Največji slovenski dnevnik V Združenih drisvah
Velja za vse leto - .
Za pol lete.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
$6.00
$3.
List isloveriskih Jelavcev vAmeriki.
The largest Slovenian Daily in the United States. ^
Issued every daj except Sundays ^ and legal Holidays.	p
75,000 Readers.
TELEFON: OOETLARDT 2876.	Entered m Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under .the Act of Congreta of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 124. — &TEV. 124.	NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 27, 1925. — SREDA, 27. MAJA 1925.	VOLUME XX^m. — LETNIK XXXIII
FRANCOSKI PORAZ V MAROKU
Francozi so morali zapustiti šest postojank ter jih prepustiti rifskim vstašem. — Marokanci pripravljajo napad s 30,000 ljudmi. — Pariški listi kritizirajo tajnost. — Komunisti proti vojni.
PARIZ, Francija, 26. maja. — Vstaši iz Rifa in Džebala so napadli špansko fronto v Maroku v bližini Tahatova. Španska kolona je bila poslana iz Laracha, da jih prežene.
V nekem francoskem komunikeju včeraj zvečer se je glasilo, da so francoske čete severno od reke Ouergha izpraznile šest majhnih postojank, ne da bi bila s tem prizadeta obrambna črta.
Vsak trenutek se pričakuje novega rifskega na-skouka proti Francozom in sicer s silo 30,000 mož. Soglasno z informacijo, katero je dobil maršal Lyautey, rezidenčni general, ima Abdel Krim, rifski voditelj, precejšne rezerve, katere namerava poslati v boj. Včeraj se je vršilo v Fezu pod predsedstvom generala Daugana, ki je bil imenovan poveljnikom fronte, vojno posvetovanje.
"Oeuvre", ki je komentiral danes zjutraj francoski komunikej, je izjavil:
—	Opustili smo šest postojank pod pritiskom rifskih bojevnikov. Kaj potem o naših zadnjih
uspehih? Katere postojanke so bile to? Zakaj taka skrivnost?
Dve interpelaciji sta bili predloženi glede maroške vojne, ko se je včeraj zopet sestala poslanska zbornica. Eno je vložil socijalistični poslanec Renaudel, drugo pa komunistični poslanec Doriot. Komunisti so kričali: —
—	Proč z vojno!
Ministrski predsednik Painleve je izjavil, je je pripravljen govoriti pred zbornico glede vojne v Maroku. Debata pa je bila preložena na sredo, ker je finančni minister Caillaux zahteval trideset milijonov frankov za stroške vojne v Maroku. O tej predlogi se bo tudi razpravljalo v sredo. Vprašanje bo premlateno naenkrat.
Socijalisti so manj željni napasti vlado kot so bili pred par dnevi, kajti v socijalistični stranki se je pojavil razkol radi Maroka. Stranka je imela včeraj sestanek, da določi, kakšno stališče naj zavzame. Unela se je živahna debata, kajti precejšen del je podpiral ministrskega predsednika Painleveja.
Socijalisti se boje, da bodo izgubili svoje mogočno stališče v poslanski zbornici, če bi se razcepili glede bistvenih vprašanj. Vsled tega so predložili debato, ker jim nudi to časa, da uravnajo svoje lastne spore.
PARIZ, Francija. 24. maja. — JYawoska vlada jc sklenila i/.ro-j»'\ati z Abdi-I Krimom boj <lo skrajnosti. Ta uačrt je bil oniojro-«Vn ter zagotovljen v^led podpore !*pau>k;_» ter pasivnosti Anjrlije.
Louis Malvv. prejšnji minister 7\\ zunanje zadeve, ki se nahaja sedaj na povratnim potovanju iz Madrida, je dobri od kralja Al-iouza ter jrenerala Primo de Rive-re. naeefetika vojaškega direktora-ta. dovojenje, da sme Francija zasledovati ril">ke vstaše preko gora v Španski Maroiko, dokler ne bo moč Abdel Krima adrobljffina.
Na vprašanja poročevalcev je ministrski predsediuk priznal, da isc je prejšnj minister za notranje zadeve Malvv pogajal s španske vlado glede maroškega položaja. Ministrski predsednik je dostavil:
— "L*p*m, <la bo sklenjen do-•rovor glride "vojaških in diploma-t.ivnih vprašaaij. Prepuščam vam.
si mislite kar hočete, a jaz ne morem reči ničesar
S tal išče frame o&ke vlade je, da, je napovedal Aibde-1 Krim Franciji vojno im da je sedaj vojno sta-r.je med Francijo in Abdel Krimom Vlada j? izjavila, da bo uma. fcnila svoje črte, kakor hitro bo o-pravila ii njim.
Franc<tzi so prepričani, da bo mogoče uspešno uvajati policij-
POLARNI RAZISKOVALEC
WOOO A UNDEftWOOQ. N. V
Grozote potresa na Japonskem.
Potres, ki se je vnovič pojavil na Japonskem, je zahteval več žrtev ter povzročil več škode kot se je izprva domnevalo. — Več kot dva tisoč hiš je bilo vpepe-1 jenih.	j •
Slika nam predstavlja znanega jnneriSkega polarnega raziskovalca Doji al ti a. 1». MacMillana. l-:i bo najbrže odpotoval Amundsen u na ]K)mo<i*.
Kirby aretiran
kot morilec.
Kirby je bil aretiran kot morilec slaboumne deklice. — Jetnik je zanikal krivdo. — Policiji je povedal, da je skril truplo, hote? zavarovati nekoga drugega.
XEWIURYPORT. Mass., *_>(>. maja. — Harry A. Kirby, znan tudi kot .James Joseph Kinbv, katerega >o iskale oblasti radi umora Miss Aide Ilayward. je bil aretiran včeraj iva dnmii Frank Pon-da. Policija ga je zaslišala, in tekom popoldneva s<» «ra državni uradniki prevedli v Augusta. Me.
Kirby ja prišel tekim pretekle noči v boarding house** ter pri-.VI govoriti o slabi sreči. Sprejeli so j^a in pozneje je šel v dražbi drugih v Advent cerkev. Njegov? povest pa ji* vzbudila miiii. in policija je bila obveščena.
—	.Jaz sem Lump, a nisem infinite in nobene krvi ni na mojih "»-kali. — je rekel Kirbv.
—	Spoznavam, da se nahajam v resnem položaju, a moja žena ni na noben način prizadeta. Dobra ženska je ter upam. da je ne bo-do;YJ*sledovali. ker ne ve absolutno ničesar o dejstvih, tikajočih -e t« ga slučaja.
Ko so ga vprašali glede uadalj-nih podrobnosti njetrov^ga življenja v Winthrop in njegovega potovanja a" Newbury port, je rekel:
—	Našel -sem truplo Mi>> Hay-ward v gozdu ter ga odnesel v kočo Mrs. Gray, kjer sem ga skril, ua zavarujem nekoga drugoga.
Na vprašanje, koga ščiti, je odgovoril Kirby:
—	Nočem povedali, 'kojra ščitim. vendar veni. tla nisem jaz morilec. Nisem ubil dekliee in n'ka-ke krvi ui na mojih rokah. Mislil sem, da ne bo ni kdo našel trupla in hotel sem le še par nadaljnih dni. Ničesar nimam, za kar bi živel sedaj tf»r upam. da ne bo nik-
Ido zasledoval moje žene.
Mre. Kirby. žena jetnika, je na ,-------- —„„^	svojem domm v Saeo, Me.. pripo-
nko silo nad Riff pokrajino, ka-•korhitro bi bil Abdel Krim odstranjen. Ministrskega predsednika. Painleve >-ta gnala k odločni akciji v t*-j zadevi dva pomisleka. Prvi pomislek je trdo vratu ost riff-ske ofenzive in naraščajoč - število Ilarkass vstasev v španskem o-zemlju, ki so •pripravljeni navaliti na iztočrni Maroko,
Drugi pomislek pa je. da je kampanja, prihajajoča od pretežkega dela francoskih socijalistov. ojačila moč komunistov. Painleve, kateremu preti prihodnj ponde-Ijek strmoglavil j m je v poslanski zbornici radi položaja v Maroku, hoče sedaj ipredoeiti svojim nasprotnikom. socijalbrtom iu komunistom. rarzkol kateremu se ne mo-, rejo izogniti. j
Angl. industrija začela propadati.
Angleški ministr. predsednik Baldwin je razkril propad industrije. Izjavil je, da so njegovi lastni dohodki skoro popolnoma izginili, in da živi od kapitala.
LONDON. Anglija. 26. maja. — Ministr-ki predsednik Baldwin je razpravljal ilaius v poslaniki zbornici o novem proračunu in on tej priliki je izjavil, da je vsled stanja angleške industrije zaposlen noč in dan.
N;> delodajalce in delavce je naslovi! poziv, naj osredotočijo vse svoje duševne sile na mo točko ter najdejo sredstvo, s pomočjo katerega bi se moglo uspešno nasprotovati inrszemski konkurenci pcMtom skupnega delovanja ter odprave zastarelih di lavskih m>--tod. Hekid je. da je pričel narod spoznavati veliko resnico, da r:i
TOKIO. -Japonska. 26. maja. — V težko prizadetem Toyo-Oka so čutili včeraj ponoči dva nadaljna močna potresna sunka. Skoro dve tretUii mesta obstajata iz razvalin in pepela vs'led požara, ki se je pojavil takoj po potresnih sunkih, rudno dejstvo je. da. se ni v sedaj prizadetem ozemlju pojavil tekom zadnjih štiristo let še nikak potres.
Čeprav je v Toyo-Oka par bank
ZA AMUNDSENA NI TREBA SKRBETI
_	m
Domneva se, da je kapitan Amundsen s svojo ekspedicijo na varnem. — Na visokem severu so pričeli divjati močni viharji. — Štiri pomožne ekspedicije. — Ameriški mornariški department bo najbrž poslal proti severu svoj vodljivi balon.
more nobena vin da voditi incTu slrija liie konkurence proti cele- \ hoiš. V Kinosaki jih bodo posta vili
ali molčati ali pa strmoglaviti vlado.
Maroko je v enem pogledu obratna točka v evropski politiki. Razvija se v boj za vzdrževanje evropskih kolonij al nib sistemov in protdktoratov, katerim nasprotujejo komunisti in v manjši meri tudi socajaVisti. Če bo Francija zdrobila Abdel Krima, bo ob istem ča«au avtomatično vzdrževala kolonijalni nwperijalizem, in -po-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
vedo vala. kako se je scjznanila ž njhn in kako sta se pozneje poročila. R^kla je:
—	Sestala sta se v Thie*. N. V., kjer sva bila oba zaposlena v Letehworth Village sanatoriju. Tri tedne po poroki je mož zbežal od mene. Velaka sleparija je bila izvršena v prostoru: v katerem jc tilo zapoeslenih dvajset mož. in »moj mož je pobegnil, še predno Jse je pričela preiskava.
—	Nato sem se vrnila v Saco, da živim pri svojih ljudeh. Rakor-
mn svetu. zvozi s toni je prv pom nil:
— Moji lastni dohodki znašajo b* petino tega. kot so znašali prej. Sedaj moram živeti od svojega kn-pitala ter si izposojata denar.
