Št. 188 (15.290) leto LL_________________ PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu-prl Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. _______________ TRST-UI.Montecchl6-Tel.OtO/77966CD________ GOBICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190___ i cnn I ID POSTNHA PLAČANA V GOTOVN IOUU LIK SPH). IN ABB.POST.gr. 1/50% e e s BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BCIKB Nm>eka^ mmnmr s plačilnim servisom PETEK, 14. JULIJA 1995 Zakaj nebi poslušali ljudi? Bojan Brezigar l-^Bovoljni obrazi u j®acev včerajšnje s; pjrp6 svečanosti najb rZ množica, k tostiVen B°kaz naše zč ■ sedanjost m >>lje Po drug s ^rr„m.rs "trdop sg ]—^ 1* 56 najbo Sev3lSniemU se ne nanaf golo udeležbo, m Va ^ nekatera dnig "> Ki venrJn^lr, uPanio - nigr, ie i ^Pak segajo globi votn. ^mga"^o ^e’ se še nikc ki ^ ,na izjave 80 doslej zgo Sfga dom S^ali, ce i na pri, DoVj8.^6 stran bi ^-Muonon n^Je varne Po k^ P0* konec. so bib i’ sedaj TISOČGLAVA MNOŽICA NA SPOMINSKI SVEČANOSTI OB 75. OBLETNICI POŽIGA Narodni dom je še vedno v naših srcih TRST - Natanko ob uri, ko so pred 75 leti fašisti zanetili požar Narodnega doma, se je množica zbrala pred poslopjem, ki je bilo središče slovenskega življenja v Trstu. Zadoneli sta Zdravljica in BuCi, morje adrijansko, zbranim sta zgodovinarja Aleksij Kalc in Annamaria Vinci posredovala svoji razmišljanji o pomenu in posledicah tistega tragičnega dogodka, o poduku za prihodnost, ki nam jo dajejo tisti v Času oddaljeni zublji. Svečanost je izpadla ponosno in dostojanstveno in še enkrat dokazala pomen, ki ga ima Narodni dom v srcu tukajšnjih Slovencev: niso ga izbrisali s sk-vadristicnim požigom, ni ga izbrisal Cas, ker je to trajni simbol trpljenja, še prej pa uspehov slovenske skupnosti v Trstu. Narodni dom naj zato postane spet kraj, v katerem se razvija slovenska kultura v mestu. Na 2. in 3. strani BIH / KER NE BO POVRAČILNIH UKREPOV Srbi nadaljujejo z etničnim čiščenjem OZN se je baje že odpovedal vsem vzhodnim muslimanskim varovanim enklavam SARAJEVO - Bosanski Srbi so vCeraj nadaljevali etnično Čiščenje v okupirani Srebrenici, potem ko se je mednarodna skupnost odrekla povračilnim ukrepom zaradi kršenja resolucije Varnostnega sveta o varovanih območjih. Zavezniki namesto tega razmišljajo o drugačni razmestitvi Unproforja, ki bi tako varoval le obranljiva mesta, tako da bi celetno vzhodno Bosno prepustili srbskemu vojaškemu stroju. Na 15. strani RIM VLADA PREJELA ZAUPNICO Poslanci bodo še danes odobrili refomo pokojnin RIM - Dinijeva vlada je vCeraj po pričakovanjih prejela zaupnico, danes pa jo bo zahtevala še dvakrat. S tremi megaamandmaji bo tako skrajšala na minimum razpravo o pokojninski reformi v poslanski zbornici, ki naj bi jo odobril de danes pozno zvečer. Seveda pa bo moral zakonski osnutek zatem se v senat, kjer naj bi bil odobren s prav tako hitrim tempom pred poletno prekinitvijo parlamentarnega dela. Kot reCeno, je bil izid včerajšnjega glasovanja o zaupnici pričakovan, potem ko so Forza Italia in njena zaveznika KDC in Buttiglionejev del Ljudske stranke napovedali vzdržanje. Proti vladi sta tako glasovala Finijevo Nacionalno zavezništvo in SKP. Dim je vCeraj poudaril, da se bo po pokojninski reformi lotil še vprašanja takoimenovane »par con-dicio«, nakar bo pripravljen na odstop. Na 5. strani POBUDA NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Vrnite nam Narodni dom! Pred Narodnim domom smo včeraj zbrali veliko število 575 podpisov.jydeleženci manifestacije so torej pozitivno odgovorili na pobudo Primorskega dnevnika. Podpise zbiramo v našem tržaškem uredništvu, seznam drugih krajev pa bomo še objavili.Včeraj sta k naši pobudi pristopila SDGZ in treben- sko društvo Primorec, podprli pa so jo tudi ostali uslužbenci Primorskega dnevnika. Na 2. strani Zdmževanje šol Erjavca in Levstika: DUS bo odločalo januarja 1996 TRST - Deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine bo sredi januarja prihodnjega leta odločalo o prizivu rojanskih in proseških staršev proti združitvi nižjih srednjih šol Frana Erjavca in Frana Levstika s šolo Ivana Cankarja od Sv. Ivana oziroma šolo Srečka Kosovela z OpCin. Tako je sklenilo DUS na včerajšnji predhodni obravnavi. Odv, Andrej Berdon, ki je v imenu staršev vložil priziv, je zagovarjal zahtevo po suspenziji odloka ministra za šolstvo in tržaškega šolskega skrbnika, medtem ko so se upravni sodniki odločili, da bodo o celotni zadevi podrobno razpravljali januarja. Določitev datuma osrednje obravnave je (glede na zavlačevanja italijanskih organov) pozitivna. Tudi dejstvo, da ni sodišče priziva zavrnilo, predstavlja delni uspeh. O bodočnosti avtonomije obeh šol bodo tako odločili v začetku prihodnjega leta. Ko bi sodišCe priziv prejelo, bi morali na šoli spet imenovati ravnatelja. Na 6. strani Danes v Primorskem dnevniku Italija pred gospodarskim boomom? Najnovejši statistični podatki potrjujejo nadvse ugoden razvoj italijanskega gospodarstva, tako da je minister za industrijo Cio napovedal skorajšnji pravcati Za Craxija nov zaporni nalog? Milansko sodstvo naj bi proti bivšemu socialističnemu tajniku Bettinu Cimdju izdalo še en zaporni nalog, tudi tokrat zaradi korupcije. Stran 5 Aretacija morilca dveh žensk Tržaška policija je aretirala moškega iz Srbije, ki ga že dalj čaša išCejo nemški in švicarski varnostni organi, ker je umoril dve ženski. _ 1 Stran 6 Nove težave s prodajo železarne Glavno vprašanje za dosego pozitivnega zaključka glede prodaje škedenjske železarne je izplačilo odpravnin uslužbencem. Stran 7 Zmagal italijanski Anglež Sciandri Enajsto etapo francoskega kolesarskega Toura je osvojil italijanski Anglež Maximilian Sciandri. V Sprintu je premagal Kolumbijca Buenahoroa. Stran 17 NARODNI DOM Petek, 14. julija 1995 TRŽAŠKA KNJIGARNA / PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE O NARODNEM DOMU Simbol ponosa in bolečine Slovencev