■hobhhHB [Najv.tji ▼ Zdndemh državah V«lia »a m U*o . . . $6.00 Za pol U*a.....$3 00 Za N«w York oeio l*4o . $7.00 Za noMttitfo calo lato $7.00 * t NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 2t7t NO. «• — ŠTEV. M. ........ ' » .' ... »u?.. - , - Entered as Second Cla»» Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK. MONDAY. FEBRUARY 17. 1230. — PONDELJEK, 17. FEBRUARJA 1020. MM F" The largest Slovenian Daily in the United State«. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIII. ______ LETNIK XXXV1IL. VSESTRANSKA OPOZICIJA PR0H JOHN L LEWISU PREDSEDNIK U. M. W. ZAKRIVIL DA SE JE ŠTEVILO ČLANSTVA V ORGANIZACIJI ZMANJŠALO SUHAČI SO i KAROL SE NE i 3 KAZNENCI V OFENZIVI SME VRNITI SO KRIVI Načelnik lilinoiške Delavske Federacije je sklical konvencijo majnarjev za dan 10. marca. — Odbor, v katerem so zastopane štiri države, bo skušal sestaviti novo ustavo. — Reorganizacija ie absolutno potrebna. — Lokalne unije naj pošljejo delegate. za moralo. — Mokrači odgovarjajo, da suha ške postave niso napra vile konec pijančevanju. WASHINGTON, D C., 15 febr. — Danes so imeli v poslanski zbornici suhači svoj dan. Republikanca Bee- SPRINGFIELD. 111.. 15. januarja. - Danes je ZliT^ZTZ^^Z bil izdan v Chicagi poziv za mednarodno konven- odobravanja, ko sta izjavila pred < ijo majnarjev, ki naj se otvori dne 10. marca v Bogom in svetom, da je boj za pro-. . hibicijo boj za moralo. tukajšnjem mestu. Kcngresnik La Guardia 17. Ne v V pozivu jr izrečena obdolžifev proti John L. Yorka j.ma je odgovoril, da morala Levvibu. predsedniku United Mine Workers, češ. i ne Prtde čisto mč vpoštev- kcr ni . . . .... t i prohibicijska postava odpravila pi- «Ja je on odgovoren, da je organizacija izgubila j jančevanja svoj vpliv in dosti svojih članov. j Kongresmk Becdy se jc zsraial nad pijančevanjem preroka Noeta ter izjavil, da so vsi družinski prepiri, ki so temu sledili, tipični za bedo, ki jo povzroča pijača. Citira! Je biblijo ter izjavil, da bi bil Kri stus, če bi danes živel, fanatičen, prohibicijonist. Po njihovem mnenju Romunski ministr. pred-vojuje prohibicija boj sednika Maniu zahteva, naj se Karol drži dogovora. — Romunska via da ne bo odobrila po vratka. UMORA Poziv je izdal odbor, ki ga tvorijo: J. L. Walker, predsednik illinoiške Državne Delavske Federacije; Alexander Howath iz Kansasa in John Bro-phy iz Pennsylvanije. Namen konvencije je, izbacniti Lewisa iz organizacije ter eprejeti novo ustavo. Poročilo dolži Lewisa, da namerava odstraniti ! iarry f ishwicka kot predsednika illinoiške unije. Nadalje je Lewis odgovoren za razne neuspehe u-nije v zadnjih letih. • Vse lokalne unije v državi so bile povabljene, naj pošljejo delegate na reorganizacijski sestanek. Poveril ne listine naj pošljejo Walter ju Nesbitu, tajniku llhnoiških premogarjev. Poročilo pravi med drugim: — Odkar je organizacija Um ted M ine Workers pod predsedstvom John L. Lewisa, je doživljala poraz za porazom. \ sled Lewisovega režima je bilo vrženih na stotine tisočev naših članov in njih družin v revščino in pomanjkanje. Ne samo, da je organizacija nazadovala v financah in članstvu, ampak je izgubila tudi svojo moralo. Veljavnost sedanje ustave je potekla 3 1. marca lanskega leta, a predsednik federacije Lewis ni storil ničesar, da obnovi njeno veljavnost oziroma, da uveljavi novo ustavo. Ko je nato rcpublikancc Schac-fer :z Wisccnsina buikxiil v smeh. ' so zahtevali suhi ,čKni kongresa. ' naj se ga pozove k redu. Guverner iz Michigana je sporočil justičnemn komiteju, da niso resnične trditve pisatelja Walterja Ug-getta, da so se governer in štirje mi chiganski sodniki udeležili velikega pijan Sevanja. Danes so se sestali zastopniki pro-hibicijskih organizacij, da določijo priče, ki bodo nastopile pri zaslišanju v prilog prohibicije. T AFT BO OKREVAL WASHINGTON. D. C., 16. feb. — Zdravniki, ki zdravijo William Howard Tafta, prejšnjega najvišjega sodnika Združenih držav, so izjavili danes, da je preživel bolnik zelo za- BUKAREŠTA. Romunska. 15. feb Prejšnji prestolonaslednik Karol je brzojavil kraljici Mariji in regent-skemu svetu, naj se mu dovoli po-vratek na Romunsko ob poroki njegove sestre Ileane z grofom Alek sandrom Hochbergom. Ministrski predsednik Juliu Maniu je ugotovil privatno, da se njegova vlada strogo drži dogovora, kalero^a je sklenil prin • Kcirol, da sc ne bo vrnil na Romunsko deset let brez izrecnega dovoljenja. V dobro informiranih krogih pravijo, da je vlada sklenila ustanoviti redno zvezo, katrre sr lahko po-sluri, kadar hoče staviti kak prM-lo«; politične narave, da se izogne ponovitvi takih osebnih sporočil. Romunska kraljica Mtrija bo v četrtek odpotovala s princcsinjo Ileano v Konštanco. Od tam r.c h'> odpeljala v Kajiro, kjer ju bo sprejel grof Hochberg. dne bo odpotovala tudi jugoslovanska kraljica Marija, sestra princesinje Hrane. iz Bukaršete v Beograd. PARNIK NASEDEL GEN. N0BILE ODGOVOR STRAHOPETEC SOV JET0V _____________________I___ Kot takega ga je označila Napad na protiversko po^ Pri procesu, ki se je vršil proti šestim kaznen cem, kot povzročiteljem vstaje v Auburn jetniš nici, so bili trije s po znali krivim umora po prvem redu. AUBURUN, N. Y„ 15. februarja. Danes se je končal proces prot kaznencem, ki so dne 17. decembra vprizorili zaroto v Auburn jetnišni-c.i. Na zatožni klopi je sedela šest kaznencev. Porota je spoznala tri krivim umora po prvem redu, trije so fc.li na oproščeni. Razsodba bo v .<:rc:!o proglašena. Brez dvoma bodo vsi trije obsojeni na smrt v električnem stolu. Glavna krivda obsojencev obstala v tem, da so usmrtili kaznenca Suliivana, ki j? hotel ščititi wardens. Jonnigsa in srdem paznikov, ki so b.li pridržani kot talci. italijanska komisija, ki j e preiskovala vzroke ponesrečene polarne ekspedicije. DOBER PLEN RIM. Italija, 15. februarja. — Posebna preiskovalna komisija je izdala p.ročilo, da ni general Nobile, ki je svoj čas poveljeval zračni lad; i "Italii" izvršil svoje dolžnosti kot general in poveljnik. Poročilo opisuje tragične razmere, v katerih je izgubilo osem mož posadke "Italie" in devet članov rešilne ekspedicije svoje življenje. V poročilu je rečena: — Nobile ni zadostil svoji dolžnosti kot gene ral in poveljnik, ker se je dal prvi rojiti z aeroplanom Lundborga ter pustil svoje tovariše na ledu. Nobile je pokazal le mala tehnične spretnosti in mu je sploh manj-kal:> poveljniških zmožnosti. Nobile je skrajno domišljav in nehvaležen napram onim. ki so ga podpirali v njegovih načrtih. Niti oni se mu niso smilili, ki so izgubil: svoje življenje pri poskusih, da ga r.šijo. Nobile je izjavil, da bo pozneje odgovoril na to poročilo, češ, da vsebuje skrajno površne kritike in izmišljotine. UMIRANJE nina" premoženje mnogih dobro-stoječih kitajskih družin, ki so ne- A VIT k IC V I? \M koč igrai* vehko vlogo **** eina" n A IVI I AJdIvLM !iUjo Mandžu Posestva, ki so vred- ___i na najmanj petdeset milijonov dolarjev, so bila zaplenjena v zadnjih osmih mesecih. Smrt vsled lakote je posledica slabe letine in državljanske vojne. — -Povratek ujetih Kitajcev iz Sibirije. Proti temu nasilnemu ravnanju vlade je dv.gnil pri državnem svetu protest Kung Teh Čen, eden direktnih potomcev kitajskega modrijana Konfucija. PEKING Kntajska. 