Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa. Telefon 39—14. ček. reč. št. 12.033. Štev. 9. Ljubljana, dne 14. oktobra 1934, Leto IV, NJ. VEL. KRALJ ALEKSANDER L JUGOIIOVENIKEMU NARODU! Naš veliki kralj Aleksander I. Je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseillu kot irtev podlega atentata. S svojo krvjo je kralj mpčeniško zapečatil delo in mir, radi katerega s« je napotil v zavezniško Frani j o. Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 39. ustave stopil njegov prvorojeni sin Nj. VeL kralj Peter II, Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe NJ. VeL kralja Petru II. Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala Narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v zmisln člena 59. in člena 42* ustave, i , g svojimi sAdnjlmt besedami, ki jih jo blagopokojnj kralj umirajoč jedvn Izgovoril« J« v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilot „iuVAJTE JUGOSLAVIJO I" Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolnL $iifhlS83 V Beogradu, dne 9. oktobra 1934, ; , : ■ t I : ; ' Predsednik ministrskega sveta M, T, Uzunovič, s. r-; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragotin Kojič, s. r., prosvetni minister dr. Ilija šumenko-vič, s. r., pravosodni minister Božidar Maksimovič, s. r., minister za telesno vzgojo naroda dr. Grga Andjelinovič, s, r., minister za trgovino in industrijo J«raJ Deinetrovič, s. r-, finančni minister dr, M. Djordjevi*, s. r., minister za gradnje dr. Stjepau Srkulj, s- r-, notranji minister ftivojin Lazič, s. r., minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. P. Novak, s. r., minister vojske in mornarice armij-ski general M. Milovanovič, s. r., minister za gozdove in rudnike dr. Ulmanskt, s. r., prometni minister Ognjen Kuzmanevič, s. r. Kraljeva oporoka o regentski oblasti Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskem dvoru na Dedinju 9. oktobra 1934 ob 20. uri. Na povabilo Njegovega kraljevske* ga Visočanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T. Uzunovič, upravnik dvora g. Manojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde armijski general g. P. R. Živkovič. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general g. Mil. J. Ječme-nič. Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Di-mitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in da je Nj. Vel. kralj podlegel. Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom: »To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta. Aleksander. Gospodu ministrskemu predsedniku! Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.« Predsednik ministrskega sveta g. N. T. Uzunovič je v prisotnosti Nj. kraljevega Visočanstva kneza Pavla In gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli kon-ceptnega papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi: SESTAVLJENO 5. JANUARJA 1934 NA BLEDU Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom moje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v primeru, da prestolonaslednik iz razlogov, naštetih v čl. 41 ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast: t 1. NJ. KRALJEV. VISOČANSTVO j PAVLE KARADJORDJEVIČ 1 2. RADENKO STANKOVIČ, sena- tor in prosvetni minister. 3. DR. IVO PEROVIČ, ban savske banovine. Kot namestnika kneza PAVLA določam armijskega generala VOJISLAVA TOMIČA, komandanta mesta Beograda, kot namestnika gosp. RA-DENKA STANKOVIČA g. JOVANA BANJANINA, senatorja, in kot namestnika DR. PEROVIČA DR. ZECA, senatorja. Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta. ' Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena k mojim pečatom. — Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije. Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z Bleda. Prečitali smo in overovili: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Pet. R. živkovič; I. adj. Nj. Vel. kralja divizijski general N. J. Ječmenič. Iz kabineta predsednika ministrskega sveta št. 220 od 9. oktobra 1934. leta. 'II« -■ : - ' M M Ip a Nj. Vel. kralj Peter II. Nj. Vel. kralj Aleksander I. mrtev! Grozna novica je pretresla ves jugoslovanski narod, ko je zaznal, da je postal njegov kralj — velikan na tleh prijateljske in zavezniške Francije žrtev najgnusnejšega zločinca, ki je vsled svoje plačane hlapčevske duše pretrgal nit življenja našemu največjemu narodnemu heroju. Usoda je našemu narodu že od vsega početka poklanjala kralje od Nemanja pa do Aleksandra 1., ki so se vsled svojega vzornega življenja in modrega vladanja v prid svojega ljudstva obdali s sijajem svetnikov in katere narod še danes moli in kliče na pomoč v vseh svojih težavah. Tej dolgi vrsti kraljev - mučenikov, kraljev - junakov in kraljev-svetnikov, se je priključil sedaj tudi umrli kralj Aleksander 1., ki se je s svojo osebnostjo mogočno dvignil nad vsemi svojimi sovrstniki. Kot graditelj in čuvar Jugoslavije je doprinesel največjo krvno žrtev na oltar svoje domovine. Njegov duh bedi nad našo državo, ki so jo ustvarjali in gradili številni rodovi pod modrim vodstvom svojih kraljev. »Čuvajte Jugoslavijo!«, to je bil zadnji dih plemenitega in vzor-kralja, ko se je v smrtnih krčih poslavljal iz daljave od svojega ljudstva. Te besede povedo dovolj, da ni niti v zadnjih trenutkih, ko je že zapuščala njegova plemenita duša to dolino solza, mislil na sebe ali na svojo družino, temveč kot velikan in kot vodja trpečega naroda le na bo-bočnost svoje z miljonskimi žrtvami napojene in zgrajene države. . Čudna, res čudna je usoda našega naroda. Car Lazar je ob Sitnici na Kosovem položil s številnimi srbskimi borci svoje življenje pred navalom azijatskih krdel v to svrho, da prepreči pogin v razvoju se nahajajoče zapadne kulture. Zadrževal je s krvjo svojega naroda pohod turških armad v Srednjo Evropo in dalje proti Atlantskemu oceanu. Vsi zapadni narodi, ki se hvalijo s svojo mnogokrat navidezno civilizacijo, v svoji oholosti niti ne vedo, da so svojo kulturo gradili le na kosteh srbskih mučenikov, ki so mnoga stoletja tvorili neomajan obramb* ni zid Evrope. Kralj Aleksander 1. kot vredni potomec svojih slavnih pradedov, vzgojen z nauki preslavne zgodovine svojega naroda, je stopil v najbolj kritičnem trenutku, ko je poskušala Evropa ponovno vreči svoje prebivalstvo v bojne meteže, na plan in kot apostol pridigal vsem in vsakomur mir in edino mir. Gradil je narodom skupen in veličasten dom sprave in mirnega sožitja. Vsa veličina njegovega značaja in njegovega duha se je pokazala pri posetih bolgarskemu narodu. On, ki je z lahkoto prenesel žalostne spomine na Slivnico, Bregalnico in na piramide v svetovni vojni na žrtvenik domovine položena razmrcvarjena trupla svojih najboljših sobratov in sosester, tak človek je gotovo vreden, da se pred njim upognejo kolena in da se na prvo mesto v zgodovini izklešejo črke njegovega zlatega imena. Vse to je kralj - velikan z lahkoto in s ponosom premagal, ker je bil pač navajen, da se žrtvuje za vzvišene cilje in da podredi svoja čuvstva zahtevam domovine. Mi vemo, da ni bil zločinec, ki je uničil nam predrago življenje, sam, temveč da so stali za njim oni, ki so od našega obstoja dalje z zavistjo v očeh opažali neprestani razvoj naše države. Toda vsi oni, ki vzgajajo take zločince in jih napajajo s sovraštvom proti lastni domovini, se postavljajo z njimi v vrsto izrodkov človeštva. Ali vsi taki strahopetci, ki ne upajo