Z včerajšnje predstavitve knjige o Narodnem domu v Tr2aški knjigarni (f. KROMA) »Narodni dom v Trstu 1904-1920« je naslov knjige, ki so jo včeraj popoldne predstavili v prostorih Tržaške knjigarne. Monografijo Fabianijeve zgradbe, ki je nedvomno simbol narodnega, političnega in kulturnega življenja Slovencev, so zasnovali že pred leti. Zamislil si jo je arhitekt Marko Pozzetto in upravni odbor Narodne in študijske knjižnice je predlog takoj sprejel. Takoj se je začelo zbiranje gradiva. Najpomembnejši vir, ki so ga uporabili pri raziskovanju, je bila Edinost iz let od 1904 do 1920, v kateri so našli številne podatke o aktivnostih, ki so se v tistih letih odvijale v prostorih Narodnega doma. Zbrali so tudi preko sto fotgrafij, Zal pa jim ni uspelo najti posnetkov notranjosti doma. Tako je knjiga, ki je izšla v založbi Devin, knjižna rekonstrukcija tržaškega Narodnega doma. Sestavlja jo nekaj krajših esejev Marka Kra- vosa, Marka Pozzetta, Milana Pahorja, Sandija Volka, Bogomile Kravos in Pavleta Merkuja ter številne slike in dokumentarno gradivo. Milan Pahor, ki je včeraj o njej spregovoril, jo je označil kot »gibljiv mozaik pisa- ne besede, slike in risbe, dokumentarnega gradiva in utrip bogatega vsakdana v Narodnem domu.« Zbrani eseji obravnavajo nacionalno in politično zorenje tržaških Slovencev, njihov narodnjaški zanos v pobu- dah in dejavnostih, glasbene in gledališke aktivnosti, razvoj narodnjaškega gibanja ter življenjski utrip Narodnega doma v dnevni kroniki. Narodni dom je bil nedvomno polifunkcio-nalni center slovenskega življenja.Edinost ga je v tistih časih označila kot »pravo slovensko reprezentančno palačo«. V njem je bila velika dvorana, telovadnica, prostori hranilnice, Slavjanska čitalnica, tiskarna in uredništvo Edinosti, kavarna in hotel. 2e leta 1904 so ga Italijani poskusili zagraditi, vendar jim je to uspelo šele po požigu leta 1920. »Knjiga prihaja na dan v pravem trenutku,« je pripomnil Pahor, »prav na dan, ko je pred petinsedemdesetimi leti pod večer gorel Narodni dom.« Poleg tega je izrazil željo, da bi bila ta knjiga dostopna tudi italijanskemu občinstvu. Tako je Narodni dom v Trstu, ki je v vseh teh letih ostal pomemben simbol tako ponosa kot bolečine Slovencev, končno dobil knjižno obliko, ki nedvomno sodi »na police Slovencev v Italiji in v ves slovenski prostor«, kot je zaključil Milan Pahor. Asja Jurkič SDGZ: Prispevek gospodarstvenikov Predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja je na seji na predvečer velike skupne manifestacije ob 75-letnici požiga Narodnega doma, poudarilo velik pomen današnje proslave. Združenje poziva vse včlanjene gospodarstvenike, da se udeležijo te skupne pobude, Id so jo skbcali Primorski dnevnik in naše krovne organizacije za povrnitev Narodnega doma v propozitivnem smislu, da bi le-ta postal spet dom naših najuglednejših kulturnih ustanov. Pri vsem simbobčnem pomenu, ki ga ima Narodni dom za vsakega člana naše skupnosti, pa ne gre pozabiti dejstva, da so ta Dom postavile naše najuglednejše gospodarske sile, ki so z odpiranjem sedežev šol, kulturnih in gospodarskih struktur začele preporod slovenskega Trsta. Tudi zaradi te pričujoC-nosti vabimo vse naše člane k udeležbi na tej skupni proslavi. Predsedstvo SDGZ SKD Primorec: Vrnejo naj nam tudi dom v Trebčah SKD Primorec Trebče podpira pobudo novinarjev Primorskega dnevnika "Vrnite nam Narodni dom’ > istočasno pa žeti poudariti in zahteva vrnitev tudi Ljudskega doma v Trebčah in takoimenovano učiteljsko hišo, ki je bila zgrajena na le-tem. Vse nam je bilo na isti način iztrgano, oropano od fašističnih oblasti. Dom v Trebčah - Društvo, tako so ga takrat imenovati, so zgraditi naši predniki leta 1905 in je bil že od vsega začetka kulturno, družbeno, gospodarsko in športno središče vasi, dokler ga niso fašistične oblasti odvzele, zatrle vsako delovanje z nasilnim zaprtjem doma. Mi se že vsa povojna leta trudimo, da bi postal spet naša last. Predlagamo, da bi se ustanovila pri Raziskovalnem inštitutu delovna skupina, ki bi se posvetila tej problematiki in do p°' tankosti izdelala seznam vseh nepremičnin, ki nam jih je odvzela takratna fašistična oblast kjerkoli ter tega izročiti predsednikom republik, vlade, zunanjima ministroma Slovenije, Italije ter krajevnim oblastem-Odbor SKD Primorec Trebče NYL0N 89,000 59.000 TORSION 89.000 49.000 nyl0n 3M00 49.000 usnje 119;000 59.000 89,000 49.000 ilGtulia TRGOVSKI CENTER TRST Reeboh usnje 99,000 49.000 LUMBERJACK USnje 54,000 29.000 DO IZPRAZNJENJA ZALOG BOLOGNA • BASSANO CITTADELLA • CASTELFRANCO V. IMOLA • MARGHERA MIRA • MONTAGNANA PADOVA • SPRESIANO TRST • TAVAGNACCO TRENTO • VERONA ZAGREB NARODNI DOM Petek, 14. julija 1995 3 »Koliko ljudi bo priš-°?« To je bilo prvo vPraSanje, ki ga je zastavil jjacelnik političnega oddelka tržaške kvesture Agostino novinarju ob Prihodu pred Narodni 0ln. »Zadnjic, pred peti-l111 kti, jih je bilo 600,« se !e ‘'Pomnil. Pomeni, da jih 1® bilo vsaj tisoč. Slabo uro pred za-etkom manifestacije ob 5"letnici požiga Narodne-S® doma je zgodovinsko Poslopje v Ul. Filzi 14 sa-^evalo, ovito v zelenkasto Rožasto prevleko, pritrje-na železje zidarskega etra. Temna lesena vrata J® zapirala veriga. Nad vra-*’ Pod kamnitim balko-jrom drugega nadstropja, ® oilo Se opaziti Cebelka-s o-panjasti znak takratne s ovenske (ali jugosloven-. . ) banke, ki si ga je nato Izposodilo nase gleda-sCe. Ob Narodnem domu j® bilo takrat, ob pol sed-,'b zvečer, opaziti ob tncajnem prometu le ®kaj avtomobilov policije p rsdarjev. Le na bližnjem .,rgu Dalmazia je peSCica Prhi strmela v panoje Edi-osti o Narodnem domu 20-1990. »Pahor se že Q O; zjutraj cvre na son-t!