16 februarja Vsaki dan se v provinci Sensi slabšajo razmere, ki so nastale vsled lakote Posebno poročilo iz Sianf i pripisuje težavni položaj slabi letini in neprestani državljanski vojni. Poročilo označuje bedni položaj z naslednjimi besedami: - Ni več daleč dan. ko bo umrl zadnji prebivalec province po iti« rih letih trajnega stradanja Obširna polja so pose Jen a z mr hči. in smrt zaloti Uko bogatina kot reveia V Fengslang okraju Je podleglo Lakoti od -£03,363 prebivalcev nekako stotisoč. 1900 družin pa Je popolnoma uničenih. Mnogi ljudje, ki »o bili neko dobrostoječi, so prisiljeni beračiti. SANOHAJ. Kntajska, 15. febr. — vlada v Nanking«, kot ^sovražno iast- KRALJEVSKA POJEDINA ZA DELEGATE ASTORIA, Ore., IG. februarja. Parnik "Admiral Benson" je danes nasedel ob izlivu Columbia reke. Petindvajset potnikov so v rešilnih čolnih prevedli na kopno. Na krovu se nahaja še H potni-.! kov in 65 mož posadke. Dasi ni za parnik nobene neposredne nevarnosti, ga bo vendar jako težko splo-vitL PROTEST PROTI ARETACIJI TAMPICO, Mehika, 16. februarja. Vodstva tukajšnjih unij so sklenila poslati odločen protest mehiškem i predsedniku Rubiu :n vojnemu tajniku Amaru, ker je bilo aretiranih trinajst unijskih voditeljev. Areti- i rani so bili po atentatu na predsednika Rubia ter odvedeni v Mexico City Vlada pravi, da so aretirani član: komunistične stranke ter da so bili najbrž v zvezi z atentatom. Delavci so zapret:li z generalno stavko, če oblasti afetirancev takoj ne izpuste. OKLAHOMA City, Okla , 13. f^br Newyorskemu zlatarju J. Cronu je v neki samotni ulici nekdo izmaknil j k ivčeg, v katerem jr bilo za stopet- I Komisija je več kot eno leto zbi-deset tisoč demantov in drugega j rala materijal ter brani v svojem 1 poročilu obnašanje laškeea stotnika ' dragega kamenja. O drznem reparju nimajo nobenega :;ledu NEMIRI V BERLINU BERLIN, Nemčija, IG. februarja O priliki stavke taksi-voznikov eo se vršile velike demonstracije komunistov. Demonstranti so razbili ok- Zappia in Mariana. KOTEL EKSPLODIRAL READING, Pa., !6. februarja. » V neki zapuščeni papirnici je eksplodiral velik kotel. Šest moških je# b:la poškodovanih, eden je b:l pa na mestu usmrčenih. Eksplozijo jc nr. uredništva socialističnega lista bilo shšati daleč pokolici. V bližini "Vorwaerts". Dva policista sta bila J nahajajoča se pisarna Pennsylva- ranjena, dvajset demonstrantov so pa aretirali. PREPUSTNEGA nia železnice je bila poškodovana. V usodepolnem trenutku se je nahajal v bližini 42-letni Thomas Maggario. Nanj se je porušil zid in ga poškodoval do smrti. Zapušči ženo in šest otrok. Policija Je are ■ CORSA NE BO Urala dva munšajnarja. litiko je baje le pretveza za splošni napad na sov-te. — Izjava oficijelne-ga glasila. MOSKVA, Rusija, 15. februarja. Sovjetsko glasilo "Pravda" izjavlj i danes v daljšem članku, da so sedanji napadi iz inozemstva proti sovjetski vladi radi zatrtja cerkva in preganjanja vernikov le del dogovorjene zarote proti Sovjetski Uniji. "Pravda* se sklicuje na zadnje papeževe napade in omenja, da so bili v Berlinu oproščeni p>narej' valci sovjetskega denarja. Nadalje opozarja na stališče, ki ga je zavzel angleški parlament proti sovjetski antiverski politiki ter na teginutje carističnega generala Koutepova. Po mnenju "Pravde" je zavladal v kapitalističnem svetu jako kritičen finančni položaj, ki obstaja celo v središču kapitalizma, namreč v Združenih državah. Svet je naravnost ljubosumen r t velikanske industrijalne m gospodarske napredke, ki jih je dosegi t v zadnjem času sovjetska unija. Delavske mase vsesa sveta pa se zavedajo dejstva, da je Sovjtesliu. Unija domovina vseh delavcev in di bi delavci, če bi napadli Sovjetsko Unijo, v resnici napadli same sebr\ "Izvcsija" izjavljajo, da je sedanja kampanja proti Sovjetski Uniji vojna pretnja. katero mora smatrati Sovjetska Unija za rosno, kajti imperialistični svet si ne bo niti malo pomišljal pričeti z odprtim bojem, kakorhitro bo matral trenutek za ugoden. "Pravda" pravi, da se Iffra kapitalistični svet z ognjem in da bo zanetil revolucijo v svojih lastnih deželah, če bo še nadalje napadal so-vjete. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-ienih držmvati. MONAKOVO, Bavatska, 15. febr. Vsled slabih delavskih razmer se ne bo vršil letos običa * l predpustni corso po mestnih ulicah. Ta navada 'e bila med vojno odpravljena, po vojni se je pa zopet pojavila. Bivši vrhovni sodnik Taft dovoljiv dan in da dobro napreduje proti okrevanju. — Tekom dneva je predložil speaker Longworth poslanski zbornici sporočilo Mrs. Taft. v katerem se zahvaljuje za resolucijo, sprejeto v poslanski zbornici. V resolu- LONDON, Anglija, 16. februarja. Dvorni uradniki so razmišljali danes o državnem banketu za delegate mornariške konference, ki se bo vr- i Ciji je bilo izraženo upanje, da bi , šil, kakorhitro se bo kralj vrnil iz | xaft čimprej okreval. Sandringhama. To bo prvi državni banket, ki se bo vršil, odkar Je zbolel angleški kralj ter prvi za kateregakoli ameriškega gosta izza Wood-row Wilsona, ki Je obiskal London decembra meseca leta 191C Kralj je bil danes dosti boljši in ni kašljal. Uradniki so prepričani, da bo lahko prestal napor javne pe-fedine brez vsake škode. m ADVERTISE "GLAS NARODA" PREPOVED PRODAJE ŽGANJA BERLIN, Nemčija, 15. februarja. Narodno-gospodarski odsek državnega zbora je sprejel predlog, naj vrhovne deželne oblasti prepovedo točenje žganja na plačilne dni. Tudi v zgodnjih jutranjih urah bo prodaja žganja precej omejena. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo j v Italijo din požar NA "MUENCHEX" 509 _______________ * 9 35 1000 _________________ $18.50 2500 ...................... * 46.00 5000 ................... * 91-00 10,000 ....................... $181.00 Ur 100 „ 200-.. 300 500 ____ 1000 ... Pristojbina znaia sedaj za izplačila do $30 — za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. $ 5.75 $ 1130 $ 16.80 S 27.40 $ 5125 60c; Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od 3% na 2% Za, Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Izpačila po pošti so redno Izvršena ▼ dveh do treh tednih. » nujna NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75«. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Barclay 0380 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 17, 193t The LARGEST SLOVENE DAILY in 17. 8. A. Frank and Published by BLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prtildeat Loq]| of the corporation and addresses of above officers: H Mashatas, New York City, N. Y "GLAS NARODA (▼•iN sf the People) issued Every Day Except Sundays and Holidays. Sa celo leto velja list sa Amarifco pol leta četrt leu Jl JO Za New York sa celo leto__rtJOh Za pol leta----------------$3:56 Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta____ _S7-0C . . . S3 50 Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Afieeinect. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj In praznikov. DopUS bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bls-pofiljaU pe Money Order Pri spremembi krti a naročnikov. m se nam t odi prefftnje Mvaliftča nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika. tt« W. lUh Street, New leek. N. Y. lephone: Chelsea SS79 iTf ZAHTSVE FBANCUE Nwwyijraki "World" je objavil značilen članek, kat« rem pravi med drugim tudi sledeče: — ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau KAKO LOVIJO KALINE. Better Business Bureau je ameriška. organizacija, ki se brez odmora bori proti nečednim metodam v trgovskem življenju. Zlasti pazi na goljufive oglase in na nečedne trike prodajalev in agentov. Organi zacija ima 42 podružnic širom de-tele. Lani je organizacija rešila nič manj kot pol milijona vprašanj za informacijo in pritožb s strani konsumentov in vlagateljev denarja v razna podjetja. Prišla je na sled raznim goljufijam, prisilila j? alstranltev goljufivih oglasov in mnogo tvrdk je bilo pod pretnjo prisiljenih prenehati s svojimi dvomljivimi metodami prodajanja. Glavno orožje te organizacije jc publiciteta kajti vsako podjetje se boji, da bi časopisi pisali proti njemu. Uradniki organizacije izvršujejo natančne preiskave, kadar se gre za. odkrivanj*? i;^ljufij in dvomljivih trgovskih metod. Na primer. Bstte- Business Bue-reau je nedavno objavil, da je prišel na sled raznim goljufijam potom oglaševanja. Tipični so sledeči primeri; Nekdo Je oglaševal v časopisih v koloni: "Help Wanted" < Ponudbe , za delo i sledeči oglas: "Iščejo se ko- — Zastopnik Francije na razoroži t veni konferenH i rn r i risti, meški in ženske, za naš pri- go*pod Ta rdi tu, na., *e ne mlaju nikakim iluzijam. < taIking ^^ Agentl or_ -s«* bo v l^ondonu pokazalo, da bodo vsled njegovih ganizacije so se priglasili in navi-v »trajnih zahtev, da 111 >vn imeti Francija največjo ar- d€ZXlc zaPrc&m za ogiašeno delo. Re- } - i t ' „ . kle se jim je v dotičnem radu, da, rnado, najver zrakoplovov ni sorazmerno največjo ako hocejo d3biti delo v kmemato. mornarico, splavala JX» vpbiie zaključke. T ardlcil si je ubil v -lavo, da nvo vpravičuje do tečaja, ki ga ljubila, da ne bo nikdar več oglaše- < »l »stoji nu d Angleži ill Amerikanci sporazum ^letl»l j dajejo za kinematografično igranje.; vala, razuu ako jasno pove. da je Ko dovršijo ta tečaj, dobijo delo. ki trgovka oglašenega blaga. MODERNIZIRANI CARIGRAD rad„o. Prijavite se takoj za brezplačen izpit svojega glasu *. Naslov, naveden v oglasu, je bil oni neke tvrdke, ki je prodajala stre je za "peanuts". Ljudje, ki so se odzivali oglasu, so bili uvedeni v neko scbo. kjer se je nahajal neki mikrofon. Tu naj govorijo par besed pred mikrofonom. Kasneje se jim je reklo, da je glas sicer primeren ra talkies ali za radio, ali da tvrd-"ica mora imeti fotograf in rekord glasu dotičnika. V to svrho naj se Dbrne na gotovo tvrdko. kjer b:>dc izvršili fotograf in rekord. Poizvedba pri glavnih kinemtografičnih podjetjih je dognala. da niso ti nikoli nič slišali o teh "brezplačnih" izpitih in da sploh nimajo nikakega namena poslužiti se istih. Drug tipičen oglas. ki mu je Bet-*er Businnes Bureau prišel na sleci. =ie je nanašal na star trik. Nek j. iewyorška prodajateljica draguljev •e tekom sedemnajstih let uvrščala rra!. oglas v časopisih, v katerem s? je predstaljala kot "fina dama v trenotni zadregi. ki je prisiljen? orodati svoje dragulje. Njen zadnji >glas je ponujal dijaniant in za-oestnik cb žrvtvovalni ceni proti gotovini. Kupcem je razlagala, da je špekulirala na bc-^i in da morr. predat: svoje dragulje, da mera po-riti primanjljai, kajti drugače bi izgubila vse. Slučajno dozdevni kupec je bil agent zgoraj omenjene organizacije. Agent jc ie prisilil, da e priznala, da je pod enako pretvezo prodajala dragulje že tekom zadnjih 17 let. Ker je bila v nevarnosti obtožbe radi goljufije, je ob- Orijenta'ske slave in razkošja je Med drugim je upravljal tuui ko-konec. čar pravljic iz "Tisoč in ene j ledar. V navtik:, astronomjl, zem-noči" je obledel. Novi prerek mo- j ljepisu in kemiji se pa Turki niko-derne prosvete Kemal pata je za- ' 11 niso odlikovali, ker so bili tako vrgel fes. Ali veste, kaj pomeni za pre. sever n t obalo Bospora. Stari seraj je bil spremenjen v nv-izej. Najlepši kiosk ie zgradil sultan Sclimau in ga dal kolenje hitro pozablja na tradicijo okrasiti z dragulji. ! očetov. Vesele se razlega med mo- J notonim prepevanjem murzina pesem moderne tehnike, stari svet iz- vino. Mesto je ustanovil cesuv Konstantin Veliki 1. 390 in mu dal svoje ime. DO leta 1453 je bil Carigrad glavno mesto vzhodnorimske re tradicije fanatičnih _ t ginja kakor fata morganp. a mladi ostnan sega pobožno nazaj v sta- pndedov. države, pozneje pa rezidenca tur- ; da pobere iz obledele zgodovine po-ških vladarjev. V Carigradu je G7 t [ zabljeni biser bosper iega tiiade-mošej, polnih dragocenih preprog ma prvotni turški naziv mesta in rv 111 i rnr 'RTt.ctn ena i" CiT>m;'. t ~ , i______ ^ _ ........; in draguljev. Mesto spaja Evropa z Azijo in zato vidimo v njem na eni strani moderne okraje, kjer vlada duh amerikanizma in zapad-ne civilizacije, na drugi pa ostanke muslimanske Turčije, one zloglasne dežele, iz katere so prihajale tolpe krvoločnih in divjih Turkov, ki so neusmiljeno morili vse kar je dišalo po krščanstvu. Istambul — da krona ž njim svo^o neverjetno modernizirano metropolo. POZDRAV! Pred odhodom v stari kraj pozdravim Tonija Knausa in Filip.. Grajša. Math Račkega in njegovo V tem ozira je tako trmoglava, la^o. To jc skoro šestdeset odstot-1 cdsto kov. i Združene države so tekom manj [tet sto let izkopale zlata v vcedno-Kraiieonki mornariški pn^ram jc razen Velike Hi :-'sai čez 4500 milijonov dolarjev in tauije, Aincrike in Japonske kritizirala v prvi vi^ti ItaJ ta ruda je igrala važno vlo-° v raz" 1 - , ■ • » .. . ... . i vojo drugih prirodnih bogastev Jtja, ki m lajsti teoretično pravico mornariške paritete s te dežele - raiil ijo. Produkcija zlata v Združenih dr- ... žavah pa stalno pojema. Leta 1927 Uelati na takem temelju ter priti do sporazuma, jelše je izkepalo najmanj zlata v vsej absolutno i)eiiio^^ tvrdke Sak*er Stut* Bank tor jo jih je jemal iz arabšči- ipriporocam vse.m rojakom. Zahva- j Jim se tudi uradnikom za dobro pa-| strežbo. Anton Boric. vodijo zapiski, razun kar se tiče desetletja 1907—1917. PRVA POROKA V PAPEŽE VI DRŽAVI ril. Prejela sta molitvenik in izve a evangelijev. Da bosta imela vsij nekaj duhovne tolažbe, Če bi se morala nekdaj pokesati tega svojega prvenstvenega korarka Pred neoAvnim časom se je rodil t Vatikanskem mestu prvi o-trok. ooker je pe-peaev sedeš pro-glMkrn n uunostojno drtevo. potem ao imeti tem prvega mrliča, ki Jim je priredil precej skrbi, sej nimajo nKi lkatnefa pokopališča in nieo vedeli kako naj ga pokopljejo; »dej pe Je stopil tam prvi par cekonaki jarem Vau-ob6an Teatiru Je vzel vati-občanko Roaattijevo Sam )t ima pe svojem mrtopnUra »roj olagoelov in ju BANOVČEVI KONCERTI: 23 februarja: Cleveland, O.-New-burg. 23. marca: Springfield, 111. 18 maja: Chicago. 111. 25. maja Milwaukee. Wis 2. junija: Calumet, Mich.* 7. junija: Traunik. Mich. Naselbine, ki žele imeti koncerte, naj na&love svoje dopise: M3 National Ave., Milwaukee, Wis. "GLAS NARODA" — Ust slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga! Zadnje letno poročilo navaja, da se je tekom enega leta izkopalo po vsem svetu skoraj 20 milijonov unč zlata, od katerih so Zdr. države prispele nekaj čez dva milijona. Stalno pwjemanje produkcije zlata od leta 1920 naprej se pripisuje nižji razmerni ceni zlata vsled vojne inflacije. Zadnji podatki izkazujejo da so Združene države prodiciraei 11 odsto svetovne produkcije v primeri k letnemu odstotku 22T od 1. 