O zb.ti valuti je rekel, da m-čveka več neumnosti glede učinkovanja t»—^r:i koraka na industriji k«.t je zgodilo to glede katerokoli druge odredbe.
V, izjemo Združenih držav n! nikjer drugod na svetu bančna rata tako nizka kot j<* v Anglijf. Edini razrud, ki ne more prenesti visoke bančne rate, je razred špekulantov. Bančna rata predstavlja sredstvo, s katerim m> lahko zdrobi truste in kartele. To jo bilo pogosto dokazano v slučajih nujno potrebnega blaga kot >o ein. baker in pšenica in sicer v Angliji t-r tudi na drugi strani oceana. Zlata valuta je edina valuta na svetu, ki je varna pred tepci.
hitro pa sem bila tukaj, sem čula o mojem možu. Rekel mi je. da j«* njegovo resnično ime Ilarry A. Kirby. čeprav se je poročil z menoj kot James Joseph Crawford.
Poslfdica aretacije bo mogoče zopet no otvovjenje ene najbolj .skrivnostnih merilnih afer v državi New York. Ta afera se tiče umora Miss Lilian White iz Brook lyna. ki se je nahajala v Letch-worth sanatoriju za slaboumne in koje okostje so našli na vrhu gore Cheesecoek v Rockland okraju. aprila meseca leta 1922.
Čeprav se že razpravlja o načrtih za eventualno pomožno ekspedicijo, so izkušeni arktični raziskovalci prepričani o usposobljenosti Amundsena ter njegovih spremljevalcev, da se varno vrnejo s svojega poleta na Severni tečaj.
Amundsen, njegov finančni pokrovitelj Ellsworth, dva pilota in dva mehanika so zapustili King Bay na Špicbergih, malo po peti uri popoldne. Ker niso vzeli s seboj nikakih brezžičnih brzojavnih aparatov, niso mogli stopiti v stik z ostalim svetom.
— Na Norveškem ni nikdo v skrbeh za Amund-začasno zaprlo ^ vrata, zagotavlja sena, — je izjavil Fridtjof Nansen, slavni polarni
raziskovalec. On si zna pomagati tudi v najbolj težavnih položajih.
Po mnenju kapitana Ellisa, člana ekspedicije Oxford vseučilišča tekom preteklega leta, ni mislil Amundsen niti malo na to, da bi se vrnil s Severnega tečaja v aeroplanu. Kapitan domneva, da je dospel na Severni tečaj, pustil tam svoj stroj in da je pričel sedaj korakati peš nazaj.
Polkovnik Koch, danski raziskovalec, je rekel, da je treba čakati osem dni, predno se bo kaj izvedelo in čulo o ekspediciji. Treba je dati Amund-senu par dni časa, da se prepriča, če je res dospel na Severni tečaj.
Soglasno s zadnjimi kabelskimi poročili, ki so prišla preko Oslo, se zbirajo nad arktičnimi pokrajinami težki viharji, ki bodo prisilili Amundsena vrniti se po najkrajši poti, če bo sploh mogel storiti to. Za jutri napovedujejo sneg in meglo.
Pričelo se je že razpravljati o štirih eventualnih pomožnih ekspedicijah. Mornariški department Združenih držav, ki ima na razpolago vodljivi zračni ladji Shenandoah in Los Angeles, je baje pripravljen odzvati se prvemu pozivu na pomoč.
Getir Algarsson, Islandec, ki se je pripravljal v Liverpoolu na polarni polet z zračno ladjo, je pospešil svoje priprave, da bo lahko priskočil na pomoč.
Komander Donald MacMillan, ki bo prihodnji mesec po vedel v polarne pokrajine ameriško raziskovalno ekspedicijo, je baje tudi obljubil svojo takojšno pomoč.
Haakon Hammer, prejšni sodelavec Amundsena, je rekel, da ima v Švici aeroplan, katerega se lahko v najkrajšem času pošlje proti Severu.
vendar vlada, da. ni vsled potresa finančni položaj Japonske nit! malo prizadet.
Katastrofa se je pojavila tako nenadno, da se ni nudila prebivalstvu niti najmanjša prilika, da bi zbežalo na cesto. Dosti ljudi so ubile tudi skale, ki so se odtrgale od gorskih ob.mnkov.
Lahko zgrajene japonske h is«, so gorele kot slama. Cevi vodovoda so se pričele zvijaiti in pokat-in vsled tega je bilo vsako gase nje požara nemogoče.
OSAKA. Japonska. 26. maja. — Uradni seznam izgub v treh krajih. Tova-Oka. Kinosaki in Mina-lo kaže 278 mrtvih in 526 poškodovanih. Pogorelo je nič manj kot 2320 hiš; porušitnili je bilo 444 hiš.
Sviloprejna industrija je trpela le malo škode. Štiri velike tvoril ice svile s'o popolnoma nepoškodovane. Ni še ugotovljeno, v koliko <o bili poškodovani spomladanski kokoni, vendar pa se domneva, da so trpeli le majhno škro-do.
Po mnenju znanega izvedenca •rlede potresov, dr. Ima m ure. imel ta potres svoj izvor v Japonskem morju.
Vsled odredile državnega pre-frkfri so že pričeli graditi šest-Sfn
tristo in v Tsuima dvesto.
feradilni materijal pri vaza jo i7 Kobe in llimoje.
Sosednji kraji .so ponudili v ve 1'kili množinah živila, obleko nt posteljno perilo in v»Te*T tega ji-mogoče primerno skrbeti za pone-snvence. Tokio .je že zbral pomožni sklad v znesku 20.000 jeno\ Tudi Mikado je prispeval. WASHINGTON. 1). C'.. 2 fi. m a ja. — Japonski Rdeči križ je obvestil danes Ameriški Rdeči Križ. da je pomoč iz inozemstva nepotrebna. Japonski Rdeči Knž je v svoji poslanici izrazil svojo odkrito zahvalo za ponudeno pomoč, a pripomnil, da je potres omejen n» gotove okraje in da je pomoč i? inozemstva nepotrebna.
V nekem ameriškem poročilu i Tokija se je glasilo, da 'znaša število mrtvih .">00 in ranjenih več kot tisoč.
Zabil si je žebelj v glavo.
PRAGA. Ohoslovaška. 20. maja. — "Burzni Kurir" poroča o podrobnostih samomora, katerega je izvršil preteklega leta v jet-nišnici kapitam Miroslav Novotnv.
Kapitan Novotnv je skušal Izvršiti samomor s tem. da si je zavrtal v glavo žebelj. Prva dva želb-lja. katera je zabijal z leseno cok-ljo. sta se skrivila, a tretji, »tiri palce dolg in zarjavel, je prodrl črepinjo in le z največjo težavo ga jc bilo mogoče odstraniti. Ko ni mogel več prenašati bolečin, si je Novotnv prerezal žile.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, IT A T,T JI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dan« bo aai* ova* aledtfes
JUGOSLAVIJA ;
1000 Din. — $17.70 2000 Din. _ $35.20 5000 Din. — $87.50 Pri nakazilih, H znašajo manj kot kot m «M tlmrj«v IS Mtov za pofitnfno in drage stroške.
BupdUljm na zadnje pošte to Izptofoje *T«ftnl Mnri
ITALIJA IK ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir...... .....$43.00
bat 8M "i ■■!■■■■.....h i J ptlie
Pri naročilih, ki n poštnino in drag« sirotko. Bazpodilja trn zadaj« paito ta. T Trata.
Za paftfljatre. ki presegajo PETTISOfi DINARJEV ali pa DVATISOfl LIH dovoljujemo po mogočnosti le poeeben popart.
hfcimu; h tega razlega aam al aifiii pedali ■eteniaw eeae tup4.
FOftlLJATVE PO BBZOdAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO f NAJKRAJŠEM ČASU TEB EAČUNAMO ZA BTBOSKB fL*-,
peetati aajbelje pa Burili Peetol M—ey Order aH p«
Mew Terk
81 Oorttudt Stnet,
»•w York, M. T.
m*.
GLAS NARODA, 27. MAJA 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PubUsked by
8L0VENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Sakaer, preeitlent %	Louis Benedik, treasurer
Plmee of busineai of the corporation and addresses of above officers. 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. T.
"GLAS NARODA" "Voice of the People"
smrtjo mu je odleglo toliko, da se je podal v rudnik na delo. Delal je le par dni. kajti smrt je
iiovanju Slovence — Roja kovice vi in Keržetovi. Kot m? <čuje. pride kmalu iz stare domovine rojak Žu-
lisued Every Day Except Sunday t and Holiday t.
Za celo leta velja list ta Ameriko
in Kanado________________$6.00
Za pol leta ~.............$3.00
Za četrt leta.......................... $1.50
Za Neto York ta cel-o leto_ $7.00
Za pol leta_______________$3.50
Za niozemstva za celo leto _ $7.00 Za pol leta	$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Plot Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brei podpisa in osebnosti se ne pricfečnjej>*. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznaai. da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS ivARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.

KJE SE ONI CASl?
Sedanji ameriški poslanik v Londonu, ki je služil preje v Berlin, kjer si je pridobil splešen ugleid, vidi bodočnost v okrajno rožnati luči.
V nekem >voj«im nagovoru na ameriško trgovsko ■zbornico v Londonu je preiokoval poslanik Ilougbton novo dobo prosperitet" za svetovno trgovino — in -Iclm- počenši s trenutkom, ko se bodo zopet vrnile normalne razmere.
Muoi in trapi ga le ena bojazen. Vprašuje -se namreč, če bodo namreč Združene države zmožne twidostiti velikanskim zahtevam, katere bo stavil svetovni trg t vornjjčarjein in trgovcem Združenih držav, — kakorhitro se bo pričel razlivati preko svita veliki val prosperitete. To je skrajno nepotrebna skrb in le malo je pač ljudi ki bi jo delili s poslanikom Iloughtonom*
Značilno v tem njegovem govoru je priznanje, da s«' ta v>li-ka, že več lut napovedo\ana prosperiteta. še vedno ni pojavila, da ni o njej niti duha, ne sluha. ''Normalne razmere", katere je videl že pred štirimi leti zopet uveljavljene takratni predsednik Harding se nahajajo, soglasno s Homghtonom, š; \edno v megleni daljavi
Dejstva dajejo poslaniku prav vsaj v tem pogledu. Lepi ča.si katere so obljubljali republikanca pred volitvami, se niso uresničili, čeprav ]>ona\ija predsednik Coollidge slelirni dan pobožni izrek "o dobrih kupčijah, ki postajajo vsaki dan boljše".
Obratovanje ustavljajo v vedno narašča jočun številu ne le premogovniki. temveč tudi t< pilniee ali šmelce. ki so predstavljale od nekdaj zanc.sljh barometer gospodarskega življenja.
Aprila mesce a j<* ugasnil ogenj pod pet iu dvajsetimi topilnica-' mi in surovo železo, ki je poskooilo po volitvah od $21.76 za tono na $25 tekom ft.hruarja, je zopet doseglo stojo ceno pred volitvami.
Vedno lx>Lj in bolj narašča število bankerotov in celo najbolj priljubljena ali popularna ameriška industrija, avtomobilska, kaže oči vidno nazadovanje.	•
Xeka velika avtomobilska tyornica, ki je aprila meseca preteklega leta dobavila svojim agentom 21fi.000 avtomobilov, je prodala tekom zadnjega aprila le 153,000 avtomobilov.
