LETO XXI. — številka 67
Ustanov itelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakr;jo odgovoren Albin Učakar
£ L A SILO   SOCIALISTIČNE ZVEZE
O V N E G
KRANJ, sreda — 28. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicei cb sredah in sobotah
LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Gorenjska ostro obsodila zasedbo ČSSR
Povsod množična zborovanja
Na njih bodo razpravljali tudi o sklepih X. plenuma CK ZKJ
Ze prva dva dneva po vdo-™ vojaških sil nekaterih dr-7\ ^^vskega sporazuma r^koslovaško socialistično 2SzSk° s« bile v delovnih kolektivih na Gorenjskem iz-g*e Pmtestne seje politič-v ' aKJtiyov. Hkrati pa so se
tudi -kih obči'nah šesta11 aktiV^1 in širši Politični obsIS'i-na katerih so ostro Sevan-^J0' Pri" sedS }l m .&tahšča Pred" B«SfcS ^^ega komiteja rie KOmuiiistov Jugoslaviji«* podaji protestna in ^
m»i T*,5,1"3 Pisma sovjetske-?V veleposlaništvu, ČSSR in ^rabemu komiteju zveze *5*«»*Ov Jugoslavije. aSS^ d°godkih in sta-Predsedstva ter izvršne-Sh-S?^* ZKJ Pa Je vsa So^/Vnost težk° P* kom't • seje centralnega Ju^eja Zveze komunistov boaWVije in stališča, ki jih na njej sprejeli.
Čeprav so bila v nekaterih gorenjskih občinah že minuli teden množična zborovanja, pa je bila ali bo večina le-teh ta teden. Na zborovanjih so ali pa še bodo člani centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije oziroma zveze komunistov Jugoslavije seznanjali predstavnike in člane organizacij ter prebivalce posameznih krajev o razvoju dogodkov na češkoslovaškem, o stališčih X. plenuma zveze komunistov Jugoslavije ter o naših nalogah v tem obdobju.
V ponedeljek so bila takšna množična zborovanja v Radovljici, kjer je govoril član centralnega komiteja zveze komunistov Boris Mikuž, ter v Skorji Loki, na katerem je govoril republiški poslanec Ivan Franko. V Gorenji vasi je na podobnem zborovanju govoril  Zdravko  Krvina, v
Cešnjici pa Tone Polajnar. Včeraj (v torek) so se v Radovljici zbrali predstavniki občinskega političnega aktiva, na katerem je govoril tovariš Marjan Brecelj.
Danes (sreda) popoldne pa so na sporedu podobna zborovanja v Kranju in Tržiču. V Kranju se bodo zbrali predstavniki občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij; govoril pa bo član centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije Sergej Kraigher. V Tržiču pa bo govoril tovariš Stane Delane. Podobno zborovanje pa pripravljajo tudi na Jesenicah.
Razen tega pa bodo tovrstna zborovanja tudi v manjših krajih in v delovnih organizacijah  na Gorenjskem.
A. 2.
^edeljfc
°vega zborovanja v Radovljici so se udeležili tudi nekateri češkoslovaški turisti —
VI.
čipkarski dan v Železnikih
tev bo   a čijpkarska prirod ^di v Prav gotovo zapisana ikee,V*°dovini češk oslova-£M_ naroda.
nultih nrski prazn^ v Zelez-beIeženraV Kotovo nc **> rističrm Sarn,> v h7.ii.unii tu-
di'tev čT,,<!;i°pisi"h I"1"' °stal v ; ampak bo tu<li x x globokem spominu VaiCorri m>s''^Hškrm obisko-P"k>c I "a   tarem PLAVŽU
ra "ap;:i,
In
prost o-rali češkoslovaška Pr 2a&tava.
Nltev"3? 6 1 Pkars-kih pri-1)0,0 24S° 16 Začo1 že v s°-s° ob p,avPsla' zvečer, ko Sk<>ua i zakurili kres.
ttatN.;. •> niso 1/vodli zabili tu i dn,h 0bičajev, ki so 1 x Piogramu prirodil-
ve. Že v soboto je bilo približno navzočih 500 obiskovalcev. Glavni del programa pa le je začel v nedeljo ob 8. uri zjutraj / otvoritvijo razstave čipk v Plavčevl hiši v /okvnikih. Na lepo urejeni razstavj čipkarskih izdelkov tega kraja so prodajali tudi (mistično posebnosti. Razstavo čipk je ocenila posebna strokovna komisija, ki so jo le&tavljale: zastopnica DOMA Ljubljana Slavica Levstek, Tončka Hlebec iz Kranja ter Elizabeta Cemažar iz Železnikov. Prvo mesto je dosegla na razstavi Ana Lotrič iz Železnikov in prejela prehodni pokal turističnega društva Zoleznilki  —  letos v trajno
last. Drugo mesto Tonika Ramovš, tretje mesto Markolj Lina. četrto Marija Kramar ter peto mesto Angela Faj-far, vse iz Železnikov.
Obiskovalcev nedeljskega programa je bilo že dopoldan polno na prireditvenem prostoru, kjer so z zanimanjem ogledovali zgodovinske zanimivosti, s katerimi so Železniki precej bogati. Ob 10. uri je bila v okviru programa tudi hitrostno spretnostna ocenjevalna vožnja motornih vozil iz Škofje Loke do nogometnega igrišča v Zele/.nikih. Prvo mesto v vožnji z osebnimi avtomobili je dosegel Stane Domšar ta Zalega loga, pri
(Nadalj. na 16. str.)
Kranjčana Matija Logar in Marijan Furlan o svojih, vtisih iz okupirane Prage
»Tu je v boju s sovražniki padel štirinajstletni fant«
Madžarski turisti se sramujejo svojih voditeljev
Ko so armade varšavskega sporazuma vdrle na Češkoslovaško, ko so gosenice ruskih tankov zaorale po ulicah Prage in Bratislave, je bilo tamkaj tudi mnogo naših državljanov. Prav te dni se vračajo domov, polni žalostnih spominov, še vedno pod vtisom vzdušja, ki vlada v okupirani deželi. Dva izmed njih kranjska študenta Matija Logar in Marijan Furlan, sta se v ponedeljek oglasila v našem uredništvu. Objavljamo njuna zapažanja s praških cest in trgov.
»Češkoslovaško mejo sva prestopila v soboto, 17. VIII., je pripovedovala dvojica Kranjčanov. »Potovala sva z avtos topom prek Avstrije. Kljub množici turistov v Pragi ni bilo težko najti prenočišča. Napotili so naju v študentski hotel blizu Narodnega gledališča. Bila sva samo dva izmed mnogih mladih z vseh koncev sveta, ki so to poletje obiskali prestolnico Češkoslovaške.«
Naslednjih nekaj dni je minilo v znamenju ogledovanja mesta in njegovih znamenitosti. Skupaj z mladim ameriškim študentom sta se naša Kranjčana potepala naokrog. Kot vesta povedati, je bilo vzdušje v mestu zadnje ure pred napadom povsem normalno. Tujce so na vsakem koraku presenečale spremembe, nastale po nedavni demokratizaciji češkoslovaške partije in vlade. Svoboda govora in pisanja je omogočila ljudem prosto izražanje svojih misli, občutkov. Po dvajsetih letih jih tokrat prvič ni nihče zalezoval, nihče nI prisluškoval njihovim poni en kom. Matija in Marijan sta presenečeno opazovala gruče ljudi, raztresene po parkih in pločnikih, ki so glasno debatirale o novem položaju v ČSSR, o stanju v svetu, o odnosih s SZ . . .
»V torek zvečer, tik pred tragičnimi dogodki, smo se stanovalci našega hotela pogovarjali z urednikom nekega mladinskega lista v Pragi. Stekla Je beseda o bodočno sti Evrope, o novih možnostih za sodelovanje med narodi in podobno. Vsi, z nama vred, so z dokajšnjim opti-
mizmom gledali na prihod« nost.«
In kako je bilo usodno noč od torka na sredo? Kranjčana sta nam ure groze takole opisala: »Ob pol treh zjutraj naju je zbudil že prej omenjeni ameriški študent. Slišati je bilo bobnenje letal. Vsi skupaj smo stekli na Staroverske namesti, znan praški trg. Tam je stalo že vse polno ljudi, med njimi tudi nekaj novinarjev agencije AP. Nemo in zaprepadeno so strmeli v temno nebo. Bobnenje brezkončnih rojev težkih ruskih bombnikov Iljušin je moreče lebdelo v zraku. Dobre pol ure smo tako stali in gledali. Zanimivo je, da pri ljudeh ni bilo opaziti nobenih znamenj panike. Le nekakšna mora je legla na vse prisotne. Prav malo so spominjali na tiste vesele Pražane, ki sva jih nekaj dni poprej srečavala v gostilni pri Fleku.
Potem smo se vrnili v hotel in ob radijskih sprejemnikih čakali novic. Tudi televizija je prve dni okupacije še oddajala. Kasneje so studio zavzeli vojaki.  Ob šestih naju
(Nadalj. na 4. str.)
Resolucija CK ZKJ
(na 5. strani)
mesanicakav Đ3ESE3D
I u I I
Bohinj se pripravlja na slovesno podelitev domicila jeseniško - bohinjskemu odredu
Jeseniško-bohinjski odred je bil ustanovljen 4. septembra 1944. leta po nalogu štaba IX. korpusa. Njegovo območje je zajemalo prostor od Podbrda do Bleda, Pokljuko in Jelovico do Otoč in Pod-narta. Odred je bil ustanovljen z nalogo, da mobilizira prebivalstvo za borbo proti sovražniku in da napada sovražnikove enote in postojanke na tem območju. Brž ko je prišel na svoje območje, je odred opravil veliko mobilizacijo, tako da je bilo konec oktobra v odredu že 579 borcev.
Februarja 1945. leta je bil odred reorganiziran. Slab IX. korpusa je skoraj vse borce dotedanjega jeseniško-bohinj-skega odreda razporedil po enotah XXXI. divizije, v zameno pa sta Prešernova in Vojkova brigada dali po eno četo, ki sta postali zametek novih bataljonov odreda.
Tako reorganiziran odred se je zopet vrnil na svoje po dročje. Vse naloge je odred uspešno opravil. Proga Jesenice - Podbrdo je bila skoraj vsak dan minirana. Minerski vod odreda je unitfil 15 lokomotiv, 36 vagonov, 3 elektrocentrale, 11 mostov, 4 sovražnikove bunkerje, mnoge telefonske naprave in razdejal prek 3000 m železniške proge.
Tudi pri izvajanju mobilizacije je imel odred velike uspehe. Mobiliziral je prek 1300 novih borcev. Nekateri novinci so ostali kot borci v odredu, druge fante pa je odred pošiljal v druge enote IX. korpusa.
Jeseniško-bohinjski odred Je z nenadnimi napadi na utrjene sovražne postojanke rada jal sovražniku velike izgube in strah. Nobena sov-
ražna patrulja ni bila varna pred borci odreda. Zato je okupator sklenil, da v zadnji ofenzivi uniči odred. No, to mu ni uspelo. Aprila 1945. leta je odred bil težak boj s sovražnikom prj Sv. Janezu v Bohinju. Sovražnik je štirikrat jurišal čez most prek Save. Toda odredove zasede so vse napade trdoglavih sovražnikov uspešno odbijale. Vendar sovražnik ni in ni odnehal. Ko pa je del odreda napadel sovražnika v hrbet tako, da je obšel jezero, je sovražnik začel panično bežati nazaj proti Bohinjski Bistrici. Od ujetega nemškega oficirja so borci zvedeli, da so Nemci nameravali požgali vas in uničiti odred.
Maja 1945. leta je odred osvobodil Sorico, Bohinjsko Bistrico, ki je z velikim navdušenjem sprejela svoje osvo boditelje, Dovje - Mojstrano, Gozd Martuljk. Tu je odred zadrževal močno sovražno kolono, ki se je hotela prebiti v Avstrijo, dokler jo niso skupno z borci IV. armade prisilili k predaji.
Odred je izvedel tudi pohod v Ziljsko dolino. Po nalogu štaba IV. armade pa je moral zapustiti Koroško in se vrniti. Odred je bil razformi-
ran 22. maja 1945. leta v Ljubljani, borci in oficirji pa so bili dodeljeni II. diviziji korpusa narodne obrambe (KNOJ).
Po dosedaj zbranih podatkih je v odredu bilo krajši ali daljši čas 860 borcev. V vojni je padlo 27 borcev, 30 pa jih je umrlo po vojni (to je redka vojaška enota ki je imela v bojih tako malo izgub).
Skupščini občin Radovljica in Jesenice bosta v nedeljo, 8. septembra, dopoldne Pod Skalco pri Bohinjskem jezeru podelili tej enoti domicil. Proslavo pripravlja odbor, Isi ga vodi zadnji komandant odreda Ivan Leban. Bohinj se pripravlja, da svečano pričaka borce, ki so se bojevali na tem področju. To nedeljo bodo v Bohinj vozili posebni vlaki in avtobusi, če bo slabo vreme, bo proslava v prostorih hotela Stane Žagar v Bohinju. Na proslavo so vabljeni vsi borci odreda, svojci, aktivisti in vse prebivalstvo.
Drugo leto bo izšla monografija odreda, ki jo pripravlja novinar Mile Pavlin.
Borci, aktivisti, mladina: 8. septembra na svidenje v Bohinju! J. Vidic
Priprave na kongres ZKJ in ZKS
Češkoslovaški turisti na poti v domovino
V kranjskem dijaškem domu so nam povedali, da je včeraj, v torek, zjutraj odpotovala v domovino prva 37-članska skupina češkoslovaških turistov, ki so se v dneh okupacije domovine zadrževali na območju naše občine. Danes (sreda) pa bo v domovino odpotovala še druga skupina. Šteje 43 turistov; večino inženirjev in tehnikov elektro industrije iz slovaškega mesta Blansko. Potovali bodo prek Avstrije.
Vsem, ki so gostom iz prijateljske dežele v prvih dneh okupacije nudili bivališče in jim izkazovali nesebično pomoč, se češkoslovaški turisti iskreno zahvaljujejo. J. K.
V četrtek zvečer so družbenopolitične organizacije občine Skofja Loka pripravile razgo vor o zadnjih dogodkih na češkoslovaškem. Uvodno besedo Je Imel znani komentator Ivan Franko Iztok (na sliki desno). Podrobno Je osvetlil ozadje spora, ki je pripeljal do agresije držav — članic varšavskega sporazuma, na kratko orisal potek dogodkov in nakazal vse možne posledice, ki Jih to dejanje utegne imeti na nadaljnji razvoj delavskega gibanja v svetu in na mednarodne odnose. V nadaljevanju se je razvila živahna debata, prisotni so Izmenjali mnenja In »tališča. Takšen način obravnavanja perečih svetovnih problemov, ki se tičejo tudi n .s jo nedvomno zelo koristen in posnemanja vreden. Prireditev Je bila v dvorani HM Bora v Škof ji Loki. Foto: F. Perklan
V ponedeljek je bila v Kranju redna seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, na kateri so člani razpravljali o kadrovskih pripravah na IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije in VI. kongres zveze komunistov Slovenije.
Uvodoma je sekretar medobčinskega sveta pojasnil nekatere organizacijske posebnosti bodočih zveznih in republiških organov zveze komunistov. V drugem delu pa so člani sveta razpravljali o nekaterih prvih konkretnih predlogih bodočih vodstvenih organov zveze komunistov.
Nov organ zveze komunistov Jugoslavije bo konferenca ZKJ. V stalnem sestavu konference bo 68 članov, razen tega pa bodo republiške konference ZK za vsako zasedanje zvezne konference izvolile še dve tretjini nestalnih članov. V stalni del konference bodo republiški kongresi izvolili po deset članov iz vsake republike, avtonomni pokrajini Vojvodina In Kosovsko-Metohijska oblast pa po štiri člane. Bodoče predsedstvo ZKJ pa bo imelo 48 članov in predsednika. V predsedstvo bo vsak republiški kongres zveze komunistov izvolil po sedem članov, AP Vojvodina in Kosovsko-Metohijska oblast pa po 3 člane. Po izvolitvi teh članov na republiških kongresih, pa bo izvoljene člane predsedstva in konference ZKJ verificiral še IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije.
Podobno kot v zvezi bo tudi v republiki konferenca ZK. V stalnem enotretjin-skem delu bo 60 članov (Gorenjska bo zastopana s šestimi). Razen tega pa bosta v Sloveniji še centralni komite in izvršni komite zveze k- i*n nistov Slovenije. Centralni komite, ki bo politično operativno vodstvo zveze ko-
munistov Slovenije, bo štel 41 članov (Gorenjska 4). Razen tega pa bo v republiki namesto dosedanje kontrolne { komisije še častno razsodišče s 25 člani in revizijska komisija z devetimi člani.
Ko so na ponedeljkovem sestanku razpravljali o teh vprašanjih, ki so pravzaprav še del stutarnih določil zveze komunistov, so predlagal'' naj bi centralni komite ZKS štel 41 članov, vendar pa Je statut treba urediti tako, da bo nekdo lahko tako člafl predsedstva ZKJ kot centralnega komiteja ZKS. Predlagali so tudi, naj W čla»e nestalnega dela republiška konference ZK volile občin-ske konference ZK, Slane nestalnega dela zvezne konte" renče pa republiške konference ZK v sodelovanji« % občinskimi konferencami- *** dalje so tudi predlagali, d* položaj in funkcija v državnem in izvršnem organu ne bi smela biti avtomatično P9" I vezana g funkcijo v predsedstvu ZKJ oziroma centralnim komitejem ZKS. Hkrati P* so memli, da nj potrebno, d» ljudje, ki delajo v državnih ali izvršnih organih ožim1** družbenopolitičnih organiz*" cijah, ne bi mogli biti iz*'0" ljenj v zvezne ali republišk* organe zveze komunista'* Nazadnje pa so člani sve1* predlagali, naj bi častno r»*" sodišče imele le občinske i0 republiške konferenee zve'e komunistov.
Na seji  sveta pa so pravljali tudi že o nekaterfl1 možnih kandidatih za Pref' sodstvo  in konference ter  za  centralni  komite "j konferenco zveze komunist Slovenije. Tako so med d«"*1' gim   za   predsednika Z* predlagali Josipa Broza-Ttf* Razpravljali   pa   so   tudi 9 možnih kandidatih za dele*«' te   za   IX.   kongres *v*^ komunistov Jugoslavije. Gorenjske bo namreč odsJ* na   zasedanje   IX. kongres* ZKJ 7 delegatov.      A. Zal*1
O spremembah ustave in volilnega sistema
V četrtek dopoldne so se v Kranju zbrali predsedniki oziroma sekretarji gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze in se dogovorili za nekatere skupne delovne akcije v prihodnjem obdobju. Tako so se v okviru javne razprave o spremembah ustave in volilnega sistema dogovorili, da bodo še ta mesoe vse občinsko konference SZDL na Gorenjskem izdale program javnih razprav. V začetku prihodnjega meseca pa boilo o tem pripravili posvetovanje za vse gorenjske di užben«.politične delavce oziroma predstavnike d ružbnopeli Ličnih organizacij- EUup n tega pa bodo v posameziih Občina* za pojasnjevanje sprememb j v ustavi in v volilnem siste- , mu sestavili te.di posebno skupine     di užbenopulitienin I
delavcev. Pri občinskih ferencah socialistične zV ,e bodo posebne .-kupine zb*e in pregledovale rnoreb^ pripombe, mnenja in pi"6** ' ge z zborovanj. a.