1910 do 1915. Federalni rudarski urad navaja da je produkcija zlata v Združenih državah padla za 56 cdsto od L 1915 in da se pričakuje, da produkcija bo še nadaolje pojemala, toliko v količin* kolikor v odstotkih. Tudi Avstralija, ki je bila nekoliko časa pravcata dežela zlata, prispeva sedaj manj kot eno sedmino zlata, kar ga je izkopavala pred 25 leti Tamošnja produkcija stalno pojema in ni verjetno, da bo kaj večja. Na drogi strani, produkcija zlata v Kanadi stalno narašča in se sme pričakovati, da bo Kanada vedno bolj pomembna v svetovni produkciji zlata. Ne Ruskem je produkcija ziata sicer še vedno pod ono leta 1910, ali tam je ie vedno mnogo še neraziskanih zlatih naslag In eato je pričakovati, da bo Rusija o-stala važen faktor v produkciji zlata. razmere v Mehiki bado brezdvomno d o ve die cio večje delavnosti v ru-claistvu, kar utegne tudi povišati zlato produkcijo te dežele. Sedanje pojemanje produkcije zlata po vsem svetu utegne biti le začasne, kajti je mogoče, da se v pokrajinah, ki niso bile st raziskane glede rud. utegnejo odkriti na-slage, kakršne so se našle svoj čas v Californiji. Avstraliji in v Južni Afriki. Najovejši napredek v rudar-rtvu in metodah prospektovanjn upravičujejo take m de. "Rmena ruda"', je bila vedno redka. Ako bi vso produkcijo zlata na svetu od odkritja Amerike napre mogli nakopičiti v obliki 'ročke, bi stran* te kocke merile le rs.S čevljev <12.58 metrov L Od J. 1493 naprej se je izkopalo le malo čez bilijon unč zlat. Več kot polovica vse produkcije zlata tekom zadnjih 435 let. se jc izkopala v prvih 27 letih sedanjega stoletja. izrazov, ne, ta oa Jih je prevzela iz perzijskega jezika. Pravljica pripovedujt' 1 da je kača v raju nagovorila Evu v arabščini. Adam je šepetal Evi o j ljubezni v perzijskem jeziku, angel pri rajskih vratih je pa govoril : Lurško. Leta 1336 je ustanovil sul- j tan Orkhan v Natoliji samostojne šolo. ki je kmalu zaslovela tudi m3'J Arabci in Perzijci, ki sc se hodili učit k Turkom. Zlata deba turške literature je drijga polovica 16. stoletja. Tudi znanost je ob tem času zelo napredovala. Sultan Sulejman. pravnuk sultana Mohameda, ki je premagal rim ske cesarstvo, je ustanavljal šole z mošeiami. Z mošejami združenih šo! je imel Carigrad takrat že več sto. Od Arabcev so se učili Turki pravopisa, logike, retorike, dialektike, filozofije, matematike, fiziko, ranocelstva, zakonodaje in teologije. Kot astrologi in razlagalci sanj so bili Turki znani po vsem trfcrat-ntm svetu. Dvorni astrolog ie bil najimenitenejši mož na dvoru. — ZNAČILNA STATISTIKA Na zadnji seji dunajske družbe za higieno otrok je ugotovil n2ki refernt, da število ctrok — samomorilcev v avstrijski prestolnici prav očitno nazaduje. V zadnjia petih letih pred vojno je izvršilo tu 53 otrok samomor, v dobi od i. 1924. do vštevši 1928. pa le 21. Referent je razlagal to nazadovanje s tem, da sta v povojnih letih o-troško skrbstvo in solski sistem v dunajski občini silno napredovala in temu mnenju se je pridružilo vec navzočih uglednih strokovnjakov. POZIV! ŽENITNA PONUDBA. FANT star 30 let, se želi seznaniti s SLOVENKO do 28 let staro, dekle ali vdova. Pismu priložite sliko, katero vrnem na zahtevo. Tony Iskra. R. F. D. 1, Box 74, Kinzula, Pa. Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina z.a list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. answ^imntKi"! m., .... .......■ .. irn.-r » -sa •• 1 wmumm »»PK^HifflMK^ .a*..;!.,issue, ni! raanjsan CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane muho $2.— mnou (S V* KNJIGARNI GLAS NARODA m West 18 Street New York City Mali Oglasi imajo velik uspeh Si Včasi se samemu sebi zasmilim in bi najrajše brez miru okrog divjat, pa me semintja malo v no«e udari, kar pa po mnenju zdravnikov ue pride od jedi. Od pija6e pa tudi ne. saj imamo v Ameriki ie deset iet prohlbidjo in je že deset iet strogo prepoveda -no vse, kar ima več kot pol pi occulta alkohola v sebi. Moj nemir je posledica tega. ker mi dragi rojaki ne dajo miru Zdaj me badra ta. zdaj oni. Maja meseca se kar bojim, takrat me namr« ženske aaCno. To traja tako le do septembra, ko se več ali manj srečno pomoie in dajo že vsaj začasno mir. Septembra, oktobra in začetkom nrvemtra se pa vrše vinske trgatve. Takrat se spravijo društveni odbornik: name, ter mi pisarijo takole: — Ker sem bc lj vajen krampa kot metike in govorjenja te sobratsko prosim da mi sestaviš govor, da bom dostojno pnrdra udeležence na prihodnji veseher Bom namreč za župana na naši vinski trgatvi. In tudi za pisarja kaj napiši, da bo vedel kaj povedati In da bo zabava temboljša ter bo dru-itveni blagajni v prid in konst. Skrbna mat. mi piše- — Mtjega fantka ti rada naučila kake lepo pesmico, da bi jo na cdru drklamiral, pa nobeno take !e- . pe pesmice ne znam. Napravi mi ti i eno tako pesmico, da jo bo moj fantek na odra deklamiral. Bo na- j mreč desetletnica našega društva in mladinskega oddelka, pa bi rada videla, da bi moj fantek na odru kake lepo pcsmico deklamiral. Take prošnje nic spravijo v naj-;večjo zadrego. Najrajie bi jih poslal svoiemu prijatelju Majku Cegaretu v Cleve-I land. — kajti on Jc mojster v takih rečeh — pa sc mi skrbna mati in nadebudni fantek zasmilita, in napravim pesmico. Tudi glede oblek si niso igralci in igralke na jasnem. — Naš režiser pravi — mi poroča neka ljubcznjivo.st — da morajo v igri "Miklova Zala" nastopati tur.-ke odaliske v dolgih, širokih 1 hlačah in morajo imeti zakrite o-' traze. Ali jc to res? Ker ne vem, kakšna je radoved-! mca. se ji diplomatsko izognem s { sledečim odgovorom: — Turški diktator Kemal pasa je ob peti obletnici sveje diktature s • posebnim poveljem odpravil ženske i hlače, milostno je pa dovolil, da smejo imeti nekatere ženske v haremu svoj obraz zakrit s pajčola-nom. Na taka in pedobna pojasnila mi ne odgovarjajo, dasi sem zelo radoveden, če se pokore mojim oziroma Kemalovim navodilom in odredbam. Vse to razodeva, da hočejo rojaki izpremembe. Na programih je skoro dosledno rečeno: — Petje, prosta zabava in files. Ce hocejo biti malo bolj ekstra, dostavijo: — Šaljiva pošta. Maček v žaklju. Cekin za pet dolarjev. Prav posebno kunštnl pa navržejo šaljivi pošti, mačku in cekinu še: "Corijandoir*. S tem je poleg običajnih kranj -skih klobas in "za suha gila bo tudi preskrbljeno" program izčrpan, kajti takoj nato že "uljudno vabi in se priporoča Odbor". Udtleženci zahtevajo vedno kaj novega, požrtvovalni odbor bi jim rad ustregel, pa ne ve. kaj bi jim dal. da bi bilo že vsaj malo spremembe. Zato sem sklenil ustreči tistim, ki so me prosili in nemara tudi tistim. ki me niso, z malim šaljivim prizorom, da bo v tem predpustu že vsaj nekoliko originalnosti na slovenskih društvenih odrih v Ameriki. In da bo tudi- slovenska pesem prišla do veljave. Stvarca je posebno primerna zi pevska, pa tudi za druga drušva, ki imajo v svoji sredi že vsaj enega dobrega pevca. Dekle, ki ga bo spremljalo na klavir. se bo pa tudi dobilo. Ker se je moja kolona približala koncu in ker me pred pustom nobena sila na pripravi, da bi delal overtime, boste morah, — radi ali neradi — počakati do jutri. Čakajte napeto in vztrajno, ker boste z jutrišnjim dnem pričakali novih pojasnil. »GLAS NARODA" NEW YORK. MONDAY, FBBRUA RY 17,193f The LARGEST SLOVENE DAI L T M V 8. A. — .... : - - ■ i KAJ BO S PALESTINO? MARK TWAIN NENAVADNO POTOVANJE li po 20 in celo 30 milijonov milj, ne'ju. z počnemu so svežimi močmi — Prejeli smo naslednje nazn i-nllo in ker se tiče obče važne i.i | zanimive smo se smatruU j stale samo polovico tarifne cene. upravicme, da ga "pre.'menio v nas . Otx?di bodo na razpolago ob vsa-uredniiki del. Prepričani *mo, da j ki dnevni in nočni uri. Serviranje ne potrebuje naia odločitev v tem I obedov v sobe bomo računali po-p jiedu nobenega opravičevanj j. i sebe. Ogrjžanja s strani kakšnega Un-dnittvo Nr* York Herald, j večjega pipeta se ni bati, v?ndir sn. » se radi večje varnosti opremi-S teen tiiuwkanjam spoštovanemu i s primernim številom možnarjev; nam ne bo zazdeli mali, žareči svod i »cnr.tvu. da .