Prodaja več kot 1.">0.000 avtomobilov v enem mesecu iu sicer potom ene same tvrdke. ni še ni kako znamenje težke krize. Nazadovanje pa je značilno za tendenco industrije.
Pri tem pa tudi ne smemo pustiti vnemar ali pregledati daleko-sežnih koncesij trgovcev z avtomobili glede dovoljenja kreditov, da se forcira ali s silo pospeši prodaje.
Celo konservativni strokovno-delavski voditelji so se čutili prisiljenim izdati svarilo jroti vedno naraščajočemu uporabljan ju kreditov od strani delavcev, ki posvečujejo liu ta način svojo odvisnost od podjetnikov.
Zaenkrat "preiskuje" vlada špekulira nje s pšenico na eikaškem zitue trgu. Vlada se je lotila dela na temelju teorije, da je izključno le špekulacija zakjiivila sedanje nizko stanje pšenlčnih cen. Nizko stanje pšenice pa prevladuje izza marca, s kratkimi presledki. \ »led tega je dosti bolj sinotreno napraviti špekulacijo odgovorno za visoke cene pšenice tekom pretekle jeseni in zime.
Z več kot ene strani se je dalo tekom pretekle Jeseni izraza prepričanju, da je bilo presenetljivo zvišanje cen pšenice volilni manever. vprizorjen z velikimi siadstvi. Predstav tel j i administracije so povsem javno izjavljali, da pome 11 j a dvadolarska pšenica za Coolidga več milijonov glasov. Dobička te špekulacije s pšenico pa ni spravil farmer, kateremu so s tem nastavili vado, temveč špekulant in veletrgovec. Špekulanti kupujejo sedaj zopet pšenico na polju. seveda za o-krajno nizko ceno in farmer je dane.s na slabšem kot je bil kedaj poprej.
Tako se godi delavcem. Gospodarski položaj je dovolj ugoden za podjetnike. Ti spravljajo velikanske dobičke. Nezaposlenost ustvarja industrijahio reizervno armado, ki omogoča podjetnikom poslabšanje delavnih pogojev. Pri tem pa tolaižijo ubogega izkoriščanega mezdnega sužnja z "(bodočimi dobrimi časi", ki se 'baje bližajo ali pa z nebeškim rajem. Prevelika masa pa se zadovolji s tem. mesto da bi .ve borila za svoje pravici.
Dopisi.
Little Falls, N. Y.
Vsem Slovencem in Slovenkam naznanjam, da bo priredilo društvo sv. Jožefa, št. 53 J. S. K. J. dne 29. maja veselico na 36 Denrube St., Little Falls. N. Y. Tem potom vabim vsfe tukaj bivajoče in na faamah, da se udeleže te prireditve. Vem. da so boli slabi časi, da si človek težko privošči malo veselja, pa vseeno, nismo za zmeraj na svetu. Za suha grla in £raame želodci? bo že preskrbcl
odbor. Svirala nam bo slovenska narodna godba, fZafeetek ob 7. uri zvečer.
Torej se še enkrat za obilen obisk priporoča odbor.
Louis Lenarčič.
Ely, Minn.
Dne 20. maja je umrl rojak Maksimilijan Levstik, član društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 J\ S. K. J. Bril je več mesecev bolan v&led reymartiama. Netka j dni pred
nastopila nagloma. Tako se umi-; žek. ki je šel v staro domovino na kajo začetniki društev drug za j obi*Jfc. (Aftudi je imel doma doforc drugim, izmučeni od trdega dela j čase, se je vseeno domislil, da je
MAROKU
pod zemljo.
Počivaj v miru
Tu imamo dvoje vrst -sušo. sušo v grlu in sušo 11a zemlji. Vse je rjavo od •Auše. Če ne bo v kratke 111 namočilo zemlje, bode leto-draga mrva.
Železna voda gre tudi gori > eeno, ker suhači bolj pogosto iskujejo Ely in zalezujejo kršitelje. Xajibclj pomilovanja vredno je to. da so začeli Slovenci izdajati drug drugega, večinoma vsled maščevanja. To je sicer posledica mestnih volitev pretečeno jesen. MV-sto Ely oziroma okolica ima že veliko tujcev ali turistov, kateri dospeli od daljnih vročih krajev, Čudno je. da ne pride 11a misel našim iprediwtojnikom. da 'bi postavili kažipote na razpotjih, kar bi služilo tujcem v informacijo.
Poročevalec.
S pota.
Zadnjič sem poročal nekoliko iz Keevat in. Minn, toda pri opisu orača pri Veselovib je časnikarska pomota. Mr. Vesel, ki ima malo kmetijo, ni oni. ki je zastopnik lista Glasa Naroda. Glede citiranja Petra Zgage in splošnega čti-va pa se je izrazil rojak Sobar.'Ely, Minn., kjer je velikansko je-To bodi om-njeno, ker na želez- zero priteklo v nižavo 45 čevljev m nem okrožju je mnogo Veselo v. | kot bi zagrmelo je odneslo naravni
Iz Keewaitin sem se podal pro-,jez. Kaj več novic pošljem kasfte-ti Carson I^ik«-. Tam prebivajo I je z Ely.
moji stari znanci, ki imajo na sta-1	Matija Pogorele.
, Amerika sa Amerikanee le najboljša. Res je dobra Jugoslavija, ali 7. Ani tanko se ne more ki.^ati. — Rojak Žužek je trnka j vobče znan. zato dobrodošel spet med nami! — tako se čuje 11a Carson Lake.
Tu se dela dozdaj vsak dan. — Iilizu tu je mestece Leetonia Townsite. Tja so nedavno prišli .v. stare domovine štirje bratje Bostjane-č iz Višnjegore; vsi so mladi koron jaki. vzgojeni v domovini, toda rojeni na Eveleth, Minn. Ko sem bil baš tam. je prišel zadnji od štirih bratov ter prisneeel seboj finih viržink. kakor tudi vrč drugih starokrajskih predmetov.
Ko snu obiskoval opisane kraje. >e je zgodila mtereča. ki je zahtevala življenje 221etnega sina rojaka Štefana Plešeta. Mladenič se peljal v avtomobilu z William Raj-hom, odvetnikom iz Virginia. Minil. Avtomobil, v katerem sta se vozila. j<- zadel v bližini Chis-iiolma na železniškem križišču v prihajajoči vlak in rojak je bil na mestu mrtev.
V teh krajih kakor tudi drugod, vlada veliko zanimanje za list Glas Xaroda. — Ko to pišem, se nahajam skoro na koncu sveta, \
Iz Jugoslavije.
Blairovi zastopniki v Beogradu.
Semkaj so došli zastopniki Blai-iovc skupine Pocher. predsednik Hlairove podružnice v Londonu Chelodaj in zastopnik Blairove podružnice v Parizu Lenand. da se informirajo o gospodarskem po-ložaju j-Uig. države. Po sestanku s fuančniin ministrom in nekaterimi stroko vnjaik i so izrazili svoje zadovoljstvo 11 ad konsolidacijo jug. gospodarcfcildh razmer in na;I napredkom, ki se kaže v jug. državi. Radi izplačila ostalega Blai-1*0vega /posojila ni bilo razgovorov. ker je treba najprej izpreme-niti zakoni o posojilu da se omogoči sodelovanje tudi aigleškemu kapitalu Po razpoloženju, ki vlada med zastopniki Blairove skupine. so izgledi za posojilo zelo dobri. Finančni minister in prometni m in is/ter sta tz zastopnik i Biaiirove skupine napravila s posebno ladjo izlet v Smcderevo. Tega izleta so se udeležili tudi pomočnik promet, ministra Avra-movie. industrijalec Savčič ter
dnevi j prišel v Narodno banko mlad moški, ki je -prosil, naj 11111 zamenjajo pol 'bankovca, češ, da nujno potrebuje denar. Na vprašanje. kako je prišel do raztrganega demarja. je dejail. da novec ni njegov, marveč neke žensike. Dva air nia -ta ga odpeljala na policijo, kjer so vzeli njegovo iz
Nekaj se mi čudno zdi. ko opažam Trunkovo iaue v Kovertovi Edinosti.
Ali je Trunk tako nizko pade., da piše za Koverto, ali se ji pa Koverta tako povzpel, da se smatra (sukovrednega Trunku.
Ker ni uiti prvo niti drugo rao-^roče, mora biti nekaj zagoutueg.i vmes.
*
Prijatelj mi je poslal iz Chicnsre račun fare sv. Štefana. Od sile dosti je imen in od sile številk. med vrstami se pa vije tiha prošnja dajte*' in predrzen opn-min, *'to je vse skupaj nič. kar ste dali".
*
V "Pro s vet i" je olyavil dr Kern vzpodbuden članek; katerega
(Xadaljcvanje s 1. strani.)
sledice tega bi bile koristne tako za Anglijo kot za Francijo.
H avl. te ga tudi namerava Angli-ja zavzeti stališiV dobrohotne n-*v-tralnosti v maroški zadevi, čelna v morajo francoske čete v svojih operacijah neizogibno priti do Sredozem-skeiga morja, kar so Angleži do sedaj vedno skušali ]iro-prečiti.
Ce bo Aibdel Krim zmagal, — č? bodo soeijatlisti stnnoglavili vlado Pamleveja ter se podajali 7. Abdel Knimom in mu odstopili iin. gato Querglia dolino. — bi pome-
Operaeije zadnjesa tedna. — pravi generalni šta'». — so omn-go.;-ile francoskim četam za sedenje vseh prednostnih toč*k. ki obvladujejo glavne komunikacijske črte med Fezom t, r važno dolino Ouergha. Mt rala francoskih čet je bila dvignjena do skrajnih meja vspničo poipročanih okrutosti. katere so izvršile čete Abdel Krima nad ranjenimi 111 v spričo umorov načelnikov plemen, ki se niso hotela pridružiti vstaš.im.
Franco>ke čete pod polkovnikom F*revdenber«rora ^o imele
bi moral vpoLtevati vsak a mer'.- bodo spravili natzij v urad
njalo to zmago antikolonistov i« «^,,, sj^pad z maroškimi >Vda-tLspeli moskoske politike, da se u- Lj o!) Ivki Ouerglia. V ofieijelncm njei obstoječe kolanijalne snte-j lljratovLIu kl Je ,lilo -mlmn
j nes. se poroča o zavzetju Gara de Kit so govorili socijalisti. dr, i
javo na zapisnik. Takoj nato so šli detektivi jm, 19-letoio Vukosa-," 0e bo dr. Kern kdaj kaj takeg;
ški Slovenec, posebno tisti, k: ima otroke
Članek se tBče vzgoje v narod-nem duhu ter je teoretično do zadnje črke resničen.
V prak-i je seve nekoliko ilni-gače.
Ko se bo dr. Kern vtlrugič odpravi jal v domovino, naj spotoma obišče tudi jugoslovanski konzulat v New Yorku.
Toda, ko bo prišel tja, 11«* sme povedati, kaj je. V lepi slovenščini naj prosi konzularnega šrtbarja za to ali 0110 uslugo. Garantira:^ mu. da bo moral prošnjo najmanj trikrat ponoviti. In ko bo dobii odgovor, stavim, da bo zaklel: \ važm* jwpeh ProkU-ta baavda ciganska !