* je neusmiljeno, sarka-cist*10 P0^01116111^3! pob' Četrt ure pred manife-®clj° se je ulica pred Na-'mirn domom razživela. z1®3 začasna lesena vhod-a '■'rata so mlade roke po-t mizo, prilepile na °d dva barvna letaka z ahtevo Primorskega Sevnika po vrnitvi po-c^°Pja-simbola Sloven-Z1, nanjo pa sveženj li-°y za zbiranje podpisov P°d peticijo: deset podpi-s°v na vsako stran. Ljudje 0 Se zaceli pomalem, drug za drugim bližati mizi, dokler je niso obkolili. Po nekaj minutah so morali že čakati v vrsti, da so lahko prišli do popisnega tista. Podobno je bilo tudi potem, ko je Livij Valencie ob izteku manifestacije povabil ljudi, naj podpišejo peticijo. Ob koncu so popisali 57 listov in Se devet se jih je zbralo na 58. Ob sedmih, potem ko so poheisti ze zaprti ulico za promet, se je nabralo na odseku Ul. Filzi med Ul. Geppa in Trgom Datinazio na desetine, stotine ljudi. Prišli so tisti, ki se takim priložnostim, ne morejo odreci, ob njih pa Se števil- ni drugi, navadni, preprosti, naši ljudje iz mesta, s Krasa, iz Brega in Miljskih hribov. Bili so delavci, uslužbenci, Solniki, študentje. Nekateri so v rokah držali sveže izdano monografijo o Narodnem domu, ki so jo bili pravkar predstavili v Tržaški knjigami. Mnogo, res mnogo je bilo mladih: mladih družin z otroki v vozicnih, v naročju, v nahrbtniku na ramenih. Ko bodo zrastli, se bodo te naSe Tereze, Ivane; Maje, in naši Gregorji, Eriki, Milani ob poslušanju slovenske himne, Prešernove Zdravljice, morda spomnili, da so jo nekega posebnega dne že slišali na ulici med dvema visokima, mogočnima poslopjema, in da so jo takrat zapeti možje v belih srajcah. Kakšno lepo naključje. Ne vem, ali je bilo zrežirano, ali ne, a človeka je res stisnilo pri srcu, ko je slišal, kako so - triCetrt stoletja po kričanju zverin v Cmih srajcah smrti - pred Narodnim domom zapeli možje v belih srajcah življenja. Zapeti so o sosedu, ki naj bo mejak: meddržavni zapleti prispevajo, da ostaja Prešernovo upanje na tem koncu še vedno aktualno. In vendar, sinoči je bilo v »sladkem zraku, v katerem se je sonce pripravljalo, da ugasne,« kot bi zapisal Stuparich, občutiti nekaj novega, pomembnega. Tržaška občina je poslala na enotno manifestacijo svojega uradnega predstavnika, odbornika Franca De Grassija. Ko ga je napovedovalec Livij Valencie pozdravil (v slovenščini in v italijanščini), so mu prisotni dvakrat zaploskati. De Grassi ni bil edini Italijan, ki se je pridružil slovenski svečanosti v središču mesta. Ob številnih italijanskih demokratih, pretežno levičarjih, sta med množico pred Narod- nim domom postala tudi Istran Italo Gabrielh in desničar Renzo de Vidovich. Slednji je dan prej napovedal svoj prihod z željo-zah-tevo, da bi na manifestaciji tudi spregovoril. Ko je slišal, da bosta pred mikrofon stopila le uradna govornika, zgodovinarja Aleks Kalc in Annamaria Vinci, je urno krenil z Ul. Filzi na Trg Dalmazia in odšel. Kam? Napisat protestno tiskovno sporočilo. Ge je nekdanji desničarski parlamentarec odšel, pa je kulturno združenje Mit-teleuropa pristopilo k manifestaciji. Njeni elani so z ostalimi udeleženci*pri- Včerajšnje manifestacije ob 75-letnici požiga Narodnega doma se je udeležilo več kot tisoč ljudi (foto KROMA) sluhnili govoroma o pomenu proslavljanja tragičnega dogodka izpred toliko let in o rani, ki Se ni bila zaceljena. Ko je Vincijeva spregovorila o dveh jezikih, ki sta oba izraz visoke kulture, je množica zaploskala. Zbor je pel in govornika govorila na pločniku na nasprotni strani Narodnega doma, ob vznožju drugega poslopja. Tudi tega prenavljajo: v njem bi morala dobiti svoje prostore slovenska banka. Malo stran, na vogalu z Ul. Geppa je manifestaciji sledil Boris Pahor, pričevalec tistega Časa. »Pahorjevo pismo o požigu Narodnega doma je mojstrovina,« je slab teden prej ocenil Stojan Spetič, ko so se na sestanku skupnega predstavništva menili o proslavitvi obletnice. Na drugi strani je govora posluSal drug umetnik, Lojze Spacal. Med množico je bila slovenska generalna konzulka v Trstu Vlasta Va-lenCiC-Pelikan; slovensko vlado je zastopal funkcionar na zunanjem ministrstvu Rudi Merljak, deželo Furlanijo-Julijsko krajino podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Ko je pevski zbor Vasilij Mirk zapel po italijanski pesmi še slovensko, se je ob tistem za nas slavnem »Vstala Primorska« spet usul aplavz. Bil je zadnji v lepem, toplem podveCeru v središču mesta. Ob odhodu policista ni bilo veC na utici zraven Narodnega doma. Ko se bova ob 80-letnici spet srečala pred tistim poslopjem, bo morda ugotovil, da nas je bilo pet let prej kakih 700. Pomenilo bo, da nas je bilo tisoC, in še veC. Marjan Kemperle Narodni dom simbolizira uspehe, hkrati pa udarce, ki jih je bila deležna naSa skupnost med vojnama ,1 _ • ai i ts _ i _ _ 1 ^ t-, „ o 1 t-i i t-o rzArr-vi o Vot-rvnim OTtnčiTvtrorno in nnnnlnp narnH- m Pfitn AOA ^1V11A Ul 1A . lin Zgodovinar Aleksij Kalc z yQdelka za zgodovino Narodne 111 Studijske knjižnjice je v avojem govoru najprej ugotovil, Qa je bil »zgodovinski pomen P°žiga jasen in splošno priznan e.°d samega trenutka, ko se je Pripetil.« Narodni dom je bil Najpomembnejši, najdragoce-neisi, najsvetlejši simbol slo-v®nske in sploh slovanske pri-s°tnosti v Trstu. Plameni so v jjekaj urah upepelili to, kar je u° Ustvarjenega v letih napredi in prizadevanj, ter sloven-N skupnosti prizadejali rano, . ‘jtere cas ne bo mogel nikoli ^brisati iz zavesti.« Požig pa je 11 »komaj znanilec obdobja, ki s® j® izkazalo za najtemnejše v Sej primorski zgodovini«. Za Kalca je »Narodni dom °bil v naši zavesti dvojni po-nen: po eni strani simbolizira uspehe, hkrati pa tudi vse darce, ki jih je bila deležna asa narodnostna skupnost na •aiinorskem med obema vojna-a‘« Z uničenjem, je poudaril godovinar Kalc, »so požigalci oteli doseči dvoje: prvič one-sPosobiti slovensko na- rodnjaško nevralgično središče in z njim ohromiti razvejano delovanje, ki je imelo tam svoje glavno težišče. Predvsem pa so se hoteli rešiti more, ki jo je to poslopje predstavljalo za ita-lijanske vladajoče kroge v Trstu in prizadeti našo skupnost v njenem ponosu... Zaradi tega za nas ni bil samo hud materialni udarec in moralna žalitev, bil je predvsem ponižanje.