*em v zveri z go po- ! jn ta,»ov ter napadalnega orožji. I ki «mo sa opazovali s svoje zemlje. narazen. Ponočne brzojavke bodo > presenetljivo potovanje, da odkrijemo neštevi!ne krožeče svetove, ki se gnjavijo po neskončnih puščavah prostornine, ki razširjajo njene svečane samote, nje silno neiz-memost za bilijone in bilijone milj preko najoildaljenejšega roba tele ko^kega gledanja, dokler se m Barn umom najel 2a doiočei.oi Zgodovina uči. da so majhna, od i kakor v slabotnem spominu fosfo elebo let celo repa tiro in U30jam si občinstvo prosti, da bi naklonilo svo o naklonjenost dobrodelnemu podjetju. ki ga pripravljava. Najin namen je. da bi uredila v repa tiri udobna in celo rr ? koš na stanovanja za toliko os^b. kolikor in ju bo poiprlo s svojo naklonjenostjo Potem se odpravimo lia širen izlet med ne*>eSka telesa. V repu repatlce opremiva 1.000.0«KJ H "poskih sob :ieda'isč in javnih knjižnic; a! trdine. Čeprav ne ljubimo krvopre- daja sedaj na svoje prvo potov u - krilje tudi stražo nad Suezom. na palubi nemerava urediti park za setnje z več nego 10 000 milj vozne poti. Tudi bova izdajala dnevne časopisje. Odhod repatlce. Repatica -•drine iz New Yorka 20 t in. ob 10. zvečer in bi bilo že- letija, se bomo držali tega sklepa in brez strahu ne samo napram posi-meznim zvezdam, temveč tudi napram celim zvezdnim skupinam. Upamo, da bomo ostavili pri vsakem narodu, ki ga obiščemo — oJ Merkurja do Neptuna boljši vtis o Ameriki. nje. Na vsej progi je priznano rial hitrejša. Dnevno opravi 23 milijonov milj poti. a z izbrano ameriško posadko in ob dobrem vremenu gotovo celih 40.000.000 milj. Vendar pa je ne borno silili do nevarne brzine in v dirke z drugimi repatica-čim naj - : mi se ne bomo spuščali. Potniki. bi hoteli obiskati kakšno dru-?o Brezplačno vzamemo s seboj ve - J stran svcta i2ven nSiše proge, lahko ti, da bi se zbralo potniki ze oo Ilko ucrbenO četo misijonarjev, da t presedej0 na drugc repatice. a na krovu, da se preprečijo vsakršne zmešnjave ob odhodu. Ni znano, ali bodo potni listi potrebni ah ne. a najbolje bi bilo. da si jih gospodje potniki pomislijo, da bodo pripravljeni na v se P se s seboj na krov jemati ni dovoljeno. Ta u-krep s:r.o storili radi vladajočega j odpora proti tem živalim in ga boj mo izvajali z največjo strogostjo, j Nad varnostjo potnikov bomo ču- i vati v vseh okoliščinah s posebno, vnemo. Okoli repatice dvignemo' trpežno železno ograjo in nikomur' ne bomo dovolili, da bi stopil do roba in se skionil čezenj, ce ga ne j Uo !*premlj»l moj kompanjon eii j Postna služba bo urejena čim najpopolneje. Na- j ravno, da uporabimo samo telegraf i in telefon tako da bodo prejemali in oda j ah a*oje vesti v teku 11 dni j vsi prijatelji, pa čeprav bi stanova-. OTKOKOV RASEL/* Zaustaviti J* trafea. *r««M »Mtan« i»vj. 04#rt«.tl - n« ič*g*l«nj« s »•**• ra"* Beumtn«, hi Ja o f« i mm in »araakm tc lat. upaaiia, var M, u*p«lun« V »4 Im -Urn«r MM. 15« mi Me. Sawcra's Cai4 Taa cta1 _EVtR4'8/_- COUGH BALSAM bi razširili pravo luč preko vseh nebeških teles, ki v fizičnem pogledu svet'o si je jo. a sc v moralnem oziru nahajajo se v temi. Povsod bomo osnovali nedeljske šole. kier bo le pač mogoie. Tudi šo!s>o obveznost bomo uvajali povsod. Hcpatica bo oblakala naj prvo Marta in potem se bo zglasila pri Merkurju. Jupitru. Veneri in Saturnu Vsako večjo zvezdo obiščemo in za izlete v zanimivo pokrajine bo devolj časa na razpolago. °asjo zvezdo smo črtali iz tega programa. Veliko časa naklonimo Velikemu medvedu in vsakemu važnejšemu sozvezjju. dalje Solncu in Mesecu in RL^ski cesti, ki se imenuje tudi Zalivski tok neba. Vsak naj bi se opremil z oblačili, kakršna so primerna za šetnje na Solncu. Naš program smo uredili tako, da bomo redkokdaj prepoto-va'i več nego 100.000,000 milj. ne da bi pristali na kakšni zvezdi. Pričakovanje novih pristankov bo spodbujalo samo zanimanje potni- Na vseh glavnih točkah jim bodo >ia razpolago neposredne in zanesljive zveze. Za brezpogojno varno t jamčimo. Ni utajiti, da ograža;o nebo stari od revmatizma polomljeni kometi, ki jih niso pregledali in preiskali že 10 tisoč let in ki bi jih morali že davno uničiti ali spre meniti v oblake toče; a s tem nismo v nobeni zvezi. Potnikom v medhrovju ni dovoljeno, da bi po-sečali zadnji del našega vozila. Osebam, ki se udeležijo celega potovanja, smo namenili posebna ugodnorti. Potovanje zaključimo 14. decembra 1991. in izkrcamo potnike tega dne v New Yorku. Tako bo še vedno za najmanj 40 let hitrejša vožnja nego v vsako druoo repatico. Vsaka neškodljiva zabava je na krovu dovoljena: a stave glede hitrosti vožnje in vsakršne hazardne igre bodo prepovedane. Notabene: Potniki, ki plačajo dvojno ceno si pridobe delež na vse nove zvezde, solnca, mesece, komete. meteore. grome in bliske, ki jih Angleška p^sicija v širši obvezi Egipta se je z izidom svetovne vojne temeljito spremenila. Angleško i gospodarstvo s? jc tu izdatno raz- ! širilo, zakaj v odvisnost od britan- : ske politike je prišel poglavitni del arabskega sveta. Toda prav tu pričenjajo težiive. Anglija je med svetovno vojno nieci Arabci iskala in našla zaveznikov predvsem na ta način, da je s propagando budila in večala njihovo naprotstvo do Turkov. Toda prav-» tem je pričel arabski nacljonalizem. ki sc seveda ne zadovoljuje s tem da je zamenjal turški režim s prevlado evropskih mandatarnih sil, marveč stremi za popolno ne^avisnost-jo. Ne more se reci, da je arabsk nacijonalistnčno gibanje že povsem razvilo, ah da se je pričelo in da napreduje, o tem ne more biti več tvorna. Ravno Palestina pa je dežela, v kateri se bo izkazalo, v koliki meri se bo arabski nacijonalizem koncentriral zoper Anglijo, v koliko pa se bo mo^el eventualno naslanjat nanjo. Bistvo palestinskega problema j? znano: v deželi živi pc aa-gl?ik! uradni statistiki poleg 7.^,00f kristijanov in 110.000 žšdov še 65' tisoč Arabcev. Ako naj ce v njej zares izoblikuje nacijonalna država židovska, je treba, da re doseije i-nje Židov z vsesa .-veta nadalju in še pospešuje tak- dolgs. da b stvcrilo večino nad obema ostalima konfesijama To bi biio izvedljive brez krive v dveh primerih: prvič ako bo doseljevanje Židov ne imele gospodarskih posledic za avtohto no arabsko prebivalstvo, in tir .igič če ne bi bili Arabci že v pričetnem stanju nacijonalnega preporoda. Sedaj pa vemo. da prinašajo židje modernega gospodarskega duha *. deželo, ki tiči takorekoo Š9 v srednjeveški patrijarhalni ali celo fevdalni debi s primitivnim gospodarstvom. Gospodarsko uveljavlienje n c vr dodeljenih kolonistov mora sprožiti in zares proži konflikte > starim prebivalstvom, ki seveda s svojimi sredstvi ni spodobno kon-kurtnee. Poroča se. da tudi moderno družabno ponašanje kolonistov draži avtohtono prebivalstvo, ki »e seveda kot povsod v onjentu skrajno konservativno. K temu pride še arabski nacijonalizem, ki gleda v Cicnizrau svojega t pašnega sovražnika in se bo v bodoče jacil 3e še bolj. Vprašanj«, je. aLi b > nn • -.t p. _ takimi pogoji kolonizacijo Palestine nadaljevati tako dolgo d dosežejo židje v nji absolutno veji:: • t; je v aj prav c^ i ,n ek: perimva: > : cpa-r».»jši pa je. ker bj nedvon.n; * asprctst*o arab.