zdaj vozili po zasneženih in zaledenelih cestah.
Na proteste občanov, ki so upravi župana Cecovinija očitali, da ni poskrbela, da bi očistila ulice in pločnike, je tržaški župan kratko malo odgovoril, da je dolžnost občanov, da počistijo pločnike, ne pa občinske uprave. Nevšečnosti je skušal pripisati tudi pomanjkanju vode, kar da ni v pristojnosti uprave in da gre za popolnoma nepredvidljiv dogodek. S Cecovinijem se lahko strinjamo, da pomanjkanja vode ni mogoče pripisati občinski upravi, ne vidimo pa vzročne zveze med snežno plastjo na tržaških ulicah in kratkim stikom na daljnovodu pri Štivanu.
Dejstvo je, da so še danes mnoge ceste na Krasu (in sicer niti tako daleč, dovolj je, da se sprehodimo po Opčinah, da to opazimo) še povsem prekrite s plastjo ledu, ki o-groža tako avtomobilski promet kot varnost pešcev.
V zvezi s snežnimi padavinami sta občinska svetovalca KPI Monfalcon in Costa vložila na odborništvo za industrijske storitve vprašanje, v katerem uvodoma pravita, da je bil sneg prejšnjih dni preskusni kamen
katerimi ta mestna služba razpolaga, niso bili na višini. Zato vpra-
šujeta Monfalcon in Costa, ali so sploh pravočasno posegli; koliko u službencev je bilo v službi; koliko vozil je bilo na razpolago in kako so jih izkoristili.
Ob izgubi svojega častnega člana, legendarnega komandanta, španskega borca
TONETA UKMARJA
izreka kolektiv TPPZ svojcem globoko sožalje.
Nenadoma. nas je zapustil naš dragi
llllllllimiMIIKIIIIIIIIIIUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimiimilllltllflllllMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlililllllllllišlItKUIIIIIIIMU
SINOČI V UL. SV. FRANČIŠKA
ČERNIGOJEV VEČER V SLOVENSKEM KLUBU
Nenavadno srečanje, ki je ali bo razgibalo duhove
Vabilo Slovenskega kluba na *80 minut umetniškega ambienta ob 80-letnici Avgusta Černigoja» je priklicalo sinoči razmeroma veliko ljudi, kar je tudi razumljivo, saj je 80-letnica tako pomembnega likovnega ustvarjalca in pedagoga, kakršen je prof Avgust Černigoj, pomemben datum ne le za slavljenca, pač pa tudi z j našo skupnost. Toda sinočnji večer ni imel nikakršne zveze z običajnimi torkovimi večeri, pač pa smo imeli vtis, da gre za prav navaden v ZDA in še marsikje drugje že davno preživeli happening, ki se je s krepko zamudo sedaj prikradel v Ulico sv. Frančiška.
V dvorani SPZ so predvajali številne barvne diapozitive o Černigoju, hkrati so se nekateri gosti preizkušali v slikarstvu ali bolje v risanju na velikem belem papirju, ki je bil
razvlečen po steni dvorane, vmes pa sta dva večja zvočnika prenaša la nekaj poezij, ki jih je bil na trak posnel Marko Kravos, pa tudi nekaj «sentenc» o umetnosti. Sam prof. Černigoj in še nekateri njegovi ožji prijatelji so skušali sredi dvorane iz kartonskih škatel ustvariti umotvor. še pred tem pa je slavljenec v vež pred dvorano delil gostom lepa jabolka z lastnim avtogramom, točneje z njegovima začetnicama AČ, ki sta se močno odražali na zeleni osnovi jabolk.
Ne bi hoteli soditi, beležimo le, da je del občinstva z organizatorji večera sodeloval, del pa je bil presenečen, žal bolj negativno. Vseka kor pa je večer razgibal razpolože nje med mnogimi ljudmi, ki po na vadi prihajajo na torkove večere.
m
ANTON UKMAR-MIRO
Od njega se bomo poslovili jutri, 23. t. m., ob 14.30, na pokopališču v Kopru.
Žalujoči: žena Nela, hčerka Dunja z družino, sestri Marija in Ivanka, brata Lado in Marjo z družinami, tašča Pepca ter drugi sorodniki
Koper, Ljubljana, Portorož, Prosek, Trst, 22. decembra 1978
Občinski odbor Zveze združenja borcev NOV-Koper sporoča žalostno vest, da je nenadoma umrl zaslužni revolucionar, tržaški rojak,
ANTON UKMAR-MIRO
član sveta republike, španski borec, nosilec partizanske spomenice iz leta 1941, nosilec zlate medalje italijanskega odporniškega gibanja ter številnih drugih jugoslovanskih ter tujih odlikovanj, častni občan občine Koper, častni meščan Genove.
Vse svoje življenje je posvetil boju za pravice delavskega razreda doma in v tujini. S svojim nepretrganim revolucionarnim delom v delavskem gibanju doma in v tujini ter v protifašističnih gibanjih si je pridobil nevenljive zasluge za osvobajanje delavskega razreda.
Koper, 22. decembra 1978
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 22. decembra L	DEMETRIJ
vzide ob 7.43 in zatone ob — Dolžina dneva 8.41 — Lu-** vzide ob 0.00 in zatone ob 11.58 Jutri, SOBOTA, 23. decembra VLASTA
)feme včeraj: najvišja temperatura !’ stopinje, najnižja 4,1, ob 13. uri ji? stopinje, zračni tlak 1018 mb ra-Pada, vlaga 94-odstotna, nebo j desetink pooblačeno, padlo je 1 rj dežja, brezvetrje, morje mimo, ‘“"Peratura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
21. decembra 1978 se je v fstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je oseb.
RODILI SO SE: Elena Piazza, ■jdrea Badalamenti, Gianluca Ro-p Alessandro Parovel, Mauro Tar-% Christian Patti, Elena Gaio, ftofea Melon, Alessb Coslovi, A-^ssandro Puschiasis, Anna Cala-Jtos, Stefano lema - Prat, Pame-® Gotti, Francesco Simon Ferra-‘a;,tostantino Racman.
.oMRLI SO: 43-letni Sergio Ban S’ 71-letna Maria Barbaba por. i/, ello, 57-letna Maria Antonini, 'letni Giuseppe Po'etti, 63-letni JStonio Creglia, 8S-letna Caterina an vd. Deponte, 83-letna Giusep-!'a Sluga vd. Garbeis, 84-letna pSlislmina Niederhofer, 75-!etna fancesca Zanolla, 60-letna Alber-® Čok por. Posega, 66-letna Car-t.a Crevatin vd. Collari, 70-letna »la Penso, 74-letni Antonio “bnzi, 88-letna Giuseppina Tram-77-letni Carme'. - Benfanti, 84-Giacomo Fonda, 84-letna Gior-Petronio vd. Tirelto, 71-letni ilfcrb Meiak.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 8.30 do 20.30)
Sonnino 4, Trg Liberta 6, ‘ S. Anna 10 Lonjerska cesta tv. 172
'“J 8-30 do 13. in od 16. do 20.30) K°rzo Italija 14, Ul. Giulia 14.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
K°rzo Italija 14, Ul. Giulia 14.
lekarne v okolici
, "Uljiinec:	tel. 228 124; Bazovica:
J. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Pro-tel. 225-14! Božje polje: Zgo-IHa tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
Sesljan: tel. 209 197: Žavlje:
S!s
213-137: Milje: tel. 271-124.
SRD Igo Gruden - ŠD Sokol Drirejata
SILVESTROVANJE
2a člane in prijatelje.
Igra ansambel GALEBI Vabila dvignete pri Stanku Devetaku in Danilu Miheliču.
Koordinacijski odbor prosvetnih društev v občini Dolina
i n
RTV Ljubljana
prirejata
v občinskem gledališču F. Prešeren v Boijuncu jutri, 23. decembra, ob 17. uri
TEKMOVALNO ODDAJO
SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO
Sledil bo koncert priznanih slovenskih pevcev in orkestra Mojmira Sepeta
VABLJENI
Sekcija KPI Devin - Nabrežina obvešča, da je praznik včlanjevanja, napovedan za jutri, 23. decembra, prenesen na kasnejši datum.
La Cappella Underground 18.00 - 20.00-22.00 «Che botte se incontri gli or-si». Michaela Ritchieja. Igra Wal-ter Matthau.
Ariston 16.00 «1 sogni del Signor Rossi* režiserja B. Bozzetta.
Ritz 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.00 «Gep-po il follfe*. Adriano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Eden 16.30 - 19.15 - 22.00 »Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis. Mia Farrow, David Niven. Barvni film.
Nazionale 16.00 «La carica dei 101*. Walt Disneyeva barvna risanka.
Grattacielo 16.00 «A chi tocca, tocca*., Fabio Testi, Yanet Agren, Asaf Dajan. Barvni film.
Penice 16.00 «11 vizietto*. Ugo To-gnazzi, Michel Serrault.
Excelsior 16.00 «Driver». Ryan 0’Neal, Bruce Dem ter Isabelle Adjani.
Mignon 16.00 «La grande avventura continua*. Drugi del. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Grease». John Travol-ta. Olivia Newton-John. Barvni film.
Eilodrammatico 16.00 «Le pomo don-ne del mondo di notte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Grease». John Travol-ta. Olivia Newton-John. Barvni film.
Aurora 16.30 «Stupro selvaggio*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «La vendetta della Pan-tera rosa*. Peter Sellers.
Vittorio Veneto 16.15 «Alta tensione*. Mel Bros. Barvni film.
Volta Milje 17.00 «Notti pomo nel mondo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
OGLAS
PRHSIOI
TMffl
NIKA
OBVEŠČA
novoletno številko, ki bo Izšlo v poveča-
da sprejema nem obsegu
NOVOLETNA VOŠČILA PROSVETNIH, ŠPORTNIH IN
DRUGIH ORGANIZACIJ	..
SAMO ŠE DANES
od 9. do 12.30 in cd 15.30 do 17. ure.
IZ TEHNIČNIH RAZLOGOV
V TRSTU - ULICA DIAZ 6
trgovina
GREEN V0GUE
Prodaja moško in žensko konfekcijo, pletenine in jeans najboljših znamk
PO TOVARNIŠKIH CENAH
neposredno potrošniku
neka| primerov ODDELEK ZA MLADE
Majice unisex	6.900
Srajce Floruccl	9.900
Jope Barracuda	9.900
Jeans original - platno 12.9C0 Jeans Tao	12.900
Jeans Riciard	14.900
Jeans Leviš in Superifle	16.900
žametni jeans — čisti bombaž	12.900
Hlače «pences»	14.900
Podloženi vetrni jopič 21.000 Podložena platnena jopa	26.000
Usnjena jopa	30.000
žametne jope 3/4 podložene	49.900
MOŠKI - ŽENSKI ODDELEK
Moške volnene nogavice
Modna ženska krila Moške srajce Volnene pletene jope Moške volnena hlače Modne ženske obleke Modni ženski kompleti
Moške suknje Iz čiste volne Moški in ženski volneni plašči	29.900
Moška obleka iz čiste volne	39.000
Originalni krzneni plašči
In drugi artikli
750
6.900
7.900
8.900
12.900
14.900
18.900
19.900
89.000
OBIŠČITE NAS!	Ob ponedeljkih zaprto
Iščemo osebje z znanjem slovenščine
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
ERIK VOS
PLEŠOČI OSLIČEK
mladinska igra
DANES, 22. t.m., ob 9. uri
CARLO GOLDONI
«N ERGAČu
komedija v treh dejanjih
(dveh delih)
DANES,
in jutri,
22.
23.
t.m.,
t.m.,
ob 20. uri ob 19.30.
V nedeljo, 24. t.m., ob 16, uri v Prosvetnem domu na Opčinah in v torek, 26. t.m., ob 16.30 v župnijski dvorani v Bazovici.
PD PRIMOREC - TREBČE
priredi danes, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu gostovanje dramske skupine PD Tabor z Opčin z enodejanko
B. BRECHTA
PUŠKE
GOSPE CARRAR
Vabljeni!
Razstave
SEJA TERITORIALNEGA ODBORA SKGZ ZA GORIŠKO
«Teden mladih pomembna podpora zahtevam za globalno zaščito
Poudarjeno kulturno-umetniško in prosvetno poslanstvo SSG, SPZ in GM - Kako priti do pevovodij - Kritično o gradnji telovadnice
V	občinski galeriji «Babna hiša* v Ricmanjih otvoritvena reprezentativna razstava Roberta fflavatyja, Avgusta Černigoja, Jožeta Cesarja, Lojzeta Spacala, Rudolfa Sakside, Aure-lija Lukežiča, Demetrija Ceja, Klavdija Palčiča, Deziderija Švare, Franka Volka, Borisa Zuljana, Franka Vecchieta, Marjana Kravosa, Edvarda Zajca >n Vladimira Klanjščka. V ostalih prostorih razstava zgodovine vasi in PD Slavec 16cri7.30 do 19.30 do jutri, 23. t.m.
V	Prosvetnem domu na Opčinah
razstavlja slikar Lojze Spacal. Razstava, ki jo prireja prosvetno društvo «Tabor», bo odprta do 26. decembra, in sicer ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ter od 17. do 20. ure.
V	Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, je te dni prodajna razstava akvarelov slikarja Roberta Hla-vatyja.
Na seji teritorialnega odbora SKGZ v Gorici, ki je bila v sredo zvečer pod vodstvom tajnika Alda Rupla, so najprej ocenili izpeljavo tedna mladih za globalno zakonsko zaščito Slovencev v Italiji, izvedenega na pobudo teritorialnega odbora ter mladinskega odbora SKGZ. Predsednik Mladinskega odbora SKGZ Igor Komel in Aldo Rupel (v razpravi so se o tem izrekli tudi drugi) sta ugodno ocenila izvedbo pobude ter predvsem poudarila, da je odzivnost celo presegla pričakovanja. Na številnih prireditvah politične, kultumo-prosvetne, športne in rekreacijske narave, je bilo navzočih okoli 3.000 oseb, kar je pomenilo pomemben mobilizacijski dosežek. U-stvarjena je bila podlaga za razvijanje nadaljnje dejavnosti, zlasti r.a področju popularizacije vprašanja zakonske zaščite. Le to stopa v akutne jšo fazo spričo delovanj- rim/.e komisije ter pritiskov enotne slovenske delegacije na najvišjih političnih ravneh v Rimu. Večja budnost je potrebna tudi spričo še vedno šibke politične volje na krajevni ravni, kjer večinska stranka noče sprejeti zahteve po rabi slovenskega jezika v pokrajinskem svetu.
V	nadaljevanju seje je Marko Wal-tritsch osvetlil sedanja kulturno-pro-s . etna in umetniška prizadevanja ter vlogo, ki jo opravljajo Stalno slovensko gledališče, Slovenska prosvetna zveza in Glasbena matica. Nanizal je najpomembnejše prireditve v prihodnjem letu, zlasti trkšne, ki bodo zajele širok krog. Tako bodo v okviru jubilejne, 10. obletnice Primorska poje letos priredili sklepno revijo v mesecu marcu v Trstu, na kateri bo nastopilo kakšnih deset, po kvaliteti najboljših primorskih zborov. Prešernova proslava bo posvečena pisatelju Damiru Fajglu.
Beseda je tekla tudi o gledališki in koncertni sezoni ter je bila izrečena topla želja, da bi čimprej določili datume prireditev, zakaj samo na takšen način jih bo mogoče u-skladiti z ostalimi prireditvami in dejavnostmi.
Waltritsch je opozoril tudi na težave, ki se z njimi srečujejo pevski zbori, ter predlagal, da se vzgoji pevovodij posveča večja skrb. Vprašanje ne zanima samo goriških pevskih zborov, ampak zborovske dejavnosti v zamejstvu in tudi na Primorskem.
Člani TO SKGZ so se nato vprašali, kako našo kulturno-umetniško ustvarjalnost, zlasti tisto na visoki ravni; posredovati italijanskemu kulturnem^	jgr rfa takšen način ’
prispevati k ustvarjanju boljšega medsebojnega razumevanja in prijateljstva.
Zdenko Vogrič je opisal dejavnost fotografskih krožkov in odsekov ter zlasti poudaril potrebo po večjem poglabljanju znanja, zakaj samo tako bo tej dejavnosti mogoče vtisniti tudi umetniški pečat.
V	sklepnem delu besede je teritorialni odbor opozoril na kvarne posledice zaradi zamujanja rokov pri dokončni ureditvi telovadnice v kulturno športnem središču.
Mali oglasi
IŠČEM v škednju pritlični prostor za skladišče. Telefonirati na številko 814-832.