Na četrtkovem P0^010,^ nju  so predstavniki £°'Cl.cr sldih občinskih konferenc^ Učne zveze tudi ^ 9 vili, da pi prave na P1"*^«« vanje   25.   obletnice vS slovenskega ljudstva, k1 .j US. s< p', mbra v Novi J, v redu potrkajo. PoudSTl* . da j«        eh gorenjski* ^ činah treba poskrbeti, ^olj odhod na to proslavo či*" slovc>sen in množičen.
Na   posvetovanju ^popravljali tudi o uresnice-v^ smernic pred esrtva i« 1 nega komiteja zveze
!.v    . o zdaj* ,tj.
ske:n  ..    i - r.iiika (,!:'\» A-
Področno traktorsko tekmovanje za Gorenjsko
V soboto pozno zvečer je bilo končano letošnje — že dvanajsto po vrsti — tradicionalno tekmovanje traktoristov Gorenjske. Tekmovanje je bilo na zemljišče kmetijske zadruge Cerklje, na Bivoju pri Šenčurju.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano, le da je bilo letos žal precej manj tekmovalcev kot prejšnja leta. Organizatorji so prav letos pričakovali rekordno udeležbo, saj je na Gorenjskem v kmetijskih organizacijah že Prek 70 traktorjev in nekaj •to pri zasebnih kmetovalcih.
Na lanskem in na letoš-nJem tekmovanju so nastopili tudi privatni kmetovalci. Zal je bilo tudi teh letos Tn^i, kot so pričakovali. Organizatorji so menili, da so slabe udeležbe bile krive organizacije same. Tako ni bido iz škofjeloškega kmetijskega gospodarstva niti ene-
Osnovna šola Simon Jenko Kranj
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
3 SNAŽILKE
1 POMOČNICO KUHARICE
(polkvalificirana) Stanovanj šola nima.
£RANJ, JLA 10
8JJV O      NA TRŽIŠČU
J«! GASILNI APARAT
v A SI za °sebna v°ziia
in gospodinjstvo
ga kmetovalca, zelo malo pa tudi iz drugih kmetijskih zadrug.
Tekmovalci so se pomerili v praktičnem delu, to je v oranju in spretnostni vožnji s traktorjem in priklopnikom ter v teoriji. Vedeti so morali precej o prometnih predpisih, strojništvu in agrotehniki.
Po dokaj napeti borbi je osvojil prvo mesto Viktor Cer. Na drugo mesto se je uvrstil Marjan Frelih, tretji pa je njegov brat Jože Frelih. Vsi trije se bodo udeležili še republiškega tekmovanja, ki bo 31. avgusta in 1. septembra v Mariboru. Zanimivo je, da so vsi trije najboljši iz KZK Kranj, de-lovišče Zabnica pri Kranju.
Letos kot vse kaže ne bo zveznega tekmovanja, ker bo prihodnje leto v bližini Beograda svetovno prvenstvo traktoristov. — an
■■■■■■■■■■■■■•■•■■•■■»•••»■•■■»■•■•■■■
Podpora stališčem CK ZKJ
Na ponedeljkovi seji občinskega komiteja zveze mladine Kranj so izrazili vso podporo stališčem CK ZKJ, sprejetim na zadnji seji v Beogradu. Govorili so tudi o razvoju dogodkov na Češkoslovaškem. Menili so, da ob dogodkih v tej prijateljski deželi ne sme biti nihče neprizadet, posebno ljudje v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov.
Poleg tega so ugotovili, da so dosedanje akcije mladinskega komiteja ob češkoslovaških dogodkih uspele in če bo potrebno, bodo z njimi še nadaljevali.      J. Košnjek
Izvoz škofjeloških podjetij
Sedem škofjeloških delovnih organizacij — Iskra Zelez-in S Jelovica, LIP Cešnjica, Gorenjska predilnica
2    ,'Sir ~~ Jl> v letošnjih sedmih mesecih izvozilo za več kot lllJona in pol dolarjev izdelkov in tako zpolnilo 54.2% ko zn°§a programa. Podjetja so izvozila za 59,8% več izdelke
kov ko,«
1 °a januarja do julija lani. Najvišji izvoz je bil aprila,
J' presegel lanski poprečni mesečni izvoz za 73,9%.
tako V€*' Za 758922 dolarjev, J« izvozila tovarna LTH in j 0 ^polnila 73,5% predvidenega letnega izvoza. Po količini a drugem mestu Gorenjska predilnica s 548.200 dolarji m na tretjem mestu Iskra Železniki, ki je izvozila za Vec kot 500.000 dolarjev svojih izdelkov. Daleč pred
(50,7%) Vsemi n
k J<'     *' ki Je <*<> ««Hlaj izpolnila že 94,7% letošnjega
8v ^°Rw Programa. Podjetje je izvozilo za 84.348 dolarjev **voet ^ov" Najbolj v zaostanku pn Izpolnjevanju plana izV07  Pa Jc> — zaradi težav, ki so jih imeli v proizvodnji za
— LIP Cešnjica (31,9%). izva^lt°f''el06k0 gospodarstvo Jc v letošnjem prvem polletju drobr'0 V ^ držav, kar pomoni, da je njihov izvoz zelo raz-v pr J<n' Najbolj se glede tega odlikuje tovarna Sešir, ki je vom polletju izvažala kar v 17 držav. S. Z.
Veletrgovina Živila Kranj
»Potrebujemo nove skladiščne prostore«
Zdaj čakajo na sprejetje zazidalnega načrta — Čeprav bo gradnja skladišč pomenila precejšnjo investicijo, si vseeno prizadevajo, da bi tudi še v prihodnje razširili in modernizirali
maloprodajno mrežo
V našem časniku smo že pisali, da med večje investicije v kranjski občini do 1970. leta spada tudi gradnja javnih skladišč. Ze takrat smo ugotovili, da bosta morebitna gradnja kranjske obvoznice in dograditev javnih skladišč zahtevala gradnjo novih skladiščnih prostorov za Veletrgovino Živila v Kranju.
Ko smo se pred kratkim o tem pogovarjali z direktorjem Živila Kranj Cirilom Ankerstom, smo izvedeli, da se v podjetju resno pripravljajo na to gradnjo. Čeprav za zdaj še ne vedo, koliko denarja bodo potrebovali za uresničitev tega programa, so v Naklem (pri tovorni postaji) že rezervirali tri hektare zemljišča za bodeče skladiščne prostore. Predvidevajo tudi, da bo letos že izdelan in potrjen zazidalni načrt za to področje in bodo potem začeli izdelovati glavni projekt.
»Nove skladiščne prostore naše podjetje vsekakor potrebuje. Naša velikoprodajna mreža je sedaj razdrobljena na 12 krajih. To pa močno zvišuje normalno poslovanje oziroma preskrbo. Čeprav se zavedamo, da sedanja skladišča ne ustrezajo najbolje našemu   poslovanju,   pa nas
i vseeno skrbi, kako bomo zmogli predvideno novo investicijo v Naklem. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje in če bo vse posreči, bomo prihodnje leto že začeli z uresničevanjem te zamisli,« nam je povedal direktor
j podjetja.
I Veletrgovina Živila Kranj je danes dokaj veliko in močno podjetje, saj ima na Gorenjskem že okrog 120 trgovin. Vendar pa v podjetju ne bi radi videli, da bi jim predvidena in vsekakor tudi potrebna investicija v Naklem preveč okrnila njihova vlaganja v razširjanje in moderniziranje maloprodajne mreže.
Ko smo se z direktorjem pogovarjali o teh vprašanjih, smo ugotovili, da tudi tovrstna vlaganja ne bodo tako majhna. V tem in prihodnjem letu namreč namerava Veletrgovina Živila zgraditi nov preskrbovalni center v novem stanovanjskem naselju pri Vodovod nem stolpu v Kranju. razširiti prodajne prostore na Zlatem polju in v Struževem. V Podi iubelju so že odkupili del zadružnoga doma. medtem ko bodo že konec prihodnjega meaoca odprli preurejene prostore v središču Tržiča. Razen tega bodo oktobra odprli novo trgovino v Bohinjski Beli in p resk rboval n i center v Radov-ljici.  Za prihodnje leto pa
predvidevajo, da bodo zgradili novo trgovino v Gozd Martuljku ter potrošniški center v Naklem. To pa je le nekaj večjih investicij. Nameravajo namreč modernizirati oziroma preurediti tudi nekatere stare trgovinske lokale.
Skratka v pogovoru in po podatkih o načrtih za prihod-j nje   smo   ugotovili,   da bo i Veletrgovina    Živila Kranj, tako kot v minulih dveh le-
tih, tudi letos in drugo leto namenila dobršen del lastnih sredstev za razširitev prodajne mreže, boljšo in kvalitetnejšo preskrbo in lažje blagovno poslovanje. Čeprav bodo vlaganja precejšnja, menimo, da jim bo uspelo rešiti morebitne težave. Konec koncev bodo z uresničitvijo programa rešili tudi del družbenega programa kranjske in drugih gorenjskih občin. A. Žalar
IIIillJllIltltllllllltllillfllllltllllllllllllllllllllllfllllllllltlllllllllllllllllllllllflllllimillllllllllSIlItllllB
TRIO je za jesen in zimo pripravil
deset novih modnih mouelov
V tržiški industriji konfekcije in obutve TRIO te dni končujejo nove modele za jesensko zimsko modno sezono, pripravljajo pa se že tudi na pomlad 1969. Direktor TRIA Marjan Romih nam je o letošnjih modnih novostih takole pripovedoval:
»Za letošnjo sezono jesen — zima smo pripravili okoli 1500 kosov usnjene konfekcije v desetih različnih modelih. Od teh modelov so trije namenjeni moškim — gre za suknjiče, podložene s krznom, medtem ko smo ženskemu svetu namenili 7 modelov usnjene konfekcije — plašče in kostime iz ovčjega in kozjega velurja. Vso našo usnjeno konfekcijo, ki jo nameravamo letos izdelati, imamo že prodano, glavni kupci pa so trgovske hiše v Ljubljani, Novi Gorici, Zagrebu, Kopru in v Kranju.«
»Ali iz dejstva, da je vsa proizvodnja usnjene konfekcije že prodana, lahko sklepamo, da gre ta vrsta proizvodov dobro v denar?«
»Res je tako, še več, zalog sploh ne poznamo in prav v zadnjem času nas trgovska podjetja priganjajo, naj jim čimprej pošljemo našo usnjeno konfekcijo. To nam dokazuje, da gredo naši izdelki dobro v denar in da jih potrošniki vedno žele.«
»V čem je glavna odlika proizvodnje usnjene konfekcije pri vas?«
»Morda v tem ,da jih proizvajamo v manjših serijah, vendar v veliki izbiri, tako da kupci nimajo nikdar bojazni, da bi bili preveč »uniformirano« oblečeni. Sploh pa jc za oblačila iz ovčjega in kozjega velurja letos veliko zanimanja, tako da nismo niti pričakovali takšnega IX) vpraševanja.
»Ni še dolgo tega. kar ste odprli nov obrat za Izdelavo sestavnih delov obutve. Ali je proizvodnja že v polnem teku?«
»Naš obrat za izdelavo no-tranjikov že polno obratuje. V njem smo že zaposlili nekaj novih delavcev in računam, da jih bo do konca leta že 35. Sicer pa gre vsa proizvodnja notranjikov za potrebe tovarne Peko, ko pa bomo pokrili vse njihove po-/■trebe, pa računamo, da bomo notranjiike izdelovali tudi za druge slovenske proizvajalce obutve.«
Vili G.
Eden od modelov za jesensko -zimsko modno sezono — Foto: F. Perdan
(Nadaljevanje s 1. strani
»
Tu je v boju s sovražniki padel štirinajstletni fant«
Cehi so enoglasno obsodili okupacijo in se postavili na stran svojega legalno izvoljenega vodstva
Motorizirana kolona okupatorske vojske na praških ulicah
je radovednost zopet zvabila na piano. Prišla so prva oklopna vozila. Nismo vedeli, čigava so. Med njimi se je kar trlo ljudi. Mnogi so k ušesom tiščali tranzistorje. Skupina objokanih žensk je nekaj dopovedovala vojakom na tankih. Kmalu zatem so se pojavili prvi letaki. Trosila jih je gruča mladincev, noseč s seboj državno zastavo.«
Ko je skupina študentov vseh narodnosti tako begala sem ter tja po trgu, so zapazili na tleh ranjenega Ceha. Američan mu je priskočil na pomoč. Tedaj pa. je prav poleg njega eksplodiralo nekaj   raztresene municije.
Delček leteče kovine ga je ranil v uho in v trenutku je bil krvav od glave do psta.
i Sprva, kakor vesta poveda-1 ti Kranjčana, ljudje niso preveč ostro demonstrirali. Slišati je bilo le žvižge in vpitje, nekateri so se tudi približali rus kun vojakom in jih prepričevali, naj gredo domov. Ko pa je popoldan pod streli iz strojnice obležal štirinajstletni fant, so Pražani ostreje nastopili. Naša sogovornika sta na lastne oči videla, kako je nekaj mladincev zažgalo tank. Vrgli so nanj steklenico bencina — »MoJo-tov coctail« kot se reče temu.
Kranjčana Matija Logar in Marjan Furlan — Foto: A. fcalar
»Tik ob veličastnem spomeniku mi Vaclavskih namestili, tam, kjer je bil ustreljen mladenič, smo že naslednji dan zapazili na hitro postavljen spomenik. Razpeta zastava, okrvavljene žrtvine hlače in napis ,Na tem mestu je v boju s sovražniki domovine padel štirinajstletni fant' so nemo obtoževali. Prebivalstvo Prage je spomenik dobesedno zasulo s cvetjem.«
Ruski   tanki so  na gosto obkolili   poslopje CK KPC. Na tisoče ljudi je postavalo okrog njih. Nekateri so sple-I zali na kupole in govor 1 i vo-I jakom:  »Pojdite   domov in povejte vse.n, da tu ni nobj-| ne  kontrarevolucije!« Zmeda ; je odsevala na obrazih ir.la-j dih, komaj dvajsetletnih Ru-[ sov. Oficirji so jim namreč j rekli, da gredo na manevre.
Matija in Marijan sta vide-; la prepadcr.ega tankista, ki je klonil pred prepričljivimi dokazi skupine čeških deklet, se naslonil na oklep železne pošasti in zajokal. žalostna scena, ki priča, kako nesmiselno in absurdno Je poletje okupatorjev.
Studenta pripovedujeta d «-IJe: »Prve dni so nam Sovjeti dovolili fotografirati vse od kraja. Napravila sva ve hko posnetkov. V petek p:i, ko smo se neki Šved, Francozinja in Američan in midva hoteli slikati ob enem i/me 1 tankov, ko iz njega p .><.i'i vojaki in namerili v nas avtomate. Stekli smo in se poskrili.«
V hotelu, kjer sta prebivala naša sobesednlka, je stanovalo tudi precej Madžarov In Vzhodnih Nemcev. Vsi po vrsti so bili ogorčeni nad početjem tvojih rojakov. Madžarom je bilo hudo, saj ko Jhn bili fte včeraj Cehi prija tv:ji.  Neko njihovo kolegico
so kupci v trgovini opljuvali. Vzhodnonemški študentje pa se vse prej kot spoštljvo izražajo o svojem voditelju Ulbrichtu.
»Praške     ulice,« pravita Kranjčana, »so se spremenile v  pekel. Cestišče je razrito od tankov, tramvajske tirnice   so  izmaličene. Narodni muzej  na Vaclavskih name-I stih je  preluknjan  od krogel in povsem uničen. Rusi hodijo  naokrog in streljajo ; v okna stanovanjskih hiš. Vojaki zilnje dni mimoidoči n trgajo  iz   rok trunzistorske sprejemnike  in fotoaparate. VideJa sva, kako so krogle iz strojnic pokosile zdravni-I ka v beli halji, ki je na ulici  pomagal   ranjenim. Neki I tank je   pred očmi stoterih I Pražanov pregazil rešilni av-I tomobil.  Nihče  ni preživel. I Iz dneva v dan je hujše. Po-j noči je nevarno stati celo pri oknu, kaj šele, da bi se pojavil na cesti. Okupator izgublja živce. Tako kot vsi v hotelu, sva  tudi midva želela čimprej odpotovati. Toda vse do petka ni bilo mogoče izvedeti, če je avstrijska meja odprta. Nasprotujoče si ve s!i   so  sledile   druga drugI. Ko smo se v soboto zjutraj končno le strpali na vlak pro-li  Umu,  poln bežeč? h turistov, so madžarske Študentke jokale   kot  otroci.   Sporo.-ili I so ji.ti namreč, da ne morejo d;:mov.«
Morda o simpatijah Cehov do Jugoslovanov najbolj / •> vino priča dogodek, ki se je Marijanu hi Matiji pripet 1 v vlaku, češka spivvodni<-a Jima je, tako kot drugim potnikom, zaračunala vožnjo. Pa je pristopil postajenačel-nik in jo nudil: »Kaj vendar 1 počenjaš'.' \aši ljudje brez-plačno živijo v Jugotlavijl, mi naj Jim pa gostoljubje ta- : kole vračamo. Vrni fantoma |
denar!« Zardela ženska ie storila, kar ji je bilo naročeno in se našima potnikom3 opravičila.
»Bil je že skrajni čas, ■* sva odšla. V Pragi postaj3 nevzdržno. Rusi so v soboto pričeli vdirati v stanovanj3 in preganjati nekatere držav-Ijane. Pražani snemajo h">' ne tablice ali pa jih prekrivajo z barvo. Lepake, ki P. okupatorji čez noč odstra"1' jo, zjutraj zamenjajo Pr*T ni 7. novimi.«
V Salzburgu v Avstriji, tj* rej  že na varnem, sta n» Kranjčana priča še «*JJ3 po svoje značilnemu dogJ^v ku,   ki   razkriva  odnos 3 sirijskih oblasti do zločin«^ v   sosednji čehoslovaški. Salzburgu so te dni °e,La*j! ne poletne prireditve z ni' narodno udeležbo. Med dolc^ vrsto razobešenih zastav delujočih  se vije  tudi s0 jetska. Dva švicarska «tud<» ta hoteč dati duška svoji ' zi,' sta jo snela. Policaj naglo posredovali in a prisilili, da je zastavo *WJ| potegnila na drog. Potem . ju odgnali. V naglici P» . nihče opazil kljukastega ^ ža In napisa »Morilci«, kl, bila lepo vidna na ž'v0l\a. podlagi. Se precej casa.^iala stava tako vihrala i" * Vu<y pozornost in zgražanje » idočih.