Ta kletvica seveda ne bo namenjena iugosIovaJiski državi, naši h pi domovini iu jugoslovaonskc-mu narodu.
Navidez se bo pa kljub temu zdelo, da je vsemu temu namenjena.
Vsak mora biti ponosen t«:*. ( vojo domovino. In sleherni je tu-' di ponosen nanj«.
Domovini pa stori največjo uslnjro t'sti. ki njene nevredne sinove primerno uči. vzgaja in zdravi.
urad prej- _ Skupina polkovnika Frev Pi" tednika | denberg. ki se je pomikala pre t j
snega ministrskega p
Ilerriota. se je slednji posfcižil te|oarad de Mazziat. potem ko j, prilike, da obrazloži svoje stališče Lpi.osti.la lwlstojankl. v jjoreuiem glede Maroka. To je storil preti |dclu dolilu, Otierglia. je zadela na generalnim svetom departmeirta sOVraŽ!U. sllr kj s(>	11|,..jko
Rhone t: u-rekel, da je podpiral re- pt,t ?iso- mn- Vnel s(. ^ t>>tp,. zidenčmiga genera-la Lyauety-a. j ]>0 j Sovražnik ... je obupno npi-ter odobril njegove priprave. za|rflL	hn |>ojrit;in l!az., j z vp.
slučaj naipada.	Iikimi izmihami. kljub protinapa-
Ker je vlada izjavila, tla stoji j j0111 ici ,„ iinoi; za f)nsie(iieo za Lyautejeni in voja-Mm povelj- m< spopajt. 2 grajiatami in ba.io-s-tvom v Maroku, je s tem za trotov- nct;
ljena potlpora Francije za ofen/.i- Tokom v.-.Vn-a >o čete Frevden-
vo. kat. ro pripravlja Lyautey. Iz-1 .......... y,lv/<,lr	tll, Mezziat.
vzeti >ev( da soeijali^ti in
nimisti. ki so proti talki podpori, j	q ^ ^ ^
r- 1 1.1 1 - i 1'	r U U rv
General { hambrun ie dosegel .
e nad riffskimi četaši j Slovenci V DE1TR.OIX in v Aiča pokrajini. Odpravil je kon- i	okolici
ge.'stijo v tem sektorju ter po ^ro-	.. . .
1	, iver se radi slabeira vremena 111
reniem il.-lu dolin * Uuerirna •-•» • , . , .
•	,\rsil izlet pevskega društva
Francozi zadenejo povsod na ob:: pen odpor, a cM j desne.ira krila j«-bil d osežen, in leva kolona da-v-pela do Ain D/enah ter pH-dlihi sovražnika, da se je umaknil.
"Ljubljanski Vrh"
nedeljo. 1?4. maja. za t o bo pa
RABAT. Maroko. maja. — (Vstaške Čete, ki so bile ^»ridobl.i^ne z;: »tvar ril'skega vodtihdja Able]
vo Petrovičevo, delavko iz Novega Sada. na katero se je moški iz-govarjal. da mu je tlala denar.
Vukosaaa je prišla in izpovedala : ' Na veliki četrtek sem bila lačna in br^z pare v žepu. Dela nisem mogla dobiti, pa sem odšla na prežo k upravi monopolov. Kmalu sem ugledala dečka, ki 11111 je gledal -iz žepa konec tisočaka. Celega nisem mogla ukrasti, zato sem ga ocbščipnJla isamo polovico in z njo odšla dalje svojo pot. Konečno sem jo hotela zamenjati s posredovanjem svoj 'ga dragega Ijubčka".
Petrovičeva in njen fant -sta l)i-
nekoliko uglednih finančnikov in ,1..	i- * * • •
_ . , , , t m jzi ocena sodi.seu ratdi tatvine m gospodarskih strokovnjakov. Naj,,, .1. .-	,	,
izletu se b. frnA-npiin : _______'i V^hu^ goljufije, ukraden«, polo
izletu se je govorilo tudi o posojilu beograjski občini v zvezi s posojilom za tlakovanje Beograda icr o zgradlbi uradnih poslopij * pomočjo posojila.
Zgodba tisočdinarskega bankovca.
To zadevo bi lahko natisnili v berilu, ako 'bi ne imela svojega kriminalnega zaključka. Evo. kako je bilo :
Na pravoslavni velik: četrtek je poslal beograjski tobakarnar Ta-na.sije Paikič svojega sina Vladimira v monopolsko -upravo z listkom. na katerem je b.ilo napisano vse. kar je želel imetu. Oče je da! Vladimiru tisoč dinarjev v obliki bankovca serije 889 in si je šte-\iiko za vsak slučaj zapomnil. Ravnal je zelo previdno.
Deček je dobil tobak, ko .pa b« ga moral plačati, je s strahom v srcu in s solzami v očeh opazil, d? ima samo pol bankovca. Ostala polovica je izginila na čudežen način, ne da bi ,kaj opazil.
Vladimir je tekel domov, in oče. ne bodi len. je takoj odšel v Narodno bafltko in prosil, naj mu zamenjajo bankovec. Uradniki, ki 50 se preipničali o-istinitosti tobaka rje vih navedb, so vtzeli pol bankovca in ga spravili, v blagajno ter nesrečnemu starcu izplačali tisoč Din. O dogodku je bila obveščena t uda policija.
Dolgo ni bilo droge polovice ukradenega tisočaka na izpregled. Končno p« se je le pokazala. Pred
vico bankovca pa je prevzela v svojo osknbo Narodna banka, da ga odtegne prometu in ob svojem času uniči.
Mesto mrličev.
Nikjer na svotu se ne izvrši toliko samomorov kakor v Budimpešti. Zato romajo tzdravniki in med ici ne i vs i<r;L sveta v Budimpešto: nikjer drugod si za študirali je ne morejo tako poceni nabaviti trupla kakor tukaj.
Pega vi tifus v Zagrebu.
Tc dni se je pojavil v Zagrebu zopet nov slučaj pega vega tifusa. Zbolel je namreč neki kaznjenec, ki je bil takoj prepeljan v opide-mijsko bolnico. Jetniški paznik leži tudi v agoniji in je njegovo stanje brezupno. Radi štirih v po-iicijtskih zaporih ugotovljenih slučajih pegavega Iegarja je odredilo policijsko ravnateljstvo najeaiergičnejše ukrepe, da prepreči nadaljno razširjanje te nevarne kuge.
Poar.
V Lokvah je dne 3. maja zvečer zgorelo poslopje, v katerem sta stanovali družini Grudnova in Kolenčeva.
Domačini so pridno gasili, da se je preprečilo razširjenje ognja. Škode je nad 30,000 lir.
doživel pri jugoslovanskih oblastih kot so doživeli nekateri pri jugoslovanski oblasti v New Yorku. bo najbrž uverjeai, da za nekatere ljudi ni na svetu boljšega zdravila kot pristna klofuta.
*
V neki južni državi se bo te dni pričela jako zanimiva obravnava.
Po postavah dotične države je namreč prepovedano učiteljem v šolali razlagati, kako je po mnenju učfnjakov in znanstvenikov nastiai svet.
Neki učitelj se je bil pregreši ter je povedal učencem par domnev o nastanku sveta 111 o razvoju človeka.
Možak se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
Pa je res čudno, da neka te rr-kapitalistične organizacije in organizacije. ki sio v direktni službi kapitalistov tako vztrajno zagovarjajo nauk. da je človek ustvarjen po božji podobi in da je najčudovitejše bitje na svetu.
Ako kapitalisti nikakor nočejo, da bi bil 'človek živinčetu podo-4;en. naj mu s svojimi bogatimi sredstvi omogočijo. da bo živel kot se človeku spodobi, da bo zavzemal v svetu mesto, ki bo soglašalo z njegovim dostojanstvom.
S tem, da plačujejo kapitalisti delavcem sramotno nizke plače, da izraMjajo nežne otroke in slabotne ženske, da jih silijo delati v luknjah, kjer 111 .ne znaka ne soliica, sami zavračajo svetopisemski nauk o dostojanstvu človeka in o njegovi nadvladi nad vsem
živečim. ; *
Iz ('ehoslovaške poročajo o možu. ki je imel strahovito trdo bu-tico.
Trikrat si je poskusil zabiti zebe 1 j v glavo, pa se mu je trikra' poskais izjalovil.
Tako trd^h butne je čedalje manj na svetu. Pa jih je kljub temu še nekaj.
Tisti, ki vlagajo denar v Kover-tova podjetja in v podjetja njegovo žlahte. imajo pa ae za »poznanje rbelj trde.
v nedeljo, dne 31. maja 1925
na dobro poznani H. Tmrnikarji -ri farmi.
Tempotom vabimo v-<- Sloven-
Krima, potom sultanove prokla-j<-*«' kakor tudi brate Hrvate.- tla -e na sveto vojno, so pričele tega izleta polnoštevilno vdeleže.
liiacij'1
polagf iiiii omahovati ter se ndaja-ti francoskim četam, vspričo francoskih uspehov tekom zadnjega tedna. — soglasno z jnforinacija-ini. ki st» prišle iz francoskih virov.
Vspričo kočljivega položaja, v katerem -) nahaja ter neprestano drobVčih se mjegovih -il je bil Abdel! Krim prisiljen obnoviti ak-tovno-'ti v K i fane sektorju tea* je pričel koncentrirati Marokance ki >0 11111 ostali zvesti, v namenu da ogrozi francosko komunikacijsko črto z Alžirom.
Število četašev, ki so s- vednn osi ali zvesti Abdel Krimu, se ecni na ^0.000 mož. Ti možje so porazdeljeni na najbolj nevarne točke fronte in s tem je maroškemu vstaškemti voditelju mogoče nuditi Francozom najbolj obupen in odločen na-por.
Za vsestransko zabavo in dobro postrežbo jamči.	Otlbor.
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče ime^i, naj ga takoj naroči, ker ga jč le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., Cortlandt St., N. 0.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor do-sedaj.
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega fine vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vlo^e, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obre-
\	c >
stovane s prvim dnem, prihodnjega meseca.
Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca januarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovan je dvignjenih zneskov se prenelia koncem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of tlie State of New York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
GLAS NAKOPA, 27. MAJA 1923.
Napori za uveljavljen je miru.
Ženeva, 5. maja.
V poiuk'1 jHk se je oivorila v prelit-ral ne mtajnlštvu Zveze narodov v Ženev i velika konferenca za kon trolo uiedanrodne trgovine z orožjem. # municajo in vojnim materi-jaloni. Konference, kateri predseduje nekdanji belgijski ministrski predsednik Carton de Wiart. se udeležujejo delegati 43 držaiv. izmed katerih 3 Zedinjene Države. Nmčija in Turčija) niso članice Zveze narodov. Zasedanje lio trajalo več tednov in pričakovati je žive debate, ker gre za ogromne intense nele moralne, temveč predvsem maHerijalne narave. Poleg ofiei'j'-ljiilj civilnih in vojaških delegatov posameznih držav so poklali v /,<'iiwo <-A'<vje opazovalce tudi posamezni vediki t'al>r;-kanfi in trjrovci z orožjein in vojnim m at emirja lom. . .
