Štev. 214. ¥ iiubllanl v petek 12. oktobra 1923. Poštnina pavšalfrana. Leto I. fgi'ßÄMIg Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemšl pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10* po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št. 1/i. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Socijalna enakopravnost. Eno glavnih načd Narodne radikalne stranke je načelo enakopravnosti vseh socijalnih stanov. To načdo je v bistvu najtrdnejša podlaga narodnega radikalizma, katerega ustanovitdji in izpopol-mtdji so dosledno odklanjali vsak verski, plemenski in socijalni partifcuiari-zem kot škodljiv odoti in posamezniku, nliku. Narodni radikalizem izključuje v političnem udejstvovanju vsako stališče, ki ne temelji na politični podlagi. Zato je nasproten političnim strankam, ki skušajo uvdjaviti v politiki verska načela. Politična stranka ni forum, kjer M se reševala verska vpraščanja in kjer bi se razpravljalo o svetovnih naziranjifa itn problemih. Politična stranka mora biti torišče za razmotrivanje in reševanje poMčnih vprašanj, ki so v posredni ali neposredni zvezi z ureditvijo države. Naravno, da so s temi vprašanji združeni aktualni kulturni, gospodarski, sanjal ni in drugi problemi, katerih rešitev ;e mora izvesti v skladu z interesi naroda in države. Kakor odklanja NRS versko stališče kot podlago političnega delovanja, tako odklanja tudi plemensko stališče. Zato je ona v prvi vrsti državotvorna. Njeno stališče je narodno in državno edinstvo, ki ne pozna nobenih plemenskih razlik. NRS je že davno pred osvo-bojenjem Slovencev in Hrvatov stala na tem stališču, zato je popolnoma naravno, da se je po osvobojen ju razširila v naših krajih. Zgodovinski razvoj političnih dogodkov je potrdil pravilno sta>-lišče radikalne stranke. Ravno tako odklanja NRS stanovsko stališče. Ona pozna samo enakopravne svobodne državljane. Zato so v srbskem delu stranke združeni vsi socijalni stanovi Oni, ki proizvajajo in oniv ki si marajo na različne načine po poklicih služiti svoj vsakdanji kruh. Glavna opora države je kmet, ter je med srbskimi radikali največ kmetov. Verna svojemu programu pa skrbi stranka v soglasju z državnimi in narodnimi interesi za vse ostale stanove ravno tabo, kakor za kmeta. Med radikalci so vsi sloji in stanovi In ravno v tem je rooč stranke. Posebno skrb pa obrača NRS delavstvu. Osma točka sklepov državne radikalne konference l 1920 o strankinem programu se glasi: »Skrbeti je treba, da se dvigne umstveni, moralni, tehnični in materijalni nivo delavstva. Poleg tega je treba podpirati im razvijati inicijativost in samoupravo pri vseh delih naroda, krepiti produkcijo zemlje, kolikor je mogoče. Razvijati je treba solidarnost ne samo pri meščanskih in delavskih skupinah v okrilju teh skupim in razredov, ampak tudi med temi razredi samimi. Načelo borbe društvenih razredov ni nobeno načelo, m katerem je mogoče osnovati narodno in državno stavbo. To je samo načelo, ki konstatira neko faktično stanje v gotovi dobi društvenega razvoja. Pa tudi takrat iti resnično, ako se vzame kot ^deja, da so interesi med društvenimi razredi popolnoma različni in da so raz-nepremostljive. Trditev, da svo-jjj demokratične naprave v seda-<^ruš'tvu ne dajo možnosti đeiav-skomu sjoju, da povzdigne svoj položaj ^ stopnjo in da ne more braniti svouh koristi, je zmota, pred katero je treba varovati narod. Zato bo radikalna stranka skrbela, da s sodobnim delavskim zakonodajstvoni uresniči dlje društvene solidarnosti in zaščiti v njenem okrilju pravične delavske koristi.« NRS jo torej stranka enakopravno-ti vseh stanov. Kdior trdi drugače, ne Pozna njenega programa in še manj njenega' ustroja. Do sedaj $o se izjalovili vsi poskusi, ki so strem eh za tem, da se uveljavijo v stranki razredna stališča. Z izjalovljenjem poskusov pa so odleteli tudi razni »reformatorji«, bi so večinoma komaj navidezno poznali načela narodnega radikalizma. Končno je treba pripomniti, da }e NRS kot stranka popolne socijalne enakopravnosti eminentno parlamentarna, Ti dve svojstvi izključujeta torej vsak Poskus kakršnegakoli približevanja k komunistični diktaturi. NRS odklanja vsak» diktaturo, ker je stranka socijalne enakopravnosti. Njeno geslo je: iz naroda za narod brez razlike na vero, titatte k socijalni položaj. Narodna skupščina. Nejasna situacija v Nemčiji. Demokrati se pritožujejo nad položa jem, ki so ga sami povzročili. — Demokratska taktika je — vpitje. Beograd, 11. oktobra. (Z) Predsednik Ljuba Jovanovič je otvoril današnjo dopoldansko sejo narodne skupščine ob 10. Na dnevnem redu se je nahajala interpelacija demokratskih poslancev Ljuba Davidoviča in tovarišev o poslednjih volitvah v Srbiji. — Kot prvi je povzel besedo minister za notranje zadeve Mtilorad Vujičič, ki je v kratkih potezah odgovoril intarpdantu Davidoviču, odklanjajoč navedbe opozicij©, češ, da so se zadnje občinske volitve izvedle s terorjem. Dejal je, da ni (fedai kot pristojni minister nikake naredbe v tem smislu, ne pismene in ne ustmene. Zanj so občinske volitve v Srbiji pravilne in po njegovem mnenju predstavljajo pravo razpoloženje naroda. Za njim je govoril interepdamt Ljuba Davfiidovič, ki je navajal nekorektnosti proti prebivalstvu, ki ne pripada radikalni stranki. Govornik se je obširno bavil v svojih izvajanjih z razmerami v Južni Srbiji, kamor so bili po osvobojenju poslani samo korumpirani uradniki, ki so oplenili narod m na ta način ubili njegovo vero v državo in njeno pravičnost. Gospod Davidović je opisal teror, ki se je izvajal za časa volitev. Njegov govor so ponovno prdd-njaii poslanci večine, dočim mu je opozicija ploskala. Minister gradjevin Uzuimvič je odgovoril interpeiantu. v imenu vlade in pobijal njegova izvajanja, obdolžujoč demokratsko stranko, da je ona najprej ustvarila tak položaj, o katerem je govoril g. Davidovič in v katerem se nahaja Južna Srbija. Temperamentni govor ministra Uzumoviča je Večina odobravala z burnim ploskanjem, dočim ga je opozicija večkrat prekinila z med-klid, tako da je moral predsednik večkrat pozvati poslance opozicije k redu. Seja se je zaključila ob 12.45 in se je popoldne nadaljevala. Popoldanska seja. Beograd, 11. oktobra. (Z) Popoldanska seja narodne skupščine se je nadaljevala ob 5. uri. Najprej je povzel besedo demokrat Agatonović zaradi osebnih pojasnil, ki jih je zahteval od ministra gradjevin Uzunoviča, ker se je nepovoljno izrazil o njem v svojih izvajanjih na dopoldanski seji, da je namreč pri evakuaciji Srbije odnesel seboj vrednostne papirje in denar g. Velje Veljkoviča. — Minister Uzunovič je izjavil, da ni hotel žaliti poslanca Agato-noviča, o katerem je le rekel, da je napisal članek v Nišu, v katerem je pozval vlado, naj se ne umakne. — G. A g a tono v i č je priznal, da je res napisal ia članek, rekel pa je, da ni tičala v tem ni-kakšna nekorektnost, ker je takrat še zborovala narodna skupščina v Nišu in so se ministri razleteli na vse strani. Nastalo je preseljevanje iz kraja v kraj, iz Niša v Skoplje, iz Skoplja v Prištino in potem v Skader in tako dalje. Rekel je, da hoče reflektirati na izjave ministra Uzunoviča, da je umik delo vlade, ker je vlada odgovorna za vse pogreške, ki jih je napravila za časa evakuacije. Med govorom posl. Agatonoviča je prišlo do hrupnih medklicev s strani radikalov, tako da je moral predsednik Jovanovič neprestano zvoniti in pozivati poslance k redu. Po kratki pojasnitvi ministra Uzu-n o v i ča je govoril klerikalec 2 e b o t, ki je zahteval občinske volitve v Vojvodini, Dalmaciji in Bosni. Napadal je vlado in dejal, da ona noče razpisati volitev v teh pokrajinah. Musliman A j a n o v i Ć je kritiziral delovanje vlade in njeno notranjo politi- ko in zahteval, da se čimprej razpišejo občinske volitve v Bosni. — Med njegovim govorom so delale vse stranke burne medklice. Notranji minister Vujičič je v daljšem govoru pobijal izvajanje predgovornika in rekel, da predloži v kratkem narodni skupščini zakonski predlog o občinah, ki bo veljal za vso državo. Zemljoradnik Voja Lazič in poslanec Milutin D r a g o v i č sta kritizirala postopanje vlade. Nato je povzel besedo demokrat dr. Ilija Š u m e n k o v i č, ki je v daljšem govoru napadal vlado in kritiziral njeno postopanje. Med njegovimi izvajanji je prišlo do burnih nastopov, tako da je predsednik le s težavo vzpostavil red. Dr. Šumenkovič je zahteval, naj govori radikal Mihajlo Rankovič in naj se iznese vse ono, o čemer se je govorilo v radikalnem klubu proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lazi Markoviču in sedanjemu trgovinskemu ministru dr. Kojiču. — Notranji minister Vujičič je ponovno povzel besedo in reflektira! na izvajanja dr. Šumenkoviča in rekel, da mu mnogo slučajev, o katerih je govoril g. dr. Šumenkovič, ni znanih. —- Opozicija je ves čas prekinjala ministra. Radikal Mihajlo Rankovič se je nato v dolgem govoru obračal proti dr. Šumenkoviču in ostalim predgovornikom. Dejal je, da se čudi, kako morejo kot šolani gospodje tako govoriti. Dejal je, da ako obstojajo nesoglasja in spori v radikalnem klubu, je to stvar radikalnega kluba, ki je na zunaj vedno enoten. — Demokrati so venomer prekinjali govornika in z njim polemizirali, —• G. Rankovič ie očital demokratu Pribiče-viču, da je pisal članek za Avstrijo, ta pa mu je razburjen dejal, da laže in da mu je dr. Laza Markovič povedal, da je vohun. Pri teh besedah je nastal v dvorani nepopisen hrup. Radikali in opozicija so zapustili svoje sedeže in se zbrali okoli predsedništva. V največjem hrupu je predsednik Jovanovič prekinil sejo ob 8. uri za eno uro. Ob 9. uri zvečer se je seja narodne skupščine nadaljevala. Radikal Mihajlo Rankovič je nadaljeval svoj govor in polemiziral s predgovorniki. Opozicija ga je neprestano prekinjala s hrupnimi medklici in očitki. Hrup je postajal vedno večji in vpilo se je vsevprek. Seja traja dalje. „Haši separatisti“. Beograd, 11. oktobra, (Z) Današnja »Samouprava« se bavi v svojem uvodniku pod naslovom »Naši separatisti« s pojavi v demokratski stranki in pravi, da se bodo čitatelji gotovo spominjali, s kakšno zagrizenostjo in priučeno indignacijo so demokrati pobijali trditev radikalov, da je treba zrušiti koalicijo med radikali in njimi, ker so se v demokratski stranki pojavila nesoglasja glede ustave in državnega edlnstva. Gospod Svetozar Pribicevič je na svojih shodih zlasti naglašal, da je bil edini ki ni niti najmanj kolebal v vprašanju edinstva države in da se ni spustil nikoli v pregovore s sopara* tisti. Debata v glavnem odboru demokratske stranke, v kateri je g. Pribiče-vič drugi načelnik, in odločitev tega odbora na seji od 7. t. m. o taktiki stranke in glede odstopa od edinstva države zaradi sodelovanja s separatističnimi strankami v svrho strmoglavljenja radikalne vlade, pa je nedvomno pokazala, da Je bila trditev radikalov točna, in da demokrati niso bili zanesljivi zavezniki v vprašanju ureditve države in vidovdanske ustave. Hedšcingka is3 