I. Guzelj
VSE ZA SOhO
N I Z K E CEN
VELIKA IZB
Mladinska knjiga Poslovalnica KRANJ
E B A
solucija centralnega
miteia ZKJ
JP 25.AVG   — NA 10. SEJI, 23. AVGUSTA 1968,
Pfiih^TRALNI KOMITE ZKJ PRETRESEL AKTUALNI SfV-rVo KI JE NASTAL PO OKUPACIJI CSSR TER Rn^ir « POTRDIL IZJAVO TOVARIŠA TITA IN SPO-n\p ;V PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA KOMITEJA, IFtt-2 :,AV'GuSTA LETOS IN. TUDI VSE DOSLEJ SPREGE LKREPE,
I.
d^"^"^*', delovni ljudje, narodi in narodnosti naše In J,-!^.so te dni plebiscitarno izrazili globoko ogorčenje koofu°-St proti okupaciji CSSR. Popolnoma so podprli kih Ir"5*'6' delavski razred in narode CSSR, ki se v težili drl^mera'1 okupacije, zbran; okrog svojega partijskega •>oiui?Vnega vodstva, tako eno.no, neomajno in ponosno svoje drž2* neodvisnos* 'n svoboden socialistični razvoj Delovni ljudje, narodi in naiodnosti naše države so enkrat "i ^ 80 se enotno opredelili za politiko ZKJ, še jj^^t odločili, da bodo brezkompromisno branili svojo ]"P~****aost, svojo pravico do samostojnega izbiranja poti rodirti.rann socialistični razvoj ter svoje akcije v medna-đ£*™n odnosih. To aktivnost so vodili in vodijo, v skla-nojl« svoJ° internacionalistično odgovornostjo ter solidar-s socialističnimi in vsemi protiimperialističnimi ter ^™°*ratičnimi silami v svetu, v interesu miru, neodvis-V jlL. enakopravnosti narodov, v interesu socializma. fcj^T™ stališču naših narodov ir delovnih ljudi vidi Zveza ■^raupistov neusahljiv vir sil ter spodbud za nadaljnja S hi vanja v boju za razvoj socialističnih, demokratičnih in nnm^ih odnosov med ljudmi ter za odločno podporo in l"mc*- vsem silam, ki se bojujejo za to, da bi ljudi hpcr^.1" .e osvobodili od kakršnihkoli oblik zatiranja ter "egemonije.
iupn«iJpa^ 2 vsemi delovnimi ljudmi ter socialističnimi til^*™vanskirni narodi, izraža Centralni komite ZKJ vno-poProtest proti nasilni akciji, katere metode in cilji so
Jonoma nasprotni z bistvom in interesi socializma, odeov komite obsoja politiko,  ki se skuša otresti
sveta h"0?1' pred delavskim razredom in narodi vsega jV^Oo interesov miru, napredka in socializma. Ce bi s šlovatt 11 argumenti opravičevali okupacijo Ceško-Pakta ^e de3stvo» da so vlade petih držav varšavskega neke z "Porabo gole sile naredile napad na neodvisnost St0j    socialistične  države,  da  bi   preprečile  njen samo-
jLnsocialistični razvoj ter jo podredile svoji volji, svoj „1  narodi- na čelu z ZKL tudi tokrat povzdigujejo greJ,flas Protesta, kot so to storili in delajo še vedno, ko
sko a'* !S samostojnega notranjega razvoja Kube, izrael naeiiiT^T81!0 proti arabskim državam aH imperialistično
držav!!h te»r mlervencije v različnih afriških državah ter lma aT..AziJe in latinske Amerike. Zgodovinsko gledano
kakršnii«P,   'e to akcijo najmanj mogoče opraviceva no-IonilT . " ideološkimi razlogi, z argumenti mark« nasprot-      .c teorlle. saj je ta akcija prav v flagrant ru...     z. idejami Marxa. Engelsa in Lenina.
ati s istlč-nem
visnos»jamcriško aSresllo v Vietnamu, za ogrožanje neod-
[L.      *  m  SamostninMm  nntran ieaa   razvoja   Kube. izrael-
agres Ije te vah A
ljVveanC'\a protl ČSSR toliko hujše in daljnosežnejše skodle lotil ce za napredek, mir in svobodo, ker so se Into. socialistične države v imenu zaščite socializma, razrprii ?ncila Proti CSSR, ki je udarila po delavskem zag0t"" ln KPC, to je po tistih silah, ki edino lahko nem n • naPredek socializma, ne more pomeniti v nobe-J*na n 'Tier" zašcite socializma, niti ne more biti usmer-Soče , kontrarevoluciji. Intervencije prav tako nI mo-intperr ,-^V'čiti z nikakršnimi strateškimi interesi proti-"stičnih Jcnega boja, saj s tem, da slabi pozicije socia-Slednji"     zav ln  socializma, krepi imperialistične sile.
nikoli i 'stične
OkuV« m ide'ami Maria", Engelsa in Lenina, udarec ac,Ja Češkoslovaške je prav tako zadala močan nega B\h, csom ''oja delavskega ter protllmperialtstič-S d4a l ■ v sve,u- Za,° s* velika večina komunističnih uPira SHi Partij ter protiimperiallstičnih sil odločno bodilnii . Politiki. Ogorčenje v delavskih, narodnoosvo-večje k • dru?ih protlimperialistlčnih gibanjih je toliko njihove? 1 j', B"Se' udarec proti elementarnim interesom Vali le n h °'a prav s tiste s'-ranL od koder so pričako-pacijc Pouporo in pomoč. Zaradi tega organizatorji oku-"nednirnf8 kos,ovask<? s to akcijo poglabljajo prepad v nju. ""nem delavskem ter zlasti komunističnem giba-Pri
v 2Kod.»Siem tem 'e spodbudno dejstvo, da nikoli doslej ma i„ ,ni socializma ni bile nobeno dejanje hegemontz-sProti ' kratske samovolje tako izolirano ter revno naproti i,«,.*''" dovinsklm interesom delavskega razreda in ""imperialističnih sil.
Do 11 sociaWm' v zvezl s Češkoslovaško jasno kažejo, da je godki n. V prclnmn«m zgodovinskem trenutku. Ti do-sociall/nt zadevajo le Češkoslovaške, temveč tudi razvoj temveč: £ " SVC,U- °kupaclja CSSR ni slučajno napaka, sprotJ ^ posledica vztrajnega prizadevanja, da bi naokoli hi«« konf"klc znotraj socializma — ki nastajajo družhpniKVa' značaja ter perspektive razvoja socialističnih 'iimperi'?. ?i?l080v' kot *udl Politike socialističnih in prozvali s,it'n'h sil m mednarodnem področju — ra/ie-onrani'i vci,n° večjo uporabo sile, z namenom, da bi nadali,. zastare'c odnose ter institucije, namesto da bi So^ialist>°Svoba'aU  de"   ,n  človeka  ter  naprej razvijali
Wiirne ,n humane odnose med ljudmi. vPliv d,'^i'n 'e Postal svetovna praksa, či«ar moč in c'alistici', Pečat sodobnemu dn-žbenemu razvoj;i. So-VeStVa ,t,l'Je so prevladale v zavesti velike večine člo-s°ciali/m CZadržno napie^ovanje ter nenehna krepitev sil °i"ske đ -Tavata v socialističnih revolucijah, od okto-V vrsti rt k,,a]skc in lugoslovamke, pa tudi v revolucijah •nočni i "Pn drža*, ki so krenile po poti socializma, v DI tCr *lePitvi vloge in vpliva del:>.vskcga razreda v Evro-je ter v *iicm »vetu, v zmagi antlkolonialistiene reioluci-0cl KoeUn ,URm družbenih spremembah, ki predstavljajo "najo «, Kil,,ene Preob«:'.'J>e v sodobnem svetu. Zaradi tega Prc| _uh'cktivne socialistične sile danes — Iiolj kot kdaj "klenem i''(>vornos' m u»odo sveta, ne le v protllmperta-,;"n ,„ ,°°JU. ampak predvsem v lastni praksi ter kri-n odnosu do te prakse.
Pota in oblike razvoja socializma so različne, pa tudi protislovne. Socializem se ne bi mogel razvijati niti odkrivati človeštvu novih poti družbenega napredka in svobode, če bi njegove oblike bile določene v enem samem središču.
Napredku socializma nasprotujejo sile birokratskega etatizma, ki zavirajo osvobajanje dela in človekove osebnosti, težijo k Identifikac ji socializma 7. etatističn'm dirigiranjem in monopolistično vlogo delavskega razreda in družbe osamosvojenih centrov ekonomske in politične moči, vodijo k zapiranju socializma, v ozke meje tabora in k njegovemu ograjevanju od ostalega sveta. Takšna koncepcija in praksa omejujeta p?rspektive razvoja socializma; razodevata nezaupanje v človeka, onemogočata ustvarjalnost delavskega razreda, mlade generacije, intelektualnih delavcev — vseh sil dela in znanja, vodijo h krepitvi dogmatizma in kompromitiranju ideje socializma.
III.
Ob takih koncepcijai so neizbežni po'avi velikodržav-ne hegemonistične po itike monopolizma in nacionalne neenakopravnost:, ki so direktno nasprotni sociaHanu. Takšna politika išče zaveznike v šovinizmu in drugih silah ter norostih preteklosti, kar se je pokazalo tudi v zvezi s češkoslovaškim: dogodki. Narodi Jugoslavije ne morejo gledati na šovinistično gonjo v Bolgariji proti socialistični Jugoslaviji in posebno zoper Socialistično republiko Makedonijo drugače, kot na se&tavni del takšne politike.
Nezadržna rast notianiih sil socializma se je zakonito in neprekinjeno upirala silam stagnacije in knnssrvatizma. S tem bojem je izpolnjena sodobna zgodovina dslavskega gibanja vseh dežel. To |c dajalo in daje nenehno spodbudo za nadaljnji razvoj socializma. Ta boj je izražen v dolgoletnem odporu proti stalinizmu v ZSSR in v sklepih XX. kongresa KP SZ; v široko odprtem procesu obnove in preoblikovanja v komunističnem in delavskem gibaniu; v ustvarjalnem n;».poru komunističnih in drugih revolucionarnih gibanj, da bi nršla lastno pot socialističnega razvoja, vključno sedanii boj K** Češkoslovaške za preporod; v okrepljenih težnjah k akcijski enotnosti delavskih partij v posameznih deželah; v vse bolj odločnem uvrščanju enakopravnosti na dnevni red v odnosih med socialističnimi deželami in komunističnimi partijami. Glede na takšne progres'vue spremembe v socializmu se sedanji položaj, pogoji in razmerje sil bistveno ločijo od stanja v 1948. letu. To najbolj kaže široka podpora, ki jo komunistične in delavske partije in napredno javno mnenje v svetu dajejo češkoslovaškim narodom v njihovem boju za neodvisen in svoboden socialistični razvoj. To kaže tudi dejstvo, dr komunistične partije vse bolj gradijo samostojen kritični odnos do lastne dejavnosti in do politike ter prakse v socialis*ičnih deželah.
K vsemu temu je prispevala tudi socialistična Jugoslavija.
Komunistična partija Češkoslovaške se nI slučajno odločno lotila razreševati nakopičena nasprotja ter probleme v družbenem razvoju svoje države. To je odsev potreb razvite družbe in tega. da je nemogoče uresničevati interese naroda ter socializma v okviru birokratsko-etatistlč-nih odnosov. Pri ter- je vodstvo Komunistične partije dobilo vso podooro članstva, delavskega razreda in češkoslovaškega ljudstva. Protisoclalistične struje na češkoslovaškem niso mogle do živega koreninam v ljudstvu ter so ostale le stranski sad procesa, orav zato, ker so zavedne socialistične sile. s komunisti na čelu, uspešno opravljale svojo zgodovinsko vlogo. Zaradi tega udarec po Komunistični partiji, njenem vodstvu ter češkoslovaškem delavskem razredu, ki so edini nosilci sociaI:rma ter poroštvo napredka in socializma, ne pomeni pomoči socializmu temveč dnšitev njegovega razvoja.
V boju za preobrazbo sodobnega sveta čedalje bolj prevladuje težnja po osvoboditvi narodov, po nacionalni neodvisnosti In po njihovem demokratičnem sodelovanju in združevanju na podlagi enakopravnosti, zoper vsako hegemonijo in izkoriščanje, zoner vse oblike monopola ekonomske, politične in druge moči. Komunisti morajo ideino tudi v dejanjih biti v prvih vrstah tega boja.
Intervencija petih držav varšavskega spora7uma v CSSR je v hudem nasprotju s temi elementarnimi zahtevami in ponovno potrjuje, da blokovska polit'ka ne zagotavlja niti pravičnega miru, niti neodvisnosti. Vztraianie pri blokovski delitvi sveta nujno spodbuja k ustvarjanju interesnih sfer med velesilami, poraja pritisk, da bi se majhne države opredeljevale za velesile, ne pa za palitiko premnRovania hegemonlie, nasilja In vmešavanja v notranje zadeve drugih narodov ter za enakopravno sodelovanje med narodi ln državami. To prav tako pelje k čedalle večji militarizaciji, k temu, da se vojaška moč osamosvaja in izmika političnemu nadzorstvu. Na teh osnovah ni mocoče  ohraniti miru  In  trajnejše stabilnosti na svetu.
Zato le bol za premagovanje blokovske razcepljenosti sveta bistveni sestavni del boja proti imperializmu, hege-monizmu in volni. V politiki neuv ščanja se Izraža odpor narodov, ki sc čutijo Ogrožene. pn.d takšno prakso v mednarodnih odnosih; ta politika postaja eden izmed najpomembnejših činiteljev v boju za mir in enakopravnost narodov.
JV.
V razvoju socialistične družbe v Jugoslaviji zadevamo na enake In podobne zakonitost! protislovja in poiavc. Jugoslovanski komuni.';;I so s; vselej nrl/adevnli, da bi skupaj z vsemi ustvarjalnimi silami naše družbe poiskali in dali odeovore, ki odpirajo perspektivo nadaljnjega razvoja socializma.
Za osvoboditev dela In človekove osebnosti in proti birokratskemu etatizmu se borimo z razvijaniem samoupravljanja In neposredne socialistične demokracije.
_ Povezovanje interesov delavskega razreda In interesov nnrodov in narodnosti uresničuiemo h'ko, da razvijamo možnosti za samostojen materialni in kulturni razvoj narodov, na podlagi cm.kooravnosti in za krepitev njihove solidarnosti In enotnosti.
— Z zagotovitvijo neodvisnosti naše države smo ustvarili možnosti za lasten svoboden in neovLan socialistični razvoj in s tem za aktivno sodelovanje v boju za demokratične odnose meć narodi in za socialistično preobrazbo sveta.
— Z reorganizacijo in demokratizacijo ZKJ si prizadevamo, da bi se jugoslovanski komunisti čim uspešneje upira!; vplivu etatističnega birokratizma in uresničevali svojo vodiino idejnopolitično vlogo v skladu s sedanjimi potrebami, ki jih poraja razvoj samoupravnih socialističnih odnosov.
— Politiki sile, hegemonizma in pritiska v mednarodnih odnosih kljubujejo z bojem za enakopravne odnose in sodelovanje med narod, in državami, za politiko neuvr-ščanja, za aktivno in mircljubno koeksistenco med državami z različnimi družbenimi sistemi, za najširše sodelovanje in solidarnost z vsemi antiimperialističnimi in demokratičnim; silami.
Na niši socialistični poti smo doživljali uspehe in neuspehe Zveza komunistov in naša družba nenehno kritično preučujeta lastno socialistično prakso. Pridobljene Izkušnje zagotavljajo našemu delavskemu razredu in našim narodom, da jim nobena druga pot, ki ni pot razvoja samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije, ne more zagotoviti materialne blaginje, kulturnega napredka in razvoja družbenih odnosov, v katerih postaja delovni človek gospodar svejega dela in svoje usode. Vsaka druga pot bi peljala k stagnaciji ter k političnemu in ekonomskemu podrejanju.
Od izida in rezultata tega boja za uresničitev ciljev, vsebovanih v programu ZKJ, je odvisna stabilnost in čvrstost naše socialistične skupnosti in njenega mednarodnega položaja.
S široko in dinamično družbeno akcijo za poglobitev in uresničevanje stališč, izraženih v smernicah CK ZKJ, se je začela nova ofenziva Zveze komunistov in vseh naprednih sil družbe, ki nai pripelje tudi do krepitve in nadaljnjega  razvoja  socialističnega samoupravljanja.
CK ZKJ ocenjuje da nas čaka obdobje zaostrovanja mednarodnih odnosov, oboroževalnega tekmovanja in pritiskov na svobodo in neodvisnost narodov.
V položaju, katerega priče smo, centrami komite ZKJ posebej poudarja
1. Zveza komunistov Jugoslavije nikomur ne priznava pravice, da se z uporabo vojaške intervencije in kakršnihkoli oblik pritiska samovolje vmeša v notranji razvoj in zadeve neodvisne dežele.
2. Zveza komunistov Jugoslavije odklanja kot popolnoma nesprejemljive vse argumente, s katerimi prihajajo na dan vlade petih držav varšavskega sporazuma, da bi opravičile invazijo v Češkoslovaško. ZKJ popolnoma podpira komunistične partijo, delavski razred in narode Češkoslovaške v njihovem boju za neodvisnost dežele in svoboden socialistični razvoj.
3. Zveza komunistov Jugoslavije zahteva, da se takoj konča okupacija Češkoslovaške in ua Izpustijo demokratične izvoljene predstavnike in voditelje narodov ČSSR in komunistične partije Češkoslovaške ter da ustvarijo vse potrebne možnosti, da bi od zunaj nič ne oviralo socialističnega razvoja Češkoslovaške.
4. Zveza komunistov in Socialistična Jugoslavija se bosta še naprej vztrajno borili za najširše sodelovanj? s socialističnimi ln vsemi drugimi antiimpe/ialističnlmi in demokratičnimi silami in gibanji v boju za svobodo, mir in družbeni napredek, za enakopravne odnose med državami in narodi, za popolno spoštovanje pravice do samostojnega razvoja sleherne dežele in partije in za nevmešavanje v njihovo politiko in notranji razvoj.
V razvijanju odnosov s socialističnimi deželami ter komunističnimi in delavskimi partijami se dosledno držimo In se zavzemamo za uresničitev načel, izraženih v beograjski in v moskovski deklaraciji v'.ad In partij Jugoslavije in ZSSR 1955. in 1956. leta.
5. Zveza komunistov in socialistična Jugoslavija ne priznavata nobenih sporazumov — odkritih ali tihih — o Interesnih sferah, ki spreminjajo male narode zgolj v objekt politike s pozicij sile. Tako kot smo se uprli sporazumu v Jalti, s katerim so szdelili sfere vplivov velesil, tako se tudi danes upiramo slehernemu takemu sporazumevanju na račun drugih narodov. Zgodovinska praksa kaže, da je politika delitve interesnih sfer in hegemonije velesil ne samo nesreča za narode, ampak tudi nenehna grožnja za mir na svetu.
6. Danes smo tako ko* tudi zmeraj doslej trdno odločeni, da z vsemi silam In sredstvi branimo svojo neodvisnost, revolucijo in lastno pot socialističnega razvoja. Prizadevali si bomo za nadaljnjo krepitev obrambne sposobnosti in varnosti naše države. To je stvar vseh državljanov, vseh narodov In narodnosti np.še socialistične skupnosti. Jugoslovanska ljudska armado, ki se jc ustvarila in kalila v revoluciji, jc pripravljena v vseljudsld obrambi neomajno Izpolniti svojo dolžnost.
7. S krepitvijo polilične budnosti ter odločno, brezkompromisno akcijo se jc treba postavili po robu vsem poizkusom, ki hočejo poruSlrl temelje našega sistema, ovirati naš neodvisen demokratični slcJalislični razvoj In spodkopavati enotnost naših narodov tor naših delovnih ljudi, p« tUdI kakršnikoli provokativni akeijl, ki bi slabila moč našega odpora ter vmešavanju s katerekoli strani.