« Danes je treba premostiti »stara nasprotja, nerazumevanja in napetosti,« zgodovina nas mora naučiti, »da Slovenci in Italijani gojimo medsebojno spoštovanje in poznavanje kot osnovna predpogoja, da presežemo težave, v katere nas je pahnila predvsem slepa politika zapiranja in nacionalne nestrpnosti.« Nasa narodnostna skupnost, je še dejal Kalc, »rabi razumevanje, predvsem pa konkretno pomoč, da se resi iz težkega položaja, v katerem se nahajajo njene dejavnosti na mnogih področjih... Zato zahtevamo od italijanske države, da do nase skupnosti izpolni svoje obveznosti... da nam omogoči normalni razvoj, s katerim bo dejansko mogoč tudi prispevek, ki ga lahko nudimo vsestranski civilizacijski rasti našega mesta in coletnega območja ob meji.« Kalc je Se naglasil, da je treba med Italijo in Slovenijo »preseči preživete logike iz preteklosti« in da bosta obe manjšini lahko postati »dejavnika stabilnosti in komunikacije med sosednjima kulturama.« Govornik je Se ugotovil, da je v zadnjih Časih občinska uprava »naredila nekatere spodbudne korake v smeri ustvarjanja drugačnega ozračja,« treba pa je »v isti sapi obžalovati, ker se v odnosih še vedno zatika in to prav pri problemih, kot je uveljavljanje našega materinega jezika.« Zadnjo misel je Kalc posvetil medetniCnim konfliktom v nekdanji Jugoslaviji, in tudi zaradi tega se morata »slovenski in italijanski Trst spomniti obletnice požiga Narodnega doma predvsem kot jasnega opozorila, da je omikano sožitje v našem mestu v rokah nas samih in da se moramo zanj zavzemati vsak dan z uveljavljanjem medsebojnega spoštovanja in popolne narodne enakopravnosti.« Podpredsednica Deželnega instituta za zgodovino odporniškega gibanja Anna Vinci je izhajala iz smisla predstave, ki je bila pred kratkim v tržaški Rižarni: »Ne smemo in ne moremo pozabiti na to, kar so doživeli vsi, ki so v Rižarni trpeli in umrli. Tista predstava pa se je pričela s spominom na drugo hudo rano, ki so jo prizadeti tržaškim Slovencem ravno s požigom Narodnega doma.« Vincijeva je spomnila tudi, da so se med predstavo v Rižarni prepletale slovenske in italijanska pričevanja in poezije: »Ko sem to poslušala, sem se vprašala, kateri je pravzaprav Dantejev jezik, kateri je jezik višje kulture in si nisem znala odgovoriti: oba sta bila izraz visoke kulture...« Preganjanje Slovencev ni bila samo krivica, je dejala Vincijeva, ampak tudi izgubljena priložnost za vso tržaško kulturo. Požig Narodnega doma je uničil simbol za Slovence, ki niso veC hoteli biti na obrobju mestnega življenja, uničil je kraj, v katerem se je slovenska kultura razvijala in uveljavljala, italijanski Trst pa je izgubil »možnost spoznavanja druge kulture, ki ni nic manj bogata in živa od naše.« S požarom pa so izginila tudi zadnja upanja, da bi v Italiji preživela demokracija, saj se je fašizem uveljavil pri nas prej kot drugod po Italiji, saj se je kmalu po požigu Narodnega doma spremenila vloga in vsebina samega državnega ustroja, ki je uradno stopil na pot preganjanja vseh Slovanov in obenem v smer nasilja in ukinitve demokracije za vso italijansko družbo. Vincijeva je še poudarila vlogo onih pripadnikov večinskega naroda, ki niso sprejeli fašizma: »Po tej manjšini, ki so jo med fašizmom utišati, po vojni pa prevečkrat potisniti v kot,« se je treba zgledovati, zato da danes, v sicer spremenjenih a še vedno težkih pogojih sožitje in medsebojno spoznavanje postane skupno idejno bogastvo večine in manjšine. Izjava odbornika De Grassija Na včerajšnji manifestaciji je tržaško občino uradno zastopal odbornik za proračun, šport in prosti Cas Franco De Grassi. Pred začetkom slovesnosti je dal za Primorski dnevnik sledečo izjavo: »Upam, da se taki vse obsodbe vredni dogodki, kakršen je bil tisti izpred 75 let, ne bodo ponovili veC v Trstu in po možnosti nikjer na svetu. Taki dogodki, ki so se nato nadaljevali v naslednjih letih, so morda do neke mere vplivali na nekatere druge dogodke izpred 50 let, takoj po koncu vojne. Mislim, da bi se moral Trst razvijati po poti strpnosti in mul-tietnicnosti. Manjšine, ki živijo v sožitju z vedno, predstavljajo v tem pogledu kulturno obogatitev. To velja seveda prav tako za italijansko manjšino, ki živi v sosednih državah.« INTERVJU S PREDSEDNIKOM UO TRŽAŠKE KREDITNE BANKE EGONOM KRAUSOM Odkup delnic s strani LHB je jamstvo, da banka ostane slovenska Na današnjem občnem zboru razširitev upravnega odbora Tržaška kreditna banka je bila- ustanovljena leta 1959 na podlagi posebnega dovoljenja, ki je bilo sestavni del Londonskega sporazuma. Italija je takrat privolila v licenco, ki naj bi bila vsaj delna odškodnina za slovenski zelo razvejan in bogat bančni sistem v Trstu, ki je bil pod fašizmom likvidiran, pred prvo svetovno vojno in tudi po njej pa je vključeval med drugim celo najmočnejšo tržaško banko, sedanjo Tržaško hranilnico. Banka je začela delovanje zelo skromno, s pomočjo slovenskih zamejskih krogov in vedno bolj živahnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega sodelovanja pa je zrasla v pomembno bančno ustanovo. Trenutno preživlja burno preobrazbo, o kateri bo govor prav na današnjem občnem zboru, ki bo sicer pretežno tehničnega značaja. Odločitev o vstopu partnerjev iz Brescie v delničarstvo banke je namreč občni zbor banke že sprejel, danes pa bodo spremembe formalizirali z razširitvijo upravnega odbora. O teh temah se je Bogo Samsa pogovarjal s predsednikom upravnega odbora Tržaške kredidne banke Egonom Krausom. V Tržaški kreditni banki je vedno veliko ljudi, tudi ob stranskem vhodu v zunanjetrgovinski oddelek, kjer se zbirajo poslovneži. Odkod ta naval? Zunanjetrgovinski oddelek je med najpomembnejšimi oddelki Tržaške kreditne banke, ki je specializirana za poslovanje s tujino. Zlasti v zadnjih petnajstih letih se je to poslovanje nenehno razvijalo in z njim