fe®S3ška fakulteta ¥ ©stasita- Beograd, 11. oktobra. (B) Predsednik vlade, g. Nikola Pašič je izjavil dr. Korošcu, da se je informiral pri ministru za prosveto in izvedel, da je ta napravi! vse korake, da se črta iz proračunskega predloga točka o ukinjenju medicinske in teološke fakultete v Ljubljani. Ta točka i© bila stavljena v Predlos zaradi štedenja. Beograd* 11. oktobra. (B) Glede na ukinjenje teološke fakultete v Ljubljani je minister za vere dr. Janjič izjavil, da on o ukinienju teološke fakul- J « vedel ničesar & da Je m ta te vedel še le iz časnikov. Njegovo mnenje je, da se ta fakulteta v Sloveniji ne sme ukiniti, ker je absolutno potrebna. AVDIJENCE Beograd* 11. oktobra. (Z) Danes opoldne J© sprejel Nj. Vel. kralj Alekstander v posebni avdijenci nove podporočnike vojaške akademije z njihovimi učitelji in upravnikom. Beograd, 11* oktobra. (Z) D©-nes ob 11.30 dopoldne je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča opravnik francoskega poslaništva. Kasneje je sprejel dr. Ninčlč italijanskega opravnika postav SitoJEtoötä, j Berlin, 11. oktobra. Kakor govore po hodnikih parlamenta, je državni kancelar dobil od državnega predsednika pooblastilo, da razpusti državni zbor, če bi pooblastilni zakon ne bil sprejet. (W) Berlin, 11. oktobra. (K) Na današnji sji državnega zbora je bil § 1 pooblastilnega zakona v poimenskem glasovanju s 253 glasovi proti 97 glasovom sprejet, pri čemer se je 'en poslanec vzdržal glasovanja. § 2 zakona je bil na to z navadnim glasovanjem sprejet, nakar so nemški nacij onald skupno zapustili zbornico. Na predlog poslanca Marxa (centrom) je bilo celotno glasovanje o pooblastilnem zakonu preloženo na soboto. Nova saksonska vlada. Draždane, 11. oktobra. Danes se je setavil socijalistično-kicmnnistični | kabinet. Novo ministrstvo je sestavljeno tako-le: Predsedstvo: Dr. Zeugner (soc. dnm.), notranje zadeve: Liebein ann (soc. dem.), finance: Böttcher (komunist), pravosodje: Neu (soc. dem.) ljudska izobrazba: Fleiszner (komunist) delo: Graupe (soc. dem.) (W) Francoski delavci zahtevajo pogajanja z Nemčijo. Pariz, 11. oktobra. (K) Splošna strokovna zveza je sprejela resolucijo* v kateri protestira proti pogajanjem zasedbenih držav z nemškimi vd'edndustrijalcd, ki skušajo zatreti pod zaščito francoskega in belgijskega vojaštva pridobitve nemškega proletarijata, zlasti osemurni delavnik in delavsko kontrolo. Resolucija zahteva, da se vojaška zasedba ukine in da se takoj začno pogajanja z Nemčijo. Spofssum v Mili. Beograd, 11. oktobra. (B) »Politika« poroča iz Sofije: Med člani srb-sko-hrvatske-slovenske itn bolgarske delegacije je došlo do sporazuma v vprašanju plačila rekvizicij, ki so jih Bolgari med vojsko izvršili v Srbiji. Bolgari so opustili dosedanjo tezo», da bi se imele rekvizicije smatrati, kakor da so obsežene že v reparacijah, ki jih Bolgari dolgujejo zaveznikom po neuillyski pogodbi. Bolgarski delegati so poleg tega načelno sprejeli tudi predlog srbske delegacije, da se med Bolgarsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev sklene konvencija glede izročanja zločincev. Srbsko-hrvatsko-slovenska delegacija pa je s svoje strani sprejela zahtevo Bolgarske, da se ukinejo sekvestri nad posestvi bolgarskih državljanov. Bivši bolgarski kralj zblaznel. Sofija, 11. oktobra. (B) Današnji bolgarski list »Utro« prinaša vest, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand zblaznel ter da v stanju duševne razdvojenosti neprenehoma zahteva, da se mu povrne prestol Pri tem trdi, da ima za seboj armado dobrovoljcev, ki mu bo pomagala oživotvoriti to njegovo željo. Preki sod. # Beograd, 11. oktobra. (Z) Bolgarski kralj Boris je podpisal včeraj ukaz o Postavljanju prekih sodov v Vidinu, Plovdivu, Vraču in Stari Zagori .To se spravlja v zvezo z gibanjem upornikov na Balkanski planini. Beograd, 11. oktobra (Z) Iz Sofije poročajo: Na včerajšnji seji minlr strskega sveta se je sklenilo^ da se izvedejo volitve za konstituanto dne 18. novembra t. 1. z üosnimi!® Beograd, 11. oktobra. (Z) Romunski poslanik Emandi in predsednik naše delegacije v razmejitveni komisiji med našo državo in Romuni jo, general Kalafatovič, sta konferirala s pomočnikom zunanjega ministra Panto Gavrilo-vfičem. Na tej konferenci se je predlagalo skupno delovanje obeh delegacij, vendar niso Mi sprejeti irikaki sklepi glede razmejitve. Odkrita fasisf@v§ka zar©fa v Romunili. Bukarešta, 11. oktobra. (B) Sinoči je policija napravila hišno preiskavo v stanovanju več fašistov in odkrila zaroto, ki i© imela namen, da se umori več ministrov, finančnikov in časnikarjev. Med aretiranimi osebami sta tudi dva di jaka, ki sta vse priznala. Umor tri se M knd izvršiti danes. Pdictia je našla orožje in municijo in izvršila več aretacij. Bukarešta, 11. oktobra. (B) O priliki hišne preiskave, ki jo je izvršila policija v Jassyju pri osebah, ki so Me zapletene v včeraj odkrito zaroto, je Mo najdenih troti mnogo listin, M jih sedaj pregleduje sodna oblast. Preiskava, ki so jo uvedli v Bukarešti, je pokazala, da je došlo v prestolfoo nekaj zarotnikov, M so imeti v zaroti določeno vlogo. Minister notranjih zadev in minister pravde stai napravila energične korake proti vsem osebam, o katerih Je dognano, da so hotele delati nered. VREMENSKO POROČILO. Dunai, 11. oktobra. Sedanji značaj vremena bo trajal naprej, spremenljiva po-oblažitev. od _ časa do gasa delu muML -tata jwwHtawutunds' Cešk©s!©va&k©-jug©; sl©vensk! trgovinski odnosafi. Praga, 11. okfobrai (B) »Narodni Listy« pišejo o možnosti razvoja intenzivnih trgovinskih odnošajev s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ta pravijo, da bi morala češkoslovaška v tem pogledu dati inicijative ta ustreči željam kraljevine Srbov* Hrvatov ta Slovencev. Ustanovitev vzorčnega muzeja v Novem Sadu označujejo »Narodni Listy« kot dober začetek, treba pa bi Mo stične stvari ustanoviti tudi v Skopi ju, v jadranskih pristaniščih in v nekaterih drugih centrih. Neobhodno bi Mo tudi potrebna živahneja udeležba kapitala češkoslovaških bank pri srb-sko-lirvatsko-slovenskih podjetjih, da se Izkoristijo vdika prirodna bogastva v korist industrijskega proizvajanja). p©l©vanie v Frasuifi©. Bordeaux, 11. oktobra. (B) 16. oktobra t. 1. dospe v Pariz in sicer na postajo Bufcmiski gozdič predsednik češkoslovaške republike g. Masaryk. Na kolodvoru ga sprejmejo predsednic francoske republike, predsednika parlamenta in senata kakor tudi člani vlad©. FAŠISTOVSKO NASILJE V ITALIJI. Beograd, 11. oktobra. (B) Iz Rima javljajo, da se čez nekoliko dni sestane italijanski parlament, ki bd rtnal sklepati o tem, ali naj se podaljša uprava fašistov v Italiji na šest mesecev tako, da bi mogd Mussolini izvršiti svoje reforme do kraja. NeM italijanski list piše, da Mussolini stremi za spremembo ustave, s katero bi uničil značaj parlamenta v Italiji RAZDELITEV GRŠKE ODŠKODNINE RODBINAM UMORJENIH ITALIJANSKIH DELEGATOV. Rim, 11. oktobra. (B) Ministrski svet je sklenil, dia se vsota 50 milijonov lir, ki jo je Grčija plačala kot odškodnino za umor italijanske misije v Ja* njini, razddi kot denarna nagrada družinam umorjenih glede na njihovo siromašno stanje in sicer: Rodbini načdni-ka misije, generala Tdlimija naj bi se dalo milijon lir, rodbini majorja Corta-ja pol milijona lir, ostalim pa manjše svote. ZASEDANJE ZA MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO. Beograd, 11. oktoba. (Z) Pri“ hodnjo jesen se vrši v Haagu V. zasedanje za mednarodno zasebno pravo. Dobavljene so univerze vsega sveta, da predlože do 1. januarja 1924 svojim vladam poedine točke* ki naj bi se po njihovem mnenju stavile na dnevni red tega zasedanja v razpravo. Profesorji mednarodnega prava na pravnih fakultetah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Subotici se v kratkem sestanejo v Beogradu, da izdelajo elaborat naše države o tem vprašanju. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Kar hočete«. Red E. Opera: »Evgenij Onlegin«. Red F. Kino Matica: »Katjuša Mas lovna«. Lyi Mara. Kino Ideal: »Krilati konjenik«. IV. daL Kino Tivoli: »Jezdec brez glave« — m. del.________________________________ Nočna lekarniška služba v Ljubljani > Tekoči teden: lekarna Trnkoczy ns Mestnem trgu in Ramor pri glavnem koto Vsem organizacijam NRS v Sloveniji. Seja gubQanskega občinskega sveta. Ljubljana, četrtek, 11. oktobra. Glavni odbor NRS v Beogradu jez dekretom 27. januarja 1923, br. 200, poveril začasno vodstvo in organizacijo NRS v Sloveniji Akcijskemu odboru za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani. Njegova naloga je, da zbira pristopne prijave članov in da jih pošilja Glavnemu odboru v Beogradu, ki je po Statutih stranke edini upravičen, da äh odobri ali odbije. V orijentacijo članov smatra Akcijski odbor za potrebno, da naglasi, da Akcijski odbor v nobenem slučaju ne namerava vsiliti organizacijam kakršnokoli vodstvo ali tajništvo, nego nasprotno želi, da se naši pristaši sami organizirajo ter v smislu strankinih statutov izberejo vodstvo krajevnih odborov, preko srezkih in okrožnih, do Glavnega odbora. Prisiljeni po obsodbe vrednih dogodkih zadnjega časa, je Akcijski odbor v svoji seji dne 9. oktobra 1923 razmotril rovarenje Emila Stefanoviča in tovarišev, .ter je soglasno sprejel sledeči >klep: £3mi!« Stefanoviču se odvzamejo poverjeni niu posli Glavnega tajcištvt to- a tem preneha biti funcljonar NRS. Ma dirne nas prijetno spominjati se ga. Upeljai ga je na sejo Akcijskega odbora NRS za Slovenijo v Ljubljani, dne 6. marca 1923 g. minister dr. Niko Zupanič. V daljšem govoru se je predstavil kot goreč borec za Mejo NRS in ponudil svoje sile v smislu programa in štatutav stranke Akcijskemu odbora na službovanje. Bil je sprejet v službo proti plačilu mesečnih 4.500 D. Za izid volitev od njega dane obljube se niso izpolnile. Potem je imd nalog zbrati pristaše širom Slovenije ki jih organizirati v strankinih odborih. Politiko stranke v Sloveniji je vodil Akcijski odbor sam, seveda ne da bi pri tem povpraševal za mnenje svojega plačanega tajnika, in ne da bi ga bü brez potrebe uvajal v njo. Gd časa do časa je bil povprašan od posameznih članov Akcijskega odbora o stanju organizacije, ki jo je vselej slikal v najlepši luči. Posamezni Sani odbora pa so se brez njegove vednosti začeli inf ormirati na licu mesta in poročali, da pripovedovanje njegovo ne odgovarja predvsem resnici Prihajale in množie so s© pritožbe strankinih pristašev, da se njegova organizacija giblje v napačni smeri neodgovarjajoči programu in štatutom stranke. Spopol-njevale so se vesti, da na strankinih zborih ne govori baš spoštljivo o vodilnih stranfcMh osebah. Naenkrat je brez vednosti Akcijskega odbora sklical ustanovni strankin kongres za 7. oktobra v Ljubljano. Ne samo, da je bilo to proti statutom stranke), tudi je Akcijski odbor odgovoren za izvedbo strankine organizacije Glavnemu odbora v Beogradu, od katerega je to nalogo sprejel. Zato je bilo neobhodno potrebno, da Akcijski odbor