-:ke«u sveta r' > Aa-.iležev silno stopnjeval. Ak ; p.i rinejo židje trajno v manjiini i>j-i-.Ti ostane ud! v latfntn.> ; . iprotje med obema taboroma in d i u-iruhnejo krvavi konflik- v«-dii 2AOVC. za to bo morala skrbet! tu » okupacijska oblast. Da pa bi •" -e posrečilo doseči pomirjenje ai mirno sožitje med obema. : » ' 'm! n ju in materi jalnem »lo> i u različnima skupinam a t eg ■ / re^ ni mogoče predstavijo ;:. AVTO V STAREM VEKU Rimski zgodovinar Julius Capi-toUnus opisuje čuden \ož. ki >e bil las- erarja Komc-da m ki bi m mi danauics ne mogli naztvati drugače nego avtomobil Tega vozi ni vk-kia nobena vprega, temveč so se mu kolesa vrtela s pomočjo umnega mehanizma. Sedež« je b.lo mogoče preklopiti »ako, da je imel potnik veter vedno za hrbtom C' iar K orno d us je imel tudi vozov v ki so jim bili na vseh na-meščeni menici za čas in dolžino opravljene poti Po vs, ki milji jc 4:.idel majhen kamen v bronasU> posodo. si kamenčke preštel, -ii zvedei. koliko milj si se vo»i! Tedaj n?kak tu taksameter' ZACARINJEN! KROKOblL POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte ioraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino aii direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. kcv. Na vsaki postaji bo mogoče morda odkrijemo. Osebe, ki proda- dvigniti in oddajati prtljago. Osebe, ki bi se odločile za del nameravane poti. se lahko u~t»avijo na poljubni zvesdi in počakajo do po- vratka. Ko bomo obiskali najznamenitejše zvezde in zveadfne skupine v jajo patentirane leke, opozarjamo, da vzamemo izobesne deske in čopič za črko likanje s seboj, s čimer si lahko postrežejo na vseh zvezdah; sploh jim poj demo s pogoji na roko. Prijatelje sežiganja mrli-čev opozarjamo, da se popeljemo DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE našem svetovnem so&tavu in si o- pravili dobro kupčijo. Skušali bomo sebno ogledali najodcialjenejše i- j m-aja in da so naši pogoji tudi v skrice. ki jih ne more ta čas odkri- j ^jn pogledu sprejemljivi. Za ostalo li niti najmočnejši daljnogled na | gospodo bo naše podjetje vožnja za zabavo, mi osebno bi pa radi napravili dobro kupčijo. Skusili bomo da izvlečemo iz naše repatice čim večji dobiček. Za vsako nadaljno inforaiacijo n. pr. radi tovorne a prevozne cene se oglasite na krovu ali naravnost pri mojem družabniku, pa ne pri meni, ker ne sprejmem od-vomosti za repatico. dokler ne ho na pofcovamju. Tudi je v takšnem času. kakršen je danes, vrlo potrebno, da se moj duh ne obremeni z malenkostnimi poslovnimi za -dtvami. "GLAS NARODA" ne cita tamo p*č n* vsi Slovenci v okolici. ZA OGLASE SO ZMEBNE VODNIKOVE KNJIGE za leto 1930 SO RAZPRODANE IGdor jih hoče zdaj« naročiti-»leto 1931, naj nam pošlje $ I in dobil bo knji" ge po pošti, ko bodo izšle. CALl TORN IA Font ana. A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig. John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lot/is Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish. J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spiliar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augtxstts North Chicago. Anton Kobal Springfield. MaUja Barhorlch. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND steyer, J. Ceme. Kltzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular, Ant. Ja-neeich. MINN9SOTA Chlsholmn, Frank Oouie, A. Pa-nlan. Frank PucelJ. aly. Jos. J. Pesfael. Fr Setol*. Bveleth, Loukt Ooaie. Oilbert, Louis Vessel Hlbbtng, John Porfe Virginia. Fnutk Hrmtich. Sheboygan, Johr Zonnsn. West AUSs, Fi auk MISSOURI St. Louis, A. NahrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Fanian Washoe. L. C&atopa. Brodenek. Omaha. P. NSW YORK OHIO Baiberton, Jonn Balant, Joe Hlti Cleveland, Anton Bobek, Chas Karlinger, Louis Rudman. Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J ivumst Nlles, Frank Koguvšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Klkt-lj OREGON Oregon City, J Koblar PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Ciaridgt-, A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanAek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis jupan-člč, A. Skerlj. Farrell. Jerry OKorn. Forest City. Math. Kamin Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Taužei). Luzerne, Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Kopriv&ek. Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogacar. Presto, F. B. Demshar. Reading, J. Pezd*rc. Steel ton, A. Hreu. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj. Fr. Schifrer. West Newton. Joseph Joran Willock, J. FeternsT. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River. Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'x smoker. Dlamondvllle. F. Lumbert. NAZNANILO in ZAHVALA Tužnin src naznanjamo >oi »dnikoni, prijateljem rem. da nam je za vedno za? p ni a ljubljena ::pro",: mati i znan-ozironvi Tcrii^iia Golob, rojena Požene! rtarosti 3S pr; Ra«{f-jX> katoii-nskc:n po- zahvalimo : britkih urai m-•iii. Umrla jc 2. fcoruarj^ 11*30. »'o 4. ir: let. Rojena je bila 11. oktobra v ku na Notranjskem. Pokopan.i t b." . 5 ških obiMih z maso zadušniro na tukaj-kopališču. Dolžnost nas veže da '• t<- ip'>t kom, prijateljem in znanut m za t >lazbo ki so jo prišli kropit m spremili nepo/.-'b- u pokojnico na pokopališče. Izkrena hvala za darovane kra:>nc \ ace. Bralu pokojne in njegovi ženi Mr. in Mrs. F. ..uk Požen.1! ;:: Eckha.: Mines, Md.,; svakinji Mrs. Marj Piženel iz B »y C.-1 v. Mi--! m: svaku in svakinji Mr. in Mrs. Frank Kraj-".*; bratrancema Frank.i in Jerneju Selan in njih družinam, scstricnama Mary Jene. J'-n-nie Tornec in sorcdniKu John Jernejčič. Lepa hvala di .istvom za darovane krasne vence: društvo sv. Ciril in Metod t. 16 JSK.l društvo Mirni Dom. it. 448 SNPJ in društvu . . Si T. ; .. >; 1-7 KSKJ. katerih članica je bila pokojnica. Lepa hvala vsem prijateljem in družinam i d.ir .ai: v«-tiče: Mr. in Mrs. Trank Klucar. Mrs. Pe.ic. Mr. in Mr, Andiv T -mec. Mr. in Mrs. Frank Martinčič, Mr. in Mrs John Jera n. ci:-j-žini Mr. Frank Gabrenja in Mr;-. Srbel. Mrs. M ry Tom- o. družinam Drašler. I. Pečjak. F. SL.bc-. F Ton: Zali r. Hr ;vat. J Jene, Znidarsič, Požun. M. Pc:-iak, E. Pečjak. Stare:>:n'-.-;i. E • ..v. Batos. Buyer. Zastek. F. Smith N. Smith, Sabo M v. .:. • " licem in učiteljicam iz Coopersdale School. Lepa hvai ?x d.-ro-vane sv. mašs. Mrs. Rosie Seiaii, Mrs. Rosie Hribar ;n Mr. Tony Urbas. Še enkrat lepa hvala vsem skupaj za izkazano nam naklonjenost. tebi nepozabna soproga in mati naj bo lahka a.meri-£ka gruda. Žiluio^i ostali: Joseph Golob, soprog; Ho>ie, Sophie. Stanislava, Joseph in Josephine, otro- i: v Johnstown. P V stari domovini: Žalujoči stanši Frank in Tertzija Pu/.enel: brat Louis iri sestre. Jennie, Antonia in Alojzija. Tukaj v Ameriki zapušča dva brata: Frank Poienel v Eckhart Mine, Md., in >Iath v Cleveland. Ohio. Johnstown. Pa. Utile Fisds, Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Narod*: Za eno leto za pol leta $3.; za itlrl mesece $3.