seveda tudi ta specifični bančni sektor, tako da je v njem sedaj zaposlenih že petintrideset uslužbencev, kar je skoraj petina vseh zaposlenih. Pomembna je vloga TKB pri poslovanju s Slovenijo, pa tudi drugimi državami, kot so Hrvaška, Madžarska, Češka, Poljska, Rusija... Seveda pa je glavni poudarek na poslovanju z evropskimi državami, članicami Evropske unije. TKB je pri prometu s tujino na 71. mestu med bankami v Italiji. Banka se torej hitro razvija? Da, prehitro. Prav zadnje čase smo ugotovili, da je treba prehitro rast obrzdati in se usmeriti na zbiranje vlog, kar po drugi strani pomeni konsolidacijo banke. V banki sta bili dve revizijski komisiji: komisija finančnega ministrstva za devizno poslovanje in inšpektorji Banke Italije za splošno poslovanje. Kje je vzrok za tako temeljito in nenavadno preiskavo? Gre za zavist konkurence zaradi prehitre rasti, zlasti v Trstu, za politične zdrahe v Sloveniji ali za težave italijanskega bančnega sistema in s tem povezane splošne gospodarske težave? Vsi trije navedeni razlogi so botrovali tako natančni preiskavi. Ne bi se želel spuščati v podrobnosti, o tem je že bilo veliko napisanega. Dejstvo pa je, da je devizna komisija po treh mesecih intenzivnega dela ugotovila, da je devizno poslovanje banke v najlepšem redu. Komisija Banke Italije pa je bila v TKB kar šest mesecev in je izrekla več pripomb na poslovanje: na prevelike koncentracije danih posojil, na premajhna jamstva in s tem tudi na »viseče« terjatve, tako imenovane dubioze. Pripombe so prihajale tudi na račun notranjega nadzora, organizacije in informatike. Vsega tega smo se tudi sami zavedali, naša krivda je bila, da tem problemom nismo pravočasno namenili vse potrebne pozornosti. Toda trend je bil ugoden in v konkurenčnem naporu za pridobivanje novih poslov smo te stvari potisnili ob stran, čeprav je tudi res, da nanje nismo pozabili. Skupni imenovalec je bila torej prehitra rast. V zadnjih mesecih ste izredno naglo povišali kapital TKB. Zakaj? Naša banka je bila ustanovljena leta 1959, ko je imela 300 milijonov lir kapitala in dvanajst zaposlenih. Do konca letošnjega junija je kapital znašal petdeset milijard lir, zaposlenih je dvesto oseb, vsi so Slovenci, imamo osrednji sedež in tri agencije v Trstu (v središču mesta, v Domju in Rojanu) ter agencijo za Benečane v Čedadu. Promet je lani dosegel 1.300 milijard lir oziroma 1.300 milijonov mark. Preskok od 50 na 140 milijard lir premoženja je rezultat vstopa italijanskega partnerja, to je Bance popolare di Brescia, ki je 30. junija letos že vplačala 74 milijard lir in postala 45-odstotni delničar TKB. To pomeni, da smo z dvigom kapitala banko konsolidirali in tudi naša prihodnja poslovna politika bo šla predvsem v smer utrjevanja notranje organizacije in pridobivanja novih vlog. Cene delnic TKB so posebej zanimive: kakšne so bile pred letom dni, kakšne so sedaj in kako se določajo? Nominalno je bila cena delnice deset tisoč lir. Njena stvarna vrednost pa se določa na osnovi premoženja banke in njenega kapitala. Za odkup smo predlagali ceno dvajset tisoč lir, torej dvojno nominalno vrednost, po dolgotrajnih pogajanjih pa smo dosegli ceno 18.500 lir za delnico, kar je Banca popolare di Brescia v celoti vplačala. Kakšni so bili vaši občutki pri pogajanjih z Banko Italije in novim italijanskim postavnim partnerjem? To so bila zelo težka pogajanja, predvsem zaradi ostrega stališča Približno štiristo tradicionalnih delničarjev Tržaške kreditne banke ima v lasti približno 55 odstotkov bankinega kapitala, banka iz Brescie pa ima 45 odstotkov. Protokol o soglasju med obema bankama predvideva, da bo dvajset odstotkov delnic kupila LHB iz Frankfurta, katere odločilen delničar je Ljubljanska banka. Kakšne bodo posledice, če se to ne zgodi? Poglejmo še enkrat postopek. Med pogovori z Banko Italije in z banko iz Brescie smo se dogovorili o trojnem partnerstvu in o ključu za povišanje kapitala TKB. Banka iz Brescie je dolžna prodati LHB 20 odstotkov delnic, in sicer do 30. septembra 1995. Teh 20 odstotkov delnic je rezerviranih za LHB po isti ceni, kot so jo plačali v Brescii, torej po 18.500 lir za delnico. Ce se to ne bo zgodilo, lahko Banca popolare di Brescia, ki trenutno že razpolaga s 45 odstotki delnic, dokupi še preostalih manjkajočih šest odstotkov, enak rezultat pa lahko doseže tudi s ponovnim povečanjem kapitala. V tem primeru banka seveda ne bo več slovenska. Egon Kraus, predsednik Tržaške kreditne bdnke Banke Italije, ki je enostavno zahtevala vstop neke italijanske banke v TKB. Pogajali smo se dolgo, preučili smo različne možnosti in se odločili za sodelovanje z banko iz Brescie. Pri tem je bila vsebinsko odločilna prva točka protokola o soglasju med obema bančnima zavodoma, ki se glasi: »Stranki sta ugotovili, da razsežnosti, ki jih je dosegla TKB, zahtevajo povečanje njenega premoženja in pridobitev struktur in strokovnosti, ki jih lahko zagotovi Banca popolare di Brescia. Z druge strani se isti stranki strinjata, da predstavlja ohranitev avtonomije TKB bistveni element za njen razvoj, predvsem zaradi njene značilnosti vodilne institucije za slovensko skupnost v Furlani-ji-Julijski krajini, s katero je povezano razširjeno delničarstvo banke.« Bi v primeru, če bi slovenski delničarji izgubili večino v banki, še poslovali v slovenščini? V okviru sedanji odnosov in večine 0 poslovanje še napre' potekalo kot doslej, ^ rej v slovenščini. Ce P bi se večina v ban ^ spremenila, ni za kaj ^ kega nobenega zagot° vila več. Kaj boste počeli p® vseh teh hudih pre*re s ih? Na trgu Oberdan, na_ sproti nekdanjega Nar° dnega doma (pala Balkan) preurejam0 1 ^ restavriramo stavbo, kateri bo nov sedež na^ še banke. To bo za ban ko velika pridobitev- ^ nove prostore se boni vselili v začetku Vr. dnjega leta. Zdaj Pr|Pra, vljamo srednjeročni n črt, ki naj zagotovi ko solidacijo ob stalni ras dobička. Že letos bo®^ - vsaj tako upamo in n črtujemo - odprli n° agencijo. Utrjujemo, rimo in krepimo poS vanje z našim narav® zaledjem. Perspekh so torej dobre, seye pa je marsikaj odvis® od gospodarskega p® žaja v Italiji. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo nzaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 ža Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG SKLAD MITJE ČUKA V prejšnji rubriki smo zaceli razmišljanje o neverjetnem bitju - novorojenčku. Sodobni psihologi so se s svojim opazovanjem in pouzkusi prepričali, da novorojeCek ni tako otopelo in neaktivno bitje, kakor smo doslej mislili, marveč je od vsega začetka visoko inteligentno, pozorno bitje, dober opazovalec, radovednež, bitjece z voljo do eksperimentiranja, neverjetno buden, bister in pameten. Opravljeni poskusi so z nekaterimi kompliciranimi pripomočki omogočali dojenčku, da spreminja sliko na velikem zaslonu, ki ga je imel pred seboj, s spreminjanjem ritma pri sesanju cuclja, v katerem so bili vgrajeni posebni senzorji. Hitrejše sesanje je sprožilo na diaprojektorju projekcijo nove slike. Kasneje pa so seveda dojenčku predložili še težje naloge, ki pa jih je optimalno rešil in s tem ponudil psihologom vrsto novih odkritij. Ta nova odkritja nam dajo misliti: medtem ko so bili nekoC izvedenci prepričani, da v prvih mesecih novorojenčki le zadovoljujejo najosnovnejše življenske potrebre Novorojenček -še enkrat in vse, kar delajo, je le refleksnega značaja, sedaj opisana nova spoznanja postavljajo to prepričanje na glavo. Opravljeni poskusi kažejo, da se dojenčki ne obnašajo do vseh slik enako: nekatere preletijo, druge - nepoznane pa si na dolgo ogledujejo. Tudi nekatere druge značilnosti slikso novorojenčka spodbudile k različnemu obnašanju. Kakor že omenje-n o dojenčkov ni priklenila nase ena sama podoba, znane slikice so obračali hitreje. Novorojenčki so sposobni razlikovati sliko poznane osebe od slike nepoznanega človeka. Sposobni so spremeniti informacije, ki so jih sprejeli skozi Čutila na jeziku, v informacije, ki jim spreminjajo sprejemanje vidnih spodbud. Novorojenčki so že od prvega trenutka, ko pridejo na svet (in morda še celo prej - tudi o tem bo še treba spregovoriti), sposobni razlikovati med samim seboj, drugimi osebami in svetom, ki jih obkroža. Ze tri dni stari otroci znajo razbrati z obrazne mimike osebe, ki jo gledajo, kakšnega razpoloženja je. To pa pomeni, da so dojenčki že od vsega začetka bitja, ki jim ni le do tega, da bi bili cisti in siti, temveč taka, ki želijo sama priti stvarem do konca in to ne le iz dolgočasja ali radovednosti, Jelka Cvelbar marveC naCrtno; da bi to, kar spoznajo, tudi osvojili. Ze takoj torej iščejo spoznanje, po kakšnih zakonitostih, po kakšnih vzorcih ali po kakšnih pravilih se odvija življenje. Ameriški psiholog Jarome Bruner je mnenja, da imajo novorojenčki že takoj v sebi sposobnost prizadevanja za gradnjo podob in poskusov na osnovi hipotez, ki jih sami po sebi postavljajo o tem, kaj se dogaja v življenju. To naj bi potekalo na osnovi vprašanj, ki so primerjalnega značaja - nekako takole: Ali je to enako onemu prejšnjemu, ah pa je nekaj drugega? Morebiti ta nova dejstva o novorojenčkih res ne spremenijo mamicam dnevne m- PreiSnji teden smo v rubriki Sklada Mitje Cuka pomotoma objavili napačno, že objavljeno besedilo. Bralcem se oproščamo. t i n e hranjenja in pre-v i j a n j a dojenčkov. Kljub vsemu namreč ta mala bitjeca jokajo, ko so lačna ali ko so mokra. Toda ta odkritja spreminjajo naš odnos do dojenčkov na drugačni, lajko bi rekli, višji ravni. Ce so namreč že novorojenčki sposobni odkrivati v okolju pravila in zakonitosti, ki ga urejajo, potem so lahko posledice v odnosih precejšnje. Predvsem je potemtakem jasno, da imajo novorojenčki tudi potrebo dobivati jasne in razumljive odgovore. Se veC, njihovi možgani so tako sestavljeni, da potebujejo take jasne odgovore za to, da se optimalno strukturirajo. Ce torej ti odgovori ostanejo nejasni ali jih sploh ni, so lahko posledice za optimalni razvoj možganov v prvem letu starosti zelo resne. Sicer je res, da se to po-mankljivost da nadomestiti oziroma kompenzirati v ostalih razvojnih letih, vendar je takrat potrebno veliko vec muke in prizadevanja. Tudi naš odnos do dojenčka se lahko spremeni na osnovi takega spoznanja; kajti do bitjeca, ki je sladko le lula in kaka, le imarn p® gaCen odnos, kakor tedaj, o vem, da je to še tako maji® ^ človeško bitje vendar sP0.80^ no primerjalnega izbiranja a da veliko tega, kar spoZ® ’ tudi že uvršča v katego® ' Ce torej vem, da je moj no rojenCek sposoben oatJ t .g pravila igre, potem bom st0 - storila vse, da jih bo Cim v lahko odkril. Sedaj lahko drugače ra®, memo, zakaj se otr2e smehlja, ko mu nosim0 , znano igračko, zakaj tako gleda naš obraz... Zeli sp navati, ker želi primer) »igralno resničnost« z * sniCno resničnostjo«. t Tudi na našo prihodn ^ ima spoznanje, da dojenčki že v prvem 1® , življenja sposobni glob 1 spoznanj, kot le tistih, oa laCni, mokri ali umaza ’ lahko globoke Pos. Vpliv nanje ima tudi 0t'i,0 tek, kako se otroci jg počutijo v našem svetu. K > le v svetu, ki jih zna razum ti, bodo mogli razviti svoje sposobnosti, vpn r bo imelo tudi na informa U ki jih bomo odslej da| dojenčkom, za katere n® ne smemo misliti, da I. smeh povzročajo le ret*® J marveč bodimo po mn® ’ sodobnih psihologov P ■ pricani, da imajo Z0 ta dejavne svoje intelektu sposobnosti. ITALIJA Petek, 14. julija 1995 RIM / VERJETNO 2E DANES ODOBRITEV POKOJNINSKE REFORME Vlada bo še dvakrat zahtevala zaupnico RIM - Poslanska zbor- izT P° pričakovanju glasovala zaupnico vla-j * Lamberta Dinija o ®gaaamandmaju« k Prvim dvanajstim cle-Pokojninske refor-rptt •^a zauPniC0 so se iz-stJ^1 Progresisti, Ljudska ^nka, Severna liga, De-sr°d ti’ vzdržali so ril Ralia, KDC, fe-ra,. isti in liberaldemok- Skp proti 80 bili Nz> Lip ’ ®nobl^ komunisti in 4V ^^uPno je glasovalo sj 