še pred zborom ugotovi stanje strankine organizacije. V ta namen je naročil svojemu tajnicu, da mu predloži zapisnik članov, prijavnice in sestavo odborov posameznih krajevnih in srezkih organizacij. Tu pa se je plačani uslužbenec naenkrat napihnil v pozo komandanta. Odkloni je predložitev zahtevanega materijala^ češ, to je sad njegovega dela, to je last njegovih organizacij, katerim je on za ta materijal odgovoren. Te njegove geste se ni smatralo resnim, ker se ni moglo mislit^ da tiči v njem toliko nehvaležnosti, nedostojnosti, ne- NEVERJETNO. Pamflet z nezaslišanimi napadi na min. n. r. dr. Zupaniča) in na velikega župana dr. Lukana je tiskala Učiteljska tiskoma. UGOTOVITEV. Po statutu NRS vodi skrb za materi-jdne Rtramktn.fi potrebe Glavni odbor v Beogradu, ter je kakor v drugih pokrajinah tako tudi v Sloveniji stavil za strankine potrebe vsa potrebna sredstva na razpolago. NAŠ LIST je popolnoma neodvien dnevnik in kot tak je rad na razpolago za enuncijacije državotvorne Narodne radikalne stranke, ki se ne more posluževati v Sloveniji nobenega drugega glasila, ker so vsi drugi listi na razpolago svojim strankam. V bodoče bo izhajala v našem listu oficijelna priloga NRS. s: Zahtevajte povsod:: JUTRANJE NOVOSTI lato velja za Antona Podbevška. Vsled tega se nalaga vsem organizacijam NRS v Sloveniji, da pretrgajo z njima vsak sdk in vsako občevanje. Vsak član, odbornik, predsednik, kakor tudi vsak drug strankin funkci-jonar se poziva v imenu strankine discipline, da do prihodnjega zborovanja svoje organizacije neomajno vztraja na svojem mestu. Vsaki organizaciji se nalaga, da do tega časa ne sprejme nobene ostavke svojih funkcijonarjev, Eventuelno podane ostavke se morajo takoj umakniti. Vsako zborovanje katerekoli organizacije se sme vršiti le v sporazumu z Akcijskim odborom. Vse organizacije dobe nadaljna navodila pismenim potom. Naša stranka je stranka poštenosti, naša stranka je stranka pozitivnega vstvarjajočega dela. Zato polaga težišče svojega delovanja na kvaliteto posameznih državljanov, odločno pa odklanja vs3 moralno dvomljive eksistence v svojih vrstah. Iz neroda za narod! Za Akcijski odbor NRS v Ljubljani: Dr. Niko Županič, min. n. r. predsednik. zvestobe in pokvarjenosti. Res se je za hip udal, preklical nameravani kongres, in predložil seji Akcijskega odbora sestavo odborov 48 krajevnih organizacij. To je bilo v torek, dne 2. oktobra t. 1. Pri čitanju sestave posameznih odborov se je porajal glede mnogo odborov v prisotnih dvom v raznih smereh. Zato se je zaključilo, da predloži tajnik do prihodnje seje te sestave v 2 prepisih Akcijskemu odboru v nadaljno vporabo. Vprašalo se ga je, db kedaj bi bilo to mogoče, na kar je on izjavil, dla bi moglo biti to izvršeno do četrtka. Odločilo se je, da bodi seja v petek, da bo še sigumeje stvar lahko izvršena. On pa je že v četrtek popoldne napisal znani neosnovani napad na velikega župana dr. Lukana in ga izročil uredništvu »Orjune«, ki ga je dalo v petek tiskati. V petek popoldne se je sestal Akcijski odbor — a njega ni bilo. Ko so ga Iskali in telefomično sklicali, ga ni bilo nikjer najti, njegov pomočnik Podbev-šek pa je sporočil, da se sploh ničesar prepisovalo ni in da ima ves strankin materijal spravljen tajnik sam. V soboto je Izšla »Orjuna« z znanim nizkotnim napadom na velikega župana. V torek 9. t. m. se je vršila seja Akcijskega- odbora, kateri je Mia predložena že tudi posebna izdaja »Orjune« z istega dno s ponovnimi nekvalificiranimi napadi. Akcijskemu odboru ni preostalo drugega, kakor svojega uslužbenca radi skrajne nepokorščine^ nezvestobe in neupravičenega žaljenja njegovih predpostavljenih takoj odpustiti. Pikro je dimilo Akcijski odbor, d!a se je stavilo temu človeku za njegovo nezaslišano početje na razpolago glasilo tiste organizacije, za katero je baš ta odbor zlomil marsikatero kopje. S hvaležnostjo je zasledoval Akcijski odbor glasila onih strank, ki so smatrala za nedostojno pisati o nezvestobi uslužbenca druge pol. stranke, ter so prepustila, da obračuna NRS sama ž njim. Da je m baš glasilo slovenskih mla-dinov s slastjo zaMastalo po tem nečuvenom primeru službene nezvestobe, nam osvetljuje tajno gonilno silo početja Emila Stefanoviča. Vsak poštenjak, ki čuti le trohico dostojnosti v sebi, se bo s studom odvrnil od njega. Iz pFMtnega žisljenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Petek 12. oktobra. Kar hočete. Red E. Sobota 13. oktobra. Judit. Gostovanje Marije Vere. Red A. Opera: Petek 12. oktobra Evgenij Onjegin. Red F. , , Sobota 13. oktobra. Novela od Stanca; Zapečatene!. Red C. — Evgenij Onjegin. Danes, v petek zvečer, točno ob pol 8. uri se poje v opernem gledališču prvikrat v tej sezoni Oaj-kovskega opera »Evgenij Onjegin«. Vlogo Onjegina poje novoangažirani član dr. Aleksander Rigo, ki nastopi ta večer prvokrat v večji ulogi na našem odru. Dr. Rigo je banaški Srb ter je študiral po končanih medicinskih študijah solopetje na Dunaju in nato tri leta v Neaplu. Njegov bariton je povsem liričnega značaja; pel ie ulogo Onjegina v Gradcu, kjer je bil preje angažiran, vedno z najlepšim uspehom. Prvo-krat je pel na našem odru Miho v Prodam nevesti, začetkom septembra t. _*• uiogo Filipjevne poje gdč. Ropasova, ki se Je po parletnem presledku vrnila v ljubljansko opero. Ostale uloge so v istih rokah kakor minulo sezono: Tatjano poje gdč. Zikova, Olgo gdč. Siiligojeva, Larino ga. Smolen-ska, kneza Gremina Zathey, Lenskega g. Burja, Truqueta g. Mohorič, Zareckega g. Šubelj hi stotnika g. Perko. Predstava se vrši za red F. Doslednost g. Šiefatiovšča. Doslednost globokoidealnega gospoda Stefanoviča prav jasno osvetljujejo dogodki zadnjih dni. Dokler je pustil Akcijski odbor gospodu Stefanoviču proste roke, se je na vso moč zavzemal za velkega župana g. dr. Lukana, ko pa mu je radi njegovega »požrtvovalnega« in »idealnega« uradovanja stopil na prste, se je čez noč izpreme-nilo vse, kar je bilo poprej belo, v črno. Dočim je gospod Stefanovič napisal pred nekaj tedni članek proti vsem, ki so napadali g. velikega župana, je potem, ko je videl, da ne more več ribariti v kalnem, sam najbesnejše in najljuteje napadal istega funkcijonarja. Kaj se pravi to? V Stefanovičev! terminologiji se to pravi: Jaz, Stefanovič, sem pošten, edini idealni borec, brez hinavščine in brez vseh slabih lastnosti! Kdor pa se noče pokoriti meni, je vse, samo človek ne! — To bi bila kratka označba Štefanovičevega pojmovanja. Toda, kaj bi govoril. Naj govori gospod Stefanovič sami Evo njegovega članka v izvlečku! Hribar In dr. Lukan. »Predno preidemo na obdolžitve same, jo 'i'HŽno, da ugotovimo dejstvo, da so bile vse te obdolžitvo proti Hribarju In dr. Lukanu že preje v manjši obliki iznešene v »Jutru«, glasilu demokratske stranke, katero dejstvo nam jasno dokazuje najbiižjfe sorodstvo vodstva »Orjune« z demokrati. Poglejmo si natančneje in pretehtajmo objektivno, mirno in stvarno te obdolžitve take, kakor so bile iznešene, ne oziraje sc na to, ali so one točne ali ne.« Ne oziraje se na to, da si je tedaj gospodin Stefanovič izposodil demokrate, priobčujemo ta članek v prvi vrsti zato, da bo javnost videla, kako hitro se menia Šte-fanovlčevo prepričanje. Vsakemu so znani ostudni Štefanovičevi napadi na g. dr. Lukana V »Orjuni«, in te napade je napisal Stefanovič samo par tednov pozneje, kakor je napisal sledeče: »Dr. Lukan hodi na lov, dr. Lukan se ie vozaril kot šef agrarne direkcije z državnim avtomobilom. So, dr. Lukan si je drznil celo v dveh feiih sprejeti 49 tisoč kron, mu po zakonu predpisanih dijet, za službena potovanja r Beograd in po Sloveniji! Poslušajte to predrznost: dr. Lukan je v svoji predrznosti kupil za denar svojo soproge celo posestvo. Ali ne veste, da je bi! dr. Lukan Nemcem vedno prijazen! Grozno! I! Ne oziraje se na to, da so te trditve njegovi lastni podrejeni uradniki odločno oporekali kot zavijanje in natolcevanje, se vas drznem vprašati: Dovolite, ali naj pride dr. Lukan vprašati »Jutrovce« in »Orjuno«, ako sme prevzeti po zakonu mu določene dijete, ako porabi ta denar v jetje in pitje, ali naj on vpraša in prosi pri vas, ako se sme voziti z avtomobilom, ki mu je bil razven v službi tudi v osebno uporabo dovoljen, ali naj vloži dr. Lukan pri Vas prošnjo, predno kupi za denar svoje soproge podjetje!« Vsakdo, ki misli z lastnimi možgani, naj vzame v roke tole Štefanovičevo pisanje in naj ga primerja z njegovim pisanjem pred kratkem. Kakšno mnenje si bo napravil o tem Stefanoviču, ki ga še sedaj ni sram, da hoče igrati »narodnega voditelja«. Prepričani smo, da se sodba o njem ne bo razlikovala niti pri dveh osebah!! — Toda še dalje piše isti gospodin: »Ko so brali radarji v Trbovljah, kj Lukana še kot okrajnega glavarja v Celju za časa stare Avstrije dobro poznajo, trditev, da je on nemškutar, so se morali tej laži od srca in na glas smejati, češ, saj to je vendar tisti Lukan, ki se je drznil celo v stari Avstriji govoriti javno na shodu pred rudarji in povdarjatl na tako opasnem mestu in času slovensko narodnost Gospodje, vse to je za Vas grozno; za nas nasprotno to ni nič in zopet nič In se nas tudi nič ne tičejo, niti celjska afera s cirkuško jabačico, niti kopice intimnih pikantnosti iz Vašega družinskega In osebnega življenja, ki bi pripravljale instinktu mas svoj gaudium. Gospodje, vse to je za Vas grozno; za nas nasprotno to ni nič in zopet nič in se nas tudi nič ne tiče, če je dr.... (radi skrajne žaljivostl črtalo uredništvo). »Vse to za nas ni nič in zopet nič, med tem, ko bi to bilo za Vas, za osebe v nasprotnih vrstah strašna pregreška, Je celo politični zločin, katerega bi skušali izkoriščati v strankarske svrhe. Taka vprašanja so velevažna za naše dobre stare ženice in za naše gospode demokrate. Ali imamo dosti resnejšega In važnejšega posla. Vodstvo »Orjune«, zapeljano po »Ju-irovcih«, si je s temi smešnimi in neresnimi Izpadi na Hribarja in Lukana, s katerimi se mi javno absolutno ne bi pečali,če ne bi imel! ti izpadi globljega zakulisnega pomena, nadelo pečat skrajne neresnosti in lahkovernosti, pozabljajoč v svojem besnem sovraštvu na svojo jasno začrtano taktiko in veliko idejo, kateri bi morali služiti —« O besnem sovraštvu govorijo gospod Stefanovič, o zakulisnem pomenu napadov, o pozabljanju idej... Seveda, on to sme očitati komurkoli, kajti on idej ne more pozabiti, ker jih nikoli ni imel. Kdor si še vedno ne more predstavljati poslikane Stefa-novičeve notranjosti, evo: »...ker ml Lukana ne samo poznamo kot sposobnega In energičnega človeka, temveč smo tudi spregledali vaše tihe račune.