CK ZKJ se zlasti obrača na mladino iz mest In vasi, naj se široko vključuje v družbenopolitično dejavnost ln stopa v vrste ZKJ, da bi okrepili njeno udarno moč ln ustvarjalno  silo v  nadaljnji  izgradnji naše soclalislične
družbe.
CK ZKJ poziva vse državljane, vse družbenopolitične organizacije, predvsem Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, Zvezo sindikatov Jugoslavije, mladinske organizacije In vse komuniste, naj vztrajno nadaljujejo •: .!no delo, na! si še nap -cj prizadevajo za najširšo politično mobilizacijo in enotnost delavskega razreda, kmetov, Inteligence, vseh jugoslovanskih narodov ln narodnosti v boju za uresničevanje sprejete politike.
eca luc za šolarje
Francosko društvo za prometno varnost Preven-tion Rutićre je razdelilo vsem podeželskim šolarjem rdeče reflektorske ploščice, ki so ponoči vidne 150 metrov daleč. Šolarjem jih bodo pritrdili na ajihove torbice ali plašče.
BOGOMIL DEBELJAK
Doživljaji fantoma
Morda bi kdo mislil, da je samo Anglija dežela Agathe Cristie, Sherlocka Holmesa, in drugih. Pred kratkim so v Kranju vrteli film o Fantomu, po knjigi francoskega pisatelja Michela Allaina. Dvainosemdesetletni pisatelj se ponaša s tem, ki je do sedaj napisal nič manj kot 597 knjig. Natisnili so jih v več kot deset milijonih izvodih, prevedene pa so v dvaindvajset jezikov. V vseh teh knjigah nastopa Fantom, katerega slava je zatemnila celo ime svojega ustvarjalca.
Francozi so po teh knjigah posneli nekoliko filmov, v katerih nastopa Jean Marais. Junak doživlja vse mogoče. Leta 1914 je sicer pisatelj dopustil Fantoimovo smrt, vendar je založnik zahteval, naj Allain s serijo o Fanto-movih dogodivščinah nadaljuje.
V zadnji knjigi, ki je izšla v Franciji spomladi letos, je pisatelj Fantoma poslal na Luno. Vsebine zadnje knjige pa pisatelj noče izdati. Pravi, da bo knjiga objavljena ćele po njegovi smrti.
a
u 9
1-4
C
e
POSLE D UE&iLO V CRS-12 SPET VSE" PO
FffUTUČ Kt/ŠO
ilHRIIIIlilllllllllllMCltll«!.....HMIlnHIllllIRnitll
;:::»»»■■■■
Vsaj ta korist
Na obali pri Goteborgu na Švedskem je neki mornar v zadnjem trenutku rešil iz valov potapljajočega se janta, ki je razgret lahkomiselno skočil v morje. Kasneje je mornar pravil, da fanta ne bi mogel rešiti, če ta ne bi imel tako dolgih las, za katere ga je rešitelj privlekel na obalo.
Priprave na »ohcet«
— Poglejte no, kakšen čudovit klobuk !
Poglej ta trikotnik: on, ona in njegov denar.
V london-kem živalskem vrtu pripravljajo sestanek dveh redkih medvedov rodu panda. Edinega samca imajo v moskovskem živalskem vrtu, edino samico v ujetništvu pa v Londonu. Ze pred dvema letoma so hoteli pripraviti oba medveda, da bi mislila na naraščaj, vendar medvedka ni marala ženina. Vse skupaj je bilo zelo drago, saj so za nevesto Chi-Chi morali urediti poseben odde-
lek v letalu. Medveda sla se kake pol leta navajala drug na drugega v posebnih ločenih kletkah. Nekajkrat je prišlo do srečanja, vendar je bila medvedka nedostopna. Ženina je celo opraskala.
Mogoče bo drugi poskus zbližanja redkih medvedov prinesel toliko zaželeni naraščaj in morda bo medvedka prijaznejša, ko bo sprejemala An-Ana v svoji kletki.
Nevarnost preži na taksiste
Kdor se v Riu de Janeiru usede v taksi, mora vozniku povedati številko svoje osebne izkaznice in cilj poti. Voznik taksija te podatke vpiše skupaj s svojim imenom in krajem vstopa potnika v poseben obrazec, ki ga
potem odda prometniku ali na bencinski črpalki. Okoli 18.000 voznikov taksijev se je odločilo za ta ukrep, ker je bilo letos ubitih in oropanih že osemnajst njihovih poklicnih prijateljev.
Miha Klinar: Mesta*
Dom"
III. DEL
•m' ™
Sam bo izvohal sled za
UrsK*
Sled, ki mu jo bo pokazala »Ona, da ona!« In ko bo odkril sled, bo
in sodniki se mu bodo kakršnega gospodar
oprava
čili.
Kragulj^' odprla pot do ljudi, ki bodo lah*
red s
zaledje in ju obvarovali P1" sleherni trenutek grozi.
Samo oprezati mora, kdaj
- K
lunalu<
Moderni svet povzroča bolezni
Zdravniki so na nedavni konferenci psihiatrov v Londonu ugotovili, da po vsem svetu neprestano narašča število duševnih bolezni. Tega 60 krive, vsaj tako trdijo zdravniki,  mnoge pridobitve
modernega življenja.
Ugotovili so, da se ljudje starejše generacije le težko znajdejo v modernem svetu. Mladi ljudje pa skušajo skriti svojo zbeganost za mamili in pop glasbo.
Opemcija udava
Osebje veterinarske postaje v Katovvicah je imelo nemalo težav preden je lahko veterinar zarezal nož v udava. Mnogo so imeli opraviti že s privezovanjem velikega plazilca na operacijsko mizo. Močna   žival   se   je vedno
znova izvlekla iz jermenov. Sele močna narkoza, ki so ji jo dali z inekcijsko iglo, potem ko jo je zgrabilo pet močnih mož, je kačo ukrotila. Veterinar je kači operiral velik gnojni tvor.
Kobaridu.
»Sam bog daj, da bi bilo izgubljati časa. y$
In res, kakor da so samemu a gleda v sivini oktobrskega <ine' na in ni obložena s košarama bržkone namenjena proti K*>bai
»Ce o volku govoriš, pri >^h v brke ,nato pa, ne da bi kaJ n 5«H Kadorna in ga pripne na Jerrnmnj, d', pot za Uršičevo Roziko, se sP° .e'je svojo lovsko puiško. Kdo ve» gg m misel takoj izpljune s s^n°IIičt Tđ ' čenju žvečilnega tobaka. ^V^cl!« dezerter je je vendar njihov *\\
S takimi mislimi sledi Rezi*
Pot je dolga, oktobrski da" "J^ pokrajino. Temni so, sivi plasti, ki prepuščajo samo 6° neskončno dolgemu mraku J*> hip znočilo. Toda noči še nagnil glnlx;k<> v !>■< poklan
ne
b0
In
prav je tako. saj W k^jjj najmlajšo iz oči, saj je hiti ^ haja, se kmet Kragulj vselej in naglo pospeši hojo, da bi
r
SOBOTA, 24. AVGUSTA. OB 20. URI PRED PREŠERNOVIM GLEDALIŠČEM V KRANJU:
Lirika
PRIDITE!
POSLUŠAJTE!
SODELUJTE!
nejo!
France Prešeren
ZDRAVLIICA
Spet trte so rodile, prijaflji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
Komu najpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet t Bog našo nam deželo. Bogi živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je
sinov sloveče matere!
V sovražnike 'z oblakov rodu naj naš'ga trešči grom! Prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke
si spone, ki jim še teže!
Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vi Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, do oblast 10 z njo čast, obilnost bodo naša lasti
Bog Byi vas, Slovenke, Prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sin6v zarod nov
■t vas bo strah sovražnikovi
Mladen'či, zdaj se pije
^dravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup,
ker po nas
?ode vas
jo srčno branil' klical čas!
^ivč naj vsi narodi,
« hrepene dočakat' dan,
oa, koder sonce hodi,
Prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak,
Prost bo vsak.
ne vrag, le sosed bo mejaki
Nazadnje še, prijaflji, Kozarce zase vzdignuno, *i smo zato se zbrat'li, Ker dobro v srcu mislimo. D°kaj dni naj živi
B°g. kar nas dobrih jo Ijudil
KAREL MARX - FRIDERICH ENGELS — 1848
Manifest komunistične partije
IZ UVODA
Strah hodi po Evropi — strah komunizma. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu — papež in car, Met-ternich in Guizot, francoski radikali in nemški policaji.
Kje je opozicijska stranka, ki bi je njeni vladajoči nasprotniki ne bili razkričali za komunistično, kje je opozicijska stranka, ki bi tako naprednejšim opozicionalcem kakor svojim reakcionarnim nasprotnikom ne bila zalučala nazaj sramotilnega očitka komunizma?
Dvoje izhaja iz tega dejstva.
Vse evropske sile že priznavajo komunizem kot silo.
Skrajni čas je, da komunisti pred vsem svetom odkrito razlože svoje nazore, svoje cilje, svoje težnje in aa pravljici o strahu komunizma postavijo nasproti manifest partije same.
Sodelovali so
PESNIKI:
Marijan Murovec Milan Pečnik
Bianislav Stefanovič — Alas Polde Sajn
Marijan Slancar — Monos Ciril Zlobec
RECITATORJI:
Milica Rupnikova Minka Oblakova Niko Goršič Jože Kovačič Ladislav Mraz Marijan Murovec Tine Oman Pavle Rakovec Cveto Sever Božo šprajc
Okupacija češkoslovaške! Nemir v Evropi, nemir v celem svetu! Morda nismo bili nikoli tako blizu svetovnemu vojnemu metežu, kot smo tokrat. Tisoči, stotisoči, milijoni ljudi se s protesti upira nesmiselnemu početju nekaterih političnih voditeljev.
Kaj prinaša vojna? Bedo! Ponižanje! Stisko milijonov!!! ...
In mir? Zagotovitev posameznikom in milijonom, zagotovitev gole eksistence slehernemu izmed nas. In ne le gole eksistence, veliko več prinaša mir — možnost delati, ustvarjati ... Lirika miru! Lirika ki se poraja v miru, lirika protesta, lirika, ki iz nemira in bojazni pred uničenjem izpoveduje silovito željo po ohranitvi.
Vojna! Afrika, Azija, Evropa, nemiri v Južni Ameriki, rasni nemiri v Severni Ameriki... Nasilje in teror na eni strani in akcije za mir na drugi.
Človek-umetnik, ustvarjajoč z dletom, besedo, čopičem, pesmijo, sledi svojemu času, črpa iz njega motiv in izpovednih vzgibov, čudno bi biio, če bi ga ne vznemirjal ta čas, če bi se zapiral zgolj vase in se umikal tem zunanjim manifestacijam človeštva.
Protest! Protest proti nasilju nad človekom, protest proti vsemu, kar posega v temeljno človekovo pravico — živeli. Naj se misli razhajajo na vse strani, naj delajo ljudje to ali ono, naj menijo filozofi o človekovem poslanstvu aH ne-poslanstvu, bivanju ali nebivanju, tako aH drugače, resnica je, da iz preprostega dejstva, da človek živi, izhaja sleherna od naštetih stvari. In če sežemo po človekovem življenju, potlej odstranimo misel. To pa obenem pomeni tudi resnični konec.
V soboto, 24. avgusta ob 20. uri so pesniki brali pred Prešernovim spomenikom v Kranju svoje pesmi in recitaterji recitirali poezijo, napisano v prejšnjem stoletju, pred petdesetimi leti, lani, pred nekaj dnevi, urami... V vsem, kar so povedali pesniki, kar so prebrali recita-torji, pa je bila prisotna misel, misel o miru, sožitju, bratstvu, resničnem prijateljstvu med ljudmi. Tudi misli o zadnjih dogodkih na češkoslovaškem so odzvanjale v pesniškem jeziku.
* * *
V pričujoči publikaciji objavljamo izbor predvsem tiste pesmi, ki so s svojo tematsko in miselno vsebino še posebej naletele pri gledalcih na ugoden odmev. Da pa bi bih« podoba o LIRIKI MIRU za vse tiste, ki v soboto zvečer niso sledili, popolnejša, objavljamo tudi nekatere pesmi iz sodobne češkoslovaške poezije, ki so jih prav tako brali recitatorji.
Nemara bo v nekaterih pesmih najti tudi takšno ali drugačno napako, okorelost in nepre-čiščenost pesniškega izraza. Prav! Vsi, ki smo sodelovali, smo se zavedali, da v šestintridesetih urah, kolikor smo jih imeli od ideje do realizacije, ne bo moč napisati pesmi in se pripraviti na recitacije tako kot sicer. Toda iskrenost z naše strani, pripravljenost vseh, ki smo jih zaprosili za pomoč, da nam pomagajo, in ne nazadnje solze v očeh Čehov in Slovakov, ki so se zatekli v stiski v Dijaški dom v Kranju . . . vse to naj tisti, ki bodo s kritičnim očesom brali, skušajo pri svoji presoji upoštevati.
Naj se ob koncu v imenu občinske organizacije Zveze mladine Slovenije, kot sodelujočih pri organizaciji in izvedbi Lirike miru, znhva>'m časopisnemu podjetju Gorenjski tisk ;n redakciji časnika Glas. ki nam je omogočila objavo pesmi in odstopila prostor na straneh svojega časnika. Bo o šprajc
Milan Pečnik
vino in kruh
daleč je dan
ko sta oče in mati molila v postelji hvalila in prosila gospoda boga
in je bila mati blagoslovljena
in me nosila uslišana
z velikim trebuhom
da so otroci zijali vanjo
in se dregali poglej jo
in se smejali
in ti žena boš nosila in v bolečinah boš rodila spravno daritev gospodu bogu žgalno jagnje Gospoda Človeka
vino in kruh
si rodila telo brezmadežnega sina
telo brezmadežnega
si me dojila da bi postal velik
da bi me nasitila
si me učila da bi hodil
da bi ne odšel
si mi umivala oči da bi gledal da bi iskal našel vino in kruh
so mi dajali dnevi v koledarju
dnevi v koledarju
so mi dajale ure v dnevih
dnevi in ure
ure v šoli lekcije
ure pri igri zabavno
ure pri stroju pri delu
ure z dekletom ljubezen
ure samote žalost
pijane ure pozabljanje
polnočne ure v zvonikih
vse te ure ki so moje.
vino in kruh
vino in kruh
ki ga zauživam ker sem lačen
ker sem žejen
ker sem nenasiten
ko mi pridigar z lece oznanja
v imenu boga očeta in sina
in tako dalje
ko molim v prostranosti časa
v imenu mene in tebe in tebe
v imenu nas v imenu nas
vsaj enkrat v imenu človeka
vino in kruh
zauživam ga
jem da se prenajem
pijem da se prenapijem
ker nikdar ni dovolj
vino in kruh
pravljica
nekoč boš čisto sam in ti bo nekdo ponudil vino in kruh in rekel vzemi brat
in ti boš vzel
vino in kruh in rekel hvala
brat
Branislav Stefanović* — Alas
DOLAZITE LI SA PRAVOM
Dolazite, dolazite sa pravom bar tako kažete a u stvari prava nemate. Dolazite da pomognete jednom narodu a vi mu stvarate jošveče teškoće. Dolazite
da vodite komunizam
pravim putem
a vi ga zavodite.
Dolazite
da pomognete
ideje Marksa, Lenjina
a vi sprovodite
Staljinovo geslo.
Dolazite, dolazite
sa pravom
bar tako kažete
a u stvari
prava nemate.
BUDIMO ZADOVOLJNI
Budimo zadovoljni što Lenjin nije živ budimo zadovoljni kažem
a znam da nam
srca tuguju za njim.
Da je on živ
zgrozio bi se
pred ovakvim gnusnim
potezima njegovih učenika.
Zgrozio bi se
pred sramotom socializma koja se sada dešava. Budimo zadovoljni što Lenjin nije živ budimo zadovoljni kažem
a znam da nam
srca plažu na njim.
Da je on živ
komunizam ne bi išao
tim putem
ne bi bežao
od načelnih prava
ne bi zgrozio
sve pravedne ljude sveta.
Budimo zadovoljni
a plačimo za njim.
Plačimo!
Plačimo!
Plačimo!
IZ SODOBNE ČEŠKOSLOVAŠKE POEZIJE
Jana Štroblova
POPLAVLJENO MESTO
Samo še čakamo, kdaj se zgane park, mesto je poplavljeno, sodavica šumi, stojnica pluje pod plahto, španski bezeg je na pohodu
Ljudje so ji ukazali — a pomlad se ne zmeni, ne ne
Modri so, marsikdo marsikaj ve, ve tisoč resnic, kot da je dan za nočjo da bi že moralo zeleneti pa ne,
Ne razumejo, nekdo pomenljivo pravi Zdi se, da pod skorjo miruje
Potem se park zgane
in spet jim je naenkrat pravtako samo po sebi umljivo kot vsa prejšnja leta Vzdigne se gladina galebov, krik rek
Ne vedo, da bi moglo travi še zdaj priti na misel, da bi se oprijela s koreninami in ne rasla; smolo imam v ljubezni, zato to vem
Moralo bi že zeleneti, pozabljam tvoj obraz
In prst je izplavila nežnost trav ie ni pozabila te svoje trave
Glejmo, glejmo, moralo bi biti zeleno in je.
Jiri Kolar
NIČ BRiZZ VZNESENIH BESED
Najprej so nas jih naučili napihovati kakor črevo ali balone, potem so nam rekli,
da so skledice za igro s peskom v parkih,
z blatom na bregovih rek in s snegom pozimi, kasneje so ukazal'
nositi v njih čitanke, črnilnike in risalne deske. Ko smo odrasli šoli
smo jih prekrstili v torbe za orodje in navadili smo se jih uporabljati
za denarnice
Pritekla je kri. In danes —
so pozabili, da so dih, pesek, blago, sneg, črnilo, les,
orodje, denar in kri pustili tako neminljive znake, da lahko čistost,
ki naj jo vdahnemo svojim besedam, .....e j mejo
sprejme pijanec, ki ga zdrami udarce po glavi, kozarec svežega
mleka
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
/BRAL IN UREDIL BOŽO ŠPRAJC, ODGOVOREN ZVONKO I1LIPOVIC
Jiri Pištora"
JESEN
Poglej skoz okno in vprašaj sonce kam gre.
Vprašala sem in sonce je reju** Ptice grem štet.
Vprašaj ptice, visoke ptice, kam lete! . Vprašala sem in ptice so rekle-Letimo štet listje, ki pada.
Poglej in vprašaj šc listje, kam pada.
Vprašala sem in listje je reklo.
Padam,
kar tako,
okoli tvojega okna padam, da bi li bilo otožno lepo, ker pada listje.
SREDA     28. AVGUSTA 1968
Branislav Stefanović
MIR
Mir! Mir!
Samo mir želimo. Čujete li nas samo mir
mir koji donosi sreču svoj deci sveta, svoj omladini syim ljudima sveta. Mir
tst,vo> ]iubav među narodima, Jednakost! Pravdu čujete li? Mir! Mir! Mir!
V* KOMUNISTI
Zar vi' Vi! * Vi!
Kojrnosite komunizam na svojim plećima. z.ar vP Vi! '
u°hnr°^te radničku klasu S bo]Ji život. *.ar vi "> Vi!