PRODAM 2 litografiji Toneta Kralja in slike in grafike tržaških slikarjev. Telefonirati na št. 814-832_
FC PRIMORJE
priredi 31. decembra 1978 od 21. do 4. ure
SILVESTROVANJE
v športnem krožku Rezervacije miz na sedežu.
Vabljeni!
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
Prošnje za ljudske hiše v Gorici in Tržiču
Zavod za ljudske hiše v Gorici obvešča vse zainteresirane, da so razpisali dražbo za sestavo prednostne lestvice za prosilce za ljudska stanovanja v občinah Gorica in Tržič. Lestvico bodo uporabili tako pri dodeljevanju novozgrajenih ljudskih stanovanj kot tistih stanovanj, ki bi se v teku prihodnjega leta izpraznila v omenjenih dveh občinah.
Prošnjo lahko vložijo vsi državljani ki bivajo v omenjenih dveh občinah ali imajo v njih stalno delo in kj niso lastniki stanovanja, ki odgovarja potrebam njihove družine. Prošnje naj vložijo tudi tisti, ki so že sodelovali na prejšnjem natečaju, pa se je njihov položaj izpremenil in lahko dobijo žaradj tega novo točkovanje. ,
V prihodnjem letu bodd skoro gotovo razpolagali z 38 stanovanji v občin; Gorica, Ločnik, in sicer 12 malih enosobnih stanovanj, 16 dvo
Bo meso proste cone v Gorici na karte?
Prvi obrok bencinskih bonov leto 1979 bodo avtomobilisti v G rici in na podeželju dobili najbrž že v januarju ali najkasneje v prvih dneh februarja. To so sklenili na seji razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, ki je bila v sredo popoldne. Tako bo mnogim avtomobilistom olajšan nakup bencina po zelo ugodni ceni proste cone, saj so se stroški za vožnjo z avtomobile i po nedavni podražitvi bencina v Jugoslaviji, zelo povečali.
Ker so imeli v letošnjem letu avtoprevozniki manj dela kot v prejšnjih leti' in niso nekateri med njimi izkoristili v določenem času lastne kontingente nafte za tovornjake, bo to izjemoma moč napraviti do konca februarja.
Naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1979
Celoletna...........................
Polletna............................
Mesečna........................ . .
32.000	lir
20.000	»
3.500 »
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82
Raznašale: Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374
Na istem sestanku so tudi sklenili dati prve kontingente blaga proste cone za prihodnje leto 1979 tako tovarnarjem kot trgovcem na debelo po že ustaljeni praksi.
Posebno so se dotaknili vprašanja mesa proste cone, katerega cena je postala v zadnjem času zelo konkurenčna s ceno mesa, ki je v prosti prodaji v vseh drugih krajih države. Razlika v ceni govejega mesa med Gorico in Vidmom je npr. nekaj tisoč lir za kilogram, zato se v zadnjem času opaža, da prihajajo številni kupci iz Vidma v goriške trgovine. Ker gre za kupce, kot so npr. gostilničarji, ki kupijo večje količine, bi lahko prišlo do tega, da bi kontingent mesa proste cone prehitro izkoristili in tako bi goriški kupci utrpeli škodo. Zato je bila izražena možnost, da bi uvedli neko karto za meso, da bi tako v goriških mesnicah prvenstveno kupovali goriški kupci.
Občinska bazena zaprta od jutri do 3. januarja
Uprava občinskih bazenov na Rojcah sporoča, d-: boste bazena od jutri do vključno 3. januarja zaprta za občinstvo, medtem ko bodo 27. in 28. med 17. in 19. uro sprejemali prijave za tečaj plavanja.
sobnih z garažo in 10 trosobnih z garažo. V Tržiču pa bodo zgradili 4 enosobna in 22 dvosobnih stanovanj. Vsa stanovanja bodo najmo-derneje opremljena.
Prošnje morajo zainteresirani vložiti na IACP. Ulica Pitteri 4, v Gorici najkasneje do 20. februarja 1979. V pisarni zavoda za ljudske hiše dobijo zainteresirani tudi vsa potrebna pojasnila.
Konec decembra zapade rok za prijavo greznic
Konec meseca poteče rok, do katerega morajo lastniki stanovanjskih in drugih zgradb prijaviti na županstvu, kako imajo urejen odtok odpadne vode in greznic. Opozorilo velja predvsem za lastnike hiš v nekaterih predmestnih predelih goriške občine.
Prijavo lahko izpolnijo l.stniki sami, ali pa se za informacije obrnejo tudi na strokovne organizacije. Med temi je tudi Kmečka zveza. Za pravilno izpolnjevanje prijave je treba prinesti s sabo izvleček iz katastrske mape z navedbo parcelnih številk.
Negovan Nemec razstavlja v salonu Meblo v Novi Gorici
Kot zadnji bo v letošnjem letu v galeriji Meblo v Novi Gorici razstavljal svoja najnovejša kiparska dela domačin, akademski slikar Negovan Nemec. Kot izhodišče u-metniške izpovedi je avtor izbral dramatičen trenutek človeškega življenja. Z vsemi dvanajstimi eksponati, v osupljivo šokantni sintezi lesenih, konstruktivističnih elemen-
„ M!
tov in krvavo rdečih, realističnih odlitkov, se nam avtor zgovorno razkriva kot prodoren in angažiran raziskovalec novih umetniških poti. Razstavo, ki jo prireja Zveza kulturnih organizacij v Novi Gorici, bodo otvorili drevi ob 18, uri, odprta pa bo do 8. januarja. (Na naši sliki kip z naslovom Odpiranje).
liiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA PREDLOG SOCIALDEMOKRATA BRESSANA
Prekinjena seja pokrajinskega sveta Vnovič se bo sestal čez teden dni
Zataknilo se je pri porazdelitvi vplivnih mest v posameznih ustanovah - Se programska večina krha?
Po obsegu in vsebini dnevnega reda sodeč, bi morala sinočnja seja goriškega pokrajinskega sveta trajati zelo dolgo. Bila pa je razmeroma kratka. Na predlog socialdemokratskega svetovalca Bressana so jo o-krog 20. ure prekin i. Pokrajinski svet se bo vnovič sestal v četrtek, 28. t.m, Bressan je svoj predlog o prekinitvi utemeljil z dejstvom, da mora nujno zapute .i sejno dvorano, zaradi neodložljivih obveznosti pri upravljanju i Fe druge javne ustanove (ni povedal katere} ter še zato” ne bo mogel kot edini predstavnik svoje stranke udeležiti glasovanja o tako pomembnih odločitvah kot je i-
DA NE ZAPRAVIMO PRIDOBLJENEGA UGLEDA
Pri zvezi trgovcev ustanovijo nadzorni odbor za trgovino
Za dolgoletno neprekinjeno poslovanje podelili zlate in srebrne orle - 50-letnica potovalnega urada
razdelil dvema goriškima potrebnima in zaslužnima dijakoma.
Pohitimo
t-
Brezplačni PRIMORSKI DNEVNIK
Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1979 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta
Vsem naročnikom nudi Primorski dnevnik
revijo Dan in male oglase ZSStOIlj
vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. februarja 1979, tudi
veliko nagradno žrebanje
_________z bogatim izborom daril________________
Predsednik zveze trgovcev Barnaba je na letni skupščini te organizacije opozoril na nevarnosti, ki jih strokovna nepripravljenost improviziranega prodajalca lahko povzroči skozi desetletja ustvarjenemu ugledu naše trgovine ter gostoljubnosti našega mesta do tujega kupca. Da bi se to ne dogajalo, je predlagal u-stanovitev nadzornega odbora pri zvezi trgovcev, ki bi ga sestavljala majhna skupina moralno neoporečnih trgovcev, pri katerih naj se pritožijo domači in tuji kupci.
Odločitev stanovske organizacije trgovcev je odgovor na naše opozorilo, da se je neka ljubljanska nakupovalka z odprtim pismom v Primorskih novicah javno pritožila, ker so v neki trgovini na Travniku v Gorici z njo nevljudno ravnali.
Na skupščini so bili navzoči tudi župan De Simone, predsednik trgovinske zbornice Lupieri, predsednik starih goriških trgovcev Luigi Krainer in drugi. Ob tej priložnosti je Barnaba opozoril na dve konstanti goriškega gospodarstva: goriški cestni tovorni terminal ter trgovsko pristanišče v Tržiču. Poudarili so še nenadomestljivost terciarne dejavnosti
Luigi Krainer je potem razdelil zlate in srebrne orle tistim trgovcem, ki neprekinjeno opravljajo svojo dejavnost 40 odnosno 30 let. Zlatega orla je podelil naslednjim trgovcem: Orsola Basso Rubino, Elisa-betta Carbi Barile, Adelaide Cecotti Scodini, Fernanda Cerani, Cerani Gualtiero, de Savorgnani Ricciotti, Giovanni Franco, Silvio Furlani, Luigi Laurenti, Ugo Massi, Teofilo Mihič, Alfredo Minini, Adriano Mi-seri, Mario Miseri. Francesco Orzan, Bruno Rosconi, Aurelio Tuzzi, Ro-dolfo Vuga (vsi iz Gorice); Ilario Gubertini, Gregorio Neri in Mario Verzegnassi iz Tržiča ter Gaetano Agl.aloro iz Zagraja. Srebrnega orla so prejeli: Erinna Bisiach Rama, Vida Pavletič Bressan, Cattarina Rossini iz Gorice, Pietro Vecchiet iz Kaprive, Mario Bressan iz Fare in Giovanni Pediroda iz Tržiča.
Ob zaključku je Claudii Appiani Lutman izročil pergament zveze trgovcev ter na takšen način izkazal priznanje za 50 letno neprekinjeno delovanje potovalnega urada Appiani na področju turizma. Zakonca Lutman sta v počastitev spomina Renata Appiani ja, ustanovitelja urada, poklonila županu znesek enega milijona lir, da bi ga v obliki štipendije
• Goriško šolsko skrbništvo sporoča, da je bila objavljena prednostna lestvica za suplence na tečajih ljudske šole in na tečajih glasbene vzgoje v šolskem letu 1978-79.
Razna obvestila
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub iz Gorice priredi 26. t.m. v diskoteki Lucky club v Ronkah tradicionalno štefanovanje. Pričetek ob 21, uri.
menovanje predstavnikov pokraj' 2 v nekatere ustanove. Na predlog je najprej odgovoril republikansl svetovalec De Grassi, ki je napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal, krščanski demokrat Longo pa je izjavil, da ne nasprotuje odroditvi, da pa se oni zavzemajo za čimprejšnji sklic nove seje. Socialist Cumpeta, ki je na včerajšnji seji stopil na mesto svetovalca Giacconija, ki je podal ostavko, pa je opo_- .il na nevarnost, ki	odgoditve u-
tegriejb povzrbco za uspešno poslovanje pokrajinske uprave. Za odgodi-tev so bili tudi komunisti, čeprav bi, kakor je izjavil Bratina, zaradi njih lahko nadaljevali sejo.
Naj kot zanimivost navedemo, da se je za odgoditev sinoči izrekel tudi misovec Cosma, čeprav iz drugačnih razlogov, kakor predstavniki ostalih strank. Svetovalka Slovenske skupnosti Ferletičeva je napovedala, da bo glasovala proti. Sveto vaH so nato z večino glasov sprejrh Bressa-nov predlog ter sejo prekinili.
To je strnjena kronika dogodkov, medtem ko velja nekaj t -d pc: 3-titi tudi ozadju, ki do neke mere pojasnjuje tako ravnanje. Najbrž bo še zmeraj držalo tisto, kar smo že zapisali, glede imenovat.; r 1 redstav-nikov pokrajins v najrazličnej > u-stanove, z druc > besedo na bolj ali manj vplivne položaj'. Najbrž se socialdemokrati ne morejo ni lepem sprijazniti, da jih teko drastično izpodrinejo iz položajev, ki so si jih ustvarili v preteklost’-, po drugi strani pa tudi ostalim stranka ni do tega, da bi načeli trdnost programske večine. Od tod tudi ugoditev socialdemokratskemu predlogu: v tednu dni se ti že naš.i kompromis.
Sicer pa sinočnja seja, se je že spet začela z občutno zamudo, ni bila kdove kako zanimiva. Na začetku je bilo predloženih nekaj interpelacij, o katerih bomo podrobneje poročali
lllllllllkllllllimillll||||||||||||||||||||||||||||||||lml||1||„,m,,!,,,,,,,,,,,,,!,
S SINOČNJI Sili OBČINSKEM SVETA
Potrjena podpora občine razstavi Zorana Musiča
Zahteva po razpravi o kulturni politiki občine
Precej razprave je bilo v začetku sinočnje seje občinskega sveta v Gorici v zvezi s predlogom odbora, da občina prispeva dva milijona lir v sklad za prireditev razstave goriškega slikarja Zorana Musiča, ki živi v Parizu, ki bo v goriški palači Attems v prihodnjem januarju. Razstavo prirejajo goriške krajevne ustanove, to je občinska uprava, pokrajina, turistična ustanova, zavod za mite-levropska srečanja in posojilnica.
Okrog tega predloga odbora se je razvila živahna diskusija. De-mokristjanski svetovalec Ervino Nanut ni soglašal z izbiro odbora in posnemajoč stališča nekaterih goriških krogov, obsodil to razstavo in način delovanja občinske u-prave na kulturnem področju. Svetovalec Chiarion (KPI) in Wal tritsch (PSI) pa sta poudarila, da bo razstava Zorana Musiča izreden kulturni dogodek, istočasno pa sta zahtevala, da se v občinskem svetu odpre razprava o kulturni politiki občine, kajti ta mora gledati na razne kulturne tokove in ne samo na izvajanja osebnih pogledov na kulturo s strani neka terih ljudi. Sklep o občinski podpori za prireditev te razstave so
svetovalci, razen de-Nanuta in misovca
podprli vsj mokristjana Coane.
V začetku seje so župan in odborniki odgovorili na vprašanja nekaterih svetovalcev. Damjanu Paulinu, ki je hotel vedeti, če bodo letošnja božična voščila občine dvojezična, je župan odgovoril pritrdilno, svetovalki Vilmi Brajniko-vi, ki je hotela vedeti, kako je s telovadnico v štandrežu, pa sta pristojna o- arm" \ odgovorih, da bo telovadnica kmalu končana, o uporabi prostorov pa še teče razprava.
prihodnjič, pokrajinski svet pa je vzel na znanje tudi odstop socialističnega svetovalca Federica Giacconija in njegovo . adomestitev s prvim neizvoljenim na listi, S. Cum-peto. V nadaljevanju seje ra so bili izvoljeni s tajnim glasovanjem e-fektivni in nadomestni predstavniki pokrajine v volilnih Hmisijah za štiri okrožja ter trije pregledniki računov za finančno poslovanje pr' \jine v letu 1978.
V Pilonovi■ galeriji v Ajdovščini odprejo danes zvečer razstavo treh mladih ljubljanskih slikarjev: A-lojza Berleca, Borka Tepine in Janka Testena. Vsi trije so že razstavljali v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije. Razstava bo odprta do 14. januarja prihodnjega leta.
Razstave
Drevi ob 19. uri bodo v razstavni galeriji La Serenissima v Gradišču odprli slikarsko razstavo Giannija Marege.
V ronški galeriji La Quercia bodo iutri zvečer odprli razstavo slik No-risa Bevilacque in Livia Lonatija.
‘Kino
Gorica
CORSO 17.00—22.00 «La squadra spe-ciale delfispettore Swenney». Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 16.30—22.00 «Dove vai in va-canza?* A. Sordi, U. Tognazzi, P. Villaggio. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-22.00 «Rock & Roli*.
Tržič
EXCELSIOR 16.30—22.00 «Grease».
PRINCIPE 17.30—22.00 «Autista per aignore*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Dvajseto stoletje 2. del*. Italijanski film
SVOBODA 18.00—20.00 «Drakula oče in sin*. Francoski film.
DESKLE 19.30 »Kaliber 9». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel 52, tet. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
tmrnmmm
Ob 2. obletnici smrti Drage Grav-ner - Schiozzi, daruje Fanica Gruden 5,000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Gabrijele Mikluš, daruje družina Radikan 20.000 lir za Dijaški dom v Gorici.
- +
V torek, 19. t.m., je preminil naš dragi oče in mož
SLAVKO FL0RENIN
Od njega se bomo poslovili danes, ob 14. uri. Pogrebni sprevod bo krenil iz sovodenjske cerkve.