Z vprašanjem omejitve in ure-ditve trgovine z orožjem se že dolgo č;jf»a pečajo posamezne vlade in pacifistične organizacije I >o prvega poizkusa mednarodnega vporazuma v tej eadevi je prišlo Že 1. 1SS7.. toda bruseljski ak' j»- ostal mrtva črka. Vprašanje se je ponovno pokrenilo na mirovni konferenci v Parizu. Bilo je to v oni dobi. ko so mnogi še verjeli, da bodo i«prcmenili lice sveta hi za zmeraj oneniocočili nove vo.j-ue. Da i/j}»olnijo svoje .b^o,- so za-vezniški opohiomocenci skb nili postaviti nioio einbrionarne kon venci je iz I. 18S7. preeijrnejšo In obsežnejšo pogmlbo. Tako je prišlo do konvencije v Saint Germn-i:i en Lave. ki mi jo podpisali zr. tojviiki *J4 držav. Veljavnost konvencije je bila predvidena za dobo 7 let. '
Cilj te pogodbe je bil. onemogočiti razpršitev ojrromnih zalo«; vojnejjii piaterijala. nakiupičejiega v zadnjih letih, in organizirati > Memati'"no nadzorstvo nad trgovino z orožjem, zlasti v prekomor >kih deželah in kolonija1!].
Sahit-germainslka konvencija bi morala titopefi taikoj v vtljavo Toda samo 11 vlad je pogodbo ratificiralo. Glavne sile. najvažnejše proizvajalke orožja, so izjavile. <b n»' priznajo p< irodbe prej, dokler i>e zaaijo ne i/.reko ostale države, ki prodne i rajo orožje in vojni materija!. Nihče ni hotel biti prvi . ..
Smrtni udarec pa je zadala vlada Zed in jeni h Držav, ki je 28. julija 19*2*2. s posebnim pismom Zv. narodov odklonila prist<np v konvenciji. Navidezni razlog odklonit ve bil je ta, da Zdr. Države, ki niso članica Zveze narodov, ne marajo priznati vtikanja te instii-tucije v ameriške notranje zadeve. Pravi vzrok pa jc bil odpor a meriških fabrikautov orožja, ki mi .se bali za cvetočo knpoijo z bojevitimi državami lartinske Amerike .. .
Z verz a narodov se še ni komeno vdala, temveč je poverila posebno komisijo za izdelavo novega načrta. Z^ lin jen c Države so sodelovali pri tozadevnih sejah v Ženevi in Pari/.u s svojim predstavnikom Grcwoan. poslanikom v Bernu. Novi projekt upošteva ugovore Z Držav proti posameznimi toekan-sa intimna inske konvencije. To
pravi. <la dovoljuje izvoz orožja naslov 4* vsake vlade, ki jo ko Jako priznava vlada izvozne dežele", da se hz»giblje slehernemu ne-posrediniiiu vmešavanju v območje zakonodaje |K>sameiziiih držav, da predvideva delne in pogojne pri stope h kriiveneiji in potiska Zvezo narodov v ozadje. S temi koncesijami tipa pridobiti pristanek Zedi-njenih držav, ki silno rade govore o militarizmu drujrih držav, s katc rimi pa jc pri praktičnem izvajanju pacifističnih načrtov vedno velika težava.
Poleg Amerike je glavna ovira za popolen uspeh konference stališče sovjetNkc Rusije, ki je kratko malo odklonila sodelovanje, ker ne dovoljuje nobenega vt i kanja Zveze narodov v svojo notranjo politiko. OdurrtTiorpt Rudije .p?, ustvarja nevarno situacijo za dr žave iztočne Evrope. &» bodo težko dopui&He. da se njihov nakup orožja in vojnega m&terijaia omeji in reglementira. doejm se nji bova močna »o«eda v ti&ini oboro-žuje in euva svobodo akcij«.
Ta neudeležba sovjetov bo napravila brezpredmetno -prinieno bodoč, konvencije na celokupni azijski kontinent. Jnicijatorji ko:; ferenee »o predvideli ta s-luvaj in so izpreeminil do-jedajiji' projekt konvencije, ki je določal, da tn stopi v veljavo, ko jo ratificira 12 pil. med katerimi morajo biti glavne proizvajalke orožja : Zedinjene drŽave. Francija. Anglija. Italija. Belgija. Japonska in Rusija Konferenca bo morala poizku citi. kaj se da doseči v pobijanju sramotne špekulacije trgovcev -kanoni brez ^delovanja Ru >].;<> Opati je, da -se ta mednarodni sc-«t a nek ne razide ri«to 'brezplodu' in da napravi četudi majhen ko rak naprej v mirovnih prizadeva njih.
POGLOBITEV SUESKEGA PREKOPA
Sueški prekop m> otvorili leta lh<;?>. V dolžini IG?) kilometrov s-razteza med Afriko in Azijo ter »•paja -Sredozemsko in Rdeče morje. Širok na gladini 70 do 110 metrov. -podaj 3S.."} m., globok pa 0 do 10..") m. Ta globina je pa za moderne ladje že premajhna ; nekatere vsebujejo do (jO tisoč ton prostora. tona j * malo manj kot tri kubične metre. Seveda vozijo te največje ladje med Evropo in A-ineriko. a ladje do 30.000 ton vozijo tudi m«-d Evropo Ln Azijo. Naj-večja ladja pa. kš je mogla iti <ln-sedaj skoKi Sueški prekop, je bil;i nemška ladja "' < "lew4ainl " s 17 lisoč tonami. Sedaj lio-.lo preko;* ."»ajprvo toliko poglobili, »la pra bo-do mogle uporabiti tudi 23 tiso*-tonske la«lje; pozneje bo globina še večja. Z velikostjo ladij bo seveda dobiček plovbe večji. Roko v roki s poglobljenjem prekopa gredo tudi pristanišk * naprave v faznih mestih, ki >.e mora o ravnati po velikost i (prihajajoči h ladij. O'ako je odvisno drugo od druge-Lra. Omenimo še. da ladje ne minejo voziti sik oz prekop vete kot 7 kilometrov na uro. To pa zato ne ker so bregovi deloma peščeni h: bi ob prehitri vožnji nastajali pivci i ki valovi ter vsipali preveč peska v prekop.
STRASNA STATISTIKA
SCIKA, KI JE DOBILA PRVO NAGRADO
Nekaj o smrtni kazni.
Tristo mrtvih pri eksploziji.
Vi i * i	t, i... .	i . »i PEKING, Kitajsko. 26. maja. —
^ vseh državah, razen v Italiji in po nekaterih v muk(K.nsk,m arzenalll ta.
švicarskih kantonih, je smrtna kazen še vedno la eksplozija, ki je zaht vala neuveljavljena. V Nemčiji odsekajo obsojencu 5,0 človečkih žrtev. p«>iovica te-
glavo, v Ameriki ga pošljejo na električni stol, po 'v<"1U Jt ]>m UM n<"__
drugih državah jih pa obešajo. Na Španskem se
mora obsojenec osemnajst dni pred usmrčenjem pokoriti v cerkvi za svoj greh.
t
NAZNANILO in ZHAVALA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 20. maja umrl
FRANK MURNIK
- i ii i—i. i	i v ol. letu svoje starosti. I^oma je
Č loveštvo se je zelo oddaljilo re- J odsekajo obsojencu slavo v poseb- , ,	.. . . . ,
1	!»il od sv. Frojice pri \ el. Laseah
.na Dolenjskem. V Ameriki je bi-
Vpra^anje odprave s-mrtne ka-;prej jllstifikacijo. V drugih dr-,., mi je bilo pred vojno cesto spro-jžavah 'iniste obsojencu vsaj upa-j ženo. po vojni je pa žal zaspalo. nje Ila pomiloščenje. V N mčij:'
šitve t i^a O'oveljirbnega proble- ( uem prostoru". Norcev in nosečih ma. Smrtna kazen obstoja zdaj v|^n „,. sinejo usmrtiti. Na Kitaj-'
vseli državah, izvzemši Italijo, j skem u«mrte obsojenca p. železnim Bt lgijo in nekatere švicarske kan- | obročem. V Ameriki posade obso-tone. toda moralne muke. ki so vbionea na električni >t«>!. tako <bi ■'V( s tem. so v raznih državah j niti ne ve. kdaj .se pre-eli na oni i

'.DC A WOOD. N V.
Letošnje najvišje odlikovanje v Rimu je dobila sliki, **Večno živ Ij nje", katero jc naslikal amer. študent Michael J. Mueller,
Trgovina z železom v Evropi.
činoma znorc
Te dni .so je va*šilo v Parizu vt l:ko žensko mauifes.tacijsko zborovanje. na katerem so govornice astro obsojale moralno pokvarje-i n ost francoske družbe t-r pozivale na boj proti veneričnim boleznim. Zborovanje je bilo številne obiskano in zdruietno z manifest a-eij^kim obhodom, katerega so s,, udeležile vse odlične delavke na soeijaim'ni polju. Ob tej priliki jc zdravnica iros-pa Montreuil Stra-ussova navajala nastopne strašne statistične podatke;
V Franciji umira povprečno na leto 140.000 oseb in med temi 40.-000 otrok v starosti izpod petih let. Vsako leto je v Franciji približno 35.000 mrtvorojenih otrok. Polovica leh je žrtev spolnih bolezni. Od 1000 žensk, ki se podvržejo ginekološkim operacijam, je 70 do SO odstotkov spolno okuže-uih.
Pariški tisk, ki prinaša to poročilo. opoesarja. da bi tudi moški morali imeti toliko poguma, da stopijo pred javnost s statističnimi podatki, čc so bile ženske tako poštene m odkrite, da so javno razpravljale o svoji sramoti in nesreči.
V Avstriji zapirajo tovarne.
DUNAJ. Avstrija. 26. aprila. — V Nižji Avstriji so zaprli včeraj pletilnice. ker se vodstva niso mogla pogoditi z delavci glede plao.
Delo Jje izgtribilo nad dvajset lisoe. oseb. Delavci zahtevajo 40 odstotno povišanje plač.
Položaj na svetovnem trgu železi« jc še vedno labilen. Cene kažejo tendenco navzdol. Kupci so rezervirani in čakajo, kdaj so cene stabilizirajo na najnižji stopnji. V Ameriki zadnje čase produkcija surovega železa in jekla je deloma nazadovala. Celokupna produkcija železa je znašala v februarju •5.214.14-1 ton. V marcu je obratovalo 2.">:? velikih peči, kar pomeni, da je bilo izkoriščanih (i*> odsto celokupne kapaciteto, rodukci.ja surovega železa jo znašala v marcu 3.522.000 ton. Ceno so zadnjo čase nekoliko padle, -lekleni trust de luje približno z !M) odsto produkcijske kapacitete. V Avstriji so. pokrenili akcijo za karteliranje železne industrije. Inieijator to ak eije je gotova skupina trgovcev, ki-niso jemali materijala o»l avstrijskih. temveč od češkoslovaških livarn. Ker pa je sklonjena konvencija med češkoslovaškimi in avstrijskimi livarnami, ne morejo več kupovati neposredno od prejšnjih dobaviteljev. Zveza avstrijskih trgovcev z železom namerava znižati cene vseli vr>t železa, da bi mogla avstrijska železna industrija uspešno konkurirati z nemško.