Slif ideal svih Partija
Danas tako osramotite. *-ar vi" Vi! ' Vi!
ok?pa?oerrimperiaIiSti' Zar vi?
sv?rT0t(lSvin nas
svin o"'!! 1°^' nose PartiJu u srcu, svih 0n'h •'• n°Se Pravdu u srcu-Zar vi" žele naPredek čovečanstva.
Dal?!?1 nanesete takav bol. ~*i sie vi
iSn1 toniunisti,
lažni h°rci Za Jednakost,
tažn n°rf1 za radnička prava,
Zaštr.      dnici Marksa, Engelsa, Lenina.
Zašto? °sramotiste?
Zašto?
Alas      Marijan Murovec
OGNJENI OBLAKI
Žvenket na ulicah pesem ptic
pod vlažnim zelenjem gozdov svežina v sladki simfoniji jablanovih vrtov plameni
plameni v mestnih vratih plameni v valjarnah v Šleziji. Poti
polne ljudi polne ljudi polne ljudi domačih
in tujcev s petih strani dolge poti zastrtih obzorij poti vabljivih nad nemočnih rok
ognjena igra
svobode ritem
tam — tam
igram Svoboda v barvi svoboda v svetlobi Svoboda v zvoku svoboda v gibanju
svoboda v krvavečih ranah nedolžnih Svoboda!
bolesten glas nesvobodnih ljudstev.
Ladislav Mraz
GOBICA
Tema pusta noč
odmev osamljenih korakov bežečih pred sencami strahov zapuščena preddverja porušeni oboki polne kante smet' in dimnik k. v nebo strmi kot da bi klical živim beži te
gobica je zrasla na obzorju Atomska gobica . . .
PETNAJST ZELENIH BARETK
V jarku polnem rdečega peska petnajst zelenih baretk nemo strmi v sivo nebo baretke niso več zelene so krvave
in krvave bodo pokopali
toda teh petnajst krvavih baretk
bile so zelene
še vedno išče kri
tekla bo
toda njihova
sedaj pa jarek poln rdečega peska vpije v nebo
tukaj gnije petnajst krvavih baretk
BRATJE— DUBCEK, SVOBODA — ČE II OSLO V AKI
Kadar se tajata led in megla,
v peščene sanje blodi spoznanje—
češkoslovaška je okupirana ! ! !
Prilika miru . ,.
Svet groze in strahu je mrtva tvorba
žalostne resnice, da vse ni prav — ni res,
je mrtva ptica utrnjene kresnice; blaga borba.
Kri ni žveplo — na udai se kuje svetloba jutra
in vse kot prej svari nas da je; da mora biti —res!
Kaj se v pravici utaplja, kaj mrvi val resnice,
če pada skozi vrtinec zla svoboda na dno bratstva —
komu od njih zdaj mar je Čelakovskv, Kollar, Neruda — M a c h a ,
ko pozabili so — pred kom svari jih Dostojevski. Puškin, Lermontov,
Turgenjev, Gogolj, Tjutčev, Tolstoj, Gorki, Blok, Maiakovski,
ko ne vedo več — kaj pravi Jesenin, kaj Pasternak postavlja
na tla, ki jih Hitler in Stalin uničujeta — še danes . . .
Dovolj je človek doživel, da ve, kako piše se — pravica!
Zanamcem zaman bodo poskušali ustvarjati bajko,
ki so jo nam pred dvajsetimi leti vsiljevali —
sovjetske Rusije ni več kot je bila;
Marxa, Engelsa —Lenina so izdali
in kar ustvarjata moč in sila — so bolne sanje,
ves svet grmi — s- oboda ČEŠKOSLOVAŠKI!
=marijanštancai-mouos—
PRAPOR SVOP^OP.
Kako ste zdaj — bratje, spoznali, kaj je zastava krvi, glejte — vsi smerokazi vam kažejo pot: — Moskva! Delavci vsega sveta sojo dokrvaveli, pot skupne brvi.
Mimo eksploziva, dima in krvi glejte — podobo kruha!!!
Velikoruski imperij je zatajil sinove svobode, pravice, resnice, agresivni potuhnjenci — vazali smrti dvigajo kopje nasilja in Karlovv Varv, Usti, češka Lipa, Jablonec, šumperk, Ostrava, 2ilina, Michalovce, Spišska Nova Ves, Kolarovo, Nove Zamkv, Bratislava, Brno, Češke Budejovice, Pizen in Praga drhtijo pod korak- mrtvaškega bobna . . .
Hijene, šakali, kojoti imajo naježeno dlako ob duhu krvi!
Politika sile — tanki, letala, velesila in štiri krvave dekle; zakaj ste prišli — pravi mali človek, ki je delal, gojil vrt in čakal plačo, kct milijarde drugih po vsem svetu.
Socializma ne bosta ustvarila ogenj in meč!
Delitev vpliva dveh velikih tlači ves mali svet,
P a v 1 o v s k i se je osmešil kot poparjena lisica —
nič upognjenih glav, nič pohojenih duš, nič src razdvojenih.
Kdo bo vrnil življenje mlademu fantu, ki je dal življenje zastavi!?
Monolitnost — ČLOVEK se je brez strahu vsedel pred tank, človek z naloženim dvakratnim bremenom zgodovine, ki se ponavlja, pa da se tudi ne bi smela; dostojanstvo človeka bo zmagalo!
ČLOVEK — 1943 JUGOSLAVIJA. 1968 ČEŠKOSLOVAŠKA ! ! !
Beograd — Praga, eno in isto, enotnost je v tem, da človek človeško ČLOVEK postane.
v tem je vsa draž humanizma, je pot iz demokratičnega socializma, ki ga ne se/gejo metalci plamenov, ga ne pohodijo tanki, nobena čelada ne varuje glave pred svobodno mislijo, noben varnostni ščit ultimata ne oklepa srca, da ne bi težilo k ljubezni — sočloveka ubiti? '
Komu, zakaj, — po kakšni pravici; resnica je ena
in ostane kot je bila —osvoboditev ČLOVEKA ! ! !
Hitler je — mrtev!
Stalin je — mrtev!
Človek, ČLOVEK se prebuja in bo — ž i v e 1! ^marijanštanear-inouos«
GLAS * 8. STRAN
SREDA — 28. AVGUSTA 1968
Ciril Zlobec
TRI POLITIČNE PESMI
BREZ PRIHODNOSTI
Brez kruha znali smo živeti,
v kos kruha upajoč;
brez svobode znali smo živeti,
v svobodo upajoč;
brez ljubezni znali smo živeti,
v ljubezen upajoč;
znali smo živeti brez prihodnosti,
v prihodnost upajoč;
Upanje smo
kakor dih življenja,
revni in bogati dedovali
i/, roda v rod.
Tudi kadar smo obupovali.
smo v ubupu le potrjevali
svoje izgubljeno upanje.
Zdaj doživljamo poslednje otroštvo
vseh dosedanjih dob
in prvo otroštvo nove dobe,
ki je ni,
ne našega otroštva v mej.
Zdaj prvikrat mi sami smo prihodnost
in hkrati prvikrat brez. upanja
v prihodnost.
Razglas
OB FRANCOSKI INVAZIJI NA VIETNAM 1860 ...
Ne bomo pustili, da bi podgane in krokarji umazali našo pot, osvetljeno od sonca in lune. Ne bomo pustili, da bi psi in kozli onečedili naše reke in gore, sijoče v njihovi svetli gloriji.
Imeli smo svoje kralje in dede, možje in žene so živeli v miru, nravni red je vladal v veselje vseh nas.
V naši deželi, kjer sc živeli naši očetje,
so bili naši domovi mirni in lepe naše šege in naši običaji.
Zdaj pa prihajajo oni, divji in okrutni, sejoč vsepovsod žalost in uničenje. Kadarkoli se ozremo na palico gorečega kadila, al; si nalijemo skodelico čaja,
ali vržemo pogled na košček zemlje ali studenec ali rastlin^ se nam trga srce od bridkosti.
Gorje, njihove puške, bruhajoče ogenj iz dvocevk, prinašajo s seboj to divjaško pustošenje —
njihova trikolora je zastava barbarstva.
BESEDA II
Zdaj, ko najdeš že za vsako stojnico preroka ni več besede, ki bi šla pred nami.
Z besedami v rokah, z besedami pod pazduho, z besedami na hrbtu, z besedami na glavi,
z besedami, ki si zataknemo jih za klobuk,
da smo lahko vsaj malo hoj-la-li,
z besedami v nasmehu,
z besedami v pogledu,
z besedami v trebuhu,
z besedami v priklonu, v stisku roke,
z dišečimi besedami v gumbnici,
z večerno belimi besedami v sprejemno črni obleki, z besedami na riti v žepu zlizanih kavbojk, z besedami že po vseh žepih, z besedami, besedami, besedami krošnjarimo med sabo
in ne najdeš več besede, ene same, ki bi šla. prcu nami.
IZ SODOBNE ČEŠKOSLOVAŠKE POEZIJE
Miroslav Holub
POUK
Vstopa drevo se priklanja, eče:
Jaz sem drevo. Kane črna solza neba in pravi:
Sem ptič
Bliža se
po nitki pajčevine nekaj kot ljubezen
in reče: Sem tišina.
Tedaj pa se razšopiri za mizo
narodnodemokratski koni v telovniku
in ponavlja, medtem ko striže z ušesi na vse strani
ponavlja in ponavlja:
Jaz sem motor zgodovine in
mi vsi ljubimo
napredek in pogum in
srd bojevnikov.
In izpod vrat razreda se v tankem curku pocedi kri.
Zakaj začenja sc
pokol nedolžnih otročičev.
Marjan Murovec & Božo Šprajc
DRUGA HUSOVA GRMADA
Ledena plavut roparske ptice
je šinila čez to malo zemljo
s kremplji se je zasekala vanjo
Črni tanki pred Husovim spomenikom grozeči tanki ki bodo pohlevno zgoreli
Vse se vzdiguje in dviga
Množice množice množice
kri je rdeča
Kdo bo vkoval misel človeka
Jutrišnji dan
bodo tanki
le kos pločevine
V rdečem ritmu divje plete razpleta plamen svobodnem življenju tedaj ga udri ognjeni val in zdaj umira
Z golimi telesi so ustavljali tanke Branili so sc s krvavo zastavo
NAZADNJAŠKE PFSMT
»Revolucija žre svoje otroke . . .«
Nam pa so otroci dragi
že zato, ker so otroci:
zlate črke njihovih imen
nam svetijo iz roda v rod;
ko potemnijo,
jih opvi, veliki otroci
s svetilnikov vešal in barikad
spet pozlatijo s svojimi življenji,
da svetloba v nas ne ugasne.
Težko bo tipal skozi mrak najsvetlejšega vseh vekov kdor za nami bo prišel — v njem otroci žro svoje revolucije ...
In mi, ki ljubimo,
smo s strahom nehali ljubiti te otroke:
po/lato z njihovih imen,
ki sami v revolucije so jih vklesali,
njim pred očmi
izpira naš prezir
v vse bolj divjih pljuskih.
Prevozna sredstva in romanja pred 60 leti v okolici Cerkelj (1)
Objavljamo prispevek našega dopisnika Antona Zormana, ki zdaj živi v Rodici pri Domžalah, rojen pa je na Brniku. Za našo rubriko je napisal že precej zanimivih spominov iz svoje mladosti; tokrat piše o prevoznih sredstvih pred približno šestdesetimi leti v okolici Cerkelj in o tedanjih romanjih, kmalu pa bomo objavili tudi njegov zapis o običajih ob smrti. Prosimo tudi druge dopisnike, da o najrazličnejših prevoznih sredstvih (vozovi, cize oz. kimpeži, sani različnih oblik, vozički, priprave za prenašanje bremen oz. tovora, npr. koši itd.) obširno poročajo iz svojega kraja. Zlasti ne pozabite na imena, zapisana natančno v narečju, na podroben opis vozila (če imate možnost tudi s fotografijo), na opis njegove funkcije (za J^aj vse so ga uporabljali in ob kakšnih prilikah), na velikost, koliko so lahko naložili nanj, kdo je vozila izdeloval in za kakšno ceno (pa seveda kdaj), kdaj so stara vozila nadomestila nova (npr. star voz — voz z gumijastimi kolesi) itd. Prav
ako je potrebno natančno zapisati domača imena za vse posamezne dele voza. — Pa še nekaj s tem v zvezi: kakšna so
ua včasih pota, steze, kako so jih ljudje imenovali (domača,
eainska imena), kako so jih popravljali, običaji s tem v zve-kdo je bil odgovoren za popravila in za vzdrževanje nasploh ipd? Zapišite imena za posamezne poti v vaseh in sku-
ajte ugotoviti, od kje izvirajo. Kako je s potmi na polju?
ma vsak kmet svojo pot ali pa so poti skupne? Kako vozite npr; S^j na njivo: po meji ali po njivi? Ce po meji, čigava je bHm! lldo Je Kosi? Zanimivi so tudi prehodi čez vodo — po P tvinah ali prek mostov: opišite, kako je s tem pri vas! — °> zdaj pa poglejmo, kaj nam je napisal Anton Zorman!
v okolici Cerkelj kjer sem se rodil tik pred koncem 19. poletja (prvic sem šel v šo » leta 1902), takrat nismo poznali avtomobilov in letal, ampak le domača, kmečka
vozila: tajsel, lojterski voz, ta mal voz, imenovan tudi zapravljivec, kimpež (tudi čimpež) ali ciza. Kimpež ali ciza smo imenovali vozilo na dveh kolesih, ki ga je samo-
tež lahko vlekel en sam človek, če pa je bila teža le prevelika, ga je nekdo drug zadaj potiskal tako, da se je s svojo težo upiral vanj. še manjša vozila od kimpeža so bila na štirih kolesih za lažje prevoze; imenovali smo jih kolica (kolca). Med drugim so služila tudi za prevoz majhnih otrok na polje, če je bila gospodinja zaposlena na polju in otrok ni imela komu pustiti v varstvo doma. Naložila je otroke na kolca, zraven postavila velik dežnik in hajde na polje; tam pa je dežnik razpela, da je zavarovala otroke pred močnimi sončnimi žarki.
Tajsel je voz večje vrste, kakršne so imeli le večji kmetje, gruntarji smo jim rekli včasih. Uporabljali so jih za prevoz nevestine bale pri svatbah, za prevoz žita v Kranj k odkupovalcu, za prevoz vina gostilničarjem v večjih sodih, tudi vinskim trgovcem na debelo itd. Ti vozovi so morali biti vedno lepo očiščeni, pobarvani in namazani; že prazni so bili precej težki.
Lojterski voz je služil vsakemu kmetu za prevoz vseh vrst poljskih pridelkov, stelje, vejevja iz gozda itd. Voz
se je dal razstaviti in poljubno podaljšati ali skrajšati. Če je kmet voz potreboval za prevoz gramoza, je nanj namestil cestno trugo; za prevoz krompirja je dal nanj gnojni koš, pa tudi cestna truga je bila dobra, vendar le za manjše količine. Koš je služil tudi za prevoz gnoja na polje (zaradi tega se tudi imenuje gnojni koš). Lojterski voz brez loj ter, po potrebi raztegnjen, je služil za prevoz hlodovine, še posebej daleč raztegnjen pa za prevoz celih dolgih smrek, vendar je to prišlo v poštev le, če so za kakšno priložnost potrebovali in postavljali mlaje, za katere so morale biti smreke čim daljše; prevoz takih dolgih dreves je bil precej naporen, posebno na ovinkih.
Voz lojtrce ali zapravljivec
so uporabljali le za prevoz manjših stvari, npr. za prevoz sveže hrane za živino, krme za prašiče; predvsem pa so zapravljivec uporabljali za vožnje na sejme v Kranj, Kamnik ali Ljubljano, za razne obiske k sorodnikom in za druge opravke. Zapravi jivci so bili dveh vrst: čisto navadni s trdimi sedeži, brez vzmeti (»fedrov«), pa tudi boljši z vzmetmi in z usnje-
nimi tapeciranim: sedeži. Zato so jih gotovo tudi imenovali zapravljivec, snj ti vozovi niso bili izključno prometna sredstva za potrebe kmetijstva, temveč tudi za, razne obiske, sejme, romanja.
Vozove vseh vrst so izdelovali kolarji, ki so jim na splošno rctkli bognarji od nemškega VVagner), seveda v kooperaciji z vozovnimi kovači, tapecirarji in pleskarju
Razen teh VOZOV so bile še sanke (sani), ki pa jih danes na cesti skoraj ni več videti, vsaj na cestah prvega in drugega reda, ki jih takoj zorjejo s snežnimi plugi do asfalta. Razen sani so bile še tako imenovane šlite; pozimi so nadomeščali koleselj, uporabljali so jih za razne svatbe, za obiske, vožnje novorojencev h krstu itd.
Anton Zorman
(Naprej prihodnjič)
Gorenjski
kraji in ljudje
m
razcestja
156
NiJSil0«1 barjem!
ži> ta?a^°, Z°POt uSlcd-
f dvorna v
^ *>U na Piavi
eVa ^Jmlajša proti
i ' ker ve h
■     ne sme več
K^v^đjive, za-n°- Tod        jc oblcee-a> od doma gre,
?a skorQ
hišo poveljstvom v^i, ko ^Veže 2 verige
e ^trobn, , ^ tu'di \ ^braif^l, Pomisli, a
Pravijo%a^ih ob zvonarji! LovUi
bzbUiVisijo ni^o nad
l £Ste' debcle lj1* *a*nA-'i     J Podoben
1U' Sprav' k° Di 6e ta Wav so je čas že
^ Jo^lf^l Uršičovo ^ala "ledi, čeprav
se drugače žene za njo oprezno in v nesumljivi razdalji kakor na lovu za divjačino.
Taka neenakomerna hoja pa ni lahka. Kragulj ni več mlad, da bi se lahko poganjal za srno kakor kak srnjak. Srce mu divje razbija. V senca mu kljuva kri, kakor da mu bo zdaj zdaj prokljuvala močno utripajoče žile, preko katerih se napenja koža v boleče gre-benčke. Pri njegovih letih (tega se kdaj pa kdaj popolnoma jasno zave) bi se človek ne smel več tako naglo gnati po cesti, ki ni povsod ravna in gladka. Jarkasta je in mnogo slabša kakor lani ob proboju soške fronte in begu italijanske vojske.
Avstrijski proboj in italijanski umik se cesti še vedno poznata. A še bolj se ji pozna, da je že celo leto ni nihče popravljal. V zadnjo so jo septembra lani popravljali italijanski vojaki. Ti so znali skrbeti za ceste. Taile, se spominja Kragulj, je bila taka, kakršna ni bila niti v predvojnih časih.
»Zidan bel trak ali razgrnjena ogromna bala belega platna, bi človek lahko rekel.«
In trdna je bila.
»Trdna kakor izglajen beton!«
Da, taka, čeprav so jo z avstrijske strani fronte skoro sleherni dan obstreljevali in jo marsikdaj tudi zadeli z najtežjimi topovskimi granatami. Včasih so zazevale v njej prave lijakaste vrtače, a čim so topovi utihnili, že so bili vojaki pri delu in ji zalizali rane, da je bila zopet trdna in gladka, kakor da se je ni dotaknilo še nobeno stopalo ali kopito ali kolesa težkih vojaških topov in drugih vozil, kaj šele, da so jo orale granate.