Žena Ema, hči Danila in drugi sorodniki
Sovodnje, 22. decembra 1978
PERUJSKI DELEGAT OAD 0 RAZMERAH V LATINSKI AMERIKI
Neki francoski družbeno angažirani znanstvenik je pred nekaj leti zapisal, da je zgrešen strah tistih, ki se bojijo, da bo prišlo do -popada med Vzhodom in Zahodom, med socialističnim in kapitalističnim svetom. Po njegovem človeštvu grozi vse večja nevarnost nekje drugje. Prepad med bogatim in siromašnim svetom se iz leta v leto poglablja in beda siromašni^ je čedalje večja, tako da bo nekega dne nujno prišlo do preloma, ki, bi znal potegniti v katastrofo ves svet. V zvezi s tem so zanimivi nekateri podatki, ki so prišli na dan na nedavnem zasedanju mednarodnega ekonomsko-socialne-ga sveta.
Predstavnik Peruja pri Organizaciji ameriških držav (OAD) Luis Marchand Stens je na tem zasedanju rekel takole: «Doslej se nismo dogovorili za skupno politiko integralnega razvoja naše hemisfere in zato je že skrajni čas, da se začne medameriško sodelovanje na področju gospodarskega in družbenega razvoja. Ta napor je skrajno nujen, v kolikor nočemo, da bi Organizacija ameriških držav še naprej ostala torišče razgovorov med gluhimi*.
^ upoštevamo dejstvo, da je vsaka kritična pripomba na račun delovanja Organizacije ameriških držav «sumljiva», zadobi ta alarmantna kritika še poseben pomen. Toda Luis Marchand Stens je svoj »napad* podkrepil s konkretnimi podatki. Med drugim je navedel naslednje: «Od 300 milijonov prebivalcev, ki naseljujejo «zeleno celino*, jih 120 milijonov živi v veliki bedi, to se pravi, da od 100 naših sodržavljanov južnoameriške celine jih 43 nima niti osnovnih življenjskih pogojev, kar vzbuja a-li bolje kar bi moralo vzbujati v slehernem državniku in družbenem delavcu strah*.
«V Latinski Ameriki — je še o-pozoril — umre na leto milijon o-trok še preden dokončna prvo leto življenja. Dodajmo k temu še smrtnost drugih otrok. Na naši celini živi 100 milijonov nepismenih. Med njimi je okoli 45 milijonov odraslih ljudi, ostali pa so otroci med 5. in 14. letom, t j. otroci, ki nimajo ne sedaj in ne bodo imeli v bodočnosti možnosti, da bi sedli v šolsko klop *
Nato je perujski državnik navedel še m kaj nič manj zaskrbljujočih podatkov. V Latinski Ameriki,
kjer živi, kot smo videti; 300 mili-
jonov ljudi, jih 130 milijonov nima zdrave pitne vode, 130 milijona nima električnega toka, ‘ pf-av toliko ljudi nima stranišča, da ne govorimo o kopalnici in drugih higienskih napravah.
Perujski predstavnik je v konferenčni dvorani v VVashingtonu, kjer so se sestali na zasedanje Mednarodnega ekonomsko-socialnega sveta navedel še naslednje: »Nad 40 odst. latinskoameriških družin živi v veliki bedi in komaj 20 odst. družin ima na razpo ago to, čemur rečemo najosnovnejše zahteve za človeka vredno življenje*.
V diplomatskih krogih, v katerih tako odkrite besede niso v navadi in so celo nezaželene, je govor perujskega diplomata naletel na velik odmev. Sicer pa je to bil njegov namen, ker je skušal «prebudi-ti zadremalo vest*, da bi se končno «jasno spregovorilo o razmerah na celini, kjer se kriza že desetletja stalno zaostruje in kjer je vedno več ljudi, ki se bojujejo za sam življenjski obstoj*.
V soboto »večer je bil v dvorani PD »Slovenec* v Borštu celovečerni koncert, ki so ga priredili pevci nabrežinskega PD «Igo Gruden*, ki so nastopili kot ženski, moški in mešani zbor. Istega večera so v gostilni Tul v Mačkoljah priredili družabni večer člani godbe «Breg», kar je pri tem ansamblu že v navadi ob koncu leta
Novost na knjižni polici
Robert Merle:«Vojna »
Odlični roman je izdala Prekmurska založba
Pomurska založba v Murski Soboti je izdala slovenski prevod romana VOJNA (v originalu Konec tedna v Zuydcootu), ki ga je napisal francoski pisatelj alžirskega rodu Robert Merle. Ta odlični roman je založba izdala v zbirki Pesti in z njim prispevala kvaliteten tekst k vojni literaturi. Obenem pa je predstavila pisatelja, ki je prav za ta roman dobil znamenito Gon-courtovo nagrado ,ki jo vsako leto podeljujejo v Parizu najboljšemu pripovednemu tekstu sezone.
Avtor romana, francoski pisatelj, po rodu Alžirec, je znan po romanih Smrt je moja obrt in Otrok. terna dvema pa je pridružil roman Vojna in z vsemi tremi deli zaslovel doma in po svetu, kjer so njegove tekste prevedli. Zlasti za roman Vojna je nedvomno zaslužil priznanje kritike in bralcev.
Roman se dogaja spomladi leta 1940 nekje v Flandriji, kjer so Nemci obkolili umikajoče se francoske in angleške čete ter jih stisnili na majhen košček obale in jih tu izpostavili postopnemu uničevanju. Pisatelj prikazuje skupino vojakov, ki ob neki bolnišnici, v prepričanju, da bo tam varneje, v prikolici. preživljajo zadnje dneve pred ujetništvom ali smrtjo. Pisatelj nam te vojake, razen dveh, podrobneje ne predstavlja. Zato
pa popolnoma zaživi pred nami glavni junak Maillat, ki doživlja bombardiranja in napade, ki se skuša prebiti na angleške čolne, ki evakuirajo svoje vojake, in ko mu slednjič to uspe. doživi brodolom, sreča mlado dekle, jo reši iz rok posiljevalcev in končno z njo vred umre ob bombardiranju v njeni hiši na obali.
Seveda je to le kratek in površen prikaz le zunanjega dogajanja, ki je v romanu posredovan sicer skopo, toda pretresljivo, nazorno, skratka lepo. Toda poglavitna je vendarle še druga komponenta romana, ki daje temu tekstu tudi pravo vrednost. Poleg skorajda filmskega prikazovanja dogodkov, kar je značilnost pripovedne umetnosti Roberta Merleja, je za roman značilen prikaz nekega obupa, neke vdanosti v usodo, ki ji ni moč ubežati.
Vojaki, med njimi glavni junak Maillat, so stisnjeni na majhen košček ozemlja ob obali, na prostor ob zidu bolnišnice in tu pričakujejo sovražnika. Ne bore se proti njemu, saj je zanje vojna praktično že končana. Ti vojaki so vdani v usodo in samo čakajo, da jih pobijejo ali sovražnikove bombe iz letal ali granate iz težkih topov, če jim morda sreča ne bo mila in bodo živi prišli v ujetništvo Nem-
			
ČUDNA PROTISLOVJA V AVSTRIJSKI ENERGETIKI
Avstrijce bo dolgo bolela glava zaradi centrale v Zmnterdoriu?
Glede energetike je dežela močno odvisna od tujine, glede elektrike pa se ji še ni bati - Zato se zdi čudno, da so se lotili gradnje treh A central
Do pred nekaj dnevi so po vsej Evropi, na Zahodu in na Vzhodu, tožili zaradi pomanjkanja električne energije. Celo v SZ so morali ponekod dejavnost o-mejiti, v Franciji pa so doživeli celo «black down*. ki jih je stal najmanj tri milijarde in pol frankov, kar je veliko tudi za francosko gospodarstvo, ki je dokaj bolj trdno od našega. In v istem času, ko so drugod tožili, so bili v Zahodni Nerpčiji ,.povsem mirni, ker jim- elektrike ni primanjkovalo. Podobno je bilo tudi v sosednji Avstriji, ki je prav zadnje čase doživljala na področju energetike zelo hude dni.
«Zavite si vašo jedrsko elektrarno in jo zavarujte pred molji vse do prihodnje energetske krize* — je s precejšnjim cinizmom rekel skupini avstrijskih časnikarjev neki angleški funkcionar v ministrstvu za energijo prav v zvezi s težavami, ki jih imajo avstrijske oblasti z jedrsko centralo v Zvrenterdorfu. Zanimivo je, da je tako pirka, tudi cinična pripomba prišla od nekoga, ki se z jedrsko energetiko že dolgo ukvarja, saj im?jo v Veliki Britaniji že 24 jedrskih central. Toda ta cinizem je bil verjetno, »upravičen* zaradi dejstva, da so se v Avstriji celo z referendumom opredelili proti centrali v Zvventerdorfu. Kakor je znano, so na nedavnem referendumu zmagali nasprotniki jedrske centrale. O tem nasprotovanju pa
aniHiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiMiniHiiiiiiiiiiiiimiHtiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiinittniii
Zadnji letošnji koncert Tržaškega koncertnega društva
Zadnji koncert v letošnjem letu Tržaškega koncertnega društva, ki je bil na sporedu v ponedeljek, 18 decembra, je bil kar se da pone srečen. Pogoji so bili namreč ne mogoči: prazna dvorana, stalno kaš Ijanje, ploskanje (pri Chopinovi ba ladi) sredi izvajanja, šumenje na prave za ogrevanje če k temu do damo še dejstvo, da nekatere dame v parterju vstajajo med koncertom in hodijo iz dvorane kar pred izvajalcem, no, po tem pa moramo sklepali, da je izvajalec dober, če odigra program do konca. Žal nam je samo, da je Rafael Oropsco, ki je zmagal na prestižnem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Leezu in ki ga poznamo po odličnih gramofonskih posnetkih, odnesel iz Trsta tako slab vtis.
Program, ki ga je španski pianist imel na sporedu nesrečnega tržaškega koncerta, je bil zelo zahteven, saj je obsegal partito št. 4 v d-duru Johanna Sebastiana Bacha, Nokturno in četrto balado v s-molu opus 52 Frederika Chopina, sonata opus 90 v b-molu Ludvika Van Beethovna, Almerijo španskega skladatelja Albeniza ter štiri eludes la-bleaux opus 39 Sergeja Rahmaninova.
Če skladbi Friderika Chopina nista izpadli povsem izpito, če se nam ni xdelo še dognano iskanje zvočnosti in njegovega internega ravnotežja, zlasti d četrti baladi, ki je ena zadnjih Chopinovih del in kjer pride do izraza že iskanje preimpresionistič-nih zvočnosti, je bila pa četrta partija Johanna Sebastiana Bacha, zlasti v zadnjih dveh stavkih in minue-tu, dobra in racionalno zasnovana.
Boljše rezultate je Oropsco dosegel v Beethovnovi sonati, kjer se je izkazal z naravno spevnostjo in lepim zvokom; isto bi lahko trdili o petem komandu Albenizove Iberije, Al-
meriji; v trascendentalnem Rahmaninovu je pa španski pianist bil res dober. Ponavljamo: v takih pogojih...
Aleksander Rojc
Iz umetnostnih galerij
Riccardo Tosti in njegova olja
Kot da bi se prebudili iz morečih sanj, se prijetno oddahnemo na drugi razstavi in sicer v galeriji «Sant'Elena», kjer je dal na ogled svoja dela eden izmed najvidnejših tržaških mojstrov realistične smeri Riccardo Tosti, pravi čarovnih pesniškega doživljanja sveta ter življenja, ki ga neposredno navdihuje. Tosti je, rekli bi, stalno na lovu za motivi iz kmečkega okolja, za kraškimi bn-rjači ali za motivi iz tržaških predmestij. Svoja dela Tosti rad »naseljuje* z ljudmi, na primer s kosci, žanjicami in drugimi delavnimi ljudmi.' Pri tem pa dajejo njegove krepke barve in nasprot-stva sence in svetlobe slikam izredno svežino, ki jo stopnjuje še bleščavost površin.
Med njegovimi motivi pa so tudi reprezentativne stavbe Trsta, seveda takšne, kakršne so mogli videvati naši dedje, ko prometa skoraj ni bilo, ko v mestu ni bilo kovinaste navlake, ki danes duši življenje in onemogoča pešcu, da bi se po mestu svobodno premikal. Seveda Tosti v teh delih obnavlja svoje spomine iz mladostnih let ir. pri marsikom vzbuja hrepenenje po tem. kar je človek izgubil s prenaglim razvojem tehnike in tehnologijt.
bi lahko na dolgo razpravljali, saj so suhe številke dokaj zgovorne. Predvsem se je referenduma udeležilo komaj 64 odst. volilnih u-pravičencev in razlika med tistimi, ki so bili proti in tistimi, ki so bili za začetek obratovanja centrale, je bila neznatna — komaj kakih 30 tisoč glasov. To se pravi, da ni res, da bi bila ve-■< čina« Avstrijcev, proti jedrski centrali.
Sicer pa je človek zares v nekakem začaranem krogu. Na eni strani zahteva ali vsaj želi. da bi mu električnega toka nikakor ne zmanjkalo in ga zelo pogosto celo vnemar troši, z druge strani pa se povsem upravičeno boji, da bi mu mogle jedrske centrale pokvariti življenjsko okolje, praktično mu škodovati in ga celo življenjsko ogroziti. Toda kazno je, da se bo moral človek opredeliti ali za volka ali za kozo, pa čeprav strokovnjaki menijo, da jedrske centrale niso nevarne. Toda pustimo ta razmišljanja in se vrnimo k avstrijskim težavam s centralo v Zwenterdorfu.
Kakor vedo povedati v avstrijski zvezi za elektrogospodarstvo, prinaša vsak dan mirovanja ali nedelovanja velike centrale izgubo 2,7 milijona šilingov, to se pravi približno 165 milijonov lir. Čeprav avstrijsko gospodiarstvo ni šibko, je ta vsota velika. Toda še največ težav zadaje avstrijskim gospodarstvenikom sama velika naložba, saj so za centralo v Zwenterdorfu potrošili 8 milijard šilingov, to se pravi približno 500 milijard lir. Avstrijski parlament mora zato še pred koncem letošnjega leta sprejeti pose-hen zakon, s katerim bo našel «zakonsko rešitev* za to izgubo, ki sicer še ni izguba, ki pa lahko izguba postane. V dunajskih krogih govorijo o morebitni desetletni sanaciji, saj bi enkratni »odpis* tolikšne vrednosti imel v avstrijskem proračunu hude posledice. Z druge strani pa ie povsem razumljivo, da avstrijsko elektrogospodarstvo kljub dobremu poslovanju ne more prevzeti tolikšnega bremena, posebno ker bodo Avstrijci sedaj zaradi »izpada* centrale v Zwenterdorfu prisiljeni porabiti še več sredstev za uvoz energetskih surovin.
Avstrija je že dolgo močno odvisna od uvoza energetskih virov. Res je, trenutno Avstriji e-lektrike ne primanjkuje, toda njena energetika .je odvisna od uvoza za 65,6 odst., računi pa pravijo, da bo morala že čez dve leti in sicer 1980 kriti z uvozom tri četrtine svojih energetskih potreb. Ker lastnih surovin nima, uvaža nafto, plin, premog itd.
Gornji podatki se nanašajo na vso energetiko. Veliko boljše stanje je glede električne energije. V minulem letu so avstrijske centrale dale 28 milijard k\Vh električne energije. To se prati, da pride po 4 tisoč 500 k\Vh e-lektrike na državljana, kar je veliko. In to proizvodnjo bi mogli tudi krepko povečati, kajti zmogljivost avstrijskih elektrarn znaša kar 32,5 milijarde kWh. Če u-poštevarno, da morejo avstrijske hidrocentrale dati kar 23 milijard kWh, je avstrijsko elektrogospodarstvo vsekakor še vedno na trdnih nogah. Avstrija precej e-lektrike izvaža in sicer v Švico, v Italijo, na češkoslovaško, v Madžarsko in v Jugoslavijo. Vsega skupaj izvozi na leto od 2 do 3 milijard kWh. Zahodni Nemci pa so si zgradili v Avstriji kar
lastne hidrocentrale, ki iih upravljajo kar iz Nemčije, tako so te centrale modeme in popolne. Seveda odhaja ta tok v Zahodno Nemčijo in se ne šteje v onih 28 milijardah kWh. čeprav Avkcija izvaža «v vse smeri* ima še najbolje urejene razmere z Jugoslavijo, kajti z Jugoslavijo si elektriko izmenjuje. Tako je Ju-•goelavijBr lan: uvozila 225 milijo-n<fv' k\Vh v Avstrijo, nato pa je Avstrija uvozila iz Jugoslavije nekaj nad 100 milijonov kWh. To se pravi, da Jugoslavija daje tok, kadar ga ima preveč
Če pomislimo, da so zadevne razmere v avstrijskem elektrogospodarstvu tako povoljne, se postavlja vprašanje, zakaj se je Avstrija pred desetimi leti odločila za gradnjo jedrske centrale v Zwenter-dorfu ter še dveii tovrstnih central in sicer ene v gornji Avstriji druge pa na Koroškem.