V	Nemčiji jo na trgu železa splo šen zastoj, število naročil je zne.f no padlo, kar ima za posledico, da vsa podjetja stalno tekmujejo v cenah. Prodaja železa je v rokah tovarn in njihovih trgovskih družb. Stahlwerks Verbandu se doslej sicer še niso pridružile vse nemške tovarne, vendar pa so pod pisala zadevno pogodbo mnoga večja podjetja, kakor Bochumska delniška1 družba. Nemško-luk.senilni rška zveza, (iutehoffnungshue-te. Renske jeklarne, Kloecknerjo-ve tovarne, livarna in jeklarna Iloesch itd. Nemška družba surovega jekla je sklenila omejiti produkcijo za april za 15 odstotkov, kar velja tudi za maj. Domače cene železa so ostane ncizpremonjene. Izvozna trgovina je slaba, ker so cene nemških izdelkov precej visoke.
V	Franciji se je industrijsko življenje po imenovanju nove vlade precej konsolidiralo. vendar pa ne tako. da bi bila gospodarska kriza, izvirajoča iz političnih zmešnjav. rešena. To bi se moglo zgoditi šele tedaj, če se zboljša finančni položaj in če bi si vlada pridobila zaupanje industrijskih krogov. Tega1 zaupanja pa vlada nima in politika Banque de France še ni dosegla nikakih pozitivnih uspehov. Domači in izvozni trg železa glede prometa nazaduje. Izvozni-čarje vznemirjajo dogodki v Ameriki. ki se brani uvoza francoskega surovega železa in cevi. Položaj v saarskem okraju je nekoliko ugodnejši. nego v Franciji, kjer je povpraševanje iz Nemčije vedno zelo živahno. Tudi v Franciji je zadnje čase opažati prizadevanje, da jse železna industrija* koneen-y^ra. Ta akcija ima že svojo real-
no podlago v novoustanovljenem
Office u<> stntistHpie des Produits Metallurgiipies. Domače ceno železa so ostale splošno noizpremeiijo-ne.
\ lielgi.ii je bil mezdni spor med delavci in podjetniki likvidiran z znižanjem pla"č. ne da bi prišlo do napovedane stavke. Vendar pa položaj železne industrije ni posebno sijajen, ker je veliko po-pomanjkanje gotovine, kar ovira tudi železno industrijo.
Produkcija belgijskih tvornic železa in jekla je znašala v marcu: surovega železa 2sl.."itiO ton 'v februarju 24š.(i(M) ton. surovega jekla 2«il.U00 ton (v marcu 23'i.<it>0 ton . Začetkom aprila je obratovalo o<l Ki velikih poči 51. Na LukscmburSkem občutijo tovarno železa velik pritisk belgijske konkurence, vendar pa j«' pričakovati. da so izvoz železa iz Luk-soniburške v Nemčijo opomore, ko pride do sporazuma med francosko in nemško železno industrijo. V Angliji traja še vedno kriza železne industrije. Prehodno zboljšanje položaja na trgu surovega železa je minilo. S kontinenta se stalno uvaža materijah ki je cenejši nego domači izdelki. Izvozna trgovina jo slaba. Industrija pričakuje pomoči od države. Produkcija- angleških tvornic železa je znašala v marcu : surovega železa j ;< 17.000 ton (proti 534.100 ton v ( februarju surovega jekla (»84.700 ton Cp«"f,ti <»4b.400 ton v februarju1. Od 4b!» visokih peči je obratovalo v marcu 169. ! V Italiji jc položil j na železnem ( trga stabilen, cene nespremenje-^ ne, dovoz železa, zlasti surovega. I nazaduje, k* r krije domača industrija vse potrebi« jeklarn in li-
li:..lične. Na Angleškem obvoste obsojenega n kaj dni prod jllstifikacijo. da bo usmrčen Na ta način so snirina kaeen kot taka po-je.stii s težkimi moralnimi muka-!:i:i. ki jih mora obsojeni [irenaša-v zadnjih trenotkih sivojega živ-I Ijenja. Obsojenca obeli jo v priso-llnosti preiskovalnega sodnika in jdtžiivnega pravilnika. Na špan-' skem *•<> ž" bolj ki itr. Tam mora bsojence preživ s i zadnjih Is dir ! v cerkvi, kj: r moli l>og«i. da mu jrdpii-ti grehe. Prej je trajala tn ! priprava na smrt 24 dni. od leta ilf'00. pa je bila znižana na IS dni. j Na Švedskem obvoste obsojenca jo dnevu in uri smrtne kazni. .Ju-J stifikaeija >o zgodi v zaporu v pri-isotnosti 12 probiiviiileev iz i-t .'jra j kraja, kjer je l»il izvršen zločin. ! Naj v. m'-j,- muke prenašajo «»b>o-
i.iem liii smr' v sovjetski Rusiji i .
•lam jo malo slučajev, da < b-o 1: , :'locinea sotlišče. Navadno izreče
■	smrtno ob— »dim administrativni j'-vgan. Obsojeni mora često čaka-
j ti vri- mesce v. kdaj ga Ustrele in ,lf«i»čideževane preteklosti, prid
najmanjši šum ]>onoči ga vz [ntmirja. Tako se nesrečne žrtve
■	mučijo v tem str.išnem jiričakova-| nju in niso redki vhičaji. da izn-
se \ ječ j samomor ali pa znorc i
I val osemnajst let. Dne 23. maja so brala za njim maša-zadušniea. nakar je bil pok« pan na pokopališču Sveto Trojice v Droqklynu. empotom >o iskreno zahvalju-
: .jemo vm m onim. ki so na- Tolažili i
v urah težke bolesti, v sem. ki s-o o!»iskali pedvojnika ob mrtvaškem Iru mi i-nim. ki - < ga spremljali
-vet. Na Norveškem izroč-- trup.lo obglavljenega zločinca nje«rovi! todluni. ki <_ra mora na tihem po ! k' pa.: i. V Švi-Sci jo bila smrtna k;i-! /«'ii o Ipraivljena. pozneje ]>ii v nekaterih kantonih zop't uvedeni!.'-.: V Relgiji je bila smrtna kazen " l- ^
pravljena lela 1863. V Italiji so n-;	• . , - , ,
1	Ijin elan je -hd pokojnik, hvala
s v o j i I i za take dosmrtno ječo. k:,\-sem za poslane vene. cvetlice in
jo pa.hujša od smrti, ker zločinci drug« zra/■• sožalja.
vsled neznosnih razmer v ječi v«- Ti pa. dragi pokojnik, p ►-ivaj
miru in verna luč naj ti -vefi.
Žalujoči ostali:
Mary Mumik,
zadnji ]>ot:. Prisrčna hvala nom društva sv. -Jožefa K. S. -I. in s v. Petni J. S. K. J., ko-
; NAPRODAJ 25 JOHOV FARMA!
'pet minut ol |.rem<»vi(»k.»pii Zagorje ob Savi. obdelane zemlje ,s j<>-liov. ti v travnikih in 11 p:i lepo zarji: "enoga g«>/.da. hiša ,:e nova. moderna, z vsom gospte.larskim pošlojije.iu -in orodjem: cena nizka. Natančna pojasnila daje !a-tiiik: Frank Vidergar. R D. Box 10, Forest City, Pa. Cox 27.28.29)
oproga.
John. Frank, Jack in Mary, otn
P»rooklvn. N. V.. 2(>. maja.
SLOVENSKO DEKLE
Dragocena slika.
na. zdrava in	postave s.- želi
seznaniti z dobro situiranim Slovencem v starosti 26—36 let. Po-jt': značaj in dobro -n* *. Podrobnosti v pismu. — Pišite na: "Slovensko dekle", Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York City.
ADVERTISE in GTjAS NARODA
UNOCRWOOO A UNOCDWOOD. N. T
Pred kratkim je kupil neki new-' 1 vorški starinar sliko, ki jo vi-j
i dite zlt< i*a j. za -*iv250.0(K). Slika
i
je delo slavnega italijanskega slikarja Kapliacla.
varn. Na Poljskem se jo ustanovil
sindtikal želeizne industrijo s sedežem v Katovicah. Na poziv vlade si pogaja za sindikat /. železno in-i dustrijo v Kongrcso-vcm in Hali-j čil, da s-1 OMimjc sindikat celokup-j ne poljske železne industrije. j
Tukaj je nov n lčin kako si prihraniti zdravniške stroške.
t'.- .s-t- nt- inK-utitt- ravno prav. «"-utiili s-e ln»sl<- kako li i tr r> • Kipom« tč diijc t < • 2tlruvil<>. Tisof-e ruta t<> n«>vo zlIi ;ivlj»*-nje iti vedo »la ilt-l.L čudeže. Jt: prijetno za_ vživati in liitr«» učinkuje.
Če se čutite utrujene, slalmlnp. nervozne in izmueene, ak'» rm morete spati ponoC-i in s-tt* bolj vtruj^nJ vjutro ko VFtanet^ k »t ste btli zvečer. k>> Fte šli s?..u. potem j»isku«it.- to inivp zdravilo. Nugu-Tone. Xinia para za slabo ]>re-Inv.i, sbli «.-k. z;»prtje. glavoltolp, slab dull, umazan jezik. Nugn-Tont: popravi
ZmUvMI.; živi-.-. Jir^Ililš;!, tril.-Il, p..življil-
j<K- fpaiu-c in stimulira jetra, obisti in čtt-va da normaln o d'-lujejo.
!\«jdite v lekarni* in kupite stfkloni-• •«» .Viiga-TMi!«-. Vžavujte sa jh> navodilih za par rini in *»• se ne (»jčutite boljši. vrnite ostalo it-kamarju, ki vam bo vrnil denar. Nusa^T<>n<- s>> v.-dno pr>>-«iaje |m..| jamstvom. ak«> niste z;id>>-\'.ljni 7. r.-zultali. »la s.- v;, ni povrne denar. Zlikaj .' Ker izd<-lovaI,-i vedo ka i Ito isto storilo v takih slučajih in zato ttidi zabt. vaj.I od vs. !i trjiovc-ev. da p«t-Vi'nej.t bnar. jiko ni-it.- a-ulovoljnl.
Priporočano, jam^no i„ na j,,rfH]aj- v
—AdVt.
\sf-li b-karnah.
Posebna ponudba našim cifateljem
Prenovljen! Tvlulnl stroj »OLIV«K» $2a
B streiico t« sloTenskt čr-ke, č, i, i —_tOC 00
'OLdViCit' PIHALNI .STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisat! n* pisalni stroj ni nikaka nmetnost, Takoj lal-Ec naif pil«. Hitrost p!4fcnja 4oblts i !raja.
VLOVEKIG PUBLISHING- COMPAHT
•9 0M«laa«t Strti«	*
I
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato lie odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo.
Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v mnamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na:
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St„ New York
Prečitajte pazno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'* POUČNE KNJIGE:
Naša zdravila ................................50
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami,
obsega 668 strani.........................500
Nemško slovenski besednjak, ("Wolf-Cigale), —
2 trdo rezani knjigi, skupaj 2226 strani ____7.00
Jugoslavija, 3. zveski, zemljepisni, Statistični in
gospodarski pregled in —:	t
Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podat, ki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....t JI
POVESTI:
Fabijola ali cerkev v Katakombah.............45
Gad je gnjezdo, pojest iz dni trplenja in nad. Trdo veza no .......... ..................75
Hadži Murat, Tolstojeva povest, prevel Levstik. —.