»Dve leti in pol jc bila tale cesta zares cesta,« izsope Kragulj in razmišlja, da bi lahko tudi zdaj poskrbeli, da bi bila kakor pod Italijani, saj je dovolj italijanskih ujetnikov. »Kakor listja in trave jih je! Lahko bi jo popravljali,« se jezi Kragulj nad kontanjasto cesto, ki je že loto dni taka, kakor da bi jo dan za dnem mesarile in dol bi o granate manjšega kalibra. Človek se le težko peha čez te kotanje, ne da bi se skoro pri slehernem koraku ne spedtikad.
Pa se mora.
In to naglo, kakor da mu gori pod nogami. Znoj kar puhti iz njega, a korak mora obdržati.
»Deklina prekleta, kako sc žene! Srna, zares prava srna. . .«
Rozika zares hiti, ne da bi se ozirala. Ko bi se, bi morda postala oprezna, ko bi v somraku za seboj zagledala Kragulja, da ji 6ledi. Niti enkrat se ni ozrla za seboj, čeprav so za njo že vsi kilometri, dolgi kilometri med Borjano in Kobaridom. Predse strmi, ne da bi kaj mislila razen, kako jo bo pogledala Stivčeva, ko jo bo zagledala v črnini. Takoj bo uganila, kakšna nesreča jih je zadela. In tudi Anton in Andrej, ko bosta prišla s Sivcem iz skrivališča, iz kaverne, v kateri se je junija zdravil Andrej, bosta takoj vedela, kaj se je zgodilo.
— Jakob? — so bo iztrgalo iz Antona in ona bo lahko molče potrdila. Antona bo stisnila bolečina, ki so jo doma že deloma pre-
boleli razen mame, ki se še vedno ne more sprijazniti z mislijo, da Jakoba ni več in da ga nikoli več ne bo videla. Morda bo tudi z očetom tako,edrugi — Marija, Stefi in ona pa so najhujše že prebolele, saj se je vsaka od njih oprijela svoje tolažbe: Marija Mateja* Stefi sina Slavka, ona Andreja, ki se bo prav gotovo tudi nocoj prizadeval, da bo še bolj nežen z njo, še bolj pozoren in jo božal s sočutjem, s katerim bo prikril svojo srečo, ker bosta lahko ves dolgi večer in še pozno v noč skupaj. Na tihem upa, da bo Andreju tudi v žalni obleki všeč, čeprav črno oblečene ni še nikoli videl.
O, prav gotovo mu bo ugajala, čeprav se mu ne bo smela nasmihati in ga pogledovati zaljubljeno zaradi spoštovanja do pokojnega brata Jakoba in sočutja do še živega brata Antona.
Morda je res pregrešno, ker je njena bolečina za ustreljenim bratom Jakobom s slehernim korakom za kapijo lažja.
»Seveda je pregrešno,« si očita bolj z mislimi kakor s čutem, kj njenemu občutju ne očita nič pregrešnega.
In temu občutju se tudi misli ne morejo dolgo postavljati po robu, saj so kmalu tudi te samo še pri Andreju ... Pa ne samo njene, tudi Kraguljeve misli prav ta trenutek vznemirja misel na Andreja, čeprav bi se jih rad odkrižal.
Andrej ni samo fant tele hitre srne, ki jo zasleduje s svojim Kadornom, marveč je tudi njegov sorodnik. Sin ženine sestre je in on mu je, čeprav ni nobene krvne vezi med njima, vseeno stric Ženina sestra bi mu najbrž nikoli ne odpustila, če bo EVOdela. kdo je našel sled za dezerterji, med katerimi je tudi njen 6in, in jo pokazal žandarjem.
Sorodnik? Kakšen sorodnik? Ko bi se fant čutil sorodnika, bi ne bil med dezerterji, ki so ga takrat izropali in mu potem celo zagrozili s smrtjo, češ da bo crknil, kakor je crknil njegov pes. ki so mu ga zastrupili. Njemu je stric preklelo malo mar! Zakaj naj bi se potem vznemirjal zaradi tega fanta in sorodnikov, ki jih, po resnici povedano, nikoli ni trpel in so mu bili vselej tujci. Ni jih hodil obiskovat, pa tudi oni so le redkokdaj zašli k njemu. L-, še takrat, kadar so prišli, je molčal in ostajal mrk, kakor da M Jim hotel dopovedati, da jih nc mara, da jih jc že sit in da je že čas* da se odpravijo z njegove domačije, četudi so bili komaj prišli.
Ne, zaradi ženinega sorodnika ne bo opustil svojega zasledovanja! Zasledoval bo tole Unšičevo srno, dokler mu ne bo pok873l*f kje tiči Unšičev dezerter in drugi dezerterji. Potem sc bo po mačje odplazil in šel iiskat žandarje. Prijeli jih bodo, pa bo posvetil oblastem z dokazi o svoji zvestobi cesarju in domovini (»Ce s-rm odkrit, me cesar in domovina lahko pišeta v rit!«). Osra-roTil bo glavarja in sodnike, pa tudi župnika in vse, ki so ga poni&vaU in ponižali.
Tako bo! Opravičiti se mu bodo morali aH pa jih bo naznanil samemu deželnemu glavarju, če ne bo šel z »dokazi« naravnost KJ njemu.
Morda bi bilo to celo najbolj pametno?
^•':,iiiiiiiiiimii::ii:iii!ii:miiiiiiiiiim!iiiiiim
I »Gospodin Franjo« [
slovenskega pisatelja Frana Maslja — Pod lini barskega protiokupatorski roman i izza 1. 1908! |
"Tift'iiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiirimi^f^i^iriitiiiiMiiiitiiitfiiu ii:itsf !ii»iiiiiiiiiiiiiiifiiiittiiiiiiiiiiitiiMiiii!iiiiii£iiiiiiiiiii.-i:iniiiiiiiiisiiiiii:i«itiiiiHiii[ii!f iii^
Gotovo je nekaj pomembne usodnosti v naključju: za današnji sredin Glas, sem pripravljal zapis o Franu Maslju-Podlimbarskem že pred dvema tednoma — a dal sem prednost malo starejšemu Andrejčkovemu Jožetu, Ma^ljevemu rojaku iz Črnega grabna.
Usodnost naključja vidim v tem, da mi je prav zdaj pisati o čutečem rodoljubu, plemenitem človeku, utrujenem oficirju in kar nekam di moničnem slovenskem pisatelju, ki je že pred šestdesetimi leti v obsežnem romanu ostro obsodil podobno okupatorsko nasilje — kakršnemu smo v prav teh dneh sami žive priče.
In da se ne bi kak sicer šolani, a v bistvu le neizobraženi sodobnik zmrdoval nad temi poljudnimi zapisi, ki žele, da bi tudi sedanji mladi rod spoznal in vzljubil stare gorenjske kulturne vel-može, moram povedati trdno konstatacijo literarnih zgodovinarjev: da je Podlimbar-skega roman Gospodin Franjo edini, ki mu smemo poleg Finžgarjevega Pod svobodnim soncem, dati častno označbo, da je najboljši slovenski roman z izrazito narodnostno tendenco. In še druga oznaka je tu: da je bil Fran Maselj-Podlimbarski poleg Antona Aškerca naš naj-doslednejši svobodomiselni realist.
TRPKA MLADOST
Pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski je bil rojen 23. novembra 1852 v Spodnjih Lokvah pri Krašnji. To je KM . >«k, vzhodno od Krašnje, v bregu nad cesto. Tamkaj še sedaj stoji Masljev rojstni dom. Na hisi je tablica Spodnji' lx>kve št. 10. po domače pa se domr.čijj še sedaj pravi »pri Nejčetu«.
Na prednji strani hiše. na levo od vhodnih vrat, jc vzidana zares lepa črna marmorna plošča z zlatimi črkami :
V tej hiši se jc 23. novembra
1852 narodil pisatelj Fran   Masel j-Podlimbarski. Umrl Jc v pregnanstvu v nemški Pulkavi 19. septembra 1017. Ril je Jugoslovan. Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl.
Oče pisateljev je bil pol-grunU;r, imel jo šest otrok — bogatije ni moglo biti pri h'.ši. In spet je bil tu svet fajmošfra Jurija Varla (prav om-pn. ki nam je dal Andrej-čkovega Jožeta): »fant je na-
darjen, naj gre v šole, bom že kaj tudi jaz primaknil.«
In zdaj pri tej priložnosti, si ne morem kaj, da ne bi spet perezoniral: kaže, da se sedaj šolajo le otroci mestnih družin; kmečkih nadarjenih otrok nihče ne usmerja v šole. Nekdo pa bi le moral sedaj nadomestiti stare faj-moštre, biti mentor in pobudnik: zdravi, nadarjeni otroci s podeželja bi morali v višje šole; zdaj pa silijo v take šole le vsi Ljubljančani in Mariborčani, pa če so kaj nadarjeni ali ne. Njim je namreč lahko: stroškov nobenih, šele pa pred nosom.
Hribovskim    talentom je
Vse je šlo po sreči — v sedmi gimnaziji pa je nade polnega dijaka zadela usoda krivica: zaradi revščine, s katero se je Masel j otepal žo od rane mladosti, si je kot odličen gimnazijec sam pomagal z instruiranjem. Med drugimi je poučeval tudi intimno znanko stotnika pl. Pilpaeha. Ta instrukcija pa je bila za našega sedmošolca vprav usodna. Obdolžili so ga. da ima s svojo učenko ljubezensko razmerje in šolsko vodstvo je pod vplivom stotni-kcvega gneva in ljubosumja — Maslja odslovilo iz gimnazije . . . Bilo je to 22. januarja 1872.
Rojstna hiša pisatelja Podlimbarskega v Sp. Lokvah pri Krašnji
pot v šole navadno zaprta — zaradi brezdušnega ekono-mizma, ki še zdaleč nima nič opraviti s humanističnim socializmom, za katerega zmago je padlo toliko najhrab-roj.ših borcev. Stvar bo res treba rešiti, če nečomo, da bi se vsa bodoča naša inteligenca rekrutirala iz meščanskih družin. Nekdanje fajmoštre kot selektorje bi vendarle moral danes kdo nadomestiti! Predsedniki krajevnih odborov, SZDL ali ZKS. Ce že upravitelji področnih šol ne bi bili dovolj vplivni in njih priporočila ne dovolj učinkovita.
Struktura študirajoče mladine na visokih Šolah bi se mahoma spremenila: odstotek delavskih in kmečkih otrok bi so dvignil do razumnejše višine.
USODNA KRIVICA
V ljubljanskih šolah je pokazal mladi Maselj veliko nadarjenost in je bil v«xliio med prvimi učenci. Narodno zavednost pa mu je že kot gimnazijcu prv;h razredov vcepil Masljev nekol:ko starejši rojak pisatelj Poumil-šak iz bližnje Krašnje.
Sedaj pa je dvajsetletni fant, ki se ni več redno šolal, zapadel vojaščini. Bil je potrjen za tri leta. Sprva je služil pri dragoncih v Mariboru, potem pa je odšel h dragonskemu pf>lku v Bratislavo. Tamkaj so se mu iztekla obvezna vojaška leta.
Ko pa je bil odpuščen in se vrnil v Ljubljano, da bi si našel kakršnekoli službe — tO za Maslja ni in ni bilo. Tedanji narodni veljaki so bili gluhi za njegove pminjc; kako je s prijatelji, ki človeka v nesreči ne poznajo več, pa itak vsi vemo.
AVSTRIJSKI OFICIR
In tako našemu Maslju ni kazalo drugega, kot da sc je vrnil k vojakom. Pa čeprav ni bil ne prej ne poslej srčen v tem stanu. A vsaj kruh je bil tu — domovina ga zanj ni imela . . .
Tako je Fran Maselj — ie tedaj mnogo obetajoči slovenski pisatelj — pričel vojaško kariero. Nekako prisiljen od razmer, proti svoji srčni nagnjenosti.
L. 1879 je Maselj napravil j izpite za računskega častni-1 ka, 1. 1884 je postal poročnik,
L 1889 nadporočnik in L 1895 stotnik. Kot avstrijski oficir je služil v najrazličnejših garnizijah cesarske Avstrije: na Dunaju, v Tridentu, na Slovaškem in v Bosni. Tu prav tedaj, ko je Avstrija okupirala Bosno in Hercegovino.
Rekli smo že, da Maselj vojaščine ni ljubil — bil je preveč rahločuten in človekoljuben — a še bolj jc trpel zaradi domotožja. Kjerkoli jc služboval, povsod je nosil v srcu slovensko deželico, pa čeprav se mu je v mladih letih izkazala le za mačeho. Po 32 letih vojaške službe se je Maselj odločil za pokoj.
Menil je, da bo kot upokojenec laže pisal, da bo končno le našel mir za ustvarjanje — kajti bil je prepoln načrtov. Tudi življenjskih izkušenj si je nabral dovolj za pisanje.
Na jesen 1. 1905 se je Maselj res naselil v Ljubljani. Zdaj ni imel več skrbi z življenjskim obstankom — ves se je mogel predati svobodnemu pisateljevanju. Hkrati pa se je kot narodnjak posvetil tudi narc-dno-obramb-nemu delu pri Ciril-Meiodo-vi šolski družbi.
GOSPODIN FRANJO
Fran Maselj, ki si je kot pisatelj nadel še ime Pcd-■limbarski — pač po Limbar-ski gori (768 m) nad domačo dolino — se je pričel literarno udejstvovati že 1. 1872. Tedaj je še pesnikoval — prve njegove objave v Zori so bili soneti. Pozneje pa je pričel pisati ljudske in zgodovinske povesti in črtice. Sprva je bilo Masljevo literarno delo še pod Jurčičevim vplivom, poznvje pa je postal Podlimbarski samosvoj oblikovalec. Pisal je ostro, revolucionarno. 2e tedaj se je odločil za socializem.
Maselj je živel in pisal v času, ko se je pri nas snoval sodobnejši narodno-poli-tični program. Zato veje iz vseh Masljevih zrelejših del nekaka vprav strastna borbenost. Sam je zapisal: ». . . ne oklepam se pasivnega pacifizma, celo prelivanje krvi je včasih potrebno, kajti vprav v boju za narodno svobodo in kulturo je najvišja etična dejavnost.«
Fran Maselj — Podlimbarski 1852 — 1917
Vrh svojega literarnega ustvarjanja je Podlimbarski dosegel šele v pozni življenjski jeseni. Napisal nam je sloviti roman Gospodin Franjo, v katerem je prikazal Slovencem tedaj še tuj hi neznan bosenski svet, ki pa nam je zaradi sorodnega jezika in jugoslovansko političnih teženj postajal vse bližji.
Gospodina Franja je Maselj pisal kar pet let. Začel je z delom takoj, ko je stopil v pokoj, to je 1. 190S. Dokončal pa ga je 1. 1913, ko ga je kot obsežno knjigo iz-dala Slovenska matica.
Ker pa je ves roman ena sama obsodba avstrijskih okupacijskih metod, kritično gledanje na ravnanje domačinov, okupatorjevih hlapce? in simpatizerski prikaz pre-bujanja narodne zavesti P*» Bosancih in Hercegovcih, J* Maselj seveda naletel na hudo jezo cesarske soldateske: najprej so stotnika v pokoju Frana Maslja degradirali W mu odvzeli oficirski čin, potem pa je avstrijska cenzura roman zaplenila, Slovensko matico, izdajatelji knjige pa so razpustili.
SMRT V IZGNANSTVU
Zla pa še ni bilo zadosti. Pisatelj Podlimbarski je moral ob izbruhu prve svetovne vojne v konfinacijo. Vojaški sodišče ga je zaradi vsebin« romana Gospodin Franjo ob* dolžilo veleizdaje in ga slalo v taborišče v Pulkavi pri Retzu na Nižjem Avstrijskem. Izgnanstvo pa je selj  težko prenašal. Od s mega domotožja je zbolel *■ 18. septembra 1917 umrl. "** det od  kapi. Sprva je D^ pisatelj pokopan v tuji zeIfl. lji,  v  Pulkavi.   Po končan vojni, 21. junija 1922, pa g Masljeve    zemske os*ap/>. prepeljal;   v  domovino. **\ kopan je bil potem pri nas vsemi   častmi, slavljen narodni mučenik. Istega . so  mu  na  rojstni  dom V\ Krašnji vzidali lepo sP°"Lio sko ploščo. Odkritje je » združeno z velikim nar°o slavjem, ki mu je pri?°s £f, valo prebivalstvo vsega nega grabna in množice V stov iz Slovenije. <
Roman, zaradi katerega pisatelj   moral   toliko trp«^ in  tudi  umreti,  je P02^ izšel v novem natisu.
v. ko *
In prav v teh dnen, ^ nasilje  znova  nadeva ^ kožuh, bi bilo primorno-enkrat   prebrati Pad!"^rUgi skega  roman  o  neki ^ okupaciji  —  a v bistvi -podobni:   tudi   Avstrija ^ 1.   1878   zasedla   Bosno ^ Hercegovino z izgovoro \^ jo hoče ubraniti Prcd ^ f vom Turčije; v resnici v^, šlo le za strah, da bi na in Hercegovina nar°rikljir no prebudili   in se..p čili k slovanski Srbiji-
.fi<i'
In  tako  je  posta1  r Jj| izpred   šestdesetih Jel aktualen, sodoben • • • Črtomir
Mačehovski odnos do turizma v Sorici
Sorica ima 8 cestarjev, ki ne delajo v domačem kraju in ima zato tako zanemarjene ceste, da je težko pnti v vas Kdo bi rad zaslužil in kdo želi popraviti cesto Petrovo brdo-Sorica? - Italijanski turisti se zgražajo nad našo nemarnostjo, ki nam povzroča gospodarsko škodo.
V Sorici živi 8 (osem) cestarjev, ki jih Cestno podjetje Kranj razporeja na razna dela drugam. Cest v Sorici in okrog nje pa že par let nihče ne vzdržuje.
Cesta Petrovo brdo — Sorica — Sorska planina je na odseku Petrovo brdo — Sorica zaprta za ves promet, na odseku Sorica — Sorska planina pa že postaja hudourniško korito.
Lani je Soško gozdno gospodarstvo uredilo kakih 200 m ceste vzhodno od Petrovega brda, da je od tam spravilo nekaj lesa. Letos so vojaki na tej cesti odstranili nekaj
večjih zemeljskih usadov, tako da je cesta vsaj delno sposobna za promet z osebnimi vozili, čeprav je sicer uradno zaprta za ves promet. To pa je tudi vse, kar je bilo v zadnjih nekaj letih na tej cesti narejenega.
Cesta ni vključena v mednarodno avtomobilsko transverzalo, kar bi naj bila, saj povezuje po najkrajši poti Avstrijo, Koroško in Gorenjsko s Primorsko in morjem. Kolikšen ovinek je treba napraviti npr. iz Bleda čez Vr-&č preden prideš do Mosta "a Soči?!
, Cesta tudi ni turistična, ker ie zaprta in nikomur ne sluti. .
. Cesta, takšna kot je sedaj, 7« Sorčanom v napoto in v cisto materialno škodo. Sor-cani so leta 1957, ko se je cesta gradila, podarili svet Zanjo. Krajevna skupnost in turistično društvo pa tudi ti-p, ki so investirali 100 mi-»Jonov v to cesto, so jih prepričevali, kolikšnega pomena Za Sorico, da bo ta cesta in kolikšnega pomena bo za turistični razvoj v Sloveniji.