doseči svojega cilja z odkritimi in junaškimi podvigi, naj vedo, da smo komaj odložili naše čelade in puške in da lovorovi venci naših neštetih in od kritične zgodovine priznanih zmag, še niso osušeni. Vsi ti, ki se skrivajo, naj vedo, da so nam sicer vzeli našega voditelja in najboljšega ter največjega Jugoslovana, da pa je ta žrtev ojeklenila srca, mišičevje in razum 14 miljo-nov zavednih državljanov. Kri našega kralja - mučenika bo oplajala našo zemljo, da bodo vzklili novi zavedni in požrtvovalni rodovi. Mi nismo maščevalni, ker ne bi bilo to po nauku našega kralja, toda prepričani smo, da bo usoda sama kot najboljša plačnica izrekla svojo sodbo. Vsi ti, ki ne vidijo radi, da se naša država razvija v miru in da stopi v zgodovini na mesto kakega drugega degeneriranega in izživetega naroda, naj bodo prepričani, da zlo rodi le zlo. Kralj Aleksander I Naša prisega, ki hiti iz src Tvojega naroda pred prestol Vsemogočnega, naj Ti bo priča, da Te Tvoj narod ne bo nikdar izpustil iz spomina. Vemo, da nas čakajo bridki m hudi časi ter neštete izkušnje, ali naša vera v Tebe je tako trdna, da ne bomo nikdar oklevali doprinesti po Tvojem vzoru žrtve na branik države. Mnogokrat, posebno pa v težkih trenutkih bomo poromali k Tvoji zadužbini Oplcnac, da vprašamo Tebe, Tvojega deda in pradeda, kaj nam je storiti. Mi vemo, da Tvoj osvajajoči nasmeh ni izginil tudi ne pokojnemu raz ust in vemo, da boš kot tak sprejemal tudi svoje ljudstvo, ki Ti bo zažigalo sveče in prinašalo v spomin svojo gorko in neomajano ljubezen. Če pa usoda v resnici hoče, da se naš narod ponovno okoplje kadarkoli v, krvi na bojnih poljanah, ki si jih predobro poznal, tedaj vzbudi nam junake od Kosovega pa do Kajmakčalana in vžgi v srcih bojnih trum neugasli plamen žarke domovinske ljubezni in požrtvovalnosti. Prisegamo, da bomo Tvojo oporoko neoskrunjeno izpolnili. Vedi pa tudi, da nisi pustil svojega sina samega in nejakega, ker ga je ljubezen naših src popolnoma obdala, da ga čuvamo vse dotlej, dokler se v isti obliki kakor njegov oče ne pojavi krepak, bistroumen in požrtvovalen kot prvi na čelu svojega vernega ljudstva. To nalogo bo nam lahko dovršiti, kar vemo, da bo Tvoj duh in duh Tvojih pradedov plaval v miru in zadovoljstvu nad širnimi in plodnimi poljanami ter blagoslavljal naše delo in hotenje, ki bo posvečeno le slogi in edinstvu. Slava Tebi kralj Aleksander I.! Naša srca, strta pod težo neizmerne izgube, hite z ljubeznijo k novemu kralju Petru II., potomcu slavne dinastije Karadžordževičev. Morda se še ni nikdar položilo pred prestol novega kralja toliko ljubezni in sočutja, kakor jih prejema od svojega ljudstva novi vladar, ki nam daje jamstvo, da bo črpal svojo modrost iz slavne zgodovine svojih pradedov in po vzoru svojega očeta. Uverjen naj bo, da se je narod Jugoslovanov čisto približal kraljevskemu prestolu, tako, da predstavljamo s svojim vladnim kraljem neprodirno falango in da utriplje samo eno močno in veliko ter zvesto jugoslovansko srce. Živel Nj. Vel. kralj Peter 11.1 Kako je prišlo do atentata ? Nj. Vel. kralj Aleksander I. v namenu, da poseti prijateljsko in zavezniško državo Francijo, se je dne 7. oktobra s svojim spremstvom vkrcal na rušilec »Dubrovnik«. Francoski narod mu je hotel prirediti veličasten sprejem, vsled česar so hitele naši vojni ladji mnogoštevilne eskadrile francoskega letalstva in vsa eskadra vojnih ladij francoske sredozemske mornarice nasproti. Dne 9. oktobra ob 14. se je naš rušilec s kraljem Aleksandrom 1. in njegovim spremstvom bližal z vso brzino luki Marseille, kjer ga je pričakovala francoska vlada z zunanjim ministrom na čelu in na stotisoče oseb broječa množica francoskega