« In tako dalje. Tak monstrum samote-penja po lastnih zobeh, kakor je g. Stefanovič je redek pojav, ixravcati komet v političnem življenju. Včeraj je Še nekaj hvalil in povzdigoval v nebo, danes pljuje po tem in tepta v prah. Sicer pa ne dvomimo o mnenju, ki ga ima javnost sedaj o g. Stefanoviču. Ml ne bi Izgubljali radi njega prostora ta tinte, Se bi ne bil ta gospod tako drzen, da laže v javnosti o svojem poštenju ta idealizmu. To svoje poštenje in idealizem ie pokazal zadostno. Župan otvori sejo točno ob 6. url, ugotavlja sklepčnost seje, imenuje za overova-telja zapisnika obč. svet. gg. Orehka in dr. Rožič a. Naznanila predsedstva. Naša kraljica je rodila sina, ki bo po ustavi prestolonaslednik. Zastop mestne občine je ob tej priliki poslal brzojavne čestitke, dr. Stanovnik pa je osebno čestital pri pokrajinski upravL Z viharnim odobravanjem sprejeto. — Dne 7. maja 1922 je umrl v Pišecah častni občan mesta Ljubljane, prof. Pleteršnik, ki si je pridobil za slovensko književnost in za vzgojo naše mladine velike zasluge. V znak sožalja vstanejo navzoči na poziv g. župana s sedežev. Dalje poroča g. župan, da se je od 2. do 9. septembra vršil v Ljubljani velesejem in kongres rZveze čehosiovaških mest v Pragi«. Obeh prireditev se je župan udeležil. — Mestna občina Chrudim sa je zahvalila mestni občini ljubljanski za sprejem In oskrbo spomenika Ressla, M je občan Chrudimski. — Dalje se je zahvalilo »Udruženje jugoslovenskega učiteljstva« za prepustitev mestne zborovalne dvorane. — »Slov. zidarsko in tesarsko društvo« je dobilo ob priliki proslave 251etnega obstoja 500 Din podpore in se toplo zahvaljuje! — Ob priliki preimenovanja ljublj. ulic se je imenovala ena ulica tudi Švabičeva ulica. — Gosp. podpolkovnik Š v a b i č se zahvali za to pozornost. — Obč. svet. Kremžar se je zaradi prevelike zaposlenosti odpovedal mestu obč. svetnika, brez opravičila pa sta izstopila iz občinskega sveta svet. Josip Vidmar in dr, Brecelj. Zadeva mestnega avtomobila. Obč. svetnik Jeglič je pozval g. župana, da pojasni zadevo g. Pirca z mestnim avtomobilom, o kateri se mnogo govori in piše. Župan pove nato, da je vzel g. Pirc dne 23. sept. mestni avtomobil brez njegovega dovoljenja iz mestne garaže in ga vpo-trebil za privatno vožnjo. Župan je uvedel tozadevno preiskavo, pri kateri so bili kot izvedenci gg. Cesar, Fortič inNbvak, ki so ugotovil! zunanje poškodbe v višini 5 do 6250 Din in notranje poškodbe do 3000 Din. G. Pirc se je zavezal, da vso to škodo povrne. Svet. Pirc prizna svojo samovoljnost in sa zaveže, da bo plačal vso škodo. Vzel je voz brez dovoljenja, toda le kot načelnik mestnih voženj, misleč, da je za to kot tak upravičen. Polaga pa mandat stranki in se bo uklonil njenemu ukrepu. Škode mestna občina ne bo imela. — V imenu kluba neodvisne delavske stranke je poudarjal dr. L e-m e ž, da je njegova stranka proti vsem privatnim vožnjam z mestnimi vozili. Pripominja pa, da so se vršile že tudi pod prejšnjim demokratskim režimom privatne vožnje z mestnimi konji. Ta Izjava je vzbudila velik hrup med opozicijo in dr. Ravnihar je glasno pozval govornika, da naj navede za svojo trditev tudi dokaze. Culi so se klici: Nikdar! Dokažite 1 Imena na dan! Kai pa }e bilo s konjem? G. župan je pojasnil glede »konja«, da ie obolel svoječasno eden mestnih konj boljše pasme, to pa le vsled pretežke vprege in morda prehitre vožnie. Na predlog predgovornikov bo ugotovilo mestno knjigovodstvo vse slučaje samovoljne uporabe mestnih vozil (v kolikor se to pač da) in bodo dotični, ki so to zagrešili, plačali vse stroške. Obč. svet. Turk je pojasnil, da mesto takrat še ni imelo lastnih konj. Edino župan g. dr. Tavčar je imel dva konja, ki pa sta bila njegova last in jih je vpotreboval tudi za svoje službene vožnje kot župan. S tem je bila ta zadeva rešena. Dolgovi mestne občine. Ker so se čule zadnji čas razne netočne vesti o mestnih dolgovih, posebno o dolgu pri Mestni hranilnici, je podal g. župan tole Pojasnilo Javnosti t Razun ca. 2 milijonov kron starega dolga pri deželni, sedanji hipotekarni banki, ima mestna občina vse svoje dolgove izključno pri Mestni hranilnici ljubljanski. Dolgove delim v one, ki so bili sklenjeni do spomladi 1921 ter v one, ki so nastali na podlagi sklepov, odkar sem jaz prevzel županske posle. Prvih dolgov je za 10,112.868.13 Din. V tej vsoti sta kredita po 5 milijonov Din za tlakovanje in 750.000 Din za zgradbo prve hiše na Prulah. Prvi kredit po 5 milijonov Din je bil dovoljen na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 15. februarja 1921 za popravo in razširjenje mestnih podjetij, to je klavnice, plinarne, mestne električne železnice, ustanovitev mestne ledarne, poprave mestnih cest in ulic, za tlakovanje javnih trgov in ulic, za izpopolnitev mestne kanalizacije. Glede na to, da posojilo po 5 milijonov Din v vse navedene namene nikakor ni zadoščalo, je sklenil občinski svet dne 30. marca 1922 porabiti posojilo po 5 milijonov Din izključno za restavracijo mestnih cest in ulic ter izpopolnitev cestnih kanalov. Ta sklep je pokrajinska uprava odobrila z odtokom z dne 11. avgusta 1922. S tem denarjem se je tlakovalo nekaj ulic ter popravilo nekaj trotoarjev. Z drugim posojilom po 750.000 Din, ki je pa moralo biti dvignjeno za 150.000 Din, se je zgradila prva stanovanjska hiša na Prulah. Pod mojim županovanjem so bili storjeni sklepi za najetje sledečih posojil: Za razširjenje mestne ubožnice v Japljevi ulici 1,250.000 Din, za mestno brizgalno 390.000, za drugo stanovanjsko hišo na Prulah in prvo stanovanjsko hišo za Bežigradom 2,500.000, za hišo mestnega dohodar-stvenega urada na Dunajski cesti 2,500.000, za drugo stanovanjsko hišo za Bežigradom 2.000. 000, za popravo plinarne 950.000, za nakup hiše Šafec Na stolbi 50.000, za vodovodno omrežje 1,000.000, za mestno zastavljalnico 400.000, za mestno kopališče ob Ljubljanici 1,500.000, skupaj 12,540.000 Din. Mestna hranilnica je dovolila mestni občini ljubljanski vseh kreditov skupaj za 20,540.000 Din, od kojih dovoljenih kreditov Je mestna občina dvignila pri Mestni hranilnici 20,800.815.29 Din. V vsoti dovoljenih kreditov sta še 1,000.000 Din za kritje proračunskega primanjkljaja v letu 1921 ter aprovi-začnega kredita v znesku 1,000.000 Din. Mestna občina ima torej dolgov 10,112.868.13 ter 12,540.000 Din, skupaj 22,652.868.13 Din. Poleg tega ima mestna občina dovoljenih a neizrabljenih kreditov ta sicer: za mestni Pogrebni zavod 2,000.000 Din. za nanravo nove klavnice in hladilnice 15,000.000 Din, Za ta podjetja, kakor tudi za novo električno centralo, ki jo Ljubljana nujno potrebuje, si namerava mestna občina preskrbeti inozemsko posojilo v zlati valuti ter se že vrše tozadevna pogajanja. Glede Mestne hranilnice ljubljanske si dovoljujem samo pripomniti, da je najtrdnejši zavod, ker garantira za njene vloge mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem, Id kresega gotovo miljardo kron ter z vso svojo davčno močjo. Mestni delavci in katoliški shod. V imenu neodvisne delavske stranke je prosil dr. Lemež za sledeče pojasnilo; Ob prliki katoliškega shoda v Ljubljani je izročil župan g. Perič županske posle podžupanu dr. Stanovniku. Mestni delavci so se takrat zaposlili na telovadišču »Stadion«, kjer se je vporabljal tudi mestni bager. Prosi, da se tudi ta zadeva natančno preišče. G. župan je odgovoril, da so znašali tozadevni stroški 6000 Din in da zahtevajo prireditelji tozadevne račune, katere hočejo poravnati. Dr. Stanovnik je pojasnil, da je prosil takrat pripravljalni odbor shoda, za okrasitev hiš, ulic ta cest in da se razobesijo zastave. Za pravočasno dokončanje del na Stadionu so dobili tudi mestne delavce, ki pa niso delali na mestne stroške, marveč izrecno na račun stavbne zadruge »Stadion«. Tudi električna razsvetljava se je tam vpeljala ta tudi ta se bo plačala, kakor hitro predloži občina tozadevni račun, kakor je to napravila tudi pri drugih podobnih prilikah kot pri vse-sokolskem zletu Itd. Obč. svet se je s temi pojasnili zadovoljil In tudi ta zadeva ie bila končno mirno končan». S?-nouprava mestne občine ljubljanske. Obč. svet. C e 1 e š n i k je vložil z ozirom na vesti, k se širijo glede odprave avtonomije avtonomnih mest Ljubljane in Zagreba nujen predlog, še predno se preide na dnevni red. Nujnost je bila sprejeta, nakar je prebral sledečo izjavo in protest glede ohranitve mestne avtonomije s sledečim predlogom: Občinski svet skleni: 1. da je prenehati z vsakršnim varušt-vom s strani države nad občinami, dokler vrše zakone, in razširiti njih pravice samo' odločbe in samouprave. 2. Da je omejiti državno nadzorstvo le na pravico razveljavljenja protizakonitih upravnih ukrepov ter uvesti obenem možnost, da se zakonitost upravnih jjoslov ugotavlja rednim sodnim potom. O tej izjavi se je vnela živahna debata. Dr. Lemež, da se pridružuje tej izjavi v polnem obsegu že iz bistvenega stališča svoje stranke, ki se ne da izkoriščati od nikogar. Dr. Ravnikar prizna, da je ta protestna izjava enotna enuncijaclja celega občinskega sveta. Vendar pa za enkrat ne moremo glasovati za ta predlog, ker nismo sodelovali pri sestavi te izjave, je ne poznamo zadostno in ne moremo podčrtati morda kar v naglici vsak stavek. Sicer pa smatram, da so ti strahovi le časopisne vesti in bi bile vse tozadevne resolucije le prazen pljusk v vodo. Občinski svet deluje že od meseca marca in bo moral vendar skrbet za uzakonjenje avtonomnih mestnih pravic v smislu ustave. Zakaj mestna občina tega še ni storila? Odtočno pa Izjavljam, da smo za avtonomijo mesta ta jo bomo vedno zvesto varovali. Obč, svet. Tavčar ]e izjavil, da je tudi njegova stranka v bistvu za ohranitev mestne avtonomije, glasovanja pa se nebo udeležila, ker se ie opozicijo pri sestavi In sodelovanju popolnoma brlsklralo. Obč. svet. Rupnik je omenil, da so ravno oni, ki najbolj rohne proti briskira-nju, vršili sami to prakso pri stanovanj-sko-gradbenem odseku. Vnela se je živahna debata o gradb stavb, posebno o 65 ljubljanskih milijonarjih, katere se je pozivalo, da grade stavbe, ki pa so se izgovorili, da nimajo za to denarja. Na predlog prof. Vidmarja se ie preložila ta resolucija na prihodnjo sejo ta se je obenem tudi določilo, da se vrši nadaljevanje seje občinskega sveta jutri, v petek, ob 6. url zvečer, nakar je župan se« jo zaključil. Iz boljševiške Rusije, VOJAŠKE PRIPRAVE. Boljševfki koncentrirajo svoje Sete na poljski meji. Vitefosk, Smolensk; Žmerinka so natrpani vojaM. Vlaki ne prevažajo v tej smeri ničesar drugega, kakor vojaštvo in municijo. Pri Petrogradu so se vršili veliki manevri, k}« je igrala glavno vlogo avijatika. PRILJUBUENOST BOUŠEVIŠKIH AGENTOV. Angorska vlada, v äje oblast je sedaj prišel Carigrad, ifi dOvolla izkrcanja boljševiškfen agentom, ki so doMl nalogo, da skrbijo za povratek ruskih beguncev v domovino. Prepoved je bila izdana zato, ker agenti niso imeli vizumov turških konzulov v Rusiji. Toda angorska vlada je že poprej prepovedala angorsirim zastopnikom v Rusiji, izdati viza boljševiškim agentom. ODPOR PROTI BOLJŠEVIŠKIM AGENTOM. Dopisnik »Echo de Paris« S. Hesin, javlja iz Stokhokna1, da se je stanje ruskega delavstva poostrilo. Brezposelnih je 12.000 oseb. Med delavstvom se vrši živa agitacija proti komunističnim voditeljem. Te agitacije se udeležujejo tudi nekateri ugledni komunisti. Največjfl ogorčenje vzbujajo ogromni stroški sovjetskih komisarjev. Radek in njegov) tovariši, ki so Mii poslani v inozemstvoi. dobivajo po 300 zlatih rubljev na dan. Neka komunistka je plačala ob svojem povratku v Rusijo preko 2000 zlatih rubliev carine samo za svoje toalete. Emil Štefanovih. •r Dnevne — Akademija dobrovoljcev. 