Cesti iz Petrovega brda v Sorico in na planino, takšni ■P* ie že nekaj let, bi sedaj smeli reči: cesta pozabljenih obljub in zavrženih milijonov. Hislim na tistih 100 milijonov ? din, ki so bili tedaj vanjo investirani in tistih, ki bi jih, t* bi bila normalno vzdrževana, le prinesla krajem ob niej in našemu turizmu tudi v širšem obsegu, j* Škofje Loke v Bohinjsko istrico čez Sorsko planino /e fc-
ne bilo težko redno vzdrževati, tako zanemarjena in dobesedno zapuščena.
Vas z osmimi cestarji ima najbolj zanemarjene ceste pri nas. Ponavlja se tista o kovačevi kobili, ki je ponavadi vedno bosa.
Nekdo pri Cestnem podjetju v Kranju je izračunal, da bi za popravilo odseka ceste Petrovo brdo — Sorica bilo potrebnih kar 40 milijonov S din. Sorčani pa pravijo, da vsa dela na ureditvi tega odseka ceste opravijo sami za 5 milijonov S din. Kdo se je pri računu bolj uštel in kdo bi rad več zaslužil? Občinska skupščina v Škofji Loki bi storila zelo prav, če bi s Krajevno skupnostjo Sorica poiskala primerno in možno rešitev. Verjamem, da bi vsaj Z 10 milijoni S din ta del ceste lahko solidno usposobi-
li za normalen promet. Sorica bi tako ne bila več ujeta v raztrgani cestni mreži, ljudje bi vedeli, zakaj so pred enajstimi leti poklonili svoj svet za cesto, povezava med Gorenjsko in Primorsko bi bila vzpostavljena in turizem bi nekaj pridobil s tem.
To pa ni samo moja misel in ugotovitev. V Sorici že nekaj let letujejo tudi Italijani iz Milana in okolice. Vsi, kakor hitro se malce ogledajo po soriških lepotah in se seznanijo z značilnostmi kraja ter njegovim življenskim utripom, zapazijo to razvpito cesto. Njihova ugotovitv je na kratko naslednja:
»Jugoslovani so zgradili lepo turistično in planinsko cesto samo zato, da so jo takoj potem opustili in zanemarili.* Fran Milčinski je včasih pisal o takih stvareh.
Sorica in njeni ljudje zaslužijo, da se jim zakrpa cestna mreža in odpre okno v svet, kar bo v korist prav vsakomur in vsej naši skupnosti! ZC
Težave lokalnih radijskih postaj
V Sloveniji je 12 lokalnih 1 ze. Brez dvoma so družbeno-radijskih postaj, in sicer v politične organizacije in ob-Brežicah Celju, na Jesenicah, j čani za nadaljnji razv oj teh
Počitniški dom ZZB NOV Gorenjske v Novigradu
Pred leti, ko so člani ZZB NOV z Gorenjske še letovali pri Verudici pri Pulju, je padla marsikatera pikra beseda, če res bivši borci niso zaslužili, da bi imeli boljše pogoje za letovanje in počitek. Prenočevanje v navadnih šotorih, čakanje na hra no v vrstah in slabe sanitarne naprave ter še razne pomanjkljivosti so spominjali borce na čase okupacije.
G
orna/ 48 km! To je najtiša  pot,  ki pa  ni samo
kratka, redno
*° več kilometrov je treba ^voziti npr ila Loka — ska Bistrica?!
pač pa turistično iz-- zanimiva in lepa. Komo več kilo
Pr.evoziti npr. na relaciji Skth Bled — Bohinj-
Ta cestna zveza pa prav le. 0i' m bo še tudi v prihod-Jjg prihajala še posebej v POslev zaradi gradnje nove ,       Po dolini Save Bohinj-
e- *« promet čez Sorsko
Pla»"io sc je letos tudi vo*   t- Znat,to Povečal ču v      pa se ZSrniajo
len    ■' kak(' more bi" sice* Pa m dobra cesta, ki bi je
za-Vsi in
Sedanji počitniški dom v Pineti pri Novigradu,  ki je bil zgrajen pred nekaj leti s pomočjo gorenjskih občin, pa je eden najlepših na istrski obali. Vsako leto se tu zvrsti veliko članov ZZB NOV in njihovih  svojcev in radi prihajajo v ta kraj leto za letom. Lepo urejene in čiste sobe v zgradbah tik ob morju imajo umivalnike, na hodniku sanitarije, prho s toplo in    mrzlo    vodo    ter tudi shrambo  z   električnim kuhalnikom. Tako je poskrbljeno tudi za tiste goste, ki bi si   radi   sami   kaj skuhali. Hranijo se v mladinskem počitniškem domu, ki je v neposredni bližini in le redki so, ki bi s hrano ne bili zadovoljni, saj je ta obilna in okusno pripravljena. Pohvala gre vodstvu počitniškega doma in seveda tiuli UitltUtttiu osobju, ki skrbijo, da so go- J stje dobro in   prijazno po- j streieni.
Ponosni smo lahko na naš počitniški dom in zadovoljni lahko pokažemo tudi tujcem, ki jih tod nt malo, kako je v tem kotičku naše domovine urejeno naselje, kamor se zatekajo na oddih č'.ani Z/.B NOV in njihovi svojci.
Na nasprotni strani ob tem morskem zalivu proti Novigradu pa je naselje Društva  prijateljev  mladine je-
seniške občine. Tu letujejo otroci iz te občine izmenoma po krajevnih skupnostih. Naselje ima večje število hišic in večje poslopje, kjer ku-kuhinja, jedilnica shrambe in upravni prostori. Veliko truda so vložili v te objekte člani DPM in nemalo je bilo vloženega prostovoljnega dela. Seveda ni še vse dokončno urejeno, in treba bo še pridnih rok. Nedvomno pa j bo v nekaj letih to naselje lahko v ponos onim, ki so to delo organizirali in gradili.
srš
v Kopru, Mariboru, Murski Soboti, Radljah ob Dravi, Ptuju, Slovenj Gradcu, Šmarju pri Jelšah, Trbovljah in v Tržiču.
Nekatere lokalne radijske postaje imajo enkrat, druge pa dvakrat ali trikrat tedensko svoj program. Murska Sobota izvaja program v slovenščini in madžarščini.
Na   Gorenjskem delujeta dve lokalni radijski postaji. Jeseniški   radio  izvaja program vsak torek, četrtek in soboto od 15. do 17. ure ter ob nedeljah od 11. do 13. ure. Ob torkih, četrtkih in sobotah prenaša ob 15. uri poročila ljubljanskega radia, nato pa sledijo lokalna poročila, glasba in posebne oddaje I kot je npr. Športnih  deset j minut, Kulturna rubrika ipd. j Tržiški   radio   izvaja   pro- j gram ob torkih od 15. do 16. j ure,  ob  sobotah  od   15. do 17. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure.
Jeseniški radio ima vsako nedeljo ob 11. uri oddajo Mi pa nismo se uklonili . . ., v kateri objavlja spomine iz NOB, ki so se dogodili na področju jeseniške ali radovljiške občine, ali pa so jih prebivalci teh občin doživeli v drugih krajih, brigadah, zaporih, internaciji itn. Tržiški radio pa se ob nedeljah ob desetih vključi na val ljubljanskega radia in prenaša iz Ljubljane Se pomnite, tovariši.
O vlog; lokalnih radijskih postaj se je do sedaj večkrat razpravljalo na raznih sestankih, predvsem pa v organizacijah socialistične zve-
Nesreče zadnjih dni
V soboto, 24. avgusta, dopoldne je na cesti drugega reda v Britofu pri Kranju desetletna Zora Krmčar s kolesom trčila v triinšestde-setletno Marijo Senk, ki je šla po cesti. Senkova si je pri tem zlomila levo roko.
V vasi Dovje je v soboto ponočj za vozil s ceste osebni avtomobil nemške registracije, voznik Werner Klaus. Avtomobil je zdrsnel v strugo. Pri tem so bili voznik, zrna in petletna hčerka ranjeni in so jih odpeljali v jeseniško bolnišnico.
V nedeljo dopoldne je na cesti drugega reda v Železnikih   nenadoma skečila na cesto   pred   motorno kolo dvanajstletna Jana Potočnik. Motorist   Marko   Vrhunc je otroka  podrl.  V  nesreči je } bila Jana le laže ranjena. Med   drugim    in tretjim ovinkom sta v nedeljo popoldne  na  cesti  drugega reda Kranjska   gora—Vršič—Trenta  trčila   avtobus avstrijske r< :Ntracije.    voznik Rudolf Neder   in   osebni avtomobil KR   110 77,   ki   ga   je vozil
Pri trčenju sta bila Pogačnik in sopotnica v avtomobilu laže ranjena, medtem ko je na vozilih za okoli 10.000 novih din škode.
Na Betinskem klancu, na cesti drugega reda Lesce— Bled, je v ponedeljek zvočer v ovinku osebni avtomobil LJ 562-30 zaneslo s ceste v petnajst metrov globok jarek. Avtomobil je uničen, huje ranjenega voznika Andreja Vidica pa so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Nenadna smrt
V petek, 23. avgusta, popoldne sta se na Šenturški gori prepirala šestdesetletni Martin Novak, kmet, in pa Lado Podgoršek, kmečki delavec. Prepirala sta se zaradi motenja posesti. Med prepirom je Novak s palico udaril Podgoršku po obrazu in nogi. vendar mu ta ni vrnil udarca. Cez kak? četrt ure pa se je Novak, ki je bil /<• dlje časa bolan na srcu, /i: rn«! i I zadet od srčne kapi. KemUtfja je URotovila. da ni
Petes   Pugačn.k   iB   Kranja. I   tuje krivde.
L. M.
lokainih sredstev obveščanja. Lokalne radijske postaje ne bodo prišle do polne veljave vse dotlej, dokler ne bodo imele programa vsak dan, pa čeprav morda samo eno liro. Ce bo občan na primer vedel, da lahko vsak dan ob 16. uri posluša lokalna poročila, potem ne bo nikoli v zmoti glede časa. Tako pa se neredko zgodi, da nekdo v ponedeljek popoldne vključi radio na val lokalne radijske postaje, pa se šele potem, ko radio molči, spomni, da so lokalna poročila ob torkih.
Poseben problem je financiranje   tovrstne dejavnosti. Jeseniški   kot   tržiški radio imata dva  stalno zaposlena (urednika   in administrator-ko). Skoraj vse lokalne radijske postaje v Jugoslaviji, teh pa je kar okrog 400, se pretežno ali v celoti vzdržujejo z reklamami in čestitkami. Koliko ta ali ona lokalna  radijska postaja dobi dotacije, je odvisno od stališča družbenopolitične skupnosti.  Občina Tržič je leios namenila 5 milijonov S din dotacije za radio, medtem ko ima    jeseniška    občina le 1,700.000 S din  v letošnjem proračunu.   Občutna razlika med jeseniško in tržiško občino   je   nastala   delno po krivdi bivšega direktorja radia   Jesenice.   Leta   je na občini lani javno izjavil, da bo radio letos sposoben delovati brez družbene (finančne)  pemeči.   Praksa   pa je pokazala,   da   je   ta pomoč nujno  potrebna. Poleg tega jeseniški radio redno portča o vseh pomembnejših dogodkih   iz   radovljiške občine, odkoder pa doslej ni prispel še noben dinar.
Združenje lokalnih časopisov in lokalnih radijskih postaj se bori, da bi prišli do določenega odstotka radijske naročnine. Radijsko naročnino občan plača kot prispevek za informiranje. Lokalne radijske postaje pa to infor-« miranje dopolnjujejo. In to uspešno, vsaj na Gorenjskem.
Kratek izračun kaže naslednje: 1966. leta je bilo v jeseniški občini 8260 radijskih prejemnikov. Ce bi od naročnine za radio lokalni radijski postaji pripadlo 10 odstotkov, bi to znašalo okrog 7 milijonov S din, kar bi zadostovalo, da bi lahko izvajali redno vsak dan določen čas svoj program.
V Ljubljani imajo na vse te probleme lep izgovor: doslej še nimamo predpisa, ki bi zakonsko urejeval dejavnost lokalnih radijskih postaj. Pa čeprav vsi vemo. da so v kratki življenjski dobi pokazale, da so pomembne za obveščanje občanov.
J. Vidi«
Prodam
Poceni prodam PRALNI STROJ zoppas. HLADILNIK himo, ŠIVALNI STROJ sin-ger, KNJIŽNO OMARO. Pe-ternelj, Grajska pot 14, Sk. Loka 4149
Prodam KRAVO s teletom. Mlaka 20,  Kranj 4195
Prodam dober POLTOVOR-NJAK diesel 2.57, letnik 1963 za 16.000 N din. Ljubljana, Milana Majcna 47 4150
Prodam osebni AVTO — NSU prinz, prevoženih 26.000 km. Ogled 29. in 30. t. m. od
15. —20. ure. Zadružni dom, Cerklje 4204
Prodam MOTOR BMVV 250 ccm, letnik 1955, po zelo ugodni ceni. Bertoncelj, Po-savc 13, Podnart 4205
Prodam dobro ohranjen RENAULT 4 L Naslov v oglasnem oddelku 4206
SIMKO 1000 GLS prodam. Sorska c. 27, Skofja Loka
4207
Zelo ugodno prodam FIAT 750. Kranj, telefon 21693
4208
Ugodno prodam novo HIŠO na lepi sončni legi, 9 km iz Kranja. Avtobus in trgovina v bližini. Naslov v oglasnem oddelku 4209
Prodam MOTOR maksi s kompletno opremo. Udir Jože, Sp. Besmica 67, (Pesnica) 4210
PUJSKE, stare 6 tednov, prodam. Velesovo 35, Cerklje 4211
Poceni prodam kompletno SPALNICO z vložki in nekaj drugega POHIŠTVA. Gregorčič, Savska c. 36, Kranj
4212
Prodam električni MOTOR T KM z 720 obrati. Zminec
16, Skofja Loka 4213 Prodam skoraj novo SPALNICO.  Poizve se v kiosku pri kino Center, Kranj
4214
Prodam BETONSKO ŽELEZO, prof. 14, 10, 8 mm, in strešno OPEKO špičak. Hrastje 20, Kranj 4215
Prodam brejo TELICO. Jama 3, Kranj 4216
Ugodno prodam 400 kosov monta OPEKE — 12. Humar Lovro, drilova 14, Kranj-Orehek 4217
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22 152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din
— Inozemstvo 16.00 N din
— Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 °/o popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Ugodno prodam dobro ohranjeno 80-basno HARMONIKO melodija. Šeligo Rudi, Kranj, Mlakarjeva 2 4218
Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila. Bodešče 9, Bled 4219
Poceni prodam polavtoma-tični PRALNI STROJ super 3, ŠIVALNI STROJ grizner in KITARO. Naslov v oglasnem oddelku 4220
KUPIM
ZASTAVO 750, letnik od 65 dalje, kupim. Ponudbe poslati, Bohinc Stanko, Dobro-polje 10, Brezje (od 16. ure dalje) 4221
Ostalo
Izjavljava, da so besede, ki sva jih govorila o Bobnar Ljudmili, Breg 21, Preddvor, neresnične ter obžalujeva in se ji zahvaljujeva, ker je umaknila zasebno tožbo. Francka in Stanko Ušlakar, Breg ob Kokri 14 4222
Sprejmem dva FANTA ali DEKLETI na stanovanje. Naslov v oglasnem odd.
4223
V soboto sem izgubil od Rolete do Primskovega torbo s slikarskim orodjem. Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne Cchovinu, pleskarstvo Primskovo 43, Kranj
4224
Obveščam cenjene stranke, da sem odprla 26. 8. 1968 novo CVETLIČARNO ZVONČEK na Primskovem v zadružnem domu, Kranj. Se priporoča SITAR MARIJA
4225
Jerala Ludvik, Podreča 15, obžalujem in preklicu jem, kar sem rekel žaljivega o Jerala Mariji. Podreča, dne 23. 6. 1968   ' 4226
Cenjenim strankam sporočam, da sem odprl DELAVNICO PLESKARSKE in SOBOSLIKARSKE obrti na Podreči 15, Medvode. Se priporoča JERALA LUDVIK
4227
Enosobno stanovanje dam osebi, ki bi v dopoldanskih urah varovala dva otroka (2 in pol in 6 let). Zeni Janez, «Sp. Besnica 47 4228
Našel sem moško rogovo športno KOLO. Dobi se v Šenčurju 313 4229
:
OBVESTILO
Upravni organi občinskih skupščin Jesenice, Kranj, Radovljica, skofja Loka in Tržič obveščajo občane, da se v skladu z zakonom o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji in ustreznimi odloki občinskih skupščin
1. SEPTEMBRA 1968 V OBČINSKIH ORGANIH VPELJE NOV DELOVNI CAS
NOVI DELOVNI CAS TRAJA :
(a) od 1. oktobra do 30. aprila
— v ponedeljek,  torek,  sredo in četrtek — od 8. ure 30 minut do 17. ure;
-— v petek — od 8. ure 30 minut do 16. ure 30 minul:
b) od 1. maja do 30. septembra:
— v ponedeljek, torek, sredo in četrtek i        — od 7. ure 30 minut do 16. ure;
— v petek — od 7. ure 30 minut do 15. ure 30 minut.
Mod delovnim časom je po štirih urah dela odmor, ki traja pol ure (od 1. oktobra do 30. aprila — od 12. ure 30 minut do 13. ure; od 1. maja do 30. septembra — od 11. ure 30 minut do 12. ure).
Pri upravnih organih skupščine občine Kranj traja opoldanski odmor eno uro, zaradi česar se delovni čas konča pol ure pozneje.
CAS ZA SPREJEMANJE STRANK je naslednji:
— ob ponedeljkih in petkih dopoldne — )        ves delovni čas
— ob sredah dopoldne in popoldne — ves delovni čas.
Sprejemna pisarna, oddelek za narodno obrambo, prijavna in matična služba, služba vozniških in prometnih dovoljenj ter potnih listov in krajevni uradi sprejemajo stranke vsak delovni dan v rednem delovnem (asu.
KINO
Kranj CENTER
28. avgusta amer barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 16., 18. in 20. uri
29. avgusta italij. barv. W film LOLA COLT ob 16., 18. in 20. uri
30. avgusta italij. barv. VV film LOLA COLT ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIĆ
28. avgusta italij. barv. CS film ROMUL IN REM ob 16. in 20. uri, franc. film SOVA LOVI PONOČI ob 18. uri
29. avgusta danski barv. film KOZEL V RAJU ob 16., 18. in 20. uri
30. avgusta amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 16. in 20. uri, franc. film SOVA LOVI PONOČI ob 18. uri
skofja Loka SORA
28. avgusta franc. barv. film MOŠKI IN ŽENSKA ob 18. in 20. uri
29. avgusta nemška barv. CS film VELIKA KACA Ob 20. uri
30. avgusta nemški barv. CS film VELIKA KACA ob
18. in 20. uri
Kamnik DUPLICA
28. avgusta amer. barv. film STOJ,  STRELJAL  BOM ob
19. uri
29. avgusta amer. barv. film STOJ,  STRELJAL   BOM ob
20. uri
Jesenice RADIO
28. avgusta angl. barv. CS film ALFI
29. avgusta amer film PRVA ZMAGA
30. avgusta angl. barv. CS film POVEČAVA
Jesenice PLAVŽ
28. avgusta amer. film PRVA ZMAGA
29. avgfusta jugoslovanski film HASANAGINICA
30. avgusta jugoslovanski film HASANAGINICA
Dovje - Mojstrana
29. avgusta amer. italij. barv. CS film ZLATA MRZLICA
Kranjska gora
29. avgusta angl. barv. CS film ALFI
iiniiiiimiiiiiiimiiiiuMiimiiiiimiiiniiiiii""
KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ
PRODAJA
na javni dražbi dne 5. 9. 1968 žago gater in stavbo v Kokri (Fužine).