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je 47. za celo leto. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ** SBSBri 71 . "sarsffiry ■ \ » ■ NEW TORS. MONDAY, FEBRUARY 17, 133« Najdenka ROMAN (Z ŽIVLJENJA. S Zrn Glas Naroda priredil G. P. _ < Nadaljevanje ) 1'^ledaia je po fut>poclih ter se ljubko nasrr.ehrula. Videla je, kako! sla si oddahnila po prvem strahu, katerega sta prestala. • Ml vemo ceniti vale plemenito ravnanje, grofica ... Angela pa ga je prekinila Imenujem se gospa Grof Nikake izpremecnbe ne maram! MAmopoaebi umevno je. da bomo to zadevo uredili na drugi na-fin, mi load na go&pa? — je rekel Hanno M rve gre za materijalno vrednost našega Reinshagena. temveč za to. da *i ne mojem misliti obstoja brez tega kosa zemlje, na kan ti trm bil rojen m s katero »em zvezan z vsemi nitkami svojega (4»toja Norem pa mkakega darila take vrednosti, milostna go&pa — kraljestev se ne podarja?--- Jaz sem drugačnih nazorov kot vi. gospod Hanno! — je rekla Angele Jerneje. — kraljestev ni mogoče podariti, ker jih ni mogoče kupit: ah prodati. Jaz popolnoma razumem vaše sočustvovanje! — Vi »le ie ntfccliko prenaglili ter me n.ti pustih izgovoriti, grof Hanno. — Pop kinoma zast< nj vam ne morem prepustiti Reinshagena, — kajti en pogoj moram že staviti, ali pa dva' Izpolniti en pogoj je stvar vaših >tari&ev a drugega, večjega, merate izpoln.ti vi. grof Hanno. če hočeta citati neomejen m popoltn gospodar Rtinshagena zase. in za svoje otroke! Nisem vajen, da bi mi stavili pogoje. — je rekel Hanno. Njegova nevolja se je hitro zopet zbudila in njegova kn je pričela vreti.. Oči-vidno je previsoko cenil getpo Jezil se je nad ten, — Drugače si bom poiskal pravico na drugi strani!.... - Zakoj tako prenagljeno, grof Hanno? Poglejte vendar papirje. Moja prav.ca je sclnčno jasna! Jaz pravim to le, da vas obvarujem tega, da bi se udajah kakim iluzijam! Gospoda ve popolnoma dobro, da ke je Aleksander odrekel Reinshage nu le za svojo osebo, ne pa za ženo in otroka. — Mi.^el na poroko mu je bila vedno zelo tuja. dokler ni spozna' men«.... — Ali so otroci? je vprašal grof Reinshagen, s stisnjenim glasom — če bi bilo tako. bi bile vse sovražnosti zaman. Z žensko brez i The LARGEST SLOVENE DAILY to V. S. A. V JUGOSLAVIJO Obiščite staro domovino in se pridr užite velikemu izletu, ki ga priredi izletni urad g.^PJ. 28. maja VRŠI SE 17.; NEW YORKA PREKO CHERBOURG A NA TREH VELIKIH CUNARDOVI11 EKSPRESN1II AQUITANIA parnikov AQUITANIA MAURETANIA 6. julija 28. junija Oglejte si m cd potoma Pariz. Izletnike bodo spremljali izkušeni potniški spremljevalci, ki bodo skrbeli za njihovo prtljago, potne liste itd., ter skrbeli, da ho na pamiku dovolj zabave. Dobre, čiste kabine, izboma hrana in uljudna postrežba. Za nadaijna navodila vprašajte pri: SAKSER STATE BANK ' 32 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY CUNARD LINE 25 BROADWAY, NEW YORK (Cretan je Parnikov Shipping New* — 19. februarja: I'reasiUent Harding, CherUju-g, ■ Br« m-ii 20. februarja: Slutigart, lkjul'igii* »ur M*r, l»r»m»i ; 21. feoruarja: / r.,n». Havre M h j«-* tie. Ch»rl«ur| Hi t-men. Cl *-rkM>ur|j, ISr»men U\-.«lern!aniJ. ("hartoui ic Abu»!u!", Napull, BOMBA V MARION Kako sc potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi je nam-aj.'n potovmt! v stari kraj, Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi h drugih stvareh. Vsled naše dolgo- žrtev molka mora gospoda že prinesti. Grof Hajino. sedaj je vrsta na pany. R. W. Baldwina. To dejanje i letne izkušnje Vam ml umorem« K d;» Ali se hočete poročiti s hčerko svojega strica? Ali pa ste še vedno dokazuje, da je štrajk tekstilnih de- dati najboljša pojasnila In prlpo jezni, da sem hotela igrati usode? j iavCev še vedno v teku. Na istem ročamo vedno le prvovrstne brso Hanno je tako močno stisnil njeno roko. da je skoro zakričala or. mestu kjer je eksplodirala bomba parnike. oolesti Kljub temu pa se je smehljala Globoko je vzdihnil. Pregnal so meseca oktobra Baldwinovi na- ; je hotel slabost, ki je težila njegova prsa Veselil se je svoje sreče. — In ali Ebba res ne sme nikdar izvedeti, da ste vi njena mati? — ;t vprašal pritajeno. Ah, kako dobro ga je ona razumela! Zmajala je z glavo. Izraz neizmerne žalosti se je pojavil na njenem cbrazu. ko je odgovorila: zagotovil, da bo pr:šcl ctrok v debre roke in jaz sem se zadovoljila s lcm. PurtSte Etbo v osrečujoči misli, da boste dvignili najdenko k seči — r.ajbcij zvesta ljubezen bo vaša nagrada za to Vi. grof Hanno in MARION. N. C.. 16 februarja. --va i Hariši, veste, da je Ebta popcir.oma enakovredna z vami in da n: Danes je porušila bomba hišo last-niti najmanjšega madeža na njenem rojstvu in družini. To majhne .j-a \ia.n0n Manufacturing Com- 22 februarja: CiexrMlid. <'hartiourf. Hamburg 26 februarja: IS—»rja Vi .•■iiliig!«n, Cherbourg, Ham- l>ur« 27 l»bru.--)j; B»-rlir, riimbuutf, Urrmtr 1 marca: Nfir .A r rd* ni, aui Mer. Itxttrrdam Oni« »..an>-am»tiu. Sipf1', ^nuva 4, mjfi: , * * l>r»..*.nia, Cliai S. marca !: na, Nb|h4i. t IriMiVa 6 marca: t >ri »ilrn, r'j*rlm .irg. Itit-m^n 7 marca ll*- rt«' Franca. Ilavr« IViirljnd, Ob«il>oui( 8. marca: Minnt-kihdii. f-. uU«ti<» »ur Mer St. L.ot:i«-. Cncrbourg llniuburg 12. marca: Ainerna. Ch*rb« jurf. Ilr«i|l)«*li 13. marca. Muetulirn, B*iul< ■glle »lir iter, lira« masi 14. marca: Ma j»*pt ic. Chert' »ur* Kremen. Cbei K urg. I!renten 15. marca: — Pustite to vprašanje ncccigovorjeno ter skrbite za to. da ne bo Ebba več mislila na tc. grof Hanno! otrok bi se ze lahko sporazumeli' ' 130 ilnela Ebba sama otroke, me bo mogla še dosti manj raz- Da ena ncerka. prof! In ce bi se grof Hanno poročil s to hčer- ! un,etl Mogoče, ko bosta stara ter bom jaz že davno umrla, jo pove-ko. bi po tala njeRova sorod rac a njemu popolnoma enakopravna ter se ! tiJte k ®ojemu grobu ter jo prosite, naj mi odpusti! v tej uri odpovem vsem pravicam, v katere bi stopil grof Hanno. Hauno je skočil na noge. temno-rdee v obraz. — Kaj zahtevate od mene gospa teta! — Ne igrajte kupčije z moje esebo! Ce bo prišlo do tega. se rajše odpovem vsemu, a ne preje, dokler ne preizkusim vsega! Prostovjljno ne prem iz Reinshagena! Iz svojega Reinshagena? — je podarila Angela. Da, iz mejega Reinshagena! — je vzkliknil Hanno nestrpno. — Meni pripada vsled dela mojih rok. vsled moje oskrbe in moje ljubezni! Kdor je živel vagabund^ko življenje, ne more presoditi, kako more ?rasi čolvelc s svojo rodno grudo! Tam se dobro počuti in nikjer orugotl. Le tam morem uspevati, kjer so zrasle moje korenike! Ah mi nočete priti vsaj nekoliko nasproto, gref Hanno? Zelo obžalujem.. . - Koliko je stara vaša hčerka? — je vprašala grofica. Dvajset let. Zelo dobro vzgojeno dete in ljudje pravijo, da je k potica. — Ali je b:la ta hčerka z vr.mi vedno na potovanjih? — Vzgojena je v Nemčiji. Grof Hanno bi gotovo postal zelo srečen x nevesto, ki mu je določena! Odpovem se temu! — je rekel Hanno mrzlo in kratko. — Prihranite si vsako besedo, milostna gospa! — -.Sodeč po vašem odločnem odporu, morate biti ž® zaljubljeni, go-ppod grof. — Prav imate, jaz sem si že izbral! Vsled tega se moram zahvaliti Za vsak predlog! — Ne. Hanno! — je vzkliknila grofica prestrašena. — ti vendar nc mishš še vedno na ono Etobo Lene? — Nikdar nisem prenehal misliti na Ebbo! — Prosim te, Hanno! Ta nemožnost ... Ničesar ni nemogočega kot to. kar se zahteva od mene. Jaz ljubim namreč le Ebbo!