0cl 579 prisotnih po-28a?lcev> vlada je prejela k./ glasov, nasprotnih je pospešiti razpravo v poslanski zbornici. Načelniki svetovalskih skupin so se namreč domenili, da mora zbornica do danes odobriti zakonski osnutek pokojninske reforme. Kot je pojasnil minister za delo Treu, je namreč ostalo Se veliko popravkov, veC kot polovica tistih, ki so bili prvotno predloženi, njihova značilnost pa naj bi bi- la, da prinašajo nove stroške, ne da bi istočasno prispevali k uresničevanju učinkovite in pravične reforme. Zato se je vlada odločila, da ravna kot v prvem primeru, vložila bo dva »megaa-mandmaja«: prvi bo nadomestil vse Člene od 12. do 22., drugi od člena 23 do 39 in Člen 42. Glavne novosti se nanašajo na dohodke (preko 132 mi- lijonov lir dohodkov letno ne bo potrebno plačevati skrbstvenih prispevkov), na posojila po znižanih obrestih, na prodajalce od vrat do vrat (plačevati bodo morali 10-odstotni prispevek), na skrbstvene ustanove, na privatizirane ustanove (INPGI, INPDAI itd., ki bodo v primeru potrebe lahko posegle na vseh parametrih in ne samo na količnikih prispevkov ali koeficientih donosa), na družinske doklade itd. Dini je vCeraj dejal, da se bodo po odobritvi reforme lotili vprašanja »par condicio«, ki je ena od osnovnih točk njegovega programa, nakar bo odstopil. Ko so ga vprašali, Ce bo prišlo do »Di-nija-bis«, je smeje se odvrnil: »Ne vem, a o tem niti ne razmišljam.« PREISKAVA / CISTE ROKE Drugi zaporni nalog za Craxija (spet je obtožen podkupovanja) bilo 147, vzdržanih 148, Sle^3113 veCbla Pa )e bila pa se ne bo usta-. Pri včerajšnji zaupni-Se’ banes jo bo zahteval 2a dva »megaaamand-a)a<<, ker hoCe Čimbolj DUS zavrnil priziv za razveljavitev občinskih volitev v Vidmu VIDEM - Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine je včeraj zavrnilo priziv, ki ga je vložil bivši deželni svetovalec Adino Cisilino in ki je zahteval razveljavitev občinskih volitev v Vidmu. Cisilino se je skliceval na preiskavo videmskega sodstva glede nepravilnosti pri zbiranju podpisov za predstavitev kandidatnih list. Predsednica Dežele opozorila Dinija na odprte probleme FJK RIM - Predsednica dečelne vlade FJK Alessandra Guerra, ki od včeraj predseduje konferenci predsednikov italijanskih dežel, se je v palači Chigi sestala s predsednikom vlade Lambertom Dinijem, s katerim je poleg splošnih vprašanj odnosov med vlado in deželami obravnavala tudi nekatera odprta vprašanja Furlanije - Julijske krajine. MILAN - Poštar pozvoni vedno dvakrat. Tudi v počitniški vili v Hammame-tu bo to storil, da bi predal taCas najbolj znanemu italijanskemu ezulu drugi zaporni nalog. Milanski sodniki so namreč včeraj izdali drugo zahtevo po aretaciji nekdanjega predsednika vlade Bettina Crarija. Tudi tokrat je obtožen korupcije, in sicer v zvezi s preiskavo o nepravilnostih upravljanja družbe ENEL. V milanskih sodnih krogih ne izključujejo, da bi v prihodnjih dneh izdali Se nekaj podobnih ukrepov zoper bivšega tajnika PSI, Čeprav je predsednik sodnikov za predhodne preiskave Blan-dini zvečer demantiral, da naj bi bil drugi zaporni nalog že podpisan. Obtoženec je na nove ot> tožbe odgovoril z novim na- PREDSTAVNIKI FORZA ITAUA, NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA IN KDC GLASOVALI PROTI h Senat odobril zakon o interesnih konfliktih O/on vlade ne bo smel imeti več kot 5 odstotkov lastnine »strateških podjetij« - S 168 glasovi proti 54 »strateških« podjetij, se pravi ri upraviteljev »blind trusta« podjetij, ki »lahko na odloci- Ukrep bo morala odobriti še poslanska zbornica dvema vzdržanima je senat j ,erai odobril zakonski osnu-K ki urejuje interesne kon- ori K -*n k* Sa bo zdaj morala ttobriti se poslanska zbornica, roti osnutku so glasovali Predstavniki Forza Italia, Na-lQnalnega zavezništva in SCansko-demokratskega cen-,T Vsi ostali (vštevši z Butti-§ tortejevo Ljudsko stranko) so Predlog podprli. Osnutek, ki je sestavljen iz esetih členov, določa, da ela-1 rdade (ne samo ministri, TTPak tudi podtajniki in iz-edni vladni komisarji) ne r?eio biti lastniki več kot 5 stotkov družbenega kapitala len način vplivajo na gibanje vsedržavnega trga«, kot je rečeno v zakonskem besedilu. Član vlade, ki bi bil lastnik tovrstnih podjetij, mora v roku enega leta prodati tisti del lastništva, ki presega 5 odstotkov družbenega kapitala oziroma ki dovoljuje nadzorstvo nad družbo. Zakonski osnutek uvaja tudi tako imenovani »blind trust«, se pravi slepo upravo, vsled katere lastnik nima možnosti nadzora nad upravljanjem podjetja. »Blindt trustu« bo podvržen tudi tisti del kapitala vladnega elana, ki presega 15 milijard lir. Pri izbi- bo kot nepristranski organ imelo besedo prizivno sodisce. Zakonsko besedilo določa, katera so »strateška podjetja«: gre za koncesije zasebnih radijskih in televizijskih postaj, ki oddajajo v vsedržavnem ali meddeželnem obsegu, za založnike vsedržavnih ah meddežel-nih dnevnikov in tiskovnih agencij ter vsedržavnih tednikov ali dvomesečnikov itd. Obvezna prodaja pa ne bo stopila v veljavo takoj, paC pa šele v prihodnji zakonodajni dobi ali pa, v primeru predčasnih volitev, eno leto po umestitvi novega parlamenta. V imenu progresistiCnih se- natorjev je sen. Cesare Salvi (DSL) izrazil zadovoljstvo zaradi odobritve osnutka in poudaril, da gre za »liberalni« zakon, ki ne utesnjuje lastninske pravice. »Velikim podjetnikom zakon omogoča,« je dejal Salvi, »da izberejo med vladnimi obvezami in nadzorstvom nad pomembnimi gospodarskimi sektorji, ob predpostavki, ki velja v vseh modemih demokracijah, da nihče ne more opravljati istočasno obeh funkcij. V veliki igri oblasti,« je nadaljeval Salvi, »ki je domena omejenega števila oseb, ni nikomur dovoljeno, da bi odigraval veC vlog.« Zadovoljstvo zaradi odobrit- ve osnutka je izrazil tudi lider Severne Lige Umberto Bossi, ki je poudaril, da ni zakon naperjen proti nikomur, čeprav je po drugi strani jasno, da še posebno prizadeva Berlusconija kot lastnika vsč televizij. Sicer pa je Bossi dejal, da je bil osnutek, ki ga je bila pripravila Liga, veliko bolj restriktiven in da je senat imel do Berlusconija »veliko obzira«. Povsem nasprotnega mnenja pa je bil predsednik senatorjev Forza Italia Enrico La Loggia, ki je celo pozval predsednika republike, naj v primem odobritve tudi v poslanski zbornici ne potrdi zakona, ker da grobo krši ustavo. padom. Napovedal je, da bo prijavil sodišCu desničarja NZ Gasparrija (užalil naj bi ga, ker naj bi ga krivil kraje milanskega vodnjaka), nato pa je dodal, da bo treba povleci na dan nekatere resnice, o katerih ni bilo Se govora. Grožnje vsekakor niso zaustavile obsežnega preiskovalnega delno nekaterih njegovih še nerazčiščenih zadevah. Izvedele se je, da so se agenti milanskega političnega oddelka Digos mudili v preteklih dneh v Parizu, da bi preverili, ali je Craxi v zadnjih mesecih res odletel iz Hammameta v Francijo, kot naj bi sklepah iz njegovega potnega lista. Policisti so pregledali seznam vseh poletov v Franciji, javnih in zasebnih. Pariz je bil navsezadnje zatočišče Številnih njegovih prijateljev (naj omenimo samo »arhitekta« Silvana Larini j a in »finančnika« Ferdinanda Mach di Palmstema). Izvedenci so medtem že začeli s podrobno ekspertizo o Craxijevem potnem listu, za katerega domnevajo, da je ponarejen. Izidi preiskave bodo znani Cez dobra dva meseca. VCeraj je bil v milanskih sodnih krogih v središču pozornosti tudi intervju nekdanjega lastnika Maa Assicurazioni Giancarla Gorrinija Berlusconijevemu dnevniku II Giomale. Gorri-ni v njem trdi, da ni posodil mercedesa le Di Pietru, pač pa je dal na razpolago kakih 20 luksuznih vozil tudi drugim milanskim sodnikom. Sodnik Salamone iz Brescie, ki vodi preiskavo proti domnevnim nepravilnostim bivšega kolege Di Pietra, je takole komentiral: »Mi upoštevamo sodne akte, ne pa intervjujev osumljenih.« GOSPODARSTVO / PREDSEDNIK VLADE DINI NA SKUPŠČINI OBRTNIKOV Zadnji podatki o gospodarski rasti potrjujejo, da smo na pravi poti« LIRA PET PON TOR SRE ČET skenP' ^acbl)i podatki o italijan-da 111 §0spodarstvu dokazujejo, t)Orn° na pravi poti, je dejal Ha vlade Lamberto Dini 0toa ®raispii skupščini stanovske 8ian ,1ZacBe obrtnikov Confarti-ciij a.a Vlada si je zastavila tri ja^jll^Poudaril Dini: saniranje financ, upočasnitev priti-V tei Q Cene an rast zaposlovanja. dospn?16^’ le nadaljeval, smo že Zn i, “j1 nekatere vzpodbudne proVe: porast n bru, V?tia in izvoza, povečanje Porast notranjega bruto pa . fikov od davkov, beležimo sl0v / Prve znake porasta zapo-tM. 1ia- Gre za nedvomno pozi-PouriJe?Ultate’ k1 dokazujejo, je stQ0 italijanski premier, da stvej13 Pravi poti. Dini je prven-v gQ 0 zaslugo za pozitiven trend in srJ^ti^tvu predvsem malim SP k iT11 Podjetjem. Urim j10 J kot Dini pa je optimist q0 C61" za industrijo Albevvrto nam » adnji razpoložljivi podatki Vda a)ei° misliti ne samo, da je Haroj 8°sPodarska recesija že za ’ ^pak da obstajajo pogoji Predsednik vlade Dini (levo) s predsednikom Confartigianato Spal-lanzanijem na včerajšnji skupščini obrtnikov (telefoto AP) za pravcati gospodarski boom.« K je opozoril na svarilo guvernerja temu prispeva tudi pozitivni Bance d’Italia v tej zvezi in pou-mednarodni trend, je dejal Cio, daril, da ga je treba upoštevati, stopnjuje pa ga menjalni tečaj li- Obstajajo pa tudi nekatere re, ki pa ne odraža realnega go- senene strani, je ugotovil Cio. spodarstva. Minister za industrijo Predvsem gre tu za razkorak med severom in jugom, ki se širi, namesto da bi se ožil. Minister je navedel podatek, po katerem je mladinska brezposelnost na jugu kar 14-krat večja kot na severu. Pozitiven trend italijanskega gospodarstva potrjujejo tudi statistični podatki za drugo trimesečje 1995, ki jih je včeraj objavil inštitut ISCO, ki pa tudi potrjujejo, da se je gospodarska rast v tem obdobju nekoliko upočasnila (za 0, 5 odst.) v primerjavi s prvim trimesečjem letošnjega leta. Poprečni letni gospodarski porast naj bi tako tendenčno znašal 3, 8 odstotka. Iz poročila izhaja, da izvoz narašča, prav tako naraščajo naložbe, medtem ko je notranja poraba še vedno šibka. Inflacija je sicer visoka (5, 3 odstotke letno), vendar bi se morala že prihodnje leto znižazi na 3, 5 odst. Manj optimistični pa so podatki ISCO glede zaposlovanja: gospodarska rast ne bo namreč še prinesla pozitivnih premikov na tržišču dela, razen morda prav na koncu letošnjega leta. ADRIA AIRWAYS V SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ LJUBLJANE V BARCELONO, FRANKFURT, LONDON, MUNCHEN, ISTANBUL, MOSKVO, KOPENHAGEN, PARIZ, PRAGO, RIM, SKOPJE, SPLIT, TIRANO, DUNAJ, ZURICH Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRWAYS,Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81 -55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 • ADRIA AIRWAYS,Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 > ADRIA AIRWAYS,Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ŠOLSTVO / PRIZIV STARŠEV PROTI ZDRU21TVI NAŠIH NI2J1H SREDNJIH SOL n DUS bo januarja sklepalo o »Erjavcu« in »Levstiku« Sredi januarja prihodnjega leta bo padla odločilna beseda o združitvi slovenskih nižjih srednjih šol Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka s šolama Ivana Cankarja od Sv. Jakoba oziroma Srečka Kosovela z Opčin. Tako je včeraj odločilo Deželno upravno sodišče (TAR). Sodišče je imelo včeraj na obilnem dnevnem redu tudi točko »Priziv zoper združevanje šol F. Erjavca in F. Levstika.«-Priziv so vložili starši obeh šol (skupno jih je bilo 78) z namenom, da bi sodišče razveljavilo odloka ministra za šolstvo in tržaškega šolskega skrbnika o ukinitvi avtonomije obeh prizadetih šol. Zadeva je v naši javnosti dvignila val polemik in protestov, ki so dobili vidno obliko prav v prizivu na DUS. Včerajšnja predhodna sodna obravnava se je hitro iztekla. Odv. Andrej Berdon, ki je v imenu staršev