Kraljica mučenica, trdo vezano ................80
*
Kazaki, povest iz ruskega .......................70
Hi plačamo poštnino.
A
GLAS NAftQIDA, 27. MAJA 1925.
S O Lr ANA.
ROMAN.
.—.---- t
Za "Glas Narcda" priredil O. P. N
31	(Nadaljevanje.)
Jorie*l se ju obnaša hi povsem brezbrižno. Kramljala je na svoj običajni način in vspričo njenega čara je Krašovec kmalu pozabil na ooitanja onih sinjih oči. Solncc je zahajalo ter zlatilo z zaduji-mi žarki belo postavo kontcst, ki je ustavila svojega konja na neki višini, pod gostimi bukvami in hrasti. Tiho in samotno je bilo naokrog iif Krašovcu se je zdelo, da mora čuti utripanja svojega lastnega srea.
—	Iliteli ste čitati Ualado ! — je zajecal Kurt.
—	Dobro. — ustavila se bova tukaj in jaz ibom čitala.
Kurt je -skočil s konja ter pomagal kontcsi. Držal jo je nekaj časa v objemu.
Jonied pa je pričela čitaiti balado, v kateri se je glasilo, da je mladi fant ipormitišl kraljickuT svojo mlado kri, svoja življenje in sploh Vise. Kraljičina ga je ljubila in užila sta par trenutkov radosti.
Krašovec ipa aii hotel slišati konca bailade, (ki je govoril o očetu krajičine in o krvavi osrveti . . .
Krašo vec st1 ni mogel več premagovati. Prijel jet Joried ter jo pritisnil t sebi.
Naenkrat pa se je streznil.
—	Oprostite, kontesa. — je zajecal. — Upoštevajte mojo blaznost!
Joried pa je stopila na mehki mah, ga objela t dr poljubila na rustmei.
Drevje je šumelo in prve zvezde so se prikazale na nebeškem »vodu.
Kurt jo je ;lrža! v *vojem objemu ter pričel poljubljati njeno lice kot blazen.
—	Ta ura je najina ni ni kdo nama je ne bo ukradel . . .
Trinajsto poglavje.
Pričela ista se izprehajati ob robu gozda semintja hi od daleč, k poljske poti. je prihajalo petje dekel, ki so se vračale s polja domov. Tesnejse jo je objel ter ji žrl strastno v oči.
—	Joried. ali me ljubiš? — Izreči še enkrat to nepoljmljivo besedo!
V	njenih očeh je zablostelo. takoj je obrnila pogled od njega vstran.
—	Da. jaz te ljubim. K.urt. — celemu svetu na kljuib. In jaz tn bom ljubila, dokler bom mogla iu smela.
—	Dokk-r Ikkš mogla hi smela Potem bo trajala tvoja ljubezen celo večnost, kajti katera sila na .svefeu bi "ti mogla ukazovati? Vidiš, zdi se mi. kot da je vse lep. očarljiv sen. Tebe. vzvišemo in krasno, smem držati iu fpoljubljati? — Ali ni tako? In vendar je ta sen roMica. Hvala Bogu za io. kajti prebujanja iz teh sanj 'bi ne preživel.
Joried je vzdiluiila.
—	Zakaj misliti na bodočnost, ko je stil an j ost tako lepa? Kako polno in gorko na.s obdajata ljubezen in življenje! lialada o Joried in mladem oprodi je krasna od prieeftka. — konec <pa je žalosten in radiu ga hočeva zatisuiti oči. da ne vidiva, kaj bo prinesla prihodnja ura.
Govorila je tiho in sanjavo, z neko otožno-t io, 'ki jc pomenja-
pravo nasprotje njegove lastne vshičenosti.
—	Jaz se je ne bojim! Č-utim v sebi moč. da se borim z nebom in peklotn za tvojo posest. Oe mi le v stane« zvesta! Če boš le stala ob
moji M rati i, — Joried. — reci mi. da boš storila to! Vrisezi mi, da ti bo ta ura sveta kot je meni. — da je moja z dušo in telesom.
Potegnil jo je k sebi ter zrl v njene oči z divjo pretnjo. Joried *c je 2delo. da rasle njegova divja, odporna postava in polna strahu se je umaknila.
—	Nisem iskal tebe in tvoje ljubezni, Joried. Ponižno sem stal taa strani ter sa rekel, da je blazno želeti m zvezdo z neba. V svoji veliki naklonjenosti pa si -4,- mi približala in zvezda je padla z neba
v moje naročje. Vzel sem. 'kar se m je ponudilo, kajti nisem ini«*l Več moči ustavljati se sreči! Gorje ti. če si hotela zanetiti le majhno lučiko, ki naj bi razsvetljevala par sanjavili, mračnih večerov! Jzf majhue lučike se je razvil velikanski požar, ki bo uničil vse-, kar m ne bo izkazalo kot či>to zlato. Jaz te ljubim, Joried! Ali veš, kaj pomeni to? Zc preje sem ti rek HI. da nisem ustvarjen iza igračko — in vendar m u« ponudila svoji ustniei a- poljub. G-arjc tebi in meni. če ni ta poljub zaobljuba za čas in večnost! Odstranil je seč. ki je Obstajala med nama in postala sva enaka. — »Sedaj te držim. — v življenju m smrti! — Joridd, ali me ljuibiš?
Stala je pred njun ter zrla nanj z naširoko odfprtimi očmi.
Njegova strast je imela nekaj veličastnega ni ogromnega ter se je prav dobro prilegala njegovemu temnemu obrazu.
Tak d i
vji panos je sicer ntikomoden. a ugaja človeku, ga o pa .i a. s svojo poezijo in v žilah grofice Perpignau se je pretakala francoska kri. ki rada hitro vsplamti.
V	tem trenutku ji je ugajala boljše kot kedaj poprej, a to do-padajnnje je bilo pomešano s strahom.
Objela ga je strastno.
—	Ljubim te. Kurt, ljubim! S teboj pojdem v boj za najino srečo. Ta boj lic bo lahak in s silo nc bo mogoče ničesar opraviti, pač pa a pametjo in diplomacijo. Vsled tega zahtevam kot dokaz tvoje Ijubeizni
eno stvar: Potrpi, molči in •čakaj . . .
Pokleknil je predujo ter pritisnil svoji drhteči ustnici na njeno roko.
—	Vse. vse obljubljam. Joried! Čakal bom, potrpel ter nosi v svojem src h najino sladko skrivnost, dokler je sama ne proglasiš BVeitu. Ostani le izvesta. Joried in ne 'izdaj me!
Njegnv glas je postal mtiiafc. Velikan je bil zdrobljen ter je klečal kot*poivezan suženj pri njenih nogah.
Joried je olajšano vzdilinila. Ker je dobila časa, je dobila vse. Oh, ti ljudje! Nobene šale ne razumejo ter iapremene vsled pedan-stva vse v trpko Tesnico!
Polna nežnosti se je sklonila preko moža, do (katerega je v tej uri v resnici občutila nekaj aličnrtga kot ljubezen te* mu .pričela na-sipati v oči peska s svojama nežnima ročicama. Mladi lea*, brez volje in oslepljen, Ji je moral slediti, kamor ga je vodila.
Nič pa se ni smehljala tako samozavestno in frivoino kot po-
-	- v J
ZNANI IGRALEC IN NJEGOVA 2ENA
conaicMT KtnTon view co. new von*
Xa sliki vidite znanega kinematografskega igralca Richard a Bar-thelmesa in njegovo ženo Mary Hav.
Delo Lige narodov,
Te dni se bodo vršila važna zborovanja Zveze narodov. Dne 4. maja se je vršila konferenca o nadzorstvu nad trgovino z orožjem. Te konference se bodo udeležili zastopniki 39 držav, med njimi tudi Nemčije in Z«dinjenih držav Severne Amerike. Konferenca "bo trajala bržkone par tednov in se zlasti z zanimanjem pričakuje, kakšno stališče bo na njej zavrela ameriška delegacija pod vodstvom Buxtona. ki je znan kot pristaš Zveze narodov. Nedavno je namreč v ameriški poslanski zbornici zagovarjal pristop Amerike k mednarod nem u ratzsodi šČ u.
Velikega pomena bo tudi zasedanje gosjyodarskega komiteja, ki se pnične 2G. maja in čigar glavna naloga bo razpravljati o odpravi vseli izvoznih prepovedi in omejitev. O t»lm vprašanju, ki ga je sprožila na zadnjem zasedanju Z. na rodov italijanska delegacija, je razpravljal gospodarski komite že meseca februarja, a je bilo sklepanje odloženo, da se pritegnejo k posvetovanju tudi zastopniki sre-dnjevropskih držav, ki v komiteju niso zastopani. Ob tej priliki zborovanja gospodarskega komiteja se bo razpravljalo tudi o novi prošnji avstrijske vlade na Zvezo narodov, naj prouče strokovnjaki gospodarske in carinske od noša je Avstrije napram sosednim državam.
Obenem se bodo vršila posvetovanja mešanega odbora zastopnikov gospodarskega in finančnega komiteja ter mednarodnega delovnega urada o gospodarskih krizah in v zvezi z njimi z brezposelnostjo. Na teh posvetovanjih so bodo določila vodilna načela o čim enotnejši presoji gospodarskega položaja posameznih držav. Ob tej priliki se bo Razpravljalo, ali bi se nrf mogle s primernim sporazumom na polju bančne in finančne politike preprečiti ali pa vsaj olajšati gospodarske ;krize. Znatne predpriprave za to nalogo je izvršila zadnji teden mednarodne konferenca statistikov dela. ki so se v glavnih potezah zedinili glede enotnih schem za klasifikacijo in dustrije. preračunanje indeksa življenskih potrebščin in realnih mezd, kakor tudi za statistiko brezposelnosti. S tem bi bila ustvarjena podlaga, na kateri bi se lahko v važnih gospodarskih v-prašanjih izvršile primerjave o razmerah v posameznih državah. Izvedba tega dela bo seveda potrebovala še mnogo let.
Prvič se bodo sestali tudi posvetovalni komisiji za varstvo otrok in pobijanje trgovine z dekletf. nadalje komite za ustanovitev* med narodne zveze za pomoč pri oriro-dnih katastrofah. K zborovanju prvih dneh komisij sq povabljeni tudi zastopniki obstoječih organizacij v posameznih državah, ki zasledujejo iste cilje.
Razen navad enih zborovanj, ki se vrše v Ženevi, zborujejo meseca maja v Parizu še t.pi komisije Zveze narodov, in sice*: kontrolni odbor za avstrijsko posojilo ^Zveze narodov, ki ima dovoliti posojilo . ••■ ! r'
avstrijskim zveznim železnicam iz preostanka posijala Zveze narodov. nadalje komisija za duševno sodelovanje, ki ima. izdelati organizacijska pravila za mednarodni institut 'duševnega sodelovanja, ki se ima 'ustanoviti v Parizu, in končno pododbor za izdelavo načrta konvencije o rečni plovbi po zgledu konvencije, ki je bila. sklenjena 1. 1898. na bruselski konferenci za plovbo po Renu. Končno je treba tudi onumiti zborovanje mednarodne konference dela. na kateri se ima razpravljati o podrobnostih že lansko leto obravnavanih načrtov konvencij o paritetnem postopanju z ponesrečenim delavci, o počitku v steklarnah in prepovedi nočnega dela v pekari-jah. Razpravljalo se bo na tej kon ferenci tudi o dveh obsežnih poročil urada za delo glede najnovejšega razvoja soeijalncga zavarovanja iu o zaključku mednarodne konvencije glede nezgodnega zavarovanja.