--- Grofica Je poznala trmoglavost svojega sina. Mogoče pa bo prešla ».akorhitro bo zaigra! Reinshagen. Predlog dame je blio treba vsaj vzeti v pretres Z enim samim udarcem bi bile odstranjne vse težkoče in sitnosti. . 1 jI k; Aii imate sliko hčerke Aleksandra? — je vprašala grofica. — Da, grofica! Z značilnim usmevom je izročila Angela sliko, katero je potegnila iz svojega žep«. — Ne. to je vendar nemogoče — to je vendar — je mrmrala grofica ter majala s svojo glavo. Pri tem je vrgla skoro brezupen pogled na cbraz svojega gosta. — Dovoli, mati. jaz imam vendar prvo pravico videti sliko svoje j iieveste. — j« rrgel Hanno iroiCno ter vzel sliko iz roke matere. Pogledal je na sliko ter se nato ozrl na Angelo, ki mu je prijazno kin;ala. r.ak*r se je' pnjel za čelo: — Ali »e hočete norčevati iz mene? — je vprašal hripavo. — Ali se je mogoče norčevati se iz takih stvari? — Ah pa vam ji ta dama tako nesimpatična, da se tako razburjate, grof Hanno? — To Je vendar Ebba — najdenka — ne, to ni mogoče! — Ebba Lene, — je vzkliknil tudi grof Reinshagen, skrajno presenečen. ko ga Je pozdravljal iz slike sladki obraz Ebbe. - Ebba Lene je vaia hčerka ter ona mojega mrtvega brata Aiek-randra? Angola je prikimala z oro&enimi očmi. — Da. — Je rekla Med vsemi se Je pojavil težak in mučen moik Konečno pa je pričela zopet Angela, vsa solzna: - Sram me Je same sebe, da moram v tem trenutku stati pred vami! Velja pa niče?ax več kot sreča mojega otroka! To je žalostna povest o moskl vodji ter ženski slabosti. Nato je pričela pripovedovati. Strašno mučno ji je bilo, ko Je r;oraia zopet brskati po starih ranah, a morala Je pripomoči svojemu otrokn do sreče. Drugače bi nikdar ne prišla ter se sklicevala na svoje iorodniike in druge pravice. — Ali ve Ebta čegav otrok je pravzaprav? — Ne. grofica, tega ne sme nikdar izvedeti! — In zakaj ne? Ker bi v istem trenutku, ko bi izvedela, da sem jaz njena ma-vso ljubezen in spoštovanje do mene! Enkrat je namreč žs da MRttuJ« žensko, kateri se mora vahvaliti za življenje! — Glas se je tresel tako. da in mogla nadalje govoriti. je bil Aleksander, zahteval Je naravnost nemogoče stvari — življenje ni bilo lahko ob njegovi strani, — je rekel grof o' 6ele pozneje, ko sem priSla k zavesti, kaj sem sto- ^ da bi'morala čuvati otroka noč in dan! On mi je- Njen pogled je zrl v sinje daljave, kot da išče tam nekaj, nakar ie iopet pocložila preko svojega obraza črni pajcclan. Poteklo je več minut v molku! Kaj naj si še povedo? Angela je premagala svojo globoko bolest, koje žrtev je postala proti svoji volji. Ni smela postati slaba. Razprostrla je po mizi listine, ki so bile preje v rmenem omotu na mizi: — Tukaj jc Ebbin rojstni :n krstni list! — Tukaj pa so različni zapiski mojega moža! JGrof Reinshagen je spoznal pri podrobnejšem pregledu pisavo svojega brata! Nobenega dvoma ni bilo več. Kar mu je še pred eno uro pripovedovala popolna tujka, jc temeljih na čisti resnici! Pustolovka bi si skušala pridobiti predvsem lastne prednosti. — a ta ženska se jc odrekla velikodušno skoro knežji lastnini, da izposluie srečo dveh ljudi ter se umaknila tiho in brez že-l;a. Moral je priznati veličino v tej ženski, s katero se je oprostila tajne teže, katero je ncsila že več let Grof je vsled tega vzel lepo negovano roko tujke ter pritisnil nanjo hvaležen poljub. — Ostar » torej vse. kot je bilo dosedaj! — Govorili ste torej o enem pogoju, milostljiva gospa, katerega morava moj mož in jaz izpolniti! Ah, grofica ni pozabila niti najmanjše stvari! — Ce je brat srečen, — ali naj stoji sestra lačna poleg? — Če bi bilo to veliko zadovoljstvo za stariše? — je vprašala Angela počasi ter obrnila proti grofici v polnem svoje lepo lice--- — Jaz mislim, da tudi kontesa Inga ima pravica do sreče! (Konec prihodnjič) Todi nedriavljanl zammrejo potovati v stari kr d ua oMsk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje «s jeteži hladnokrvno ustrelili šest štrajkarjev. Obravnava proti njim j ie je zvodenela in ni bil nihče kaz- j po'miiev tirand«, NjikjM, «i»-ii«/vit 16. marca: Salurn'.«. 1 r*t 19. marca: PT«"»iUent Harding, t'hvri.' urg Itr«. nif n 20. marca: A*. Ilavr* I ..il»lar:,i. Ctvrrbnd.ini, iivulftf'te aui lt«r, IU>t-t«-rd.4 m 2:j. marca: ChiTlicurg 2& marca: ll.«mtivirR. CI»»fWurg lUml'uri 2?. m area : Beril ti. lioulugn« tur Mer, >lr«m*n 23 marca: 1 '»• <1»- Kr.tn r 1n e « >l> »nt>ie, WetMernian«!. Cli«*rln»jrg. Antw»r- Kiiroja. e*lierl»,urg. Hr^men l^ryit nov) Aucufttu*. Na|>o!t, G*n«v» marca Ml!ii»#-»"»nk« <*li«Ttn»ijrg «T*-vc:#Hid, <'hfrliour«. l(nml»ir( linirie \V .ul«gna Kur Mar. Kot-|t>rd4in PROTRES NA KRETI lo. Največ škode je povzročil potres v muzeju v Candiji. kjer se je razbilo petdeset dragocenih starinskih vaz. ADVERTISE in "GLAS NARODA" onih nedržavljanov, kl so bili postavno pripuščenl v t" deielo sa sxal no bivanje. Za v«a pojasnila se obračajt« a« poznano In sanesljlvo SAKSER STATE BANK «8 CORTLANDT STREET NEW YORK R DNI PREKO OCEANA' NtlknJI« In na|ft*l) w»oan« h* U ootftvanla na ngrtwnlh «arnlklln F Ali IS 21. februarja; 21. marca «1 P M ) kb P M • ILK UL FRANCE 7. mar.; 28. mar. <1 P. M.) (5 P M.t Najkrajša pot »n i-io«md V«aa4>. >• v p<>a#bnt kabini • *a«ml aaivOarnl ml udobnoaU — Pijana in ila«at francoaka kuhinja Jara-lao »laka c«t>* V praJaJt* kat«r»iakoii »ooblaKagtft agaata FRENCH UNE 1« ITATI ITRKKT NIW YORK. N. V. Najkrajši mesec februar— je v znamenju Ribe in Vodnarja Tabela I. Tabela III. Astrološka številka. Na ixxllagi tega in še marsičesa drugega, predvsem treh tabel, ki so tukaj objavljene, Tabela II. Zodijak Številka Planet Številka f* 1 <* 1 Jf 2 2 s 3 b 3 wt 4 4 5 f 5 n 6 9 6 CUE 7 . 6 7 m 8 O 8 9 ) 9 10 11 Jf 12 č i ta j o nekateri preteklost, prihodnjost in sedanjost iz zvezd. In kot nam poročajo čitatelji, ki so naročili Slovensko-Amerik anski Koledar za leto 1930, uganejo preroki v devetih izmed desetih slučajev, Poleg tabel so objavljena natančna navodila, ka- MESEC Stnilki MIKI Dnevi v mesecu Živalski krog (Zodiiak) Planet !Januar 0 od 1.—20. Kozorog Saturn od 21.-31 Vodnar Uran * Februar 4 ud 1.—20 Vodnar JU Uran $ od 21.-28.-29. Ribe S Neptun ! ; Marec 3 od 1.-20. Ribe S Neptun o od 21-31. Owen f* Mars ^ April i 5 od 1.—20. Oven Mars od 21. -30 Bik Venera o Maj 7 od 1.—20. Bik j IP* Venera o od 21 —31. Dv. jčki ** Merkur 8 i Junij 8 od 1.—21. Dvojčki t» Merkur 8 od 21 —30. Rak Luna > Julij 12 od 1.—2I Rak H* Luna ) od 21_____ Lev H SoJnce d : f Avgust 16 od 1.—21. Lev SI Solnce O od 21.—31. Devica 9 Merkur u September 20 od 1—21. Devica Merkur « od 21.-30. Tehtnica Venera ? Oktober 24 od I.—21. Tehtnica rt Vent r a ? Od 21.—31. Škorpijon C« Mars C? . November 28 od 1.-21 Škorpijon epe Mars J ' od 21.—30. Sirelec r Jupiter n i December Šil ■ ■ 82 od 1.—21. Strelec Jupiter | 2fr 1 od 21.—31. Kozorog 4* Saturn i s i Mesec cd 1.—20. od 21. -koinca Januar -r 8 -f- « Februar -f 20 4- 20 Marec 4-» 4- 8 April - 30 4-2S Maj 4- 6 -r- 4 Junij — 20 Julij -r 8 -i- 8 Avgust -r 16 4- 16 September — 4 - 4 Oktober — 24 - 22 November - 36 — 36 December — 8 4 ko je treba iskati, primerjati in poizvedovati, da človek do-žene, kaj mu je naklonila u-soda. — Dosti šale in smeha! u CENA KOLEDARJA 50c KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 Weat 18tb Streat New York, N. Y,,