naroda. Ko se je naš rušilec, pozdravljen s topovskimi streli iz marseillske trdnjave in številnih vojnih ladij, prislonil ob marseill-sko pristanišče, je Nj. Vel. kralj Aleksander stopil z zunanjim ministrom francoske države in s svojim častnim spremstvom v avtomobil, ki je počasi začel voziti proti palači prefekture. Komaj 50 m oddaljen od pristanišča je prodrl kordon policije visok in močan človek ter se vrgel na stopnišče avtomobila in začel divje streljati na kralja in njegovo spremstvo. Množica, ki je burno pozdravljala kralja Jugoslavije, se je ob groznem zločinu vrgla z vso silo na atentatorja ter ga pobila na tla in naravnost razmrcvarila. Nj. Vel. kralj Aleksander je težko ranjen kmalu padel v agonijo, dočim je ob njegovi strani bil težko ranjen francoski zunanji minister in pa francoski general ter admiral, ki sta bila našemu kralju dodeljena kot častna adjutanta. Avtomobil je z vso hitrostjo vozil k prefekturi, kjer so že čakali na kralja najboljši zdravniki medicinske fakultete v Marseille, da bi mu rešili življenje. Toda rane so bile pretežke in ob 1645 so zdravniki ugotovili njegovo smrt. Ob smrtni postelji je stal g. Jevtič, naš zunanji minister, kakor tudi g. Spalajkovič, poslanik naše države v Parizu. Ko je g. Spalajkovič poskušal doznati, če je kralj še pri življenjuf je v tem smrtnem krču naš vladar z jako slabim vzdihom izustil dve značilni in vse njegove želje Izražajoči besedi: »Čuvajte Jugoslavijo!« S tem se je poslovil ne samo od svojega spremstva, temveč tudi od vsega svojega naroda, ki ga je spremljal na njegovi triumfalni poti, da utrdi mir v Evropi. Kdo je atentator se še ne ve, ker je imel potni list izstavljen na napačno ime. Smrt kralja Aleksandra so sporočili še isti dan Nj. Vel. kraljici, ki je potovala v Francijo s posebnim vlakom. Nj. Vel. kraljica Marija se je nemudoma podala v Marseille, kjer je v največji žalosti klečala ves dopoldan v molitvi pred truplom svojega iskreno ljubljenega soproga. Najbolj bridka pa je bila naloga našega poslanika na angleškem dvoru g. Djuriča, ki je takoj odpotoval z njegovim mladim kraljem v Pariz, da se sestane s svojo materjo in da v njeni družbi odpotuje v Beograd, da položi prisego na ustavo naše države. Njegov spremljevalec mu dolgo časa ni hotel povedati prežalostno vest, slednjič mu je vendar na poti proti Parizu sporočil prebridko resnico. Nj. Vel. kralj Peter 11. ni mogel dolgo časa doumeti te grozne novice in je samo nemo zrl v obraz poslanika g. Djuriča, nakar si je z rokami zakril obraz ter bridko jokal neprestano do Pariza. Nobeno sredstvo ga ni moglo utešiti, kajti bol za njegovim dobrim očetom je neizmerna. Mi želimo mlademu kralju, da preboli to veliko nesrečo, ki je tudi nesreča njegovega naroda in naj bo prepričan, da ni osamljen na svetu, ker mu stoji ob njegovi strani še vzorna mati-kraljica Marija in 14 miljonov vernih src. »Čuvajte Jugoslavijo!“ S tem vzdihom je zatisnil svoje trndne oči kralj Aleksander I., ter z dvema besedama označil vsebino svoje oporoke, ki jo je pisal s srčno krvjo. Iz te oporoke zveni vsemu naroda opomin, da se mora v teh težkih in žalostnih časih ohraniti zdrav razum in hladno kri. Gostilničarji širom Dravske banovine imajo po svojem poslu največ prilike, da so umni svetovalci in verni tolmači kraljevega opomina. Vedeti moramo, da nimamo sovražnikov samo na zunaj, temveč, da je tudi mnogo zapeljivcev v naši sredini, ki mislijo izrabiti tugo in bol našega ljudstva v svoje skrite in motne namene. Kdor je Jugoslovan, pravi državljan in zvesti sin svoje domovine, mora ravno v teh kritičnih trenotkih nositi glavo pokoncu in paziti na vse, kar se dogaja v njegovi okolini. Razdiralno delo kakih brezvestnih hujskačev se mora v kali zatreti. Oporoka Nj. Vel. kralja Aleksandra I. zahteva od nas zvestobo, disciplino in vztrajnost v dvojni meri. Državljanska zavest nam veleva, da pomaga vsakdo izmed nas graditi in popravljati vrzel, ki je nastala z izgubo našega kralja v državni zgradbL Vedeti moramo, da je nam le v miru obstanek mogoč in da se lahko razvijemo le tedaj, če vsakdo vrši svoje delo v neomajani veri, da zida s tem boljšo bodočnost sebi in svojim potomcem. Sožalje gostilničarstva Dravske banovine Maršaiatu dvora Nj. Vel. kralja, Beograd. Gostilničarji Dravske ba novine izražajo v neizmerni tugi za svojim pokojnim kraljem najglobo-kejše sočustvo Nj. Vel. kraljici in vsemu kraljevskemu domu izražajoč obenem neomejeno zvestobo do Nj. Vel. kralja Petra II. Zveza združenj gostiln, obrti Dravske banovine v Ljubljani. Narodna žalost v naši državi Pričela se je 9. oktobra in bo trajala 6 mesecev do 9. aprila 1935 Beograd, 10. oktobra AA. Ministrski svet je na svoji današnji seji sprejel predlog državnega odbora za pogreb Nj. Vel. kralja, ki se glasi: Žalost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. naj traja 6 mesecev od 9. oktobra 1934. do 9. aprila 1935. leta. Prvih 6 tednov od dneva smrti, to je od 9. oktobra do 21. novembra 1934. bo globoka žalost. V tem času se ne morejo vršiti nobene javne veselice in plesi. Do pogreba in tri dni po njem se ne morejo vršiti nobene produkcije in zabave. V znak državne žalosti bodo na vseh državnih in samoupravnih uradih ves čas globoke žalosti razobešene črne zastave, do konca državne žalosti pa po potrebi na pol droga. Uradništvo bo nosilo med globoko žalostjo navadne znake žalosti, to je črne ovratnice in žalne trakove na levem rokavu. Vse listine iz državnih uradov bodo ves čas žalosti črno obrobljene in bodo nosile pečat iz črnega voska. Prenos smrtnih ostankov Nj. Vel. kralja na kraljevsko vojno ladjo »Dubrovnik« v Marseilleu bodo objavili v prestolnici in na sedežih banskih uprav s topovskim streljanjem vsakih pet minut od 10. oktobra dalje od 15. do 18. ure. Razen tega bodo po vsej kraljevini zvonili zvonovi v vseh cerkvah po 5 minut vsako uro do dneva pogreba. Nj. Vel. kri Ko v neizrekljivi tugi žalujemo ob mrtvaškem odru nesmrtnega kralja Aleksandra I., se upirajo naše oči in ljubeče želje v njegovega prvorojenega sina, ki v tako mladih letih prevzema nase svetlo ime in svetlo dolžnost kralja Jugoslavije. Žalostna novica, da je izgubil svojega vzvišenega, vzornega očeta, je Nj. Vis. prestolonaslednika dosegla v Londonu, kamor se je bil natanko pred mesecem podal v družbi svojega bratranca princa Aleksandra študirat v neki ondotni College. Komaj dober mesec dni je tega, kar je Jugoslavija manifestirala ljubezen in vdanost kraljevskemu domu ob rojstnem dnevu prestolonaslednika Petra. Vsaka obletnica njegovega rojstva je naš najljubkejši narodni praznik. Ko so pred 11 leti, 6. septembra 1923, topovski streli oznanili, da se je rodil kraljevič, smo se radostni zavedli, da smo s prestolonaslednikom Petrom dobili poroštvo srečne bodočnosti in neomah-ljive moči Jugoslavije pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. Zadovoljni smo motrili s kraljevskima roditelji-ma vred, kako se prestolonaslednik krepko in zdravo razvija po duhu in telesu. V zavesti, da prestolonaslednika čaka najvišja dolžnost — vladarja in voditelja naroda — je Nj. Vel. kralj Aleksander že takoj ob pričetku šolanja dal modre smernice za vzgojo in samostojno delo: »Peter mora delati vse, kar delajo njegovi šolski tovariši. Ne more biti ni-kake izjeme, ker je prestolonaslednik. Ni ga pri delu treba v ničemer odvajati od ostalih otrok. Najprej dolžnost, potem vse drugo!« Pod stalnim nadzorstvom svojih roditeljev in z izvrstnimi učitelji jo Nj. Vis. prestolonaslednik Peter dokončal osnovno šolo, letos pa se je šel izpopolnjevat v srednjo šolo na Angleško. Že doslej je poleg duševnih vrlin pokazal veliko spretnost v telesnih vežbah. Na čelu Sokola kraljevine Jugoslavije je od pričetka decembra 1929, ko je modri vladar Ale- V džamijah in sinagogah bodo posebni obredi. V državnem odboru za pogreb so: divizijski general Rad. Krstič, pomočnik ministra za vojsko in mornarico; divizijski general Milan Ječmenič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja; divizijski general Dimitrijevič, maršal dvora; Predrag Lukič, pomočnik notranjega ministra; Vitomir F'. Konstantinovi«:, pomočnik finančnega ministra; Momčilo Jurišič, pomočnik zunanjega ministra, Borivoje Diuričič, pomočnik prometnega ministra; brigadni general Drag. Popovič, pomočnik poveljnika mesta Beograda; Miioje Ostojič, načelnik proračunskega oddelka finančnega ministrstva; Sokrat Petrovič, načelnik pravosodnega ministrstva; Dragutin Lazič, načelnik notranjega ministrstva in Veljko Petrovič, inšpektor pravosodnega ministrstva. Odbor zaseda v poslopju ministrstva za vojsko in mornarico. Vojska, uradništvo in Narodno predstavništvo položili prisego Takoj, ko je prispela vest o grozni nesreči, ki je zadela naš narod, je vojni minister odredil takojšnjo zaprisego vseh vojnih edinic v državi. Prisego je položilo tudi vse uradništvo in občinske uprave. Narodna skupščina ter senat sta prisegla dne 11. oktobra na skupni seji vernost Nj. Vel. kralju Petru II. ilj Peter 11. ksander s posebnim zakonom ustvaril temelj novemu zdravemu razvoju jugoslovanskega rodu. Za vojsko, hrbtenico naše države, je Nj. Vel. kralj Aleksander zvezal z rojstnim dnem svojega prvorojenega sina najsvetlejši spomin na 6. september 1931, na apoteozo naše vojne slave, Teo so z lovorom ovenčani polki shranili svoje stare, preizkušene zastave na Oplencu ob grobu kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Ob zadnjem slovesu vojske in vsega naroda je bila zastavam še enkrat izkazana zadnja, najvišja čast, in tisti dan so nas še enkrat za vso bodočnost opomnile na veliko delo, ki jo bilo storjeno na krvavih bojiščih od Dunava, Save in Drine do Kajmakčalana. Opomnile so nas na osvobojenje in zedinjenje, nato so bile odnešene v veličastno grobnico na Oplencu, a na njihovo mesto so stopili novi prapori, ki naj pri vseh polkih naše vojske dalje čuvajo viteško tradicijo. Kako vzvišeno, kako plemenito je bilo to dejanje Nj. Vel. kralja Aleksandra na prestolonaslednikov rojstni dan 1931, tega se bolj in bolj zavedamo v teh težkih dneh! Naš mladi kralj Nj. Vel. Peter II. je že mnogo lepih dni preživel v objemu ljubljene Slovenije. Ne samo poleti, v bogati prelesti gorenjske prirode in v sveži idiličnosti Blejskega jezera, marveč tudi sleherno zimo se nam je vračal v našo belo svežino in si krepil telo in duha za bodoče težke naloge. Dal Bog, da bi se nam vedno srečen vračal tudi poslej! V svetlem spominu nam ostane za vselej 6. september 1931, ko smo v Ljubljani odkrili spomenik hvaležnosti Osvoboditelju, dedu sedanjega našega mladega kralja. Ime, zgled in žrtvovanje blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja bodi za vse bodoče čase zvezda vodnica kraljevini Jugoslaviji, njegov dobri duh naj spremlja mladega kralja Petra II. v bodoče dni! Slava kralju Petru Velikemu Osvoboditelju! Slava kralju Aleksandru I. Velikemu Zedinitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II. in ves kraljevski dom! Tovarna LUTZ peči Ljubljana - Šiška Beijaška ul. 4 - Tel. 3252 Točne ponudbe vedno na razpolago ! . M; mah ^ AM/vOuv IvAiDVO',^ ^ Tečaji. Gostilničarsko-gospodinjski tečaj. Zvezna uprava priredi z dovoljenjem kr. banske uprave od meseca novembra dalje po 3 mesečne gostilničar-sek tečaje v Rogaški Slatini, po istem vzorcu, kakor so se svoječasno vršili v Mariboru. V tečaj se sprejme največ 24 gojenk, ki so najmanj 16 let stare. Gojenke bodo stanovale v internatu in bodo pod najstrožjim nadzorstvom. Vzdrževalni stroški znašajo za gojenko na mesec 650 Din, do-čim je enkratna vpisnina 100 Din. Gojenke, ki žele biti sprejete v tečaj, morajo predložiti najkasneje do 25. oktobra prošnje, podprte z zadnjim šolskim spričevalom, kakor tudi zdravniškim spričevalom, da so telesno in duševno zdrave. Vsa na-daljna pojasnila se dobe na zahtevo pri zvezni upravi v L j ubij ant Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Mnogospoštovani gospod PETELN ANTON, ravnatelj Zveze združenj gostiln, obrti itd. LJUBLJANA Odbor Združenja gostilniških obrti v Kamniku za sodni okraj Kamnik je na svoji seji dne 20. septembra sklenil, da se Vam prizna in izreče, kot glavnemu organizatorju Gostilničarskega vestnika pismeno priznanje, in sicer radi praktičnih in poučnih člankov, pravočasnih opominov, dajatev oblastem ter splošno drugih nadvse gostilničarstvu važnih nasvetov. Prosimo Vas, g. ravnatelj, da tudi nadalje zastavite vse sile in posvečate isto jubezen do gostilničarskega glasila kot dosedaj ter poučujete gosti lničarstvo, katero je baš v tem kritičnem trenutku prepotrebno pomoči. Prejmite tudi ob tej priliki, spoštovani gospod ravnatelj, izraze našega najodličnejšega spoštovanja za odbor: Anton Cerer, t. č. predsednik. Kaj moraš vedeti o davčnih predpisih? Letošnji davčni predpis bo za ogromno večino davkoplačevalcev bridko razočaranje; zato ni odveč, če ponovno seznanimo naše člane z važnimi predpisi, da poznajo postopanje davčnih uprav, davčnih odborov, kakor tudi sredstva, ki se jih lahko poslužujejo v svojo zaščito. Od česa plačuješ pridobnino? Pridobnino plačuješ od skupnega kosmatega dohodka, katerega si dosegel v poslovnem letu, ki je minilo pred davčnim letom. Letos se bo tedaj predpisala pridobnina na podlagi kosmatega dohodka, ki se je dosege! v letu 1933. Podlaga za odmero pri-dobnine se imenuje tudi davčna osnova. Kaj lahko odbiješ od kosmatega dohodka? Od verodostojno dokazanega dohodka lahko odbiješ one stroške, ki so potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek in sicer: najemnina, odnosno najemninska vrednost, kurjava, razsvetljava in podobno. Katastrski čisti dohodek, če gre za trajno izredno eksploatacijo zemljišč, plače in mezde pomožnega osobja, obresti dolgov, ki obremenjujejo posel, ako so posamezno dokazane, odpisi za amortizacijo inventarja, zgradb, ki niso zavezane zgra-darini po ocenitvi davčnega odbora, plačani državni in samoupravni posredni davki (trošarina, takse) in carine ter davek na poslovni promet, prispevki za pokojninske fonde in za zavarovanje nameščencev v mejah zakonske obveznosti, dohodki iz inozemstva, ako se plačuje neposredni davek zanje v inozemstvu in obresti, ki so obdavčene z davkom na rento. Kaj se ne sme odbiti? Od kosmatega dohodka se ne smejo odbiti zneski, uporabljeni za povečavo podjetja, glavnice ali za poravnavo dolgov, neposredni davki, namestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali v obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem, darila in nepogodbene nagrade nameščencev, stroški za hišno gospodinjstvo, obresti od lastne ali tuje vložene glavnice, vnos v rezervne fonde, izgube v minulih poslovnih letih. Ali bo letos verodostojno dokazani čisti dohodek edina podlaga za pridobnino? Ne. Letos bo treba plačati pridobnino, če bi bil dohodek manjši nego minimalna davčna osnova, po minimalni davčni osnovi. Kdo stavi predlog za odmero pridobnino? Na podlagi zbranih podatkov in na podlagi podatkov iz predloženih davčnih prijav sestavi davčna uprava predlog za vsakega davčnega zavezanca. Na podlagi čega bo tedaj davčna uprava sestavila svoj predlog? Kot že rečeno najprvo po ugotovljenem čistem dohodku. Ce bi pa ta ne dosegal minimalne davčne osnove, pa na podlagi stanovanjske najemnine in najemnine za lokale. Pod najemnino se razume odškodnina, ki se je določila v minulem letu ?& odmero zgradarine za stanovanje in lokal, odbivši gostaščino, vodarino in kanalsko pristojbino, kjer se te davščine pobirajo. Ce se vodi obrat v zgradbi, ki ni zavezana zgradarini, se oceni najemnina na podlagi primerjave. Ce je zgradba v posesti žene ali drugega rodbinskega člana, se najemnina tudi določi na podlagi primerjave z sličnimi stanovanji in lokali. Minimalna (najmanjša) davčna osnova se določi sledeče: Ce ni najemnina stanovanja večja od 6000 Din letno, se najemninski znesek pomnoži dvakrat, če znaša najemnina od 6000 do 12.000 Din, tedaj se najemninska svota pomnoži dva in polkrat, če je najemninska svota večja od 12.000 Din, se pomnoži najemninski* znesek z trikrat in če presega najemninska vsota 24.000 Din, tedaj se pomnoži najemninski znesek z tri in polkrat. Določena najemnina za stanovanje se zmanjša za 10% za vsakega malo-letnega ali nepreskrbljenega otroka, vendar zmanjšba ne sme presegati 40% najemnine za stanovanje. Za nepreskrbljenega se smatra tisti otrok, ki je brez zaslužka. K tej svoti, katero smo določili na gori označeni način, pa je prišteti še 10—30% najemnine za lokal. Ta od stotek se odmerja po davčnem ob-lastvu po legi in kraju obrata. Lokal, ki je na sredi vasi, ali na prometnem kraju n. pr. v bližini cerkve, uradov itd., bo ocenjen z večjim odstotkom, kakor pa oni lokal v stranskih ulicah ali na periferiji kraja. Ce imata podjetje dva družabnika, tedaj se sešteje najemninska vrednost obeh stanovanj, in se od tako dobljene vsote odbije 25%. Na podlagi najemninske vrednosti določeno pridobnino mora vsakdo plačati. Ce davčni zavezanec lahko dokaže, da njegov čisti dohodek ne pre-seza ugotovljenega minimuma, mora, vložiti tekom 30 dni potom davčne uprave, ki je izvršila prepis, pritožbo na reklamacijski odbor pri finančni direkciji v Ljubljani. Pritožbo je kolkovati z 20 Din. Davčna uprava mora pritožbo s svojim mnenjem dostaviti reklamacijskemu odboru, kateri mora izdati tekom treh mesecev na to pritožbo rešitev. Ko je davčna uprava na podlagi stanovanjske najemnine določila najmanjšo osnovo, preizkusi odmero še na podlagi prijav davčnega zavezanca in po ostalih podatkih. Ce se ugotovi, da je davčna osnova na podlagi prijave večja od minimalne davčne osnove, tedaj se vzame z,a prepis pridobnine večja osnova, če se pa ugotovi, da je davčna osnova odmerjena na podlagi prijave manjša, se predpiše najmanjša davčna osnova, določena po najemnini. O primernosti najmanjše davčne osnove ne more nikdo drugi razpravljati kakor reklamacijski odbor in to le tedaj, če se je davčni zavezanec pravo-i časno pritožil. Kako postopa davčna- uprava dalje? Ko je davčna uprava sestavila davčno osnovo, vroči seznam davčnih zavezancev in od nje določeno davčno osnovo najmanj 14 dni pred zasedanjem davčnega odbora občinskim upravam, da jo razglase na krajevno običajen način. Davčna uprava mora istočasno sporočiti občinam dneve, na katere bo razpravljal davčni odbor pojedine slučaje. Kaj je prva dolžnost davčnega zavezanca? Prva dolžnost davčnega zavezanca je, da gre nemudoma v pisarno občinske uprave in ugotovi, kakšno ža iesepi, iu