Prieetek dražbe bo ob 10-uri na kraju samem.
!iillllllllllllllllllimillllllllltllllllllllllllllll,ui >•••••••••••#—•—*
ENTRAL Vsak četrtek
od 1530 do 20. ure
tekmovanje
za  najboljšega igralca J igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena.
Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega   golfa   v športnem parku v Kranju.
milililit>žllllllllllilililiillllllllllllllllllllllllllllllllllllilllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllf:ii*lclliixfiia
V nekaj stavkih
Kaše bo dovolj — V nižje ležečih krajih na Gorenj
je že dozorelo proso. Prvi kmetovalci so ga že poželi in omeli' Kmetje so s pridelkom zadovoljni. — an^ial
Cerklje — Prostovoljno gasilsko društvo si prav 6C ,0 pcizsdeva, da bi z zbiranjem prostovoljnih sredstev ^U^L0 novo motorno brizgalno. Radi bi kupili tudi premično gasnS*. lestev. Pri hakupu jim bo pomagala tudi krajevna skup1103'
— afl ,
Jezersko — Kljub slabemu vremenu v drugi polovici Ju. z
in avgusta so turistični delavci na Jezerskem za
dovr-'lj^
letošnjo poletno sezono. Zadnja leta prihaja na Jezersko * več tujih gostov — teh je bilo letos kar 75 odstotkov. N«UV je Nizozemcev, Italijanov in drugih. Večina domačih d09 ^ pa je iz drugih republik. Turistični delavci na Jezerskern_ trudijo za vsesplošno urejenost kraja, gostinsko podjetje na Jezerskem pa je povečalo svoje zmogljivosti. Na Jc skem sc že sedaj pripravljajo na zimsko sezono.       — an
PoŽenlk — Ob krajevnem prazniku v prvih dneh
oktobra
bodo v sami vasi   Po/en i k pri Cerkljah odkrili sponm^ Obeležje  dvema  padlima  partizanoma  — domačinu  '. ' j,j Bolki in Jožefu Korbarju. Ob krajevnem prazniku ima)0 programu še več drugih prireditev. — an j5t
Jesenice — Na Jesenicah oddaja zasebne sobe tr"1, gospodinjstev. Vsega skupaj je turistom pri privatnik1'1 ^ voljo 46 postelj. Julija je v zasebnih sobah prenočevalo, gostov, večinoma tujih. [>i
Mojstrana — V  Mojstrani si že dlje prizadevajo, 9 uredili  kamp v Mlačcah.  Urejati  so pričeli  Že pred cl^rja. letoma, vendar so s tem prenehali, ker je zmanjkalo °-c'nprCK Prav tako še niso pričeli popravljali mostu v Kamnjah. \^ mostu bi bil pozimi večji promet, posebno zaradi novega ^ čišča  in  vlečnice.  Planinsko društvo Dovje-Mojstrana dlje tudi prizadeva, da bi uredili cesto do Aljaževega Za sedaj za to le nimajo denarja, čeprav se zavedajo • ^ saj jo zato manj.si promet v dolino Vrat. Upajo, da bo P ^ nje leto obnova te ceste le prišla na vrsto. ~"
Osem naslovov za Triglav
Letošnje posamično prvenstvo Slovenije v atletiki za mladince in mladinke, na sporedu je bilo v petek in soboto v Celju, je navrglo predstavnikom kranjskega Triglava kar osem prvih mest. To jc vsekakor največji uspeh, kar jih je doslej Triglav dosegel na tovrstnih tekmovanjih. Pri mladinkah  je naslov  I 800 m: 1. Zumer (Tr) 2:03,7;
prvakinje osvojila Lidija Osovnikar v teku na 200 m ter štafeta 4 X 100 m v postavi Vidovič, Klemene, Bizjak, Osovnikar.
Mladinci so osvojili šest naslovov. Najuspešnejši je bil Drago Zumer z dvema zanesljivima zmagama v teku na 800 m in 1500 m. Franci Hafner je osvojil prvenstvo v teku na 1500 m z zaprekami, Boris Mokič in Dušan Prezelj v skoku s palico oz. troskoku, Bogdan Pristov pa je presenetil z zmago v metu diska.
REZULTATI disciplin, v katerih so sodelovali predstavniki Triglava: mladinci — 400 m zapreke: 1. Pisič (Ol) 57,3, 5. Kleč (Tr) 60,0; m- -
S
1500 m: 1. Zumer (Tr) 4:09,4, 2. Hafner (Tr) 4:10,4, 7. Tepi-na (Tr) 4:17,4; 1500 m zapreke: 1. Hafner (Tr) 4:23,8, 8. Tepina  (Tr) 4:50,4; daljina:
I. Košir (Mb) 674, 6. Prezelj (Tr) 638; troskok: 1. Prezelj (Tr) 14,05; palica: 1. Mokič (Tr) 360; krogla: 1. Stimec (Ol)   13,58,   4.   Pristov (Tr)
II, 70; disk: 1. Pristov (Tr) 36,40, 4. Napast (Tr) 33,87, 10. Lapanja (Tr) 27,35; kladivo: 1. Horvatin (Mb) 43,41, 3. Pristov (Tr) 40.03, 6. Lapa-nja (Tr) 30,65; 4X100 m: 1. Olimpija 44,0, 3. Triglav 46,7; 4 X 400 m: 1. Olimpija 3:29,5, 3. Triglav 3:38,6
Mladinke — 80 m ovire: 1. Marolt (KI) 12,1, 2. Vidovič (Tr)  12,9;  100 m:   1. Marolt
(KI) 12,4, 2. Osovnikar (Tr) 12,7, 5. Klemene (Tr) 13,1; 200 m: 1. Osovnikar (Tr) 25,6; višina: 1. Lovše (Mb) 153, 3. Klemene (Tr) 140; daljina: 1. Marolt (KI) 521, 2. Osovnikar- (Tr) 512, 10. Vidovič (Tr) 446 ; 4X60 m: 1. Kladivar 31,1, 2. Triglav 31,1; 4 X100 m: 1. Triglav 51,6.
M. Kuralt
Naš komentar
Počitniški start
*finuIo nedeljo so spet startaH za točke rokometaši, bojkarji, košarkarji in košarkašice. Uvodne tekme ^f^nske sezone pa so bile bolj v znamenju dopustni-JT?ga ,~~ Počitniškega razpoloženja; občutek je bil, da lpe še ne igrajo za točke. Nekaj tekem pa so organizatorji preloži« na kasnejši čas.
Presenetljivo dobro so startali rokometaši Tržiča, I so v Kranju (na domačem igrišču zaradi znanih do-Sodkov še vedno ne smejo igrati) odpravili sicer s tesno, vendar zasluženo zmago ekipo Ormoža, ki je na minulem prvenstvu osvojil drugo mesto.
V moški košarkaški ligi so Jesenice izgubile proti novincu Vrhniki, medtem ko so Skofjcločani odigrali ^Prijateljsko tekmo v Mariboru, ker na tekmo ni bilo °beh sodnikov, ki sta bila določena, da bi vodila prvenstveno srečanje. V ženski ligi pa so od gorenjskih ekip
artale le Kranjčanke, ki so s porazom proti Slovanu osegle žc deseti zaporedni poraz. Tekmi Jesenice : Ilirija in Maribor 66 : Kroj pa sta bili preloženi.
V odbojkarski republiški moški ligi so Jesenice Premagale v prvem jesenskem kolu Gaberje, Kamnik
Jc izgubil v Kanalu. Tekma Triglav : Ljubljana pa °° odigrana danes v Kranju.
,      Start za nove točke je torej stekel. Drugi (nogome-s'» rokometašijce, odbojkarice) pa se bodo pognali v oj za točke v prihodnjih nedeljah. Nato pa bo tekel nedelje do nedelje prvenstveni boj v vseh ligah vse Ja °-°  zime,  ko  bomo  spet dobili  nove republiške Prvake.
Javornik
Šahisti Planike v Sevnici
Vnedeljo so se šahisti kranjske Planike pomerili z ekipo Kopitarne iz Sevnice in zmagali s 5:3. Na brzopoteznem turnirju pa je bil vrstni red naslednji: 1. Stagar 9 točk, 2. Mavrer 5,5, 3. — 4. Udir in Stopar po 5, 5. — 6. Pfajfer in Novak po 4,5  itd. Š.
Triglav spet drugi
Mladinci    in mladinke plavalnega  kluba Triglav so na minulem državnem prvenstvu v Krškem ponovili   lanskoleten uspeh in spet osvojili drugo mesto.   Po  pričakovanju je prvo mesto pripadlo reškemu   Primorju,   ki je zmagal z veliko prednostjo. Na drugo mesto se je uvrstil kranjski Triglav s precejšnjim naskokom pred Mladostjo iz Zagreba. Na tem tekmovanju j<2 bilo doseženih   13 republiških rekordov.   Kranjčani so dosegli naslednje rekorde: Švarčeva na 200 m mešano s časom 2:54,0 (absolutni rekord Slovenije), Križa -jeva na 200 m prsno s časom 3:16,0  (rekord SRS za mlajše pionirke), Panj-tnerjeva na 100 m prsno s   časom   1:30,4 (rekird SRS za mlajše pionirke), Grošelj na 100 m prsno s 1,22,0 (rekord za starejše pionirje). J. J
Danes v Kranju
Triglav : Triestina
V okviru priprav za nastop na drugem turnirju drugoli^a-šev, ki bo v Splitu od 8. do 10. septembra, bodo kranjski vaterpolisti danes, v sredo, odigrali prijateljsko tekmo proti članu druge italijanske lige Triestini iz Trsta. Trglav se je doslej že dvakrat srečal s to ekipo v Trstu in obakrat doživel poraz (4:5 in 3 :4). Tekma se bo začela ob 19.30. Triglav ima glede na to, da je v dobrj formi lepo priložnost, da so vsaj delno maščuje za dosedanje neuspehe s to ekipo. Zanimivo je, da je trener Triestine Lovro Stakula iz Dubrovnika, ki je bil pred leti trener jugoslovanske reprezentance. Triglav bo nastopil v svoji najmočnejši postavi. Igrali bodo naslednji igralci: F. Rebolj, Chvatal, Torkar, Kodek, Mohorič, Šorli, J. Rebolj, Balderman, Velikanje, Brezec in Finžgar.
P. Didič
Vinko Peternelj je bil najboljši tekmovalec na nedeljskem republiškem prvenstvu za streljanje
Triglav -41:3
Mladi vaterpolisti Triglava so spet osvojili pionirsko prvenstvo  Slovenije.  Dva dni so trajale borbe štirih najboljših pionirskih ekip Slovenije. Triglav je brez prave konkurence osvojil prvo mesto z odlično razliko v golih 41:3, kar najbolje dokazuje   kvaliteto med kranjsko ekipo in drugimi tremi nasprotniki. Ce bi v ekipi igrali še Slavec, Svarc in Mala-vašič, ki iz opravičljivih razlogov niso nastopili, bi bili poraz   nasprotnih   okip še znatno  večji.  Kvaliteta prikazanih iger nI bila najboljša. Glavni vzrok za to je tudi liladna voda. Najboljši igralec na turnirju je bil Kranjčan Vinko fcorli, ki je bil z 19  goli  tudi  najboljši strelec turnirja. Poleg njega pa so se v ekipi Triglava izkazali  sc   Vt-liikan K'. Miiovuno-vič m Judež. Zmagovalna ekipa  Triglava je igrala v naslednji postavi: Zupane, Jude/ 1, Struznik 5, Gnčar, M:-lovanovič 1, 6orli 19, Velikanje 15_ Balderman 11, Aitač, Gi oselj.
»>il
;»«' ""adi vaterpolisti kranjskega Triglava: Vinko »nrli, Jože V« likanje in Slavko Zupane so ' najboljši na letošnjem republiškem prvenstvu v Kranj«
1a 11 vica:
Triglav Ncpiun Reuče Ljubliina
41: 3 6
ls.16 4
l.ZŠ 2
8:24 0 P. Didič
Preteklo nedeljo so stai <U tudi košarkarji za točke jesenske;::: dtla prvenstva
GLAS
SREDA — 28. AVGUSTA 1968
(Nadaljevanje s 1. strani)
VI. čipkarski dan v Železnikih
vožnji z motorji je bil prvi Marko Vrhunc iz Železnikov,' z mopedom pa se je prvi pripeljal na cilj Šolar Marko iz Dražgoš. Vsi so prejeli priznanja in praktične nagrade.
Ob 11. uri je prispela v Železnike skupina češkoslovaških turistov, ki so trenutno nastanjeni v Kranju. Izlet jim je omogočilo prometno podjetje CREINA iz Kranja. 100 Cehov si je z zanimanjem ogledovalo Plavž, potem pa razstavo čipk, ki jim je bila izredno všeč. 2elezniikarji so jih ob prihodu toplo sprejeli, v imenu Selške doline pa jih je pozdravil sekretar osnovne organizacije ZK tov. Niko Sedej. Moški pevski zbor iz Železnikov jim je zapel nekaj narodnih pesmi. Ob sprejemu je sodelovalo več narodnih rioš iz škofje Loke in Železnikov. Za gostoljubnost se je v imenu češkoslovaških turistov zahvalil njihov predstavnik ter dejal, koliko j ion v teh težkih trenutkih pomenita pomoč in prijateljstvo, ki ga gojijo jugoslovanski narodi do češkoslovaškega ljudstva. Ganljivi so bili prizori na prireditve-
nem odru, kjer so češkoslovaški turisti plesali z našimi dekleti v gorenjskih narodnih nošah. Delovne organizacije Selške doline so prijaznim Cehom priskrbele tudi kosilo, prireditelji čipkarskega dne pa so jim omogočili brezplačno preskrbo na prireditvenem prostoru.
Pa poglejmo še popoldanski del 6. čipkarskega praznika.
Ob 14. uri je prispel na prireditveni prostor sprevod nastopajočih. Kot lani je bil tudi letos na čelu sprevoda Demšar Jakob iz Železnikov, jahaje na konju, v rokah pa je držal slovensiko zastavo. Skupina narodnih noš je zelo popestrila sprevod. Veliki pumkelj je bil pomen tradicije čipkarstva v Železnikih. Na zadnjih treh vozovih pa so se pripeljali godci iz Šenčurja ter tekmovalke iz Idrije, Smrečja pri Vrhniki, Gorenje vasi in Železnikov. Prireditev je otvoril predsednik turističnega društva Železniki Marjan Kramar. Nato pa je pozdravil navzoče predsednik skupščine občine Skofja Loka Zdravko Krvi-
na, ki je med drugim dejal, da naj ostane ta lepa prireditev še vnaprej tradicionalna za mesto Železniki. Ob tej priliki je otvoril tudi prenovljeno asfaltirano cesto Železniki—Skofja Loka. Strokovna komisija za tekmovanje v hitrostnem klekljanju jc med tem časom pripravila vse potrebno za tekmovanje. Dvanajst tekmovalk je sedlo za punkeljne in na znak napovedovalca Jožeta Ravnikarja pričelo tekmovati. Za. letos se je komisija odločila, da bodo tekmovalke sklek-ljale vzorček plavža. Po izjavi tov. Slavice Levstek, ki je bila predsednica tekmovalne komisije, bi predvideno potrebovale tekmovalke za izdelavo tega vzorčka 30 minut. Izven konkurence pa sta nastopila dva možakarja, in sicer Luka Lotrič iz Železnikov ter Matevž Podobnik — 92 let iz Poljan. Pri tem pa ne smemo pozabiti stare čipkarice, ki je še vsako leto s svojo navzočnostjo prispevala k izvedbi čipkarskega praznika, to je najstarejša Čipkarica v Železnikih špa-nskova mama — Marija Primožič. Letos je na prireditvenem odru ni bilo, ker je zbolela. Želimo ji, da čimprej ozdravi ter sede za svoj punkelj, ki ji je bil vir zaslužka že od otroških let.
Tekmovalke so urno metale lesene klekeljne sem ter tja po punkeljnih, na nekaterih ob-
Moški pevski zbor iz Železnikov med nastopom
Gorenjske narodne noš* Iz Škofje Loke ln Železnikov
92-letni Matevž Podobnik iz Poljan se je udeležil tekmovanj« izven konkurence
razih je bilo ugotoviti znake treme, za katero pa še vseeno ni bilo dosti časa, ker si je vsaka tekmovalka prizadevala, da vzorček čimprej dokonča in se priglasi komisiji. Po 20 minutah tekmovanja je vzdignila prva roko Mici Ažbe iz Gorenje vasi. Potem so počakali, da so dokončale še druge tekmovalke. Vrstni red je bil naslednji: prvo mesto — prehodni pokal turističnega društva Železnikov je prejela Mica Ažbe iz Gorenje vasi, drugo mesto Kati Knapič iz Smrečja pri Vrhniki, tretje Marica Trojar iz Železnikov, lanskoletna zmagovalka na tekmovanju, četrto mesto Než-ka Reven iz Gorenje vasi ter peto mesto Marija Sodej iz Idrije. Praktična darila, ki so jih prejele tekmovalke, so prispevale delovne organizacije Selške doline ter tovarna LTH iz Škofje Loke. Po tekmovanju in podelitvi nagrad je nastopil še moški pevski zbor iz Železnikov ter folklorna skupina iz Poljan. Nato pa se je pričelo veselo čipkarsko rajanje. Za dobro voljo so poskrbeli godci itz Šenčurja. Prireditelji so povedali, da je bilo na 6. čipkarskem dnevu v nedeljo navzočih približno 1000 obiskovalcev. Dobro je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo na prireditvenem prostom, v gostilnah PR] MIRU in NA TRNJU v Železnikih, ter na CeSnjici pri i.Ol ui<. i.viii In JELEMKOTU.
Tako je 6. čipkarski praznik v Železnikih za nami. V prihodnje naj bi prireditelji dobro poskrbeli /a i/.vedbo starih narodnih običajev v sobotnem programu, za nedeljski sprevod oa bi oripra-
vili tudi staro pesem nočne; ga čuvaja, ki je bila v P ' vih letih čipkarskega dne, programu in je zelo navd šila gledalce.
Naj ob tej  priliki po^JJ še, kako nenavadno in top nam je biJo, ko smo glf^3 okoli sebe prijazne, P0*1^ in   preproste češkoslovasK ljudi,   nekatere negotove J-usodo njihovih svojcev V a movini, druge srečne vsaj liko, da so bili skupaj ^ naj' ožjimi  odrezani  od   dom • Obisk teh čudovitih ljudi nW še bolj utrdi naše prijate"-stvo.
Fotografije in tekst: / Anton Sedej
liči«*
Predsednik .skupščine ol Skofja  Loka  med p«**«"* nun Kovorom