13. t. m. 6b 8. uri zvečer se vrši v velM dvorani hotela »Union« akademija dobrovoljcev s sodelovanjem članov naše opere gg. Lovšetov«, Šimenca, Betetta, Dane Golte Koblerjeve, Neffata^ ter pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Z ozirom na. humanitarni cilj prireditve, da se mateirljelno pripomore onim, ki so kot prvi pijomirS majajočega se jugoslo-venstva v temnih dnevih nemškega rob-stva postavili na kocko življenje svojih 'dragih m svoje, da pomagajo streti z Sastno krvjo nemškega vtalpeta» ob kateri priMd je mnogo od njlli pustilo življenje za nas na krvavih ddbruških poljanah makedonskih in italijanskih Strminah, pričakujemo obilnega rosesta od strani narodnega občinstva, ki bo s tem svojim posetom tudi počastilo spomin M leže kot borci za našo doseženo svobodo po različnih evropejskih bojiščih daleč od svojcev. Slednjič bo občinstvo z gmotno podporo onih, ki 90 tvegali za našo svobodo vse, istim 'dalo še daljnega poguma v delu, ki ga vrše naši dobrovol jci, delo za utrditev narodnega in državnega) edinstva, za razvijanje državne zavesti v ljubezni 'do domovine, za kulturno vzgajanje naroda in za popolno osvoboditev še ne-osvobojenih bratov onstran meja. — Politični, ekonomski In ilnančel te-ČaB v Beogradu. Nekateri beograjski unl-’ yerzitetni profesorji bodo tekom zimskega semestra otvorili brezplačne poučne tečaie po vzgledu pariških profesorjev. Predavali bodo o diplomaciji, novinarstvu, ekonomiji ta viäji trgovinski matematiki — Premestitev ministrstva za vere- — Ministrstvo za vere se Je preselilo le dosedanjih prostorov v Krunsko ulico *t- 40. V tem poslopju, ki j« precej veliko, bodo nameščeni vsi oddelki tega ministrstva. — Izprememba voznega reda na železnicah. Prometno ministrstvo je te dni sklicalo konferenco, na katero so bili pozvani ravnatelji železniških direkcij. Razpravljali so, kako bi bilo treba premeniti vozni red z ozirom na to, da j* bivša Južna železnica podržavljena. — Neresnične vesti o prometnih omejitvah. Neki zagrebški, list je priobčil poročilo o prometnih omejitvah na progah državnih železnic. Ker je povzročila ta vest radi svoje nejasnosti veliko razburjenje, sporoča inspektorat državnih železnic, da niso bile razven malih lokalnih omejitev uvedene ne na progah državnih železnic, ne na progah državne uprave Južne železnice nikake prometne omejitve in se slejkoprej sprejema blago vsake vrste brez izjeme. Ustavljene so le reekspedicije na vseh postajah od dne 1. oktobra 1923 do 1. marca 1924. Ce bi postalo potrebno, bi sicer se omejil sprejem za blago, navedno v skupinah I. in II., ker pa danes te potrebe ni, se sprejema blago neomejeno. — Zatvorltev pomožne pošte Poljanice. Y področju pošte Toplice pri Novem mestu se zatvori s 15. septembrom t. 1. pomožna pošta Poljanica. V Poljanicah je uvedena dostava pošiljk na dom po selskem pismonoši. — Spremenjen pravilnik o štipendijah. Prosvetno ministrstvo je določilo, da morejo dobiti celo štipendijo oni dijaki, kojih Starši ne plačujejo več kakor 20 Din direktnega davka; polovično štipendijo pa oni, kolih starši plačujejo manj kakor 40 Din direktnega davka. — Državni uradniki Iz Dalmacije so se obrnili na vlado s prošnjo, da bi postavila mesta Split, Šibenik, Dubrovnik in Kotor v prvi razred draginjskih doklad, ker so ta mesta ena najdražjih mest v državi. — Novi kolekl. Uprava državnih monopolov bo določila posebno komisijo, ki bo izdelala nove vrste kolekov. V to Icoinisijo se bodo sprejemali tudi stari vpokojenl uradniki. — Invalidske znamka. Ministrski svet Je sklenil, da izda invalidskemu udruženju 500 tisoč znamk, katere tra do invalidi gotove dni začetkom novembra prodajali občinstvu. Izkupiček je namenjen za zboljšanje položaja invalidov. — Nov zemljevid za srednje šote. V geografskem institutu na Dunaju se pripravlja nova Izdaja atlasa za naše srednje šole. Načrt je napravil beograjski univerzitetni Profesor dr. Jovan Cvijič. S to izdajo bo gotovo mnogo pomagano učeči se mladini. Ravno geografsko polje, M se je z ozirom na meje po svetovni vojni toliko izpreme-nik), je pogrešalo novih učnih pripomočkov. — Predavanja o telesni vzgoji mladine. Profesor Vilande, katerega je poslalo med-nar5v Guštanju izreka cenj. darovalcem najiskrenejšo zahvalo in se priporoča ostalim nabiralcem. — Manifestacija vajencev za otvoritev obrtno-rsadaljevalnih šol y Ljubljani. Včeraj po zaključku javne seje občinskega sveta, je sprejel g. župan v navzočnosti občinskih svetovalcev In časnikarskih poročevalcev v posvetovalnici mestnega magistrata deputacijo vajencev * za otvoritev obrtno-nada-Ijevalnih šol v Sloveniji. Trije vajenci so prosili g. župana, da vporabi ves svoj vpliv, da se te nujno potrebne šole v Ljubljani zopet otvorjo. G. župan je deputacijo prijazno pozdravil, Izrekel veselje, da je naša mladina sama toliko zavedna, obljubil pomoč in odredil, da pojasni zadevo mani-festantom iz balkona magistralne dvorane obč. svetnik Čelešnik, ki je imel tozadeven referat že pripravljen za sejo občin-* e®’)? G. Čelešnik je nato povedal številni množici vajencev, ki se je zbrala na trgu, da se bo skušalo na vsak način doseči otvoritev teh šol. — V istem smislu sta se izjavila tudi obč. svet. dr. Božič in obč. svet. Tavčar, nakar so se maul-lestanti mirno razšli. x - ^traik čevljarskih pomočnikov. Načelstvo čevljarske zadruge sporoča: Štrajk čevljarskih pomočnikov v Ljubljani je izbruhni] nenadoma in brez premisleka, to pa radi tega ker čevljarski mojstri niso mogli “goditi takim pretiranim zahte-va™ pomočnikov, ki bi znatno podražili vse vrste čevljarskih izdelkov. Radi tega prosijo mojstri svoje cenj. naročnike, da malo potrpijo s svojimi potrebščinami, dokler traja stavka. Objednem naznanja zadruga svojim članom, da bode tozadevni sestanek, ki se vrši v nedeljo, t. j. 14. t. m. ob 10. uri dopoldne pri Mraku, Rimska cesta. Katerega stvar zanima, naj se gotovo udeleži sestanka. — Načelstvo. — Poskušen rop. Predvčerajšnjem dopoldne okoli poldesete ure je pršel v čevljarsko delavnico Dermastija na Poljanski cesti visok, črno oblečen čeden človek s Postriženimi brki. V delavnici je bila slučajno navzoča samo gospodarjeva žena. mož je sunil ženo brez besede v kot in pograbil par čevljev, ki so bili na mizi. K sreči je stopil v delavnico, ravno ko je hotel neznanec oditi, neki vojak, katerega se Je lopov tako prestrašil, da je pustil čevlje in hitro pobegnil In se skril bržkone kie v kaki sosedni veži. 1 — Razne nezgode. Pri sekanju dreves v gozdu se je vsekal v desno nogo deHvec Matevž Braniselj Iz Dolnjevasi pd Cerkni cl. - France Tomšič, čevljarski mojsSte Tacna je tako nesrečno padel, da si je zlo- V Zalta-Žillč na Dunajski ces i je vrgel tamkajšnji uslužbenec mimoidoči ženi kovača, Ani Bida iz Bukovce ca 20 irg štukovine na glavo Zadobila je težke notranje poškodbe, vsled česar so jo morah pripeljati v bolnico _ V Podležu je vlomil neznan tat v stanovanje pos. Matevža Tominca in odnesel 3 moške obleke, 2 srebrni uri, žensko jopo, 2 krili ter 71 srebrnih kron v skupni vrednosti do 3000 Din. ~r V Pod Felahu na Kaplji je bilo «Kradeno pos. Francu Kozjeku 300 Din gotovine, nekaj obleke, perila in živil. . — Sumljiva najdba. Na obrežju Savi-me pod Železniškim mostom v bližini Zi-mosta se ie našla črna usnjata de-v kateri i6 bil° nekai nemškega denarja. Dalje ste v denarnci i a“Snta. I” s,cer na i1116 Jekob Mauri Lo Pra.m°i2ikariiskega utada v Grahovem na Primorskem in pa pet italijanskih pobot-nlc na ime Franc Štrukelj. Denarnico je ukradel, bržkone kak žepar potniku v vlaku, jo izpraznil in vrgel v vodo. Lastnik naj ta zglasi na pol r&vn. y j jnbijani. — Pobegnil je od komande ljub. vojnog okruga redov bolničarske čete Vrbaske div. oblasti v Banjaluki 21-letni Dušan Dekleva, rodom iz Ljubljane. — Izgnana je iz naše države za nedoločen čas radi goljufije, vlačugarstva in tajne prostitucije 38-letna služkinja Klara Bizjak, roj. v Gössu pri Ljubnem na Gor. Avstrijskem, pristojna v Otlico pri Gorici. — Nezvest mož. Neki Stevo Čuič se je pred dobrim letom povrnil iz Rusije v rodno vas Baja v Baranji. S seboj je pripeljal svojo ženo, 18-letno Rusinjo Kanjo in tri mesece starega otroka. Ker v domačem kraju kot težak ni dobil deta, je odšel v Beograd. Tu je živel celo leto. služil prav dobro, do 150 dinarjev dnevno. Svojo ženo pa je med tem jmpolnoma pozabil. Ker celo leto ni dobila nobenega glasu od svojega moža, je šla te dni v Beograd, da bi ga poiskala. Na policiji so ji šli na roko in kmalu je neki detektiv ugotovil, da se je nezvesti mož ravno tisto jutro pc rim.-kat. obredu poročil z neko Ctbinjo Ružico Schneeberger. — Celjske novosti. Smrtna kosa. Umrl je čevljarski mojster in hišni posestnik v Gosposki ulici g. Ivan Berne v 58. letu starosti. V bolnišnici pa je umrl čevljarski mojster Ivan Kač. — Cenejšega mesa se zadnje dni v Celju ni dobilo in se je drugo meso prodajalo na stojnicah po 20 Din. Sedaj so zopet došli transporti živine in se meso zopet seka po 15 Din kilogram. Da je tega mesa par dni manjkalo, je bil edino vzrok ta, da transport živine ni pravočasno došel. — Uradni dan trgovske !n obrtniške zbornice v Celju z dne 16. oktobra se radi uradne zadeve preloži na dan 23. oktobra. Prihodnji uradni dnevi ostanejo v veljavi kakor doslej. — Stanovanjska in stavbena zadruga v Celju ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 18. oktobra t. 1. ob pol 20. url zvečer v restavraciji Narodnega doma. — Francoski pouk, drugi’tečaj, se vrši ob torkih in petkih od 6. do 7. ure v meščanski šoli. — Mariborske no-osti. V sredo dopoldne se je vršila V vojašnici vojvode Mišiča zaprisega novih gojencev artilerijske podčastniške šole. — V občinski z a s t o p pride namesto dr. Vladimirja Ser-neca kot zastopnik JDS dr. Franjo Rosina, za mestni šolski svet pa je stranka določila namesto pokojnika ravnatelja moškega učiteljišča, Franja Voglarja. — Darovi, nabrani za Centralno akademsko menzo v Zagrebu znašajo skupno 3300 Din. — Zdenka F. iz Zagreba je, dasiravno brez stalnega bivališča v Mariboru, vendarle živela zelo razkošno, k čemur so ji pripomogli dnevno drugi kavalirji. Ko pa je te dni prišla k nekemu brivcu in si dala umiti glavo, je pričela nagovarjati pomočnico, naj gre z njo v Zagreb, da ji bo v nekem zavodu preskrbela izborno mesto, kjer bo le malo delala, pa zelo veliko zaslužila. Zaradi tega vabila je policija Zdenko aretirala. Ker je bila bolna, so jo spravili v bolnišnico, nato pa pride pred sodišče zaradi zvodništva. — V žitnico in v klet trgovca Filipiča v Ljutomeru je bilo dne 12. avgusta vlomljeno. Orožništvo je vlomilce izsledilo in jih izročilo sodišču. Pri