Zborovanja mednarodne konference dela in volitev predsednika se pričakuje z velikim zanimanjem. Kot kandidati za predsedm-šk o mesto se imenujejo poslanik Uruguaja v Londonu mr. Edwards. minister dr. Beneš in švicarski zvezni svetnik Schulthess. Prva dva kandidata sta v zadnjem časti stopila v ozadje in se pričakuje. tla bo dr. Beneš soglasno izvoljen. četudi sta emčija iu Avstrija izrazili željo, naj -se pri zia-sedbi tega mesta upoštevajo tudi njune želje.
NOVA UNIVERZA
SAMO 6 UNI E8EK0
_m ogromnimi pašniki m olj«
FRANCE — 30. maja
PARIS — 6. JUNIJA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabin« tretjega razreda s umivalniki ln telcoto voda. za, S. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja In piJaCa.
cfreoehJ&ie
1t 8VAVE ST..	NEW YORK
•II lokalni ag«ntj*.
Kretanje pamikov - Slopping News

POGLAVJE 0 STRASTEH
V So I n ograd u je_ obstojala doklej bogoslovna ka.toliška fakulteta. Sedaj se snuje ustanovitev pojwlne univerze, ki za enkrat še ne bo imela vseli fakultet.
Nova univerza ne bo samo dull ovni zavod. Mislijo na ustanovire v rednega državnega vseeiliš-ča, kjer bodo razen duhovnikov benediktinskega reda. poučevali tudi lajiki. Študij na novi univerzi bo vsakemu dostopen. Bodoča solnograška univerza je našla žc precej mecenov, na čelu jim je papež Pij XI.. ki je že nakazal dva večja znedka za novi zavod. V Lanza je bila -pred kratkim konferenca. ki se je je udeležilo trideset opatov raznih benediktinskih samostanov iz vise Evrope in kjer so razpravljati o izpopolnitvi u-n i verze v S»lnogradu. Tu 'bodo u-st a no vili velik konvikt za vse dijake benediktinskega reda, ki naj sprejme vase vse kler&e reda iz srednje Evrope
Doslej se je prijavilo približno trideset eerUcvenih dostojanstve-j ni kov. večinoma opat je bogatih samostanov, ki hočejo za enkrat nositi vse stroške za ustanovitev m od raslo vme fakultete in izpopolnite*- splošne, tudi lajikom dostopna univeitze namesto avstrijske vlade, ki sedaj nima za to potrebnih sredstev
Kadar je naša žeji j a aH težnja po kaki reči tako močna, da si osvoji vse na-še. mišljen je in prizadevanje in je le s težavo še moremo ukrotiti, takrat govorimo o strasti. Od nagnjenja se razlikujejo ■strasti v tem. da se nagnjenje mora umakniti, ako to zahtevajo višji razlogi, a strast je slepa in tako močna, da- razum ne Opravi nič pri njej. Strastni človek ne premišlja. kaj je dobro in kaj ne. <kaj mu koristi, kaj škoduje, nego gleda le nato. da zadovolji svoji str a sti. Strast dobiva svojo hrano T/ pisanih predstav domišljije', ki človeku slika vse lepše, nego je v resnici. Tudi ima strast to' čtfdiio moč nad človekom, da ga ne pusti nikoli pri miru iai mu vedno izno-va privaaj baš tiste predstave in misli, ki jih rabi za to, da ugodi svoji strasti. Grm dalje se človek vzdrži a* misli, kako prijetno bi bilo, če bi to aH ono dose'gel, tem močnejša je želja, da pride do take uresničitve. Vleče ga slkoro taka misel, kakor vleče zemlja nase vse stvari; zato pravimo, da je taka močna želja težnja.
Težnja pa se more izpremenit; v .strast, aiko ji ustrezamo prevee aLi premalo. Ako kako težnjo večkrat zadorvoljiimo postane čimda-lje močnejša in ako je ne brzdamo z nasprotnimi plemenitejšimi težnjami, sc izpremeni v strast. Iz težnje pa nastanejo strasti tudi tedaj, ako jih hočemo uničevat; s silo in z nepravimi sredstvi.
Xa postanek strasti pa tudi de-iujejo razna telesna in duševna razpoloženja in lastnosti. Tako -se pri telesno krepkih rada razvije strast vladohkipja in nasilja. Telesno slabotni pa lahko podleže jo zvijačnosti in prekanjen ost i. ki polagoma dobita popolno premoč čez nje.
Pri nekaterih ljudeh delujejo prebavila tako hitro, da postane .jo pogosto lačni in žejni; baš za-raditega je pri njih nevarnost, da se jim razvije istrast pijančevanja in požrešnosti.
V različnih dobah življenja s« prikazujejo razne strasti. Mladi na rada razsaja, veseljači. sumnjt Č! in je brezmejno maščevalna. Mož je častihlepen in vladohle-pen. Stari ljudje pa so kaj "fadi skopi in neza'upni. Vse te lastnosti. želje in težnje se lahko pre vržejo v strasti, ki potem te ljudi popolno dobe v svojo oblast?
Mnogokrat slišimo o strasti do čitanja. o strasti do pravdauja i. t- d. zla^-ti pri takih ljudeh', ki i-majo zelo razvito domišljijo.
Mnogo strasti pa izvira tudi i; nagonov uprav telesnih in čutnih na pr. isebičnost. požrešnost. pijanost, strast do igre in zabav. Najhujša pa je seveda strast *ki Kakuje človeka v okove ljubezni. V takem položaju človek nima več razsodnosti, ne razuma, ne lastne volje in le redko se reši teh verig, ki pa mu puste svoje znake za vso življenje.
Ne miislim ti, mati, dajati pouka za vsak posamezni izmed teh slučajen-. Premisli in preudari, v kakšnih okoliščinah živiš .s svojim otrokom, potem pa pnasodi sama. kako ga ho"češ varovati.
Pomni pa. da so strasti v dobrem pomenu zaradi vztrajne in močne volje zelo dobno sredstvo pri vzgoji. Paizi le. da sflabe strasti brzdaš in (krotiš, da z dobrimi tvoj otrok lahko razpolaga \ svoje in tvoje veselje.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH P£2AVAgp;p '
Ml maja:
Bclgenland. Cherbourg. Antwerp: Cl-veland, Boulogne. Hamburg.
SO. maja:
Olympic, Cherbourg; Prance, Havre; President Roosevelt. Cherbourg Bremen; Orduna. Cherbourg; Miane-kahda. Boulogne.
2.	junija:
Martha Washington, Tret; Resolute. Cherbourg-Hamburg.
3.	Junija:
Mauretanla. Cherbourg; President Harding, Cherbourg. Bremen.
4.	junija:
La S&voie, Havre; ŽoelaJid, Cherbourg, Antwerp; Ohio, Cherbourg, Hamburg
C. junija:
Paris, Havre: Homeric. Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam.
9.	junija:
Columbus, Cherbourg, Bremen: Lapland. Cherbourg. Antwerp.
10.	junija:
Aquitania, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg-, Hamburg.
11.	Junija:
D«: Grassp, Havre; Albert Pall In. Boulogne, Hamburg.
13. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Veendam, Rotteroam:
Orbita, Cherbourg; Sierra Ventsna, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	JunIJa:
Relinace, Cherbourg. Hambrug: — Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Berengaria. Cherbourg; Rocham. beau, Havre.
18.	junija:
Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. 20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre; Orea, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	Junija:
Mauretanta, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland, Cherbourg. Antwerp: Deutscliland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen. '■*
27. junija:
Paris. Havre: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam. Rotterdam; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen; M;n-nekahda. Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa
30. junija: Pres. Wilson. Trst: 8 tem parnl-
kom po spremljal potnike uradnik
tvrdke Frank Sakser State Bank.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu oe Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgenland. Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Minnekahda itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrnetn v Združene driave z nmerrflkim vladnim dovoljenjem. Vpra-Sa-lte pooblaščene r.gente ali
WHITE STAR LINI BED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
NAZNANILO
J'ojakom, znancem in prijateljem, ki me poznajo kot trgovca z zemljišči in zadnjih put let kave in čaja. Jaz potujem stari kraj 19. junija po trgovskih opravkih i^i če ima kdo kako željo naj mi poroča, ker prepotoval bom precej krajev v domovini. Joseph Jerše (Jershy) Y. M. C. A., Cedar Rapids, Iowa.
(3x 27.28.29)
Kje je moij brat FRANCE ŽNT-DARSIC. ki je bil svoječasno v Delajrua, Colo., in zdaj pa že dva leta nič nc vrni o njem. Kdor kaj ve o njeni naj ni i poroča, ali naj se pa sam oglasi. Jakob Žnidaršič. P. O. Box 431, Cranbrook, B. C. Canada. (2x 27.28")
Rad bi izvedel kje se nahaja mo>j brat .JOŽEF ZORZUT. Zadnjič sva bila skupaj leta 1917. Ce kdo izmeti rojakov ve zanj aH če sani čita. naj se oglasi na naslov. Frank Zorzut, Box 455, Sheffield, Penna. (2x 27.28)
Preienite s PAIN-EX PEL.LERJEM »voje bolečine. ( Trdno vribajte. da bo ta čudoviti hniment prodrl skozi luknjice ter dospel do bolečega mesta. Pain-Expeller odpomore zbiranju ^^^^ j ter povzroča pravilno kroženje krvi,
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvoraiiko znamko Sidro.
F. AD. FIGHTER £ CO. Berry & South 5th SU. Brooklyn. N. Y.
|Prav vsakdo—
kdor te) lite} kdor tej ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
MALI OGLASI ▼ "Olaa Naroda"

'GLAS NAHODATHE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MXDIUU
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je oa tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samoi dati vsled naSe dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par> nike, ki Imajo kabine tudi ▼ ILL razredu.
Glasom nove naselni&ke postave
ki je stopila v veljavo s L julijem 1024, zamorejo tudi nedržavljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tndi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselnišk! komisar v Wash lngton, D. C. Prožnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred odpotovanjem. tei M pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejge odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor iell dobiti sorodnika al svojca is starega kraja, naj nazs prej pl5e za pojasnila. Iz Jugosla vtje bo pripuSčenlh v prlbodnjiH treh letih, od 1. julija 1024 na pre vsaka leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl državljan! pa itinonj dobiti sem iene ln otroke do 18. ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene oeebe se tudi ne Štejejo . kvoto. S ta riši ln otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Piši t« ■ pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse prs
ge; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovatL
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.
New York
MOŠKI! ZaKhita mm
Neba vi te »i aajboljS« «l|lf-P REPRESS A sa MOsKE Velika tabaSfic. Kit « •) $1 Vm lakuaaril aH Saa-Y-Kit D« p t: B M BMkatn St.. Ne« York Pilite ca okrožnico.
M
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce (s o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in rte * njih postrežbo sadovoljnif da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". 8 tem borte vatregli vsem.
Uprava "Glas Narodav:
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-ikega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri; '
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York