Glavni moment za gradnjo jedrskih central je bil perspektivno o-mejen vir konvencionalne energije. Tedanja vladajoča Ljudska stranka, ki se je glede tega pozneje premislila, je računala, da bo voda in nafte kmalu zmanjkalo. In tako so se lotili gradnje velike centrale v Zwenterdorfu, ki je dokončana in ki je ne smejo spustiti v obratovanje. In da bi »centralo ne pojeli molji*, jo bodo sedaj konzervirali in čakali »boljših dni*.
Ob takšnih podatkih je povsem razumljivo, da »zadeva Zvventer-dorf* kljub referendumu še ni zamrla. V Avstriji mnogi pravijo, da jih bo zaradi tega glava še dolgo bolela, z druge strani pa nekateri trdijo, da je res da stoji avstrijsko elektrogospodarstvo danes na trdnih nogah, da pa so eni konvencionalni energetski viri (voda) že povsem izčrpani, da se nafta in plin naglo dražita in brž ko bo prišlo do povsem naravne in logične hujše energetske krize, bodo tudi centrala v Zwenterdorfu in oni dve drugi, ki sta v gradnji, zelo dobrodošle. Poraba elektrike se namreč vsakih deset let podvoji in bo torej Avstrija že sredi prihodnjega desetletja potrebovala najmanj 50 milijard kWh elektrike.
Delovanje Dobrodelnega društva v Trstu
SDD v Trstu nadaljuje po 30. jubileju svojega delovanja, ki ga je praznovalo letošnjo pomlad, s humanitarnim poslanstvom v korist revnih slovenskih šoloobveznih otrok v mestu in na podeželju. Poleti je organiziralo ob sedelovanju goriške Vincencijeve konference v dveh izmenah, za dečke in deklice, obmorsko kolonijo v šempolaju in tako nudilo z denarnimi prispevki, ki so jih v skromni meri dodelile oblasti, ter s prostovoljnimi prispevki dobrotnikov številnim učencem osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem za nekaj tednov primeren počitniški oddih in prijetno razvedrilo združeno s kopanjem v Sesljanu.
Društvo, kateremu sedaj predseduje dr. Stanislav Pavlica, skuša nadalje vsako leto priskočiti na pomoč socialno ogroženim družinam ter zato v začetku šolskega leta podeli raznim revnim dijakom več študijskih podpor. Tako je bilo tudi letos.
V decembru pa SDD že dolga leta organizira za našo mladino mi-
klavževanje ter pri tem razdeli po slovenskih šolah, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu in na Opčinah, najpotrebnejšim učencem večje število darilnih zavojev z oblačili in šolskimi potrebščinami. Letos je bilo razdeljevanje daril za učence iz mestnih predelov v soboto, 16. decembra, v dopoldanskih urah na sedežu društv^v^^l^c^v^llijevi
Društvo je ob podpori dobrotnikov ter s požrtvovalnim delom odbornic, ge. Polojac, Pavletič, Šajn, Ostan, gdč. Mirande in Irene, pripravilo okoli 50 večjih zavojev. Društveni blagajnik g. Ignac Marc je moral pri tem poravnavati kar en milijon lir izdatkov pri raznih mestnih trgovinah za nakup zimskih plaščev, oblek, 15 parov čevljev, ženskih kril, volnenih majic, zvezkov in drugih šolskih potrebščin. Razen tega je bila v vsakem zavoju priložena tudi slaščica.
Obdarovanje učencev na slovenskih osnovnih šolah za Miklavža in božič v okviru SDD je že tradicionalno, vendar zajema na’ žalost le manjše število otrok, v kolikor pač razmere dopuščajo. Kljub temu je to vsakoletna priložnost za obdaritev najrevnejših, ki jim Miklavževo darilo pripravi prijetno presenečenje in vesel trenutek v pričakovanju skorajšnjih praznikov in počitniških dni. Pobudo lahko samo pozdravimo in ji želimo lep uspeh tudi v bodoče.
cev, ki so vsako uro bliže. Nemogoč je pobeg na ladje, ki vozijo v Anglijo angleške vojake, neuspel je vsak poskus, najti kje skrivališče pred bombami.
Tako pisatelj ob prikazu zunanjih dogodkov slika človeško stisko in posredno načenja vprašanja, ki jih je pred desetletjem in več reševal francoski eksistencializem. Leta 1949 pa je roman tudi izšel v originalu in tako preko njega z zamudo spoznavamo ne samo svet vojne v letu 1940, temveč tudi froncoslci literarni tok, znan po svetu kot eksistencializem, ki mu je duševni oče veliki pisatelj Sartre. Ker smisel tega krajšega pripovednega teksta ni toliko v pripovedovanju o zunanjih dogodkih kot bolj v prikazu človeških usod in stisk, smemo romam Vojna o-značiti. kot zanimivo in privlačno branje za vsakogar, kot tekst, ki nam poleg prikaza vojne, daje vendarle še nekaj več.
Sl. Ru.
Sklad «Sergij Tončib v spomin
na dr. Franeta Tončiča
Slovenski visokošolski sklad
«Sergij Tončič* razpisuje nagrado
«Dr. Frane Tončič* na najboljšo
študijo izpod peresa slovenskega
visokošolca v Italiji po tem
pravilniku :
1.	Avtor mora biti slovenske narodnosti in mora imeti svoje stalno bivališče v deželi Furlanija - Julijska krajina.
2.	V teku sončnih let 1977 in 1978 je avtor moral biti visokošolski študent ali je v istem obdobju moral končati visokošolski študij.
3.	Avtor mora do 30. aprila 1979 poslati k Narodni in študijski knjižnici, Trst, Ul. sv. Frančiška 20. študijo (razpravo, disertacijo ipd.), ki je nastala ah ki je bila objavljena v teku sončnih let 1977 in 1978; ta študija mora pomeniti obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti.
4.	študije bo v teku meseca maje 1979 pregledala in ocenila posebna komisija ki jo bojo sestavljali predsednik sklada prof. Pavle Merku, blagajnik sklada dr. Boris Kuret in slovenski znanstvenik, ki ga bo i-menoval odbor sklada: komisija bo lahko pritegnila k sodelovanju kot svetnike brez pravice do odločanjS še strokovnjake iz ved posameznih študij. Po o-pravljeni analizi vseh študij, ki bojo prispele do določenega roka, bo komisija določila, katero študijo nagraditi, in bo svojo odločitev utemeljila pismeno.
5.	Nagrada v znesku 500.000 (petsto tisoč) lir je ena in nedeljiva.
6.	Naslov nagrajene študije in i-me njenega avtorja bosta objavljeni na prihodnjem občnem zboru sklada v petek, 2. junija 1979, ali, če bo zaradi višje sile treba ta datum prenesti, čim prej po tem dnevu. Po občnem zboru bo odbor sklada obvestil javnost o tem preko sredstev javnega obveščanja.
7.	V primeru, da nagrajena študija še ni objavljena, jo bo odbor sklada priporočil za objavo kaki slovenski založbi.
Ta razpis s pravilnikom je sklad dne 19. decembra 1978 deponiral pri notarju Vladimiru Clarichu v Trstu.
V Trstu, 13. decembra 1978
8.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	Danes risanke:
Predniki
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	Voščila s polnimi rokami
18.00	Nova
Problemi in raziskave v sodobni znanosti
18.30	DNEVNIK 1 - KRONIKE Sever kliče Jug —
Jug kliče Sever
19.00	Fotografija pripoveduje Ameriška državljanska vojna (1851 - 1865) 1. del.
19.20	Wcobinda:
NESREČA - TV film
19.45	Almanah
in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam tam
Aktualnosti Dnevnika 1
21.30	šest italijanskih režiserjev: UNA STORIA MILANESE Film v režiji Eripranda Vi-scontija. V glavnih vlogah Daniele Gaubert, Enrico Thibaut, Romolo Valli, Lu-cilla Morlacchi, Ermanno Olmi.
Ob koncu Filmske premiere DNEVNIK
Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: KNJIGE
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	La vita nella scogliera co-rallina. vzgojna oddaja
17.00	Program za otroke Sara in Noe, risani film
17.05	Beli delfin Z um 2. del risanke
17.20	Puh — jugoslovanski dok.
17.30	Spazio disvari:
IGRATI SE DOBRO DE’
18.00	Otroštvo danes Otroška medicina
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 —
ŠPORTNE VESTI
18.50	Dober večer s QUARTETTOM CETRA Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO
20.40	PORTOBELLO
21.50	Tehnika nekega državnega udara:
POHOD NA RIM II. del TV priredbe
22.45	Jasno nestalno
Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55 — 11.30 Slalom za moške
15.00	TV v šoli
16.15	Slalom za moške
17.15	POROČILA
17.20	Zverinice iz Rezije: MRAVLJI IN MUREN
17.40	Mathis, otroška nadalj.
18.00	Obzonvk
18.10	Srečanje oktetov 78
18.40	Srečanje z življenjem m malajskega predgorja
19.10	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Slavnostna prireditev ob dnevu JLA
21.05	RAZGLEDI
21.45	TV DNEVNIK
22.00	Baretta, serijski film
22.50	POROČILA
Koper
18.30	Slalom za moške
20.00	Otroški kotiček: risanke.
20.15	TV DNEVNIK
20.35	Banditova ljubica, film
Režija:	R. G. Springsteflj'
igrajo: Vaugh Monroe, W lan Raines in drugi
22.05	Propagandna oddaja
22.20	Glasbeni nokturno
Zagreb
17.35	TV koledar
17.45	Magnet, otroška oddaja
18.45	Rock koncert
20.00	Korenine, serijski film
ŠVICA
18.00	Uta G —- JuniOr club
19.35	Babica, TV film
20.45	Reporter
21.45	Sergio Mendes, glasbeni program
TRST A
7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Prevljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Nenavadne življenjske zgodbe; 11.35 Plošča dneva; 12.00 V starih časih; 12.30 Glas in glasba narodov; 13.15 «C.A. Seghizzi 1978»; 14.10 Mlad; znanstveni raziskovalci; 14.20 Revival; 15.00 Jugotonov express; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak
Pagano - pon.; 21.17 Igra DWe Rag a Jazz Band; 21.32 Simfonični koncert; 22.45 Orkester CoU®
nični koncert Basie.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, K-® 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.W in 7.30 Jutranje prebujanje; Glasba; 9.00 in 10.35 Radio anch
11.30	Ena dežela na enkrat: 'a d’Aosta; 12.05 in 13.30 Vi in jaz:
14.05	Radio 1 jazz; 14.30 Rabljene popevke; 15.05 Rally; 15.30 E1' repiuno; 16.35 Srečanje z VB;
17.05	Rajkine sanje, radij. i6r?;
17.30	Affaires, affari, affarisb:
18.05	Program z Mino; 18.35 Al
17.05 MF in“giasl»rM».'05--Kttltur-**wš?r<20.25 Sodnikove razsodbe, ni dogodki; 18.20 Za ljubitelje o- 21.05 Simfonična glasba; 23.1® perne glSSbC2L*2“" . ...... Za MlKo noč
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30,	,15.30,	16.25,-	16.30,
17.30,	18.30,	19.30.	20.30,	21.30,
22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.10	Orkester	Heinz	Kiess-
ling;	9.32	Lupianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 La Vera Romagna; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Zimska plošča; 12.00 Na prvi strani; 12.05 -14.00 Glasba po željah; 12.50 Brindiamo con...; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Glasbeni trenutek; 14.15 Plošče; 14.33 Poje Bonnie Tyler; 14.45 V družbi slovenskih glasbenih skupin; 15.00 Lestvica LP; 15.40 Mini juke box; 16.05 Plošče; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.45 Reklamna in zabavna glasba;
18.00	Melodije na tekočem traku; 18.35 Naša pesem - Maribor ’78; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 20.32 V nedeljo zjutraj z G.
LJUBLJANA
5.30, 6.00, 8.00, 10.00. 15.00. I®-00' 22.00, 24.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci--8.08 Glasbena matineja; 9.05 Raj dijska šola za nižjo stopnjo; ®-“ Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10-*. Kdaj, kam, kako in po čem--11.03 Znano in priljubljeno; l--1 Z orkestri in solisti; 12.30 Km® tijski nasveti; 12.40 Pihalne %°T. be; 13.50 Človek in zdravje; MJJ Glasbena pravljica; 14.15 Nas umetniki mladim poslušalcem-14.30 Naši poslušalci čestitajo 1 pozdravljajo; 14.55 Minute za ET•
16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio 17.00;	18.05 Moment musicaj-
19.35 Lahko noč, otroci ; 1®: . Minute z ansamblom Lojzeta Sla' ka; 20.00 ^ on- 91 15 CW
Stop pops 20; 21.15 ^ daja o morju in pomorščaku'-22.20 Besede in zvoki iz logov Jo rnačih; 23.05 Literarni nokturo0, 23.15 Jazz pred polnočjo.
lBlsl»iiii>iliiiiiiiiiiiiiiiliiil«iaMaiiiii>ii«i««l>iB*'1ISWTi|**ai*>ii*i'ivii|>*it*|iaa'>alaaa>lala*la*alllIfl|iiai|l**>*B>i|*,>f>1ii>ialcaltaaMf "f'i**ii**aftB>a1*alla>l*|i<i|*v*it|ia't*ll>>«>iiii'iiiaiii*'ai>*a|i*a|ii|1'aiaiill'iiiiiaiiiiii**a'i*aiinifiraB>vv<’'1
V	_	V
SARAJEVSKI INŽENIR IN NJEGOVA KUUCAVNICA
Dragan Radenkovič je na mednarodni razstavi izumov v Ženevi dobil najvišje priznanje
Kot bi se iznajditelju hoteli maščevati, so mu ukradli avtomobil in v njem izum — »časovno elektronsko ključavnico*, za katero je dobil v Ženevi najvišje nriznanje — zlato kolajno. Mladi komaj 23-letni inženir elektronike Dragan Radenkovič iz Niša je prispel iz Ženeve, kjer je na sedmi svetovni razstavi izumov in noVatorstev dobil zlato medaljo, in pustil pred hišo svojih sorodnikov v Beogradu svoj avtomobil in v njem prototip svojega izuma in nekaj osebnih stvari, med drugim tudi fotokame-ro in stopil za trenutek k sorodnikom. Ko se je čez samih deset mi; nut vrnil na ulico, avtomobila ni bilo več. Z njim je izginil tudi prototip izuma. Inženirja - izumitelja se je polastil preplah, kajti v avtomobilu je bilo veliko delo, ki bi mu lahko odprlo pot v lepo bodočnost. Krajo avtomobila je prijavil policiji in ta mu je čez dva neverjetno dolga dneva sporočila, da so avtomobil našli. Ves srečen in hkrati v strahu je pohitel na kraj, ki »o mu ga s policije sporočili in našel avtomobil, iz katerega so tatovi odnesli fotokamero in še marsikaj, toda kovček s prototipom izuma je bil tu. Videlo se je, da je nekdo skušal njegovo ključavnico odpreti, pa mu ni uspelo in ko je svoj izum pregledal, je ugotovil, da je vse v redu, saj je imel tu skrito tudi zlato kolajno, ki jo je dobil v Ženevi, in dragoceno uro. Seveda je ob toliki sreči v nesreči prišel do spoznanja, da ne sme svojega izuma kar tako puščati iz rok. Mladi inženir se sedaj tako rekoč ne loči od kovčka, v katerem je n iegova »ključavnica nad ključavnicami*.
Na razstavi izumov in novator-stev v Ženevi je njegova »časov-
na elektronska ključavnica* povzročila pravo senzacijo. Za tistega, ki ne pozna šifre oziroma gesla, njegova varnostna naprava o-staja «večna uganka*. Če bi namreč hoteli preizkusiti vse možne kombinacije, bi potrebovali tri milijarde in pol let. Tako je bilo izračunano. Gre za »ključavnico nad ključavnicami* za «varnostno napravo** ki «prepozna» in «ovadi» vsakogar, kj ne pozna šifre oziroma gesla, seveda če bi jo skušal odpreti. Varnostna naprava sestoji iz oscilatorja na določeni frekvenci ter iz neke senzorske naprave, to se pravi iz vrste številk,' s katerimi se sestavlja vnaprej določena šifra. Vsaka najmanjša napaka, celo vsak neprimeren dotik, ki je za desetinko sekunde daljši od predvidenega, vključuje v ključavnici napravo, ki »briše* vse do tedaj preizkušene kombinacije.
Prototip ključavnice, o kateri je govor, ima dvanajst senzorjev in tu je treba iskati razlago, čemu tri milijarde in pol let, da bi poskusili vse možnosti. In vendar niso vsi ti senzorji vsakokrat potrebni. Če bi hoteli varnostno ključavnico uporabiti za stanovanjska vrata, za avtomobil, za manjšo varnostno skrinjico, bj bili dovolj trije senzorji. In »časovna elektronska ključavnica* nudi še eno možnost. Čas ali šifra za posamezno ključavnico je odvisna od tega, za kaj jo bomo pripravili oziroma uporabili, če bi hoteli zavarovati stanovanje, bi se mogli »zadovoljiti* z nekaj milijoni kombinacij. Seveda bi ropar kmalu, vsekakor prej odnehal, kot bi zmogel vse te kombinacije. Če pa šifro poznamo, je dovolj le nekaj sekund in vrata se nam odprejo.
In isto velja za človeka, ki je v zaklenjenem stanovanju. Zanj je dovolj, da pritisne na določen gumb in vrata se mu pri priči odprejo.
Mladi sarajevski inženir je svoj izum patentiral v zveznem zavodu za patente. Seveda se bo kdo vprašal, koliko tako varna in kot kaže zapletena zadeva stane. V bistvu pa gre za zelo preprosto varnostno napravo, saj je njena cena smešno nizka — 300 dinarjev, torej nekako 15 tisoč lir.
Izum pa mlademu inženirju ni prinesel le slovesa, pač pa tudi veliko skrbi. Dragan Radenkovič se namreč ne spozna na razna pravna in druga pravila. Američani
nudb. nad 30 ponudb in tuj'nC'
iiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
ii.iii""""
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V hudem finančnem stanju se boste znašli, vendar se iz njega tudi izvlekli. Novo poznanstvo.
BIK (cd 21.4. do 20.5.) Nekdo sc bo zanašal na vas in to bo škodovalo njemu in vam. Zvečer skušajte ostati doma.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnosti za rešitev problemov, ki ste jih odlašali. Utrujene se boste čutili.
RAK (od 23.6. d3 22.7.) Delo bo treba izpeljati, čeprav bo za to treba veliko naporov. Neka o-seba se zanima za vas.
LEV (Od 23.7. do 22.8.) Če boste zavihali rokave, bo vse v redu. V nasprotnem primeru bodo težave.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Čas je kot naročen za vaše pasle, toda samo od sebe ne bo šlo. Tudi v ljubezni ne.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.1°^ Previdni bodite, ker boste ®e zabredli na krivo pot. Nasedli n" ste govoricam.	\
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22JV-' Preveč na naglo obsojate. Bo®) bolj kritični do sebe. V ljube vse v redu.	„.«]
STRELEC (od 23.11. do 20 ^ Ne bodite nerazpoloženi, če v . kaj ni prav. To velja tudi za bežen.	,)
KOZOROG (od 21.12. do 2»^ Zanimivo srečanje, ki bi vas h* glo veliko stati. Ali vam pri116 velik dobiček.	*te
VODNAR (od 21.1. do 19.2) sprejemajte lalog, če vam,'hjte ne leži. Za čustvene zadeve h00 brez skrbi.	_ .ie
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sv°j|, zamisli ohranite zase. Sicer J bodo izkoristili drugi. Brez ten j ljubezni ni.
so mu v Ženevi ponujali 100	;
dolarjev za odkup patenta. so mu naročali Po pet ali tudi
set tisoč kosov, misleč, da zaS ^r-neko podjetje, ki izdeluje te ' ■-
-nil 1
nostne naprave. Ko se je vrni* Ženeve, ga je čakalo veliko
glavnem se za njegov patent
nima	n Vok /\rl n O UH *
nimajo družbe z Zahodna. On . bi rad, da bi njegovo varijo®^, napravo izdelovali v Jugos*aX*jjj da bi jo v Jugoslaviji uporab') in morda tudi izvažali v tuj1,. Sicer pa je inž. Dragan vič star komaj 23 let in ima to ^ pred seboj še vse možnosti. oa r., uveljavi s tem in morda še drUl^ mi izumi.
SMUČANJE
SLALOM ZA SP V KRANJSKI GORI
Stenmark najboljši, Križaj četrti
Pred Jugoslovanom sta Več smučarjev odstopilo
se uvrstila Frommelt in Italijan David - Odlična organizacija ■ Danes veleslalom
Kranjska GORA - Nepremagljivi Ingemar Stenmark je zagospodaril tudi v Kranjski gori.
Sploh ga lahko premaga samo nje-Sava napaka, kot se je že zgodilo Madonni di Campiglio, nasprotni-** Pa so še vedno za razred slabši. V včerajšnjem slalomu, veljavnem J? 18. pckal Vitranca in obenem tudi za svetovni pokal, je Stenmark [riagal brez posebnih težav, vendar kkrat je bila razlika med njim in vstalimi manj izrazita kot doslej. Na koncu ga je od Paula Frommelta “®lo le deset stotink, kar vsekakor ?> mnogo. Treba pa je reči, da se fe Stenmark v drugi preizkušnji re-‘ativno potrudil, saj je že v prvi v°žnji dosegel najboljši čas, nato d® je le svojo prednost administri-ral. To mu je bilo za zmago že či-jd-o dovolj in nesrečna vožnja v Mavčni di Campiglio je bila takoj pekljena.
.Bojan Križaj, ki se je tokrat bo-rij na domačih tleh, je v prvi vož-D!i že dal velika upanja na njegov [^Pričakovano dober rezultat. Četrto mesto seveda ne predstavlja neuspeh, vendar odličen drugi čas
Stenmarkom po prvi vožnji bi kko pomenil tudi boljše mesto na Končni lestvici. Skratka, res velika škoda.
Za Stenmarkom sta se torej uvrstila Paul Frommelt in presenetlji-vi Italijan Leonardo David. From-klt si je drugo mesto priboril z ?®ično smuko v drugi vožnji, ko le tudi postavil najboljši čas. 18-let-ri David pa počasi sprejema v svoje sicer še neizkušene, vendar ze-0 sposobne roke veliko odgovornost P^ega moža italijanskega smučanja.
Tekmovanje je zelo uspelo, k te-riu pa je seveda pripomogla tudi ?dlična organizacija. Še največja komponenta tega uspeha pa je bila seveda obilica snega, ki je od pone-“rijka sem dobro zasnežil proge v Konjski gori. Torej vendar malo Sreče za organizatorje, ki niso mošt! zadnji dve leti izvesti tega tekmovanja zaradi pomanjkanja snežne odeje.
Danes bo na sporedu še velesla-‘°m. Prvi spust bodo smučarji opra-v*li ob 10. uri, druga preizkušnja Pn je predvidena za 13. uro.
Vrstni red:
’• Ingemar Stenmark (Šve.) 106”67 ^ P. Frommelt (Liecht.) 106”77
3.	L. David (It.)	107”96
4.	Bojan Križaj (Jug.)	108”00
5.	P.	Hardy (Fr.)	109”56
6.	K,	Heidegger (Av.)	110”55
7.	P.	Gros (It.)	110”79
8.	F.	Woemdl (ZRN)	110”82
9.	A.	Steiner (Av.)	111”33
10. M.	Bonnet (Švi.)	111”79
Lestvica za svetovni pokal:
1.	Luscher (Švi.)	65
2.	Stenmark (Šve.)	50
3.	Read (Kan.) in Muller (Švi.)	40
5.	David (It.)	34
6.	Donnet (Švi.)	26
7.	Walcher (Av.) in
Haker (Nor.)	25
9. Murray (Kan.)	23
10.	Gros (It.)	22
...................................................umi..............................................
SLALOM ZA FIS TOČKE
Dornikova uspešna
PIANCAVALLO — V včerajšnjem slalomu za FIS točke na Piancaval-lu je slavila zmago Jugoslovanka Bojana Dornikova.
Sploh pa so Jugoslovanke na tem tekmovanju dosegle velik uspeh, saj je bila Tometova tretja, Zavadlavova pa četrta.
1.	Vrstni red: Domik (Jug.)	87” 10
2.	Machi (It.)	87”15
3.	Tome (Jug.)	88”66
4.	Zavadlav (Jug.)	88”80
5. Gamper (It.)		89”11
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
DERBI HURIINGHAMU
Tržačani so v Vidmu nepričakovano premagali Mobiam
A - 2 LIGA
Mobiam — Hurlingham 84:86
(45:32)
MOBIAM: Andreani 8, O. Savio 8, G. Savio 10, Cagnazzo 12, Betta-rini, Garrett 2, Gallon 24, Bianchi-ni, Vidale.
HURLINGHAM: Scolini 6, Bechi-ni 12, Meneghel 2, Forza 12, Jacuz-zo 15, Laurel 12, Boston 27, Ritos-sa, Pieri, Čuk.
SODNIKA: V. Ugatti iz Salerna in Basso iz Neaplja.
PM: Mobiam 16:25, Hurlingham 10:15.
S presenetljivo dobro igro v drugem polčasu je Hurlinghamu uspelo iztržiti dragoceno zmago v Vidmu. Zmaga je toliko bolj presenetljiva, če pomislimo, da je Mobiam vodil v prvem delu že s petnajstimi pikami in da je že v devetnajsti
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI V RIMU
«Azzurri» zmagali; a ne zadovoljili
Včeraj so premagali pomlajeno reprezentanco Španije s tesnim izidom 1:0
Italija — Španija 1:0 (1:0)
ITALIJA: Zoff (Conti), Gentile, Cabrini, Oriali, Bellugi (Cucured-du), Scirea, Causio, Tardelli, Rossi, Benetti, Graziani (Giordano).
ŠPANIJA: Urruticoechea, Marcelino (Gordillo), Bstubot, Cundi, Alex-anco, San Jose, Solsona, Sanchez (Zamora), Satrustegui, Leal (Cani-to), Argcte (Alonso).
STRELEC: v 30. min. Rossi.
SODNIK: Doudine (Bolgarija).
GLEDALCEV: 25.000.
RIM _ v letošnjem poslovilnem nastopu je italijanska nogometna reprezentanca sicer premagala Španijo, s prikazano igro pa «azzurri» nikakor niso zadovoljili. Gre namreč omeniti, da so se včeraj Italijani spoprijeli s pomlajeno špansko reprezentanco, ki je bila tehnično da: leč slabša od Italijanov. No, proti takšnemu nasprotniku je bilo pričakovati le boljšo igro s strani «az-zurrov« in seveda tudi večje število zadetkov.
Gledalci pa so delno uživali le v prvem polčasu, ko so «azzurri» izvedli nekaj lepih napadov, ko je tudi Paolo Rossi v 30. minuti dose-
Jadranovi košarkarji (v temnih dresih) so v Petem kolu promocijskega prvenstva premagali tržaško ekipo CUa
gel edini zadetek tekme, Causio je nekajkrat s svojim preigravanjem navdušil navijače, to pa je bilo premalo, da bi lahko ocenili kot pozitiven včerajšnji nastop italijanskih nogometašev. Le-ti so v drugem polčasu povsem popustili, proti koncu tekme pa so celo zadrževali žogo, s čimer so si tudi zaslužili negodovanje domačega občinstva.
V vsej tekmi so Španci le nekajkrat ogrozili italijanska vrata. Vse to pa je bilo seveda daleč premalo, da bi lahko upali na neodločen izid. Sicer pa so gostje igrali z dokaj pomlajeno postavo, ki naj bi bila ogrodje za svetovno prvenstvo leta 1982.
Med temi nogometaši je sicer nekaj perspektivnih igralcev, ne pa takih, da bi lahko že sedaj zamenjali nekatere standardne reprezentante.
Po včerajšnji tekmi so bili v o-beh taborih zadovoljni. Italijani zato, ker so po dolgih letih le premagali Španijo .gostje pa zato, ker so s pomlajeno postavo doživeli tesen poraz.
Še najmanj pa so bili gotovo zadovoljni gledalci, ki so si za novo leto gotovo zaželeli, da bi ne bili več priča takšnim bledim nogometnim predstavam.
Perugia — ČSSR
PERUGIA — Danes bo s pričetkom ob 14. uri prijateljska nogometna tekma med italijanskim prvoligašem Perugio in državno reprezentanco ČSSR.
Tekmo bo sodil Castaldi.
KOŠARKA
JUGOSLOVANSKI POKAL
Presenečenje na Reki
V	četrtfinalu jugoslovanskega košarkarskega pokala je prišlo na Reki do velikega presenečenja. Domači Kvamer je namreč premagal splitsko Jugoplastiko s 100:99. Najboljši strelec tekme je bil Rečan Miličevič (28 točk), pri gostih pa je bil najuspešnejši Vilfan s 24 točkami.
Po predvidevanju je Iskra Olimpija iz Ljubljane izgubila v Beogradu s Partizanom z 98:108 (41:62). Najboljši košarkar tekme je bil Ki-čanovič, pa čeprav je dosegel «le» 26 točk.
V	tretji tekmi Sporeda pa je Zadar brez težav odpravil Marino iz Bačke Palanke s 109:84 (48:43). Skroče (2 5točk) in Perinčič (22) sta bila najboljša strelca Zadrčanov.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Visoka zmaga borovcev
Bor — Ferroviario 93:44 (34:18)
BOR: Bradassi 29, Volk 30, Tre-mul 16, Tavčar 14, Jagodic 2, Zac-
caria, Vascotto, Slama, Civardi 2.
V teku priprav na bližnje prvenstvo «propagandas> so se borovci srečali z ekipo Ferroviaria.
«Pl avb so dosegli prepričljivo zmago, z igro pa so zadovoljili le delno. V napadu so namreč igrali še kar dobro in z lahkoto premagovali obrambo nasprotnika; ped koši so uspešno lovili odbite žoge in se zagrizeno borili. V obrambi pa so, žal, večkrat dopuščali vrzeli, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Napravili pa so tudi več napak pri prenosu žoge.
Meko
OBVESTILO
Košarkarska rekreacija
pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da se je na stadionu «1. maj» v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije.
minuti moral z igrišča najboljši strelec v tržaški ekipi Laurel. Za nameček je še več Tržačanov imelo že dokajšnje število osebnih napak.
Ko je torej kazalo, da bo Hurlingham doživel pravo katastrofo, so Lombardijevi varovanci zaigrali kot še nikoli v tem prvenstvu ter z a-gresivno obrambo in točnostjo v napadu povsem presenetili Videmča-ne. V razburljivem finišu so nato obdržali tesno vodstvo. Največ zaslug za zmago imajo Boston, Jacuz-zo in Scolini, medtem ko sta pri Mobiamu zadovoljila Gallon in Cagnazzo.
IZIDI 7. KOLA
Bancoroma - Rodrigo 86:96 Caserta - Jollycolombani	80:92
Mobiam - Hurlingham	84:86
Pintinox - Eldorado	101:78
Šarila - Postalmobili	86:80
Superga - Cagliari	91:82
LESTVICA
Pintinox in Rodrigo 10, Pagnossin, Eldorado, Caserta, Superga in Hurlingham 8, Postalmobili, Cagliari, Jollycolombani in Šarila 6, Manner, Mobiam in Bancoroma 4.
PRIHODNJE KOLO (23. 12.) Cagliari - Juvecaserta, Eldorado -Mobiam, Hurlingham - Superga, Jol-lycolombani - Manner, Pagnossin -Bancoroma, Šarila - Pintinox.
A -1 LIGA IZIDI 7. KOLA	
Antonini - Xerox	79:73
Emerson - Chinamartini	93:90
Harrys - Canon	82:83
Mecap - Arrigoni	81:94
Billy - Scavolini	85:71
Perugina - Gabetti	69:71
Sinudyne - Mercury	79:77
LESTVICA	
Chinamartini in Emerson	10, Pe-
rugina Jeans, Scavolini, Arrigoni, Billy in Canon 8, Xerox, Mercury, Sinudyne in Gabetti 6, Mecap in Harrys 2.
PRIHODNJE KOLO (23. 12.)
Arrigoni - Billy, Canon - Mecap, Chinamartini - Antonini, Gabetti -Sinudyne, Mercury - Emerson, Scavolini - Perugina Jeans, Xerox -Harrys.	Marko
SYDNEY — Na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju so v 3. kolu dosegli naslednje izide: Warwick (Avstralija) - Tim Gul-likson (ZDA) 6:4, 6:4, Stone (Avstralija - Ashe (ZDA) 6:2, 3:6 in 6:3; Mitton (J. Afrika) - Rosewall (Avstralija) 6:3, 5:7 in 6:2.
Borova odbojkarska ekipa, ki bo igrala v tretji italijanski ligi
ODBOJKA
V 2. ZENSKI ITALIJANSKI LIGI
Naša zastopnika praznih rok
Bor in Sokol sta s prikazano igro razočarala - Jutri derbi
Drugo kolo ženskega odbojkarskega prvenstva B lige v skupini, kjer igrata Bor in Sokol, je povsem postavilo na glavo naše napovedi po prvem prvenstvenem zavrtljaju. Napisali smo namreč, da bo prvenstvo v tej skupini izredno izenačeno, saj so bile kar štiri tekme od petih do-,kaj izenačene. Tokrat pa se je kon-črlo vseh pet srečanj s 3:0. Da ni bilo prvenstvo zanimivo, seveda ne moremo trditi, ker prav nepričakovani izidi dajejo tekmovanju še poseben čar.
Po dveh odigranih tekmah so tri šesterke s štirimi točkami, prav toliko pa jih je ostalo praznih rok.
Drugi prvenstveni nastop je bil usoden za oba naša zastopnika. Še-sterka Bora je gostovala v Fiume
OBVESTILO
ŠZ Bor
Odbojkarska sekcija
obvešča vsa ' kleta, ki bi rada začela z igranjem odbojke, da so treningi začetnic ob ponedeljkih in petkih od 14. do 13. ure v telovadnici na stadionu «1. maj*.
imiiiiiiiiiiiniiiiiiinmiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiniiiinimnimiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET.
HlOO firvOKV
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Z kj JJ( 1
Vse tekme zopet prekinjene
Slabo vreme in razmočena igrišča-Zaostala srečanja po praznikih
Zaradi slabega vremena so bile vse tekme v zadnjih dveh kolih v raznih mladinskih prvenstvih prekinjene. Zveza je že sporočila, da se bodo vsa mladinska prvenstva nadaljevala takoj po božičnih praznikih in sicer 6. in 7. januarja 1979.
Prvenstvo kadetov, v katerem nastopata v E skupini Primorje in v F skupini Breg, se bo pričelo 6.1. 1979. Na sporedu bo 15. kolo prvenstva. Zaostale tekme 13. in 14. kola pa bodo odigrali šele 3.2.1979 oziroma 10.2.1979. Med naraščajniki v B skupini, kjer nastopa edini slovenski predstavnik in sicer bazoviška Zarja, se bo prvenstvo nadaljevalo v nedeljo, 7.1.1979, z zaostalimi tekmami 10. kola.
Tudi prvenstvo najmlajših se bo pričelo istega dne in bodo odigrali zaostalo 10. kolo prvenstva. V tej kategoriji nastopa v A skupini kriška Vesna, v C skupini pa nastopajo Primorje, Primorec, Breg in Kras. Pri začetnikih bodo 7.1.1979 na sporedu zaostale tekme 9. kola tako A skupine, kjer nastopa Primorje, kot B skupine, kjer igra Breg,
Tudi cicibani bodo igrali šele v soboto 6.1.1979, in sicer 14. kolo. Zaostale tekme 11. in 12. kola pa bodo na sporedu šele 20.1.1979 in 27.1. 1979.
ZAČASNE LESTVICE
KADETI
Skupina E
Supercaffe 18; Stock 17; Portuale, Chiarbola 12; Cave, San Marco 11; Primorje 9; Čampi Elisi 5; Primorec 1.
Skupina F
San Giovanni 18; Libertas 14; Zau-le, Edile Adriatica 13: Rosandra 9: Breg 8; Edera, Domio, Fortitudo 7.
NARAŠČAJNIKI
Skupina B
Inter San Sergio 20; Giarizzole 17; Rosandra 16; CGS 15; Costalunga 10; Blue Star 9; San Vito, Zarja 8; SanCAndrea 2; Montebello 1.
NAJMLAJŠI
Skupina A
Costalunga, Campanelle, Vesna 14; Chiarbola, Inter San Sergio 10; E-speria San Giovanni 9; Don Bosco 8; Olimpia 7; Blue Star 4; San Na-zario 0.
Skupina C
Libertas 17; Giarizzole 16; Triesti-na 15; Breg 11; Ponziana 10; Fortitudo 8; Zaule, Primorje 6; Primorec 4; Kras 1.
ZAČETNIKI
Skupina A
Campanelle, Soncini 13; Chiarbola 11; CGS, Fortitudo 9; Ponziana 8;
Giarizzole, Supercaffe, SanCAndrea 7; Esperia San Giovanni 2; Primorje 1.
Skupina B	>
Soncini 16; Domio 14; Esperia San Giovanni 13; Portuale 11; Inter San Sergio 10; Don Bosco 8; Esperia San Luigi 7; Chiarbola 5; Breg 2; Zaule 1
CICIBANI
Soncini 18; Giarizzole 15; SanCAndrea, Chiarbola 14; Fortitudo 13; Muggesana 12; Campanelle 11; Ful-gor, CGS 9; Primorje 8; Inter San Sergio, Ponziana 4; Breg 3, Zaule 0.
Dražen Dalipagič najboljši športnik Jugoslavije
ZAGREB - Po anketi reakcije zagrebškega dnevnika «Sportske Novosti* je najbe letošnji športnik Jugoslavije Dražen Dalipagič.
Dalipagič je letos dosegel vrsto pomembnih uspehov. Z državno košarkarsko reprezentanco je osvojil naslov svetovne l prvaka v Manili. Proglasili so ga za : ajboljše-ga amaterja n . sv;'.a in seveda za najboljšega košarkarja Evrope.
Venetu, kjer se je spoprijela z domačim moštvom Libertas Fascina. Tržačanke so srečanje izgubile brez osvojenega seta. Kljub temu da nekateri pripisujejo Fascini osvojitev prvega mesta na končni lestvici, nas resnično ni prepričal. Res, da so odbojkarice iz Fiume Veneta mlade in neizkušene, toda njihova igra ni preveč zanesljiva, da bi lahko zmagovale tudi v gosteh. Slovenske igralke bi morale zaigrati veliko bolj podjetno in odločno, pa bi bil končni izid veliko bolj povoljen in morda tudi ugoden. Kaj takega pa naše odbojkarice v soboto niso zmogle pripraviti, ker je bila njihova igra preveč nihajoča in nezanesljiva ter seveda s tem še toliko bolj neučinkovita, da bi lahko pripravile prijetno presenečenje.
Po prvem tesnem porazu v gosteh je tokrat ostal Sokol praznih rok še pred domačimi riedalci. Na-brežinke so bile pred tem srečanjem pred veliko odgovornostjo, saj niso «smele» za nobeno ceno izgubiti. To je seveda vnašalo v njihove vrste preveliko psihično obremenitev, ki jih je povsem iztirila. Tako so se vrstile napake kot na tekočem traku in gostje, ki niso pokazale nič posebnega, so odšle iz nabre-žinske občinske telovadnice z dve-'rm ižrrano’59i§§oienima točkama. Prefd domačim slovenskim derbijem je Sokol’ brez točk; kar pomeni, da 'rušo najbolje 'štartale “v letošnjem prvenstvu.
V gosteh so zmagale tudi igralke Cenata Sotto s poprečnimi zastopnicami sredi Mantove. Že po dveh nastopih je Libertas iz Pordenona najresnejši kandidat za izpad. Po treh setih je doma izgubil z Barri-bi iz Brescie. Neposredni obračun lanskih dveh tretjeligašev Trevisa in Libertasa iz Schia se je končal z zmago prvih.
IZIDI 2. KOLA Libertas PN - Barribi BS Treviso - Libertas Schio Libertas Fascina - Bor Sokol - Primavera Mantova - Cenate Sotto LESTVICA Libertas Fascina, Treviso in Cenate Sotto 4; Barribi Brescia, Primavera Noventa Vicentina, Bor in Libertas Schio 2; Sokol, Mantova in Libertas Pordenon 0.
PRIHODNJE, 3. KOLO Barribi Brescia - Libertas Fascina, Treviso - Libertas Pordenon, Bor - Sokol, Primavera Noventa Vicentina - Mantova, Libertas Schio -Cenate Sotto.	G. F.
0:3
3:0
3:0
0:3
0:3
2. MOŠKA DIVIZIJA
Dom bo startal
14. januarja
Pred dnevi je deželna odbojkar ska zveza objavila dokončen seznam nastopajočih ekip ter spored tekem prvenstva 2. moške divizije.
V letošnjem prvehstvu 2. moške
divizije (1. skupina) bo nastopalo devet ekip, med katerimi tudi šester-ka goriškega Doma — kot edini slovenski predstavnik v tej ligi.
Prvenstvo 2. moške divizije se bo pričelo v soboto, 6. januarja 1979, zaključilo pa se bo v nedeljo, 25. maja.
Poleg Doma iz Gorice nastopajo v tem prvenstvu še naslednje ekipe: AGI (Gorica), Libertas (Gorica), Libertas (Krmin), Intrepida (Mariano del Friuli) iz goriške pokrajine; Pro Cervignano in Vivil (Villa i-centina) iz videmske pokrajine; In-temazionale 1904 in Solaris iz Trsta.
V prvem kolu prvenstva bo »belo-rdeča* Domova šesterica počivala, to se pravi, da bodo domovci pričeli z uradnimi nastopi šele v drugem kolu in sicer v nedeljo, 14. januarja, v Cervignanu.
Dom bo igral svoje domače tekme v občinski telovadnici v Ločni-ku in sicer ob sobotah zvečer s pričetkom ob 20. uri.
I. K.
PRVENSTVO DEKLIC
Derbi Kontovelu
V slovenskem derbiju skupine B je Kontovel v Nabrežini premagal domači Sokol s 3:1. Po tem spodrsljaju pa je Sokol dokazal, da igra veliko bolje v gosteh, kot na domačem igrišču. Slovenske odbojkarice so kot gostje premagale drugo postavo Orna z dokaj zgovormm 3:0 ,
SMUČARSKI TEK
Bolgariji 1. mesio
PIANI DI BOBBIO (Como) — Bolgarska reprezentanca je osvojila prvo mesto na mednarodnem tekmovanju v smučarskem teku, in to v štafeti 3x10 km.
Na drugo mesto se je uvrstila Italija A.
Italijani prvi v ZDA
TELEMARK — Italijanska reprezentanca (Dezolt, Primus, Capita-nio) je osvojila prvo mesto v štafeti 3x10 km v smučarskem teku, ki pa ni velial za SP.
Na drugo mesto se je uvrstila reprezentanca ZDA.
OltVEM ILO
SK Devin
obvešča vse udeležence smučarskega tečaja, ki bo v Ovčji vasi, v nedeljo, 24. decembra, da bo avtobus vozil po naslednjem urniku:
Nabrežina 6.05, Križ 6.10, Prosek 6.15, Zgonik 6.25, Salež 6.30, Praprot 6.40, Šempnlaj 6.45, Prečnik 6.50, Mavhinje 6.55, Cerovlje 7.00, Sesljan 7.05, Devin 7.15.
Interesenti se lahko za morebitne informacije obrnejo na odbornika Lucijana Sosiča na tel. št. 208-551 po 18. uri.
— MIŠKO KRANJEC —
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
ehote je pri tem milila na magazin, kjer je bila :bi, in na svojega šefa ter razne njegove izpove Pred prihodom v magazin je delala po “politični i-Ta »politična linija* je bila jasna: delo za prevzgojo ih množic, borba z reakcijo... seje, sestanki, konte-obiski terenov, govori, kjer je človek lahko vse pri-al blesteče, zanosno, kjer ni zavedal ob nikakršno lost. Kolikor pa je zadel v diskusiji po raznih pri-ih ob to stvarnost, jo je vedno pregazil s svojim mjaštvom: »...tovariši, v dveh letih...!- Majda je postavljala blesteče gradove v prihodnost Mnozi-e bilo treba vlivati duha, držati jih v vedrosti, v n ju Ni bila nikakršna eksekutiva, lahko se je iz-jala »na naše aktiviste in operativce*, ki so pobi-ivino in izvajali vsakovrstne odredbe in gospodarske e. Majda je lahko ohranila čisto zavest.
o je prišla v magazin, se ji je že od vsega začetka da je zadela ob drugačen svet, ob drugačno mo-Ko je sekretar dajal navodila za politično delo med kimi množicami*, je govoril, kako je treba delati s
temi ljudmi, kako jih pritegniti. Ta svet morale se je zdel Majdi čist, blesteč.
Leo Komar, ravnatelj Okrajnega magazina, je bil drugačen človek, drugače je gledal na svet, na ljudi. Drugačno politiko je vodil, drugačne boje s kmeti. »Govori,-ji je dejal nekoč z nasmeškom, «so Blažev žegen. Politični boj se bije v gospodarstvu, pri denarju! — Okrajni magazin lahko ima stokrat bolj v rokah kmete kakor sekretar in vse naše organizacije! Če prideš kmetu z davki, se bo jezil in izmaknil. Nam se ne more. Tisoč je stvari na svetu, ki jih je treba kmetu podtakniti, da bo zagrabil zanje. Ko pa že zagrabi, ga moraš spretno držati,-
Majda se je sicer sprva nečemu upirala, morala pa je priznati, da Komar ima lepe uspehe. In kmetje se na magazin niso jezili. Tako se je Komar počasi zdel Majdi docela v redu človek, tudi s politične strani. Ne, s te strani nazadnje ni imela ugovora proti njemu, ne da bi se zavedala, kako se je ob tem v njej sami nekaj skrhalo.
Sprva so jo bolj motili njegovi odnosi do ljudi v podjetju, njegovo gledanje na človeka, kar se ji je zdelo včasih že sumljivo. »Trgovina,- ji je dejal nekoč — in bili so časi, ko ji je tako rekoč vse zaupal, v čemer se tudi zdaj ni mnogo spremenilo, »je takšna stvar, da že sama od sebe navaja človeka k nepoštenosti. V trgovini ni ravnovesja.* To ji je pojasnil: »Iz sto kupljenih metrov blaga nikdar ne izmeriš natančno sto metrov. Dober trgovec jih bo napravil nekaj metrov več, slab se bo urezal. Vsem ne moreš stati za hrbtom, miličnikov ne moreš imeti pri njih. Zame je vprašanje samo v tem, če se smem zanesti na svoje ljudi.» — »Ali mislite,- je vprašala, »da vam ljudje kradejo? Saj se vendar da kontrolirati!- — Nasmeh-
nil se ji je, rekoč: »Na kontrolo ne dam mnogo. Trgovina daje možnosti za najrazličnejše spretnosti. V trgovini bi morali imeti samo takšne ljudi, kot ste vi. Potem bi človek lahko delal. Pa kaj, ko jih ni!» — «Mislite,» je spet vprašala, «da so ljudje povprečno tako nepošteni?- — Nasmehnil se ji je žalostno in odvrnil: »Nepoštenost je zame zelo relativen pojem. Absolutno poštenega človeka že niti ne iščem. Kaj naj počnem z njim?* in spet se je zasmejal, kakor da se veseli tega svojega dognanja; nadaljeval je: «Življenje pozna zgledne ljudi, morebiti res do kraja poštene, toda takšen ni za trgovino: zbirokratiziral se bo pri tisoč navodilih, odredbah in uredbah, ki jih dobivamo. Trgovina pa ne sme poznati birokracije. Tu mora biti vse gibčno, živo, tekoče, spretno. Zbirokratizirana trgovina je bolj škodljiva kakor tisoč drobnih goljufij.- Spet se je smehljal temu svojemu dognanju. Tedaj, je vprašala: »Mislila sem, da bo naša, socialistična trgovina drugačna od privatne... zdaj pa se mi zdi, da nekaj ni v redu...- — Dejal ji je: »Kakšna socialistična trgovina?! Trgovina je trgovina, ima svoje zakone povsod na svetu in pri nas se ravna po istih zakonih kakor pri kapitalistih. Razlika je le v dobičku, ki ga trgovina vrže, komu v žep namreč gre ves ta denar. — Žalostno poglavje je drugod: privatnik je goljufal samo ljudi, kolikor se je pač dalo, ker je živel pod pritiskom konkurence, ki ga je davila. Zaviselo je od tega, kako spreten je, s čim zna postreči ljudem, kako jih obdržati pri sebi, da mu počasi kaplja v mošnjo. Kapljalo je samo njemu. Naš trgovec, ki naj bi vodil, kot vi pravite, to 'socialistično' trgovino, je od privatnika slabši: visi med kmetom, katere mora izmozgavati, ter državo, kateri naj spravlja izkupiček. Privatnik se je plačal sam po svoji pridnosti: če
je bil trgovsko priden ves dan, recimo tudi šestnajst ur, se je rijegov dobiček povečal. Povečal se je, če je sam kam skočil po blago in pri tem malo zapravil: kar je pri-štedil na poti, je spravil v mošnjiček doma. Kontrole ni potreboval: če je' zapravljal, če ni znal, prihodnji mesec ni mogel več kupiti blaga, propadal je in šel v konkurz. Tega se je bal, ker bi moral ali za hlapca ali delavca. Krasti ni mogel nikomur. Naš trgovič je plačan mesečno. Po njegovem je ta plača dovoljšnja komaj za nekaj ur dnevnega dela. Naj se še tako žene — njegov dobiček ne bo večjil Zakaj bi potem garal šestnajst ur namesto slabih osem?- — Majda je nekaj razmišljala, nato je rekla: »In vendar — ne razumem, zakaj danes ljudje, kot pravite — kradejo? Govorimo o socializmu, komunizmu, a hkrati — ljudje kradejo... Od kod to?» — Sef se je zamislil. Nato je zmignil z rameni in dejal skopo: «Niso še dorasli političnim stremljenjem, revoluciji. Nekaj se dogaja z njimi... ne vem kaj... dogaja se pač... Ostanki preteklosti, stara morala... Morebiti ta človek doživlja zdaj revolucijo v sebi...-	\
Da, v podjetju se je kradlo. Odkrili so pri podružnicah po vaseh. Tam so imeli mlade fante in dekleta. Dekleta so hotele biti lepo oblečene. Fant se je zatreskal v poštarico in ji je nosil denar, nazadnje tudi blago. »Hudič je to,- je rekel ob tej priliki šef Majdi. «Bolje ga za njegovo delo in znanje ne moreš plačati, s takšno plačo pa tudi ne more daleč. Pri vsem tem se zaljubi, potrebuje daril... in se zaplete! Majda, pazite nase!- ji je rekel smehljaje. — »Mislite, da samo mladi kradejo?* se je postavila nehote v obrambo mladine. — «Ne,» je odvrnil. »Le da so starejši bolj premeteni!-
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir Letno naročnino za inozemstvo 44.000 lir. zo naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Zo SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ano. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sozoiia 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Moll oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije-JuH|SKe kraltne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drua v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
22. decembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaje | In tiska I
iZTT
iTrsf
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
:t$
KOPICA DOMNEV PO ODKRITJU TREH SKRIVALIŠČ SKUPINE PL
V BOLOGNI ARETIRANI TERORISTI VPLETENI V UGRABITEV MORA?
Možno je, da so tiskali letake, s katerimi so BR izsiljevale državo - V Firencah prišli na sled domnevnim voditeljem toskanskega voda «rdečih brigad»
BOLOGNA — Pripadniki teroristične skupine «prima linea», ki so bili aretirani v sredo v Bologni, so, dasiravno posredno, vpleteni v ugrabitev in uboj predsednika krščanske demokracije Alda Mora? To vprašanje si po odkritju treh skrivališč in po zaplembi dveh električnih pisalnih strojev in prav tolikih vrtljivih krogel IBM zastavljajo preiskovalci in vsi, ki spremljajo politično dogajanje. Zaenkrat so možna le ugibanja, medtem ko bo dokončen odgovor znan, le. ko bodo izvedenci pregledali stroja in krogli in ju primerjali z letaki, ki so jih teroristi delili med ugrabitvijo demokrščanskega predsednika.
Vsekakor pa so preiskovalci, kot je v razgovoru s časnikarji potrdil državni pravdnik v Bologni, prepričani, da neka vez med aretiranimi teroristi in Morovimi morilci obstaja. Ne gre pozabiti, da je policija sumila, da je v Bologni bilo središče za razpošiljanje brigadističnih letakov in pisem v 55 dneh Morovega ujetništva. Nič čudnega zato, če bi v glavnem mestu Emilije - Romagne odkrili tudi tiskarno, ki je natisnila propagandno gradivo. »Prepri-čan sem — je poudaril državni pravdnik, pri tem pa pripomnil, da govori zgolj v osebnem imenu — da so teroristi doslej imeli Bologno za varno oporišče v zaledju. »
Sodnik je bil tudi nekoliko zgovornejši od karabinjerjev glede gradiva, ki so ga zaplenili v odkritih skrivališčih. Med tem gre omeniti zlasti dolg seznam imen politikov, časnikarjev in sodnikov, ki so jih pripadniki PL imeli na muhi. Kaže, da naj bi imeli v načrtu atentate proti nekaterim od omenjenih (zdi se, da gre za nekatere sodnike) za prihodnje dni.
Končno gre še omeniti, da je dober del tega gradiva hranil na domu in v uradu Dante Fomi, uslužbenec občinske uprave, ki je delal v isti sobi z arhitektom Mas-simom Turicchio. Kot smo poročali se je zanj izdajal v Milanu domnevni ustanovitelj PL Corrado Alunni.
Kaže nadalje, da so'teroristi pripravljali vrsto atentatov, da bi izzvali še večji preplah med ljudmi, medtem ko naj ne bi imeli še v načrtu masovnega oboroženega spopada.
Prav tako hud udarec, kot so ga karabinjerji pod vodstvom generala Dalla Chiese zadali skupini »prima linea*, so ga agenti florentinskega Digosa zadali toskanskemu vodu «rdečih brigad* z aretacijo štirih domnevnih voditeljev teroristične organizacije. Gre za vlakovodjo Danteja Ciancija, študenta Paola Baschierija in Salva-tora Bombacija ter arhitekta Giam-paola Barbija. Preiskovalci so jih zasačili v torek popoldne, šele včeraj pa je bila potrjena vest o a-
retaciji. Ko so jih aretirali, so se domnevni tenoristi pripravljali na neki atentat. Skušali so seči po o-rožju, vendar na so bili agenti hitrejši in so jih onesposobili. Med prvimi zasliševanji naj bi dva od aretiranih izjavila, da sta člana RB, da se imata za politična jetnika in da ne bosta odgovarjala na vprašanja preiskovalcev.
Na osnovi dosedanjih izsledkov preiskave kaže. da je bila četverica vpletena v kopico atentatov v Toskani. Med drugim naj bi za žgala avtomobile štirih časnikarjev in naj bi sodelovala pri napadih na arhitekta Inghiramija in prof. Modiglianija, medtem ko zaenkrat še ni znano, ali je sodelo vala pri atentatu na pretorja Silvia Bozzija, ki je bil ranjen konec prejšnjega tedna.
Kot- domnevnim teroristom, ki so jih aretirali v Bologni, bodo tudi florentinski četverici v kratkem sodili po naglem postopku zaradi posesti orožja in streliva, medtem ko bodo preiskavo o ustanavljanju oboroženih tolp vodili s formalnim postopkom, (vt)
Trije angleški vojaki mrtvi v atentatu v Ulstru
LONDON — V vasi Crossmagler. med Severno Irsko in Ulstrom so včeraj izgubili v zasedi življenje trije angleški vojaki.
Vojaška izvidnica je nadzorovala neko cesto, ko je mimo privozil fur-gon zelene barve. S furgona so začeli neznanci streljati z brzostrelkami, katerih krogle so smrtno zadele vojake.
Z včerajšnjimi žrtvamj atentata, ki so ga po mnenju preiskovalcev izvedli pripadniki IRA, je število ubitih angleških vojakov v Ulstru naraslo na 14. Včerajšnji atentat pa je bil najhujši v zadnjem obdobju.
V NAVZOČNOSTI AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA VANCEA
Pojutrišnjem v Bruslju sestanek Dajan - KhaBil
Poizkusila bosta premakniti z egiptovska mirovna pogajanja
mrtvega tira izraelsko-• Težke razmere v Egiptu
KAIRO — Predsednik egiptovske vlade Khalil se bo prihodnjo nedeljo v Bruslju sestal z izraelskim zunanjim ministrom Dajanom. Snidenje bo natanko leto dni po tako imenovanem iSmailijskem vrhu med Begi-nom in Sadatom ter nu bo prisostvoval tudi ameriški državni tajnik Vanče. Gre za pobudo washington-ske uprave, ali bolje Carterja, ki mu pač ne gre v glavo, da se «zgo-dovinska bližnjevzhcdna nasprotnika* še vedno nista pobotala. Za šefa Bele hiše pomeni seveda rešitev mirovnih pogajanj med Izraelom in Egiptom adut tako v notranji kakor v zunanji politiki ZDA.
Nedeljski sestanek naj bi telaviv-ski in kairski vladi omogočil spraviti z mrtvega tira dogovarjanje okrog
prizadeti vojaški delegaciji, ki sta v resnici pomenili poslednji neposredni vezni člen med pogajalcema. Kako si Carter zamišlja morebitni uspeh nedeljskega snidenja, ni mogoče vedeti, saj sta ostala Begin in Sadat pri starih tezah, ki so pač bolj ali manj nepopustljive.
Egiptovski državnik je te .dni ponovno zatrdil, da bo mogoče podpisati mirovno pogodbo le tedaj, ko bo moč tudi določiti natančni datum volitev glede avtonomne uprave na območjih Gaze in Cisjordanije, oziroma, ko bodo Izraelci priznali Egipčanom pravico »obrambne solidarnosti* z drugimi arabskimi državami. Begin je z druge strani pripravljen obnoviti pogajanja v zvezi s četrtim paragrafom sporazuma, ki
sporazuma iz Čamp Davida, sicer j predvideva vnovično proučitev var
nostnih ukrepov na Sinaju pet let po podpisu mirovne pogodbe.
NEAPELJ — Finančni stražniki so včeraj zaplenili okrog 28 ton cigaret, ki so jih skušali tihotapci izkrcati v bližini Neaplja.
predvsem tistega njegovega dela, ki zadeva normalizacijo odnosov med državama. Pogajanja so, kot znano, obtičala na mrtvi točki že pred mesecem dni.
Carterju je trenutno zlasti do tega, da sporazumno z Egiptom dokaže svetu, da se dialog med Izraelci in Egipčani le ni ustavil kljub temu, da sta zapustili Washington obe
Bombni atentat na disco-club v Rimu
im v.
y	v	y	y<’	*	\f ,	,	.	.	>*■:•:•... >	£
Silna bombna eksplozija je prejšnjo noč povzročila pravo razdejanje v disco - clubu na Trgu Balduina v Rimu, Rušilna moč peklenskega stroja je bila tolikšna, da je eksplozivni val hudo poškodoval dve stanovanji v zgornjem nadstropju in stebrišče pred zabaviščem. Na srečo so bili lastnik in dva klienta le lažje ranjeni. Poleg omenjenega so včeraj v Rimu zabeležili še drugih pet atentatov proti avtomobilom. Na sliki: razdejanje v disco - clubu	(Telefoto ANSA)
Izraelsko nepopustljivo gledišče je ponovil včeraj v Bruslju tudi Dajan s pripombo, da bo nedeljski sestanek v bistvu pomenil zgolj poizkus premaknitve z mrtvega tira mirovnih pogajanj. Obenem je izraelski zunanji minister potrdil zaupanje telaviv-ske vlade v ameriško posredniško vlogo, čeprav je zapaziti med wa-shingtonsklm in telavivskim stališčem marsikatero razliko.
Pri vsem ni mogoče mimo dejstva, da morajo tako izraelski kakor egiptovski pogajalci računati tudi na notranjepolitične razmere, ki o-čitno močno pogojujejo njihovo dejavnost. V krogih izraelske opozicije ne glede na različne usmeritve je npr. zapaziti dokajšnjo vznemirjenost: nekateri laburistični predstavniki, kot bivši predsednik vlade Rabin ter nekdanji zunanji minister Eban, so sklenili ustanoviti novo politično skupino, ki naj bi delovala neodvisno v odnosu do vodstva stranke, katero vodi Peres, a z druge strani se opaža približevanje pristašev levičarske stranke «šeli» k laburistom.
Na drugi strani ima Sadat hude probleme družbenogospodarske narave, ki utegnejo sprožiti val nezadržnih javnih demonstracij. V kratkem se bo cena riža, ki pomeni poleg kruha osnovno hranilo za E-gipčane, kar trikratno povišala, jeklenke s plinom butanom so pričeli oddajati pol prazne, da jim ne bi bilo treba naviti uradne cene (v bistvu gre za psihološko rešitev problema, ki kot tak pač ostane), hu de težiave so na področju gradbene dejavnosti, ki v pogledu stanovanjskih gradenj močno zaostaja za načrti, a nazadnje so samo v Kairu številne mestne četrti sploh brez redne vodne, plinske in električne napeljave. Ne samo, tarife za upo rabo električnega toka naj bi se v kratkem kar podvojile. Sadat sedi torej na sodu smodnika, zato so tudi razumljiva njegova prizadevanja, da čimprej reši spor z Izraelom. Očitno pa je takšna rešitev v veliki meri odvisna predvsem od Beginove »tenkočutnosti*, (dg)
VESTI IZ KOROŠKE
Nemški nacionalisti nasprotujejo gospodarskemu sodelovanju s SFRJ
Svobodnjaška stranka noče, da bi z jugoslovansko pomočjo rešili tovarno celuloze - Odgovor deželnega glavarja Wagnerja
(Od našega dopisnika)
CELOVEC — Tovarna celuloze v Rebrci je ta teden spet sprožila razhajanje med koroškimi strankarskimi vrhovi. Povod za polemiko so doslej nepotrjene vesti, v skladu s katerimi naj bi se lastnica tovarne dokončno zavezala, da bo rešitev o-brata, ki delavcem že več mesecev ni izplačal mezd in ki mu grozi likvidacija, iskala v sodelovanju z jugoslovanskimi partnerji.
Takšna rešitev bi ne bila nič nenavadnega, saj je bila tovarna v Rebrci tudi doslej izvozno skorajda izključno usmerjena v sosednjo Jugoslavijo, mimo tega pa bi bilo takšno sodelovanje le eden od mnogih primerov proizvodnega sodelovanja, ki se je v svetu že na široko razmahnilo in ki ga konec koncev sankcionira tudi helsinška konferenca.
Vendar pa je na Koroškem tudi v takšnih primerih vedno drugače. Lastnica tovarne je sicer zanikala vesti, po katerih naj bi podpisala pogodbo z jugoslovanskimi partnerji, vendar pa je vodstvo nemško nacionalistične svobodnjaške stranke v sredo sklicalo nujen sestanek ter
na njem zahtevalo izredno zaseda-1 sebne lastnice. Vlada, tako jem®" nje koroške vlade, na katerem naj i nil VVagner, je vedno pripravljena bi le ta. razpravljala o tem, kako I pomagati, vendar pa mora imet
preprečiti, da pade tovarna — kot se reče v koroškem nacionalističnem žargonu — v roke Jugoslovanom.
Svobodnjaška stranka izhaja pri tem iz istih šovinističnih izhodišč, ki vodijo tudi koroški Heimatdienst, vendar pa hkrati zavrača gonjo, kakršno je proti sodelovanju z Jugoslavijo organiziral Heimatdienst. Po sodbi vodstva svobodnjakov naj bi tako imenovani prodor Jugoslovanov zadržali ne z gonjo in kampanjami, marveč tako, da bi koroške deželne oblasti same poskrbele za povečan dotok investicij — seveda ne jugoslovanskih — na dvojezično ozemlje. Ta želja pa ostaja v zraku, kajti takšnih investicij doslej ni bilo in tudi ne kaže, da bi se kaj kmalu pojavile. Na to je v odgovoru opozoril tudi deželni glavar Wagner, ki je zavrnil zahtevo po izrednem sklicanju deželne vlade predvsem z ugotovitvijo, da gre za zasebno tovarno, zaradi česar se deželna vlada ne more vmešavati v poslovne odločitve za-
iiiiiiMiiiimiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiMmMitiiumtiHimiHmniimmtiiHiMimiiiimiMimiiiimmMmiMmmiiin
TISKOVNA KONFERENCA MIRKA KALEZIČA
SFRJ pozdravlja ureditev odnosov LR Kitajske z ZDA
Nujno je treba zaključiti pogajanja med Jugoslavijo m EGS
(Od našega dopisnika) BEOGRAD — Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve veleposlanik Mirko Kalezič je na včerajšnji redni tiskovni konferenci komentiral popolno normalizacijo kitajsko - ameriških odnosov. Dejal je: »Vzpostavitev diplomatskih odnosov med LR Kitajsko in ZDA ocenjujemo in- pozdravljamo kot normalen korak v razvoju odnosov med tema državama. Prav tako smo prepričani, da mora ta dogodek, ki po svojem pomenu presega okvire dvostranskih odnosov med državama, prispevati k nadaljnji uveljavitvi in uresničevanju načel miroljubne koeksistence v mednarodnih odnosih. Jugoslavija se je nenehno zavzemala za popolno mednarodno priznanje LR Kitajske, uresničitev njenih pravic in vloge v Združenih narodih in tudi pravice do njene suverenosti nad Tajvanom. Pri tem smo izhajali iz prepričanja, da se ne more in ne sme zanemarjati mednarodna vloga LR Kitajske in njenega sodelovanja pri reševanju poglavitnih svetovnih problemov, oziroma, da njeno enakopravno sodelovanje in njena odgovornost v med-
.    Iimun    mi mlin m Hi tl 11»   mm mmmmmmmmmmmin
POD PRITISKOM JAVNEGA MNENJA
Marca Carusa izpustili začasno na prostost
Predsednik Pertini naj bi 15-letnega oče-tomorilca čez kak mesec pomilostil
RIM — Rimsko sodišče za mladoletne je včeraj izpustilo na začasno prostost 15-letnega Marca Carusa, ki so ga 5. decembra obsodili na 8 let in 10 mesecev zapora ker je lani v samoobrambi ubil očeta.
Sodniki so torej sprejeli priziv Marcovega branilca, ali bolje rečeno, klonili so pritisku javnega mnenja, ki .je zahtevalo prostost za dečka. Rimsko sodstvo je namreč prvo prošnjo za začasno prostost zavrnilo, češ da .je zakon ne predvideva za morilce, ustavno sodišče pa je že pred meseci razsodilo. da ta člen zakona Reale ne velja za mladoletne. Sodniki so kljub temu zahtevali za mnenje ustavno sodišče. Včeraj oa je končno zmagala zdrava pamet, saj bi bil odgovor ustavnega sodišča mogoč šele čez kak mesec.
Marcov od vetrn Marazzita se je po včerajšnjem sklepu zahvalil italijanskemu tisku, ki se je vsestransko potrudil za vzgojno rešitev žalostnega primera. Obenem je pozval časnikarje, naj na dogodek pozabijo, da bi omogočili Marcu, da bi zaupal v bodočnost in pozabil na tragedijo, ki jo je doživel. Žalostni dogodek še ni ,.;>nčan, sai bo moral odvetnik Marazzita prositi predsednika republike, da nesrečnega dečka pomilosti, (voc)
CIUDAD MEXICO — Mehiški časopis »El Sol* je včeraj objavil vest, po kateri naj bi neki leteči krožnik prejšnji teden strmoglavil na severu države in sicer v netočno določenem kraju med pokrajinami Nue-va Leon, Tamaulipas in Coahukla.
«E1 Sol* nadalje piše, da je bilo v trenutku, ko je leteči krožnik padel na zemljo, slišati močno eksplozijo, medtem ko je nebo postalo o-ranžne barve.
ODLOČNE FEMINISTKE ALI ČASNIKAR BREZ HLAČ
Dunajsko feministično pihanje se številčno nikakor ne more kosati z italiianskim, ločne in bojevite. Njihov določne in bojevite? Njihov dokaj težak smisel za humor je na lastni koži občutil časnikar Harald lmberger. odgovorni urednik levičarskega tednika «Extra-blatt»' ki je v zadnji številki objavil na naslovni strani revije povsem golo lepotico, okrašeno z božičnimi balončki in obeski.
Feministke, ki so včeraj popoldne vlomile v Irnbergerjev urad, prisilile časnikarja, da se je slekel do golega in se «okrasil» z istimi obeski kot lepotica, ki je bila fotografirana na prvi strani revije. Potem ko so ga slikale v pozah, ki niso dvignile njegovega ugleda in dostojanstva, so mu z grožnjami iztrgale tudi obljubo, da bo na naslovni strani prihodnje številke objavil lastno Adamovo-božično fotografijo. «Nedopustno je — so ga podučile pred odhodom — zlorabljati žensko telo zato, da bi dvignil naklado in pro dajo časopisa.» (vt)
Atentat na policijski komisariat v milanski četrti San Siro
MILAN — Bombna eksplozija je včeraj ponoči malo pred L uro poškodovala vhodna vrata policijskega komisariata v milanski četrti San Siro, ter avtomobila, ki sta bila parkirana nedaleč. Vozili sta last dveh agentov, ki sta dodeljena komisariatu.
Odgovornost za atentat si je pozneje z običajnim telefonskim sporočilom prilastila »proletarska organizacija za protioblast*, ki je poudarila, da je hotela maščevati smrt »tovariša Maura Larghija*. (Larghi, mlad avtonomist, ki je bil aretiran zaradi napada na nekega zapriseženega stražnika, je pred nedavnim umrl v milanskem zaporu v ne povsem pojasnjenih okoliščinah). Neznanec, ki je telefoniral, je najprej dejal, da si organizacija prilašča odgovornost za atentata na komisariat in na sed~ž zasebne detektivske in nadzorne agencije «Cit-tadini dellordine*. Pozneje se je spet oglasil in popravil prvotno verzijo, češ da sta pripadnika skupine razorožila zapriseženega stražnika.
Vzrok pomote (pozneje so ugotovili, da je bil tum neki . tražnik res žrtev napada) je bilo najbrž dejstvo, da je odpovedal detonator bombe, ki so jo teroristi zakotalili pod dostavno vozilo last detektivske organizacije. Peklenski stroj so odkrili v prvih popoldanskih urah in minerji so ga razstrelili na mestu, ker so sodili, da bi bilo prenevarno, če bi ga odnesli drugam.
NEAPELJ — Neapeljsko porotno sodišče je včeraj obsodilo 16 ugrabiteljev prof. Guida de Martina, sina bivšega tajnica PSI, na zaporne kazni od 9 i.o 12 let zapora, enega, Gennara Raimondija pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazo \ Sodni ki so torej zmai. ali zahteve javne ga tožilcu, ki j j • . obtožence zahte val od 11 'do 14 let zapora.
V Indiji še vedno demonstracije

» A&3	+’	' milBUJIj—jIIP________
Na sliki (telefoto ANSA) prizor, kakršnih Je bilo včeraj na ulicah indijskih mest nič koliko
NEW DELHI — Včeraj je prišlo v raznih indijskih mestih že tretji dan zapored do silovitih pouličnih izgredov v režiji pristašev »kongresne stranke — I*. Ti protestirajo, kot znano, zaradi izgona bivše predsednice indijske vlade Indire Ghandi iz poslanske zbornice, oziroma zaradi njene aretacije in sedemdnevnega pripora. Za ta korak se je odločil sam parlament, potem ko je ugotovil, da je Ghandiieva zlorabila svoj položaj in skušala pred tremi leti ustaviti uradno preiskavo o nezakonitih dejavnostih sina. Za rešetkami bi morala ostati da nedelje.
V državici Tamil Nadu na indijskem jugu je demonstrant povzročil požar v avtobusu s 40 potniki, pri čemer je šest oseb zgorelo, nadaljnjih devet pa je bilo hudo opečenih. V glavnem mestu države Andra Pradeš, Hyderabadu, so vročekrvneži popolnoma uničili telefonsko centralo, a takšnih in podobnih vandalskih dejanj je bilo vsevprek Indije nič koliko. V New Delhiju so demonstrantje celo skušali blokirati vhod v parla ment, vendar jih je policija, ki je predvčerajšnjim ustrelila več ljudi, razgnala. Agenti so aretirali vsega blizu 20.000 oseb.
Iz Benaresa je medtem prišla vest, da sta se preusmerjevalca »boeinga 737» s 126 potniki in 8 člani posadke predala. Prvotno sta zahtevala takojšnjo izpustitev Ghandljeve in njeno ponovno vključitev v parlamentarni zbor. Gre za Devendro Pan-deja iz Sultanpura in Bolo Nath Pan-deja iz Balije, ki se imata za člana Indirine stranke. Agenti varnostne službe so ju odpeljali v glavno mesto Utar Pradeša, Lucknow, kjer so ju zaslišali .še bežna pripomba: pri revolverju in ročni bombi, s katerima naj bi bila zračna gusarja po začetnih vesteh oborožena, je šlo preprosto za igrački, (dg)
narodnih odnosih prispevata k utrjevanju svetovnega miru.* Veleposlanik Kalezič je v nadaljevanju odgovoril časnikarjem na vprašanja o vsebini poslanic, ki jih je v zadnjem času predsednik Tito dobil od tujih državnikov ali jim jih poslal. Tako je kampučijski voditelj Hieu Sampharo,seWW&,J4168^ Vaškega predsednika z resnim poslabšanjem kampučijsko-vietnamskih odnosov in zaskrbljujočim razvoj'em dogodkov. Predsednik Tito je v nedavnem odgovoru na poslanico sirsl: a predsednika Asada pojasnil svoje poglede in ocene sedanjega razvoja položaja na Bližnjem vzhodu. Tito je
ustrezna zagotovila ne samo proizvodnje, marveč tudi glede cen in odkupa (ta pa je po mnenju Ž0" spodarstvenikov dolgoročno zagotovljen le v sodelovanju z Jugoslavijo)-Na temelju teh argumentov dopušča VVagner v včeraj objavljenem odgovoru svobodnjaški stranki moz; nost, da se reševanja tovarne 1®“ tudi kdo drug, vendar pa hkrati ugotavlja, da se mimo jugoslovanskih pobudnikov doslej še ni pojavu nihče. Kar pa zadeva naravnost neverjetno kampanjo proti širjenju sodelovanja med dvema sosednjima ozemljema, ugotavlja VVagner. ®* gre za stvarnost, ki se je uveljavila že po vsem svetu in ki verjetno ne bo obstala pred mejami Koroške.
MARIJAN SEDMAK
Deset razpečevalcev mamil za zapahi
TURIN — Karabinjerji so včeraj aretirali deset razpečevalcev mani11, S tem se je uspešno zaključila široka akcija v piemontskem glavnem mestu in preiskovalci menijo, da so z včerajšnjimi pripori popolnoma ®" nesposobili vodstvo tolpe razpečevalcev, ki so ga sestavljali predvsem priseljenci iz Catanie.
Karabinjerji so bili že vsaj lrl mesece na sledi razpečevalcem, včeraj pa so vdrli v neko prodajalno čevljev v središču Turina. V uradu prodajalne so zalotili tri razpečevalce, pa veliko količino kokaina, orožje, diamante v vrednosti 50 milijonov lir in še veliko drugih dragocenih predmetov.
V	brodolomu
pri Kanarskih otokih ob življenje 16 turistov
MADRID španska državna radijska pifeža je včeraj objavila vest. da je v brodolomu pri Kanarskih
otokih izgubilo življenje 16 tujih turistov. Po zadnjih ugotovitvah, riaj bi bile žrtve brodoloma ladje «Pm seidon* izključno nemški državljani, ki so bili tam na počitnicah.
V	teku je rešilna akcija, reševa1'
dobil te dni tudi poslanico somalij- .V teku je rešilna akcija, resev<*‘ skega voditelja Siada Bareja, in si- j C1 P® do sedaj uspeli izvleči cer v zvezi z najnovejšim razvojem ‘	“	......... ’
položaja na območju Afriškega roga Časnikarji so na tiskovni konferenc; vprašali Kaleziča, ali bo sklep članic OPEČ o podražitvi nafte vplival na jugoslovansko gospodarstvo in ali se nanaša tudi na dežele v razvoju. Veleposlanik Kalezič je dejal: «Sedanja inflacija v svetu in upadanje vrednosti dolarja, v kate-tem se izražajo cene nafte, sta neizbežno vplivala na upadanje realnega dohodka držav izvoznic nafte, zlasti če upoštevamo dveletno zamrznitev cen. To podražite” je treba gledati tudi v okviru nasprotovanj razvitih držav graditvi nove mednarodne gospodarske ureditve. Kolikor nam je znan ta sklep članic OPEČ, se nanaša na vse uvoznike nafte, vštev-ši dežele v razvoju, tudi najbolj revne. Mi pa bomo še morali podrobneje preučiti vpliv te podražitve na jugoslovansko gospodarstvo.* Veleposlanik Kalezič je ob koncu odgovoril tudi na vprašanje o sedanjih odnosih in poteku pogajanj med SFRJ in EGS. «Rad bi poudaril samo to — je rekel Mirko Kalezič — da sta minili že dve leti od sprejema beograjske izjave, ki je dala okvire in smeri za nadaljnji razvoj sodelovanja med SFRJ in EGS, in da je minilo leto dni od začetka pogajanj o sklenitvi novega sporazuma. Jugoslovanska stran je aprilu letos'v zvezi s tem podala določene predloge, na katere še nismo dobili odgovora. Zavlačevanje sklenitve novega sporazuma ni v interesu niti Jugoslavije niti skupnosti in ima lahko le negativne posledice za tekoče sodelovanje.* VLADO BARABAŠ
Trije mrtvi v prometni nesreči pri Mužcu
VIDEM — V prometni nesreči pri Mužcu so bile včeraj ubite tri o-sebe, 51-letna vdova Siva Monai in njuna sinova Lorenzo in Simonetta, oba univerzitetna študenta. Vozilo, ki ga je upravljal Lorenzo Monai, je zaradi poledenelega cestišča zaneslo na drugo stran ceste prav pod nasproti vozeči tovornjak. Trojica je bila pri priči mrtva.
SANTIAGO — V Čilu je bil včeraj močan potres, ki pa na srečo ni terjal človeških življenj in ni niti povzročil večje škode. Podoben potres so zaznali tudi na Japonskem.
morskih valov 12 živih turistov, J51 so jih takoj prepeljali v bolnišnic® v Puerto del Rosario.
NEW YORK — Glavna skupščina OZN je podaljšala za eno leto mandat finskemu diplomatu Ahtisaariju kot visokemu komisarju združenih narodov za Namibijo. Ahtisaari je bil konec avgusta v Namibiji, ®a bi se s tamkajšnjo upravo dogovoril o uveljavitvi načrta zahodnih držav za neodvisnost pokrajine.
«Vcnus 12» včeraj na Veneri
MOSKVA — Sovjetska medplanet' na sonda »Venus 12» je po 98 dneh potovanja, v katerih je napravil* 240 milijonov kilometrov, Včeraj pr1' šla v atmosfero Venere. Od soiwe se je odlepila manjša ladjica, ki J® mehko pristala na planetu točno ob 6.30 po ruskem času in je nato M® minut oddajala obvestila znanstvenega značaja. Sonda »Venus 12* P? nadaljuje svojo pot po vesolju o21' roma kroži okrog Venere v razdalji 35 tisoč kilometrov.
Vesti s Koprskega
DUBLIN — Irski parlament je včeraj popoldne uradno potrdil sklep vlade o vstopu v EDS. Po dolgi in zelo ostri razpravi je za vstop glasovalo 77 poslancev, 13 pa jih je bilo proti.
TEMELJNI KAMEN ZA NOVO ŠOLO IN ZA DOM UPOKOJENCEV
V koprskem naselju Za grade11 so postavili temeljni kamen za novo šolo in za dom upokojencev. Nova šola bo imela v prvi fazi 2* učilnic in druge prostore in bo ie jeseni prihodnje leto sprejela 720 učencev. Dom upokojencev pa hudo dogradili v prvi tretjini leia 1980. V njem se bo nastanilo okro* 150 upokojencev iz vseh treh ®" balnih občin.
30-LETNICA KOPRSKE GLASBENE ŠOLE
20. decembra 1948 so z odlokom F strskega okrožnega ljudskega odbora ustanovili glasbeno šolo v P®r' torožui ki se je pozneje preseli1* v Koper. Prvo leto se je vpisa1® v šolo 70 učencev, večinoma v razred za klavir, danes obiskuje šol® že okrog 300 učencev, ki se izpop®1' njujejo v kar 17 različnih instrumentih. V letu 1967 se je šola združila skupaj s podobnima ustanovama
Izoli in Piranu v Center za gl*8*5*' no vzgojo, ki danes sodi med n*1] kvalitetnejše tovrstne ustanove v Sim veniji. Center ima tudi komorne skupine in orkester.	.
Osrednja proslava pomembne ®D' letnice bo v aprilu prihodnje le1®) ko bodo priredili slavnostni konce*1 in izdali posebno publikacijo.