razpravi dne 10. t. mes. so bili vlomilci obsojeni, in sicer Anton Pukšič na 10, njegov brat Ivan na šest, Roman Gregorinčič na šest in Ferdinand Holz na osem mesecev težke ječe. — Družina Šue v Rušah se je dne 6. avgusta t L selila v drugo stanovanje. Med tem pa, ko je bila Katarina Suc zaposlena z nakladanjem pohištva in ni mogla dovolj paziti na svojega 15 mesecev starega otročička, ki se je igral ob cesti, je pripeljal po stranski poti, ki vodi na glavno cesto, hlapec Muršec, uslužben v tovarni za dušik, s konjem voz gnoja. Po njegovi nepazljivosti je konj stopil otroku n a g 1 a v o in mu jo zdrobil, tako, da je bil otrok takoj mrtev. Hlapec, kakor tudi mati sta se morala sedaj zaradi svoje zanl-krnosti zagovarjati pred sodiščem. Muršec je bil obsojen na šest tednov strovega zapora, otrokova mati pa je bila oproščena, ker je sodišče uvaževalo okolnost, da je bila s selitvenim delom tako zaposlena, da je ne zadene na nesreči nikaka krivda. — Ptujske novosti Kakor znano, se fe v pondeljek dne 8. t. m. vršil občni zbor tukajšnjega športnega kluba (SKP), na katerem je bil izvoljen za predsednika tuk. pek g. Fürthner, mož, ki je pri zadnjih skupščinskih volitvah kandidiral na listi nemško-gospodarske stranke. Zgodilo se je, kar smo že zdavnaj pričakovali: športni klub se je udal nemškemu vplivu ter postal orodje tukajšnjih Nemcev. Že precej časa smo bili prepričanja, da SKP nikakor ni več »mednarodno« društvo, kar se pa je dosedaj še vselej pobijalo od strani dosedanjih društvenih funkcijonarjev! Aii bodo tudi nevo-izvljeni odborniki imeli poguma trditi isto? Povsod se pri nas opaža, da se Nemci vrivajo v ospredje in da si z mrzlično naglico pripravljajo tla za bodoče občinske volitve, od katerih upajo, da jim bodo vrnile občinsko krmilo v njihove roke. Mi smo istega mnenja, toda le za slučaj, da bo našim Slovencem zopet veljalo več strankarstvo kakor narodni ponos! Nadejamo se pa upravičeno, da smo se po dolgotrajnih in mnogobrojnih Izkušnjah vendar enkrat spametovali in da bo vsled tega brez velikih težav prišlo do pametnega kompromisa med tukajšnjimi narodnimi strankami, do kompromisa, ki bo ohranil našemu mestu slovensko lice za večne čase! Sloga biče poraz vragu! — Podoficirji naše garnizije prirede dne IS. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer vinsko trgatev v vseh prostorih gostilne »Novi svet«; svirala bo vojaška tamburaška godba. — V četrtek dne 18. oktobra t. L se vrši v dvorani glasbene šole koncert, pri katerem nastopata ga Brandlova, virtuozinja na goslih, in g. Ličar, virtuoz na glasovirju. — Dramatično društvo v Ptuju vprizori v nedeljo dne 14. t. mes. ob 3. url popoldne in v pondeljek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer veseloigro »Stari grehi«. Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini Senčar-Vavpotič. — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co.t Je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. — 500 lepih dobitkov, med temi pet glavnih, je že pripravljeno za tombolo vojnih invalidov, ki se vrši dne 14. oktobra t 1. na glavnem trgu. Dobitki se še vedno množijo, in bo ta tombola prekašala vse dosedanje, ki so se vršile v Mariboru. Ker je rok jako kratek, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, si nabaviti v pravem času karte (srečke), ki se dobe komad po 3 Din pri gosp. Zlata Brišnik v Slovenski ulici, in v vseh trafikah. Svira vojaška godba. — Tombola zveze bivših sal. gojencev je častno končala. Glasom četrtega zapisnika finančne kontrole, je odločil žreb kolo gospici Klemenčič Mariji, Vodmat 78; vagon premoga gospe] Mariji Špur, Celje, na okopih 1; zaboj sladkorja goss. Selmi Kiirner, Št. Vid nad Ljubljano 47; blago za moško obleko gosp. Šuštar Ivanu, Ljubljana, Poljanska cesta 41; blago za žensko obleko gosp. Ernestu Samobor v Marboru (priglašen potom L del. kons. društva). Dva činka izmed tridesetih, dasi strankama naznanjena, sta še tiedvignjena. Tablice, izročene varstvu odbora niso zadele, razven one kvaterne, katero smo obvestili in so jo dvignili. — Vsem darovalcem dobitkov, vsem, ki so prisostvovali, oddajali in kupovali tablice zavestno podpirajoč mladinski dom v svojem težkem začetku, kliče prisrčen — »Bog plati« — hvaležno udanl odbor. — »Jahač brez glave«. III. del grandl-joznega filma, ki ga predvaja kino »Tivoli«, se stopnjuje v nenavadni napetosti. Harry Piel briljira, Hedeia Vernon nič manj, režija in oprema filma pa tvorita višek umetnosti v inscenaciji. Cela epoha — na vrsto prideta še IV. in V. del — je atrakcija v pravem pomenu besede. Novosti iz Primorske. — Gentilijeva doslednost. Ko je sedanji naučni minister leta 1919 v Trstu vodil pe-dagogični tečaj za slovenske In italijanske učitelje v novih pokrajinah, je med drugim izrekel tudi tale stavek: Vzgoja ne bo imela nobenega uspeha, ako se učenci in učitelj ne strnejo v eno bitje, t. j. ako se svoboda gojenca ne zlije s svobodo učitelja, v novo svobodo. Ako pa zdaj pogledamo njegovo šolsko reformo, vidimo, da stoji ta z njegovo frazo, ki jo je govoril, v diametralnem nasprotju. Njegovi odloki spravljajo slovenske otroke v najhujšo duševno sužnost. Mogoče smatra Gentili za svobodo to, da se učenec in učitelj sploh ne razumeta. — Onemogočitev slov. šole v Skednju. Na slov. ljudski šoli v Skednju se je začetkom leta vpisalo 68 otrok v L razred in pouk se je v slovenskem jeziku začel. Dne 9. t. m. dopoldne pa je prišel v razred neki učitelj italijanske šole in povedal učitelju Slovencu, da morajo takoj vsi otroci z njim, kjer se bodo skupno z italijanskimi otroci poučevali v laškem jeziku. Na ugovor slovenskega učitelja je Italijan odgovoril, da je prvi razred italijanski, po vojaško otroke pognal na prosto, tu jih postavil v vrsto po dva in dva in jih odpeljal. — Sokolsko društvo Ljubljana II. vabi svoje člane in članice k prijateljskemu sestanku, ki se vrši v soboto dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Mrak na Rimski cesti. Sz iivlienfa- — Udruženje tobe h trafikantov v Sloveniji poziva vse tra. mte v Sloveniji, da naj se organizirajo v 1 oženju, ker bodo le na ta način mogli i. slovati Izboljšanje svojega težavnega gm. ega položaja. Njihov položaj je danes res klaven, zboljšati pa ga bo mogoče samo potom trdne skupne organizacije. Vsa pojasnila daje predsedstvo udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo v Ljubljani. Izpred sodilia. NEVAREN § 104 S. K. Z. Simon Felicijan, Hvar v Zg. Šiški, je bil obsojen na 10 dni zapora, ker je ob priliki aretacije sunil stražnika v prsa in je očital policiji, da hodi samo zato aretirat ljudi v gostilne, da jim da gostilničar kak liter vina; stražnik pa izpusti aretiranca tudi takoj, če se mu plača kakih 100 kron. Da ni imel mož prav, je pa takoj nato občutil sam, ker ga pol. nadzornik kljub temu, da mu je ponujal denar in vino, le ni izpustil. Mož se je zagovarjal s pijanostjo, kar pa ni moglo držati, ker je pred stražnikom tako dobro tekel, da bi bil gotovo ušel, ako se ne bi bil spodtaknil ob kamen in prav nerodno padel. — Delavec v Vevčah Vincenc Moškerc ima precejšno jezo na orožnike, ker so ga že večkrat naznanili radi raznih nerodnosti. Dne 30. julija se je zopet pošteno napil — pravi, da je udušil, kolikor se spomni, 5 litrov, in je zopet nahrulil brez povoda orožnika Vida Ambrožiča z besedami: »Pa me naznanite K... ,če me imate za kej, saj za svoje pijem.« Obtoženi se je zagovarjal s polno pijanostjo in da sploh ne ve kaj je in če je govoril z orožnikom. Obsojen je bil na 10 dni zapora. NERODNA ŠIVILJA. Franca Govek iz Rečice ob Savinji je vzela v Ljubljani Berti Hudalesovi zlato uro z zapestno verižico in tam stanujočemu Slavko Benediku že počen zlat prstan. Oboje je našla v šatuljt v miznici. Tatvino je priznala in ukradene stvari tudi vrni'a, toda žal že prepozno, namreč ko je bila ovadena in tik pred hišno preiskavo. Dalje je jako nerodno popravila datume na dveh učnih spričevalih. Ker je dekle vse priznalo in še ni bila kaznovana, je dobila samo 8 tednov težke ječe. OSTIA, CHE BASSO! Vencel Globočnik, gruntarjev sin v Vo-glah, je bil obtožen, da je v družbi več fantov klel po italijansko in žalil Boga. Dalje je pri pos. Grajzerju in Jancu razdrl ograjo in ukradel iz cvetličnega nasada pred Marijino kapelico krasno vrtnico. Fant je trdil, da so šli fantje pijani od gasilske veselice, in na poti jih je Grajzerjeva hči ozmerjala s pijanci, na kar so začeli rogoviliti. Preklinjal je, na Boga se pa n! jezil in bistva laških kletvic niti ne pozna. Tovariši njegovi so bili obsojeni le radi poškodbe lastnine in sicer pred okr. sodiščem v Kamniku, njega pa so povabili radi preklinjanja Boga k deželnemu sodišču v Ljubljano. Njegov zagovornik dr. Treo ni oporekal poškodbi lastnine, zanikal pa je hudodelstvo motenja ve-vere s preklinjanjem in je navedel zato jako lepo sledeči zgodovinski dogodek; Ko ie prišel svetovno znan ruski basist Salipin svoječasno v Rim, je pel tudi pred pajreškim dvorom v Petrovi stolnici. Papež Pij IX., bivši Sarto, je bil tako navdušen vsled krasnega glasu ruskega pevca, da je vzhičen glasno zaklical: »Ostia, ehe basso!« S tem je hotel zagovornik dokazati, da te tuje kletvice ne tvorijo motenja vere, ker bi moral sicer tudi papež, ki je zaklical to celo v cerkvi, na obtožno klop. Zagovornik je dosegel svoj namen. Fant je bil obsojen samo zaradi pošleodbe tuje lastnine na 1 teden zapora. Sokolski Tabori iah. »Ljubljanski šahovski klub« priredi v pondeljek dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodni kavami veliko simultansko šahovsko produkcijo, ki jo igra svetovni šahovski mojster dr. Milan Vidmar. Vabljeni so vsi ljubljanski in okoliški šahovski klubi (Jadran, Šiška, Vič, Mladinski itd.), da pošljejo k tej prireditvi kar največje število svojih igralcev, da tako preizkusi Ljubljana sloves našega odličnega šahov skega mojstra. Vsak igralec naj v izog^ v pomanjkanja šahovnic prinese slednje v možnosti * seboj. Vsi prijatelji šaha in kibici so . prireditvi tem potom vabljeni. Vstop prost. Prostovoljne prispevke »Ljublj. šah. klub« hvaležno sprejema. — »Ljublj. šah. klub«. M. Kragelj, podpredsednik. Sport in turisfika. — Sturm (Graz):IHrlja. — SK IHrija je pridobila za soboto in nedeljo 13. in 14. t. m. za dve nogometni tekmi graški SK Sturm. Sturm je letošnjo sezono pod vodstvom trenerja Haista, ki Izpolniuje mesto srednjega napadalca, izvanredno napredoval. Odlični rezultati, ki jih je dosegel proti prvim dunajskim in budimpeštanskim klubom ter proti praški Sparti, so mu ustvarili sloves enega najmočnejših klubov v Avstriji. Z Ilirijo je igral doslej tri tekme. Leta 1921 v Ljubljani z rezultatom 3:0 in leta 1922 v Gradcu z rezultati 2:1 in 4:3. Letos je nastopil v Ljubljani proti Primorju. V moštvu je imel takrat sicer le tri igralce prvega moštva, toda vkljub temu je podal lejxi in zanimivo igro ter dosegel visoko zmago. Ilirijo zadene srečanje s Sturmom v dobri formi. Rezultati proti Hajduku, Concordiji In Grad-janskemu so tudi Ilirijo dvignili med prve klube v državi. Od zadnjega nastopa proti Gradjanskemu se zdi, da' je forward še izboljšal svojo formo. Nasprotno je ozadje j» odhodu Tavčarja nekoliko oslabljeno. Kljub težkoči naloge Ilirija ne gre v boj brez šans, ako bo moštvo na višku ter se bo zavedalo svoje naloge. Tekma obeta vsekakor prvovrsten sport. Igro bo vodil kak zagreb-ški sodnik. — Začetek tekme v soboto ob 16. uri, v nedeljo ob pol 16. uri V nedeljo ob tri četrt na 14. uro se vrši predtekma med Slovanom in rezervo Ilirije. — Predprodaja vstopnic se vrši v trg. J. Goreč. Sedeži L vrste so numerirani. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo le v predprodaji. Istotako proste vstopnice za aktivno člane nogom, sekcije. — Prvenstvena tekma med Jadranom in Hermesom se vrši v nedeljo ob 10.30 na prostoru Ilirije in sicer le ob lepem vremenu. Tudi ta tekma bo brez dvoma zbudila pozornost, ker odloča o drugem mestu v prv. tabeli L r. ter bosta oba kluba morala napeti vse moči, da se izogneta padcu v drugi razred. Obe moštvi sta enakovredni, izid je docela negotov. Dopisi. _____Iz Tržiča. Končno nride dan, ko pozdravi Tržič v svoji sredi lile goste, na katere čaka že več kot em eto. Pevski zbor Glasbene Matice je naše jo dolgih neprili-kah v svojem nedeljske koledarju prost dan, da napravi izlet v ’ tič, kjer priredi v nedeljo 14. oktobra t. I opoldne v Sokol-nici velik koncert. Na t »požarjamo posebno zunanje goste, kai .m se samo svete čase nudi prilika slišati slavčke slovenske pesmi, naše čislane Matičarje pod taktirko najspretnejšega mojstra g. Mateja Hubada. Treba si bo pravočasno poskrbeti vstopnice, ki jih prodaja g. I. B. Mally. Vabimo tr« žiško dolino, da napolni dvorano do zadnjega leotička, da Izkaže zahvalo ljubim gostom. Borzna poročila. Beograd, 11. oktobra. Devize. Berlin 0.08—0.10, Dunai 0.1208—0.121, Budimpešta 0.50—0.54, Bukarešta 40—40.50, Ženeva 1540—1543, London 392—392.25, Milan 391.50—392.25, New York 85.50— 85.70, Pariz 518—521, Praga 257.75—258, Solun 132—138, Sofija 82—84.50. Valute, Dolarji 84—0. Zagreb, 11. oktobra. Devize. Du naj 0.1205—0.1215, Budimpešta 0.48—0.52, Bukarešta 37—41, Italija 393—394, London, izplačlo 390—393, ček 390—0, New York, kabel 86.50—87, ček 85.50—86.25, Pariz 520 do 527.50, Praga 256—258, Sofija 0—86, Švica 1540—1545. Valute. Dolarji 84.50 do 85, avstrijske krone 0.121—0.1225, na-poleondori 0—340, romunski leji 40—42, suvereigni 0—1390, švicarski franki 1545— 1550, lire 385—388. Curi h, 11. okt. New York 558-375, London 25.41, Pariz 33.70, Milan 25.40, Praga 16.70, Budimpešta 0.0307, Bukarešta 2.60, Beograd 6.55, Sofija 5.45, Varšava 0.0005, Dunaj 0.0078625, avstrijske krone 0.0079. Praga, 11. oktobra. Dunaj 4.60, Ber. lin 0, Rim 156.50, avstrijske krone 4.50, lire 155.75, Budimpešta 17.70, Pariz 207.75, London 155.75, New York 34.30, Curih 617.75, Beograd 39.925. Dunaj, 11. oktobra. Devize. Beo* grad 828—832, Berlin 0.14—0.16, Budimpešta 3.80—3.00, Bukarešta 327—329, London 322.300—323.300, Milan 3220—3242, New York 70.935—71.185, Pariz 4302—4318, Praga 2119—2129, Sofija 692—696, Curih 12.695 do 12.745. Valute. Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 670—678, nemške marke 0.12 do 0.16, funti 320.500—322.100, francoski franki 4255—4285, lire 3190—3210, dinarji 817—823, romunski leji 316—320, švicarski franki 12.580—12.660, češkoslovaške krone 2096—2112, madžarske krone 2.35—2.55. Berlin, 11. oktobra. Dunaj 71.820, Milan 229,425.000, Praga 151,620.000, Pariz 305.236.000, London 22.942,500.000, Newyork 5.047.350.000, Curih 903,735.000, Beograd 60,348.750. LYA MARA v svetovno znanem romanu .HatjušaMasiouna' grofa L Tolstoja od 11.—14. X. „Kino Matica". Ciospodareivo. KMETIJSTVO. X Nedostatna žetev. Mnogo črnila ie že poteklo zbog letošnje žetve na Francoskem. Poljedelsko ministrstvo trdi, da se je pridelalo 79 milijonov kvintalov žita, trgovska poizvedba pa vztraja pri 69 milijonih. Razlika je umljiva: oratar ne prizna ;ad vsega pridelka, ker se boji davkov. Vendar sodijo nepristranski strokovnjaki, da je letošnja žetev za 30% slabša od Janške. Kmetje si mnogo prizadevajo. Lani to obdelali 220.000 hektarov več nego leta 1921. Vendar je suša precej obrezuspešila res napor, tako da bo treba kakor skoro vsako leto doslej uvažati iz tujine. Pred »to leti je import daleč nadkriljeval eks-jort. Leta 1822 je stal hektoliter žita celih 15 frankov! Da se docela omeji uvoz iz Inozemstva, predlagajo strokovnjaki, naj vlada prepove peči kruh iz same pšenice in naloži davek na izvažanje rogllc ali prg (tourteau). DENARSTVO. X Obtok bankovcev v naši državi je maäal dne 2. t. m. 5 milijard 928.5 milijonov dinarjev. V tej dekadi se je zvišal obtok bankovcev za 89.3 milijone dinarjev, kovinska podloga pa se je povečala za 13 milijona. X Restrlnkcija posojil Narodne banke. Na zadnji seji upravnega odbora Narodne banke Je bilo sklenjeno, da se ustavi na-daljne dovoljevanje posojil na lombard. Posedaj so se taka posojila dajala na državne obveznice in bone, kar pa se le sedaj ustavilo, ker je kontinget izčrpan. Nova posedla se bodo začela dajati še-le spomladi. X Švedske banke leta 1922. V tem letu je bilo na Švedskem 1396 bank (leta 1919 jih je bilo 1308). Cisti dobiček je znašal leta 1922 29 in pol milijona švedsidh kron. Skupna izguba vseh bank ]e dosegla visoko vsoto 393 milijonov švedskih kron. X Prodiranje madžarskega kaoiiaia v našo državo. »Trgovinski Glasnik« se bavi s pisanjem madžarskega dnevnega tiska in pravi: Opažati moremo, da madžarski lisk kaže zanimanje za vse sosednje države in specijelno še za nas. Tako se n. pr. v madžarskem tisku sistematsko razpravlja Ideja, da trianonske mirovne nogodbe ni smatrati dovršen čin, temveč da bo ta pogodba v kratkem zamenjana z drugo pogodbo, ki bo v večji meri šč.tila madžarske nacijonalne in gospodarske interese. Vsi listi priporočajo madžarsKim pridobitnim krogom, naj se posebno brigajo za našo državo in naj se ne izogioijejo pridobitnim podjetjem, ki jih imajo pri nas ter jim svetujejo, da plasirajo pri nas svoje delovne moči in kapital. Pojavljajo se tudi želje, ki često nosijo značaj zahtev, naj ti krogi sodelujejo pri snovanju akc. družb v naši državi. Zanimivi so argumenti, s katerimi se te želje in nasveti pođkrepljajo. Poleg čisto gospodarskih argumentov, da je naša država prav ugodno polje za plasiranje tujega kapitala, ki more računati na lepo rentabiliteto, prihajajo tudi argumenti drugačne vrste, kakor n. pr. obetanja, da bo madžarska vlada dala onim, ki bi pri nas osnovali svoja podjetja, denarne podpore. Prav tako se često omenjajo in obljubljajo posebni privilegiji ta ugodnosti. Tudi niso redki siučati, da poleg tega prihajajo z argumenti, da mad-, žarske držbe v naši državi predstavljajo kapitalistično kavalerljo, ki naj bi utirala pot madžarski infanteriji. PROMET. X Zavarovanje potne prtljage ta eks-presne robe proti Izgubi, zmanjšanju In po- škodbi. V predvojni dobi je zavarovala »Evropejska akc. družba za zavarovanje potne prtljage« na zahtevo potnika vsako pošiljko prtljage, ki je bila železnici predana v prevoz, proti poškodbi ali izgubi Potnik je lahko poljubno določil višino zavarovanja in se mu na ta način ni bilo nikdar treba bati materijalne škode, tudi če je bila prtljaga med prevozom po železnici poškodovana ali sploh ni dospela v namembno postajo. Radi preobilice prevoznih težkoč in tatvin je ta družba med vojno prenehala s svojim poslovanjem. Nedavno pa je začela z zavarovanjem potne prtljage »Zavarovalna družba v Beogradu«, ki zopet prevzema v zavarovanje vsako prtljažno pošiljko, in sicer vrše to zavarovanje v njenem imenu prtljažne blagajnice vseh železniških postaj naše kraljevine. Ker so prtljažne pošiljke radi raznih ne-prilik pri prevozu po železnici še vedno Izpostavljene poškodbam In tatvinam, nudi to zavarovanje mnogo ugodnosti potujočemu občinstvu. Dočim povrne železniška uprava za vsak kg poškodovane ali izgubljene prtljage po najnovejši določbi z dne 25. septembra 1923 največ znesek 25 Din, povrne zavarovalna družba pri zavarovanih pošiljkah vso resnično škodo do one višine, za katero je pošiljka zavarovana. Pristojbine za zavarovanje se ravnajo po višini zavarovane vsote in po oddaljenosti med predajno in namembno postajo pošiljke ta znašajo za lerajše razdalje do 400 lan za vsakih zavarovanih 1000 Din malenkostni znesek 1.50 Din do 3 Din. Ta pristojbina se pri večji oddaljenosti primerno zviša in doseže pri oddaljenosti preko 1200 km najvišji znesek 9 Din za 1000 Din zavarovane vrednosti. Razven za poškodbe med prevozom po železnici zavarujejo potniške blagajnice vse pošiljke tudi proti izgubi ali poškodbi za čas prevoza z ladjo, avtomobilom in drugimi prevoznimi sred- stvi ter za dobo shranjevanja po hotelih, prenočiščih, carinarnicah in javnih skladiščih. To zavarovanje velja za potovanje po celi evropi in se vrši s posebnimi policami, ki veljajo 60 dni od dneva izročitve stranki. Med tem časom se potnik lahko tudi opetovano vozi domov »n menja svojo prtljago, ne da bi veljavnost zavarovanja radi tega ugasnila. Zavarovalna premija znaša pri tem zavarovanju začasno 10 Din za vsakih zavarovanih i000 Diu. Natančna pojasnila vsebujejo posebni oglasi, ki so izvešeni pri vseh železniških blagajnicah, ki prevzemajo v prevoz prtljažne pošiljke. X Zakon o poštnih uradnikih. Ministrstvo pošte in telegrafa je sklenilo, da Izdela poseben projekt zakona o poštnih uradnikih in ga predloži v odobritev narodni skupščini. RAZNO. X Uvoz svinj v Prago leta 1922. Mestna klavnica v Pragi je objavila statistiko uvoza svinj tekom lanskega leta v Prago. Po tej statastiki je znašal uvoz povprečno po 4 vagone dnevno, za vse leto 57.544 svinj, ki so se večinoma izvozile iz Romunije in iz naše države. X Konkurzi in poravnave v Cehoslova-škl. Po poročilu češk. statističnega urada je bilo v mesecu avgustu priglašenih 54 kon-kurzov. Od teh jih je prišlo na Čehe 33, na Moravo in Sleško 16, na Slovaško 3, na Podkarpatsko Rusko pa 2. Aktiva in pasiva se niso dognala v 14 slučajih. V dognanih 40 slučajih so znašala aktiva 7,785.200 čK, pasiva pa 11,410.746 čK. V istem mesecu se je vršilo 141 poravnav; od teh jih je bilo na Češkem 60, na Moravskem in Sleškem 50, na Slovaškem 30, v Podkarpatski Ruski pa 1. Aktiva ta pasiva se niso dognala v 3 slučajih. V dognanih 138 slučajih so znašala aktiva 26,993.898 čK, a pasiva 59,852.138 čK. X Krošnarjenje po kolodvorih in > vlakih. V zadnjih časih se je na naših železnicah zelo razpasla krošnjarska nadlega zlasti na posameznih postajah in v vlakih. Sedaj je dobilo vse železniško osebje nalog, da take krošnjarje takoj odstrani z vlaka ne oziraje se na to, če imajo predpisano vozno karto ali ne. Na postajah pa smejo krošnjariti samo oni, ki imajo za to oblastveno dovoljenje. , X Nove nemške koncesije na Ruskem. Berlinski listi poročajo, da je Družba za gospodarske stike z vzhodom v Berlinu sklenila lansko leto z več nemškimi tvrdkand dogovor o koncesijah z rusko vlado in sicer glede gozdnatih pokrajin v obsegu milijona desjatin ob reki Mologi, ki se izliva v Volgo. Definitivno pogodbo so sklenili te dni v Moskvi. Koncesijo bo baje izvajala nemška delniška družba, ki se ima v ta namen ustamo« viti. Med delničarji bo tvrdka Gebrüder Himmelsbach, evropska trgovinska družba z lesom in druge nemške tvrdke. V nazorstve-ni svet stopi bržkone poleg zastopnikov tvrdk tudi bivši državni kancelar dr. VVirth. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani NOVO/T . ^ LlETO e i Edmond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin. (Romanj (Nadaljevanje.) «- Moj Bog kako je to bedasto kajne? je dejala gospa Mauperinova ki je končala svojo povest in se tresla od smeha onega nežnega smeha starih dam, ki se zabavajo z malo drzno povestjo. — Kako ste veseli nocoj, je ušlo Denoiselu, kateremu je bilo vse kot led na srce. — Da, mu je odvrnila Renče, in tako veseli bomo jutri in pozneje... vedno. Kaj ne, papa? In tekla je k očetu in se usedla nanj kot dete. —Dragica, je dejal g. Mauperin svoji hčerki. Poglejte malo sem, gospa Mauperinova, ali se spominjate? Na tem kolenu je posedala, ko je bila majhna. — Da, je odvrnila njegova soproga, Henri pa <13 drugem. — Glej, je nadaljeval g. Mauperin, Henri je bil enkrat preoblečen v deklico, Renče pa v fantka... Kako sta se smejala! In obrnil se je proti gospe Mauperinovi, rekoč: — Draga žena, dosti skrbi si imela z njima. Pa nič Be de, Denoisel, i Jbina je nekaj blaženega 1 — Denoisel, je dejala Renče, danes vas pa ne spustimo. Vaša soba vas čaka že dolgo. — Silno mi je žal, moja draga Renče, toda eures... nocoj imam posla v Parizu, zagotavljam vam, važne zadeve. — Kaj? Vi in zadeve! Smešno! — Ostanite vendar. Denoisel, moja žena vam bo danes povedala celo vrsto takih povesti, kot je bila ona, ki ste jo pravkar slišali. — Oj, ostanite no, je prosila Renče. Res se bomo prav lepo zabavali. Ne bom vam igrala gla-jovirja, tudi kisa vam ne nalijem v solato. Besede bomo prejedali. Da, Denoisel? — Sprejmem... za prihodnij teden. — Grdoba! — In Renče mu je pokazala hrbet. — Kaj pa Dardouillet? je vprašal Denoisel. AH ga ne bo danes večer? — Takoj pride, je odvrnil Mauperin. Lahko pa tudi, da ga ne bo. Ves zatopljen v svoje delo. Mislim, da prenaša svoje jezero na hrib in svoj hrib v jezero. — Da, toda zvečer? — O, zvečer, tu se ne more ničesar vedeti, je 'dejala Renče. Poln je skrivnosti, ta gospod Dardouillet... Tako čudni ste danes, Denoisel? — Jaz? — Da, vi. Nič niste razposajeni, nič se ne zabavate. Kaj vas pa teži? — Denoisel, nekaj vam je, je dejala gospa Mauperinova. — Ampak prav nič, gospa, je odvrnil Denoisel. Kaj pa hočete, da bi mi bilo. Nikakor nisem žalosten, samo utrujen. Teden dni že letam okoli za Henrija. Hotel je, da mu izberem po svojem okusu pohištvo. :i!iitmiiiinntntinii!»Hiiniimi::imiiimiiž:Mimiu!i!stiiinim!ut:iimiim)i|| ž Najbolja poslovna veza »a bankarske i trgovačke po- j| I slove i osnivanje novih preduzeća kao i podizanje fabrika S u Staroj Srbiji i Makedoniji jeste: PiMna banka za jaz. Srbija u Skoplju psima 1 zastopništva I robn n komisiona prodajn. D«Je informacije o privrednim prilikama besplatno. Kupnje za tudj račim vunu, orahe, žita i ava ostale proizvode. inisiuiuiHmnimiii!iiii:tiiiiiiiiuiinimitmmuiiiiiiiiini:iii 19 “ Brata Pohlin i. dr tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, kovinastih gumbov L t. d. Ljubljana I., poštni predal št. 126. ćprsjsma vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. — Res je, je dejala gospa Mauperinova in lice ji je zažarelo, bližamo se 22. Ah, če bi mi kdo to rekel pred dvema letoma. Bojim se, da bom preveč srečna ta dan. In ko bova imela vnuke, kaj, Mauperin? — Lahno je priprla oči pri misli na svojo bodočnost stare matere. — Naravnost krasna bom, Denoisel, je dejala Renče. Imam obleko za v cerkev, včeraj sem jo poskusila... Kako dobro mi pristojiI Toda, papa, ali imaš frak? — Imam svoj stari novi frak. — Moraš si dati drugega delati... Saj mi boš dal roko. O, kako sem bedasta, saj ne pojdeš z menoj v paru... Denoisel, en ples mi morate že danes obljubiti.. Mama, kajneda priredimo bal? — Bal... in vse! je rekla gospa Mauperinova. Morda se bodo ljudje zgražali nad tem, pa kaj zato! Jaz hočem pravo ženitovanje... pir, kakor sva ga imela midva, ali se spominjate, gospod Mauperin? Plesali bomo, jedli in pili... ■— Tako je, je dejala Renče. Upijanili bomo vse svoje delavce in Denoisela tudi. Morda mu bo pogodu, če bo v rožcah? — Kako to, da še vedno ni prišel Dardouillet? — Kaj vraga se nocoj tako zanimate zanj? je vprašal gospod Mauperin. — Da, res je, je dejala Renče. Povejte, kaj pa mu hočete, Denoisel? — Kako ste radovedna, Renče... Nič posebnega, sama neumnost. Hočem, da mi posodi buldoga za podgansko borbo v mojem klubu, jutri zvečer... Stavil sem, da jih bo zadavil sto v dveh minutah... Tako, sedaj pa izginem, lahko noč! — Lahko noč! — Torej, sinko, pojutrišnjem gotovo, je rekla pred vrati gospa Mauperinova Denoiselu. Denoisel je resno priklonil. XXXVII. Ko je prišel Denoisel na konec vasi k Dar-douilletovi hišici, je pozvonil. Stara služkinja mu je prišla odpreti: — Ali gospod Dardouillet že leži? — On, o ne! Po vrtu tava. — In odprla je steklena vrata jedilnice. Lunin svit je padal na popolnoma goli vrt, ki je bil razdeljen na štiri kote kot žepni robec in preoran kot polje. V oglu na griču se je dvigala temna senca, imela je prekrižane roke in stala nepremično: človek bi bil mislil, da je strah. Bil je gospod Dardouillet. Bil je tako zamišljen, da je Denoisela opazil šele, ko je ta stal pred njim. — O, vi ste, dragi gospod Denoisel, je dejal, prav veseli me, glejte... in pokazal mu je preko- pano zemljo — kaj pravite o tem? Poglejte, kake črte... In zadovoljno je stegnil roko v praznino čez načrt svojega griča, kot čez namišljen konjski hrbet, ki bi ga bil pobožal. — Oprostite, gospod Dardouillet, je dejal De» noisel, prihajam radi neke zadeve. — Poglejte mesečino, spomnite se, če ste sploh kdaj to opazili na vrtu... edino v tej luči človek pravilno razločuje... podnevi se ne vidi dobro, kaj se je nasulo... ' 'v — Gospod Dardouillet, obračam se do moža, ki je nosil vojaško suknjo... Prijateljske vezi nas vežejo z Mauperinovimi. Prišel sem vas prosit, da bi bili Henriju za pričo... — Dvoboj? — In Dardouillet si je zapel gumb črne suknje, ki jo je nosil poleti kot pozimi. — Boga mi, takih uslug človek ne more odbiti... — Z menoj poidete, je dejal Denoisel in ga prijel za roko. Spali boste pri meni. Stvar se mora naglo urediti. Končana bo jutri, najpozneje po* jutrišnjem. — Dobro! je rekel Dardouillet in še enkrt\ otožno pogledal vrsto novih kolov, ki so metali sence v mesečinL (Dalje sledi.) MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadaljna beseda 25 para. z davižlno vreti. delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cene i ’ — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike I s 300.000-— K, koje se intabu-Hra na hišo, se išče za dobro idočo restavracijo. Naslov: A. V. Dolnji Kraljevac, Medjimurje, poštno ležeče. SUkiMje išče službe inkasatorja, pisarniške moči ali skladiščnika uradnik vešč več jezikov. Ponudbe pod „Zanesljiv“ na Clamor, an. zavod, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. 27 letni, trg. naobražen gosp. poleti z dušo in telom v naročje bogati gospodični ali vdovi, trgovki, gostilničarki. Zunanjost in starost postranska stvar. Neanonimne dopise na upr. 1. pod „Sladkost živijnnja“. 42 oralov, z zaraščenimi gozdi, njivami in travniki, 1 uro od postaje z vsem živim in mrtvim inventarjem naprodaj za Din 225.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana. Poljanska c. 12. Slike mfii! n fižol ponudite Sever A Ko, Ljubljana, WoUb- va ulica štev. 12. Zeiss-tiiei 6X z usnjeno taško, ce proda, za 550 Din.— Istotam se proda več kanarikov dobrih pevcev; par 150 Din. Ljubljana, Florjanska ulica 13. I. levo: Žuraj. išče dela na dom. Naslov v podružnici „Jutranjih Novosti“ Maribor, Frančiškanska ul. 14. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 26 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. poučuje klavir mlajše začetnice Naslov v upravi Usta. Postelja brez matraca in naslanjač na prodaj. Poizve se vsak dan od 12.— 2. pri Požar, Krekov trg štev. 7 pritličje. Oprava za jedilnico in spalnico se proda vsled pomanjkanja prostora. 'Naslov v upravi Usta. 28 let star, s stalno službo ter posestvom v vrednosti 1,000.000 Kron se želi seznaniti z mladenko. katera bi imela premoženja do 200.000 K. Le resne ponudbe s sliko pod »Sreča« na upr. »Jutr. Novosti». ob železnici z dnevnim prometom 15 — 25.000 kron se odda v najem onemu, ki odstopi v oentru Ljubljane stanovanje vsaj dveh sob in pritikUn. Ponudbe na ReaUtetno pisarno, Ljubljana, Poljanska o. 12. konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska uBca 5. OlIGDcftin oralov smreko-rUuuOlVU vega gozda z živino in letno 1,200.000-— K — ugodno plačilo. Brapina no za tovarno 3,000.000'—K. ^ncfilnn z mesarii°. p°tem MUulliilu gostilna v Mariboru, •fncncfaia od 3 do 175 oralov r OSuSluU tudi z vilami venecianka s posestvom, bogat lesni kraj. enodružinska, takoj prosta 2,000-.000'—K Srapina ÄS“0’ luksu s, 5,500.000 — K ter 26 oralov posestva se proda. za restavracijo s 300 do 500.000-—-K dober zaslužek za takoj se išče. Pisarna ZAGORSKI, Maribor, Barvarska uL PiH kompletna spalnica in obednica popolnoma novo, se po ugodni ceni proda. Naslov v upr. L 1 enonadstropna, 1000 m’vrta, takoj prosto stanovanje, 15 min' od pošte naprodaj za 250.000 Din v Realitetni pisarni, Ljub-liana. Poljanska c. 12.__ liiii aparat tvrdke »Doppel Anastigmat Le-onar«. velikost 9X12, dobro ohranjen se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. Prodam „Bibliothek des allgemeinen und praklischen Wissens“. Ogleda se v knjižnici „Knjiga“, Kongresni trg lg. ' ..v,- -,VV.V,.-ne/• JOS. ROJINA Aleksandrova cesta 3« Moška In deška konfekcija najmodernejšega kroja! — Športni kožuhi, zimski raglani, dežni plašči Itd. po najnižjih cenah! Oglejte si v izložbah oblačilne Industrije MII! A. KUIIC, Ljulljana, Gosposka ul. 7 najnovejše raglane njih nedosežen lepi kroj In nizke cene pri izvrstnem blagu! Marijin trg 8 Marijin trg 8 (.•eeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeese. \ _ mamm ■ n ■ : S S. i 3 p ? Zvezna knjigarna Ljubljana Zbirke pesmi: I. Albreht: Slutnje . . . J. Glasen Pohorske poti. Igo Gruden: Narcis go Gruden: Prii fagore-Gradnik: broš. 6'— Din vez. 8 —Din j >» 6 »» 10 — • igo uruucn. narcis . . . . „ iu — »• ! Igo Gruden: Primorske pesmi . „ 10'— .* • Tagore-Gradnik: Vrtnar . . . „ 20’— >• Zahtevajte ceniki i» S*— „ i» 12'— „ >» 12*— „ „ 23 - „ ••••••••••••«•••••o so***;; Inserirajte v „Jutranjih Novostih“ in uspeh Vam je zagotovljen. :: BS ■a jn »Zvezna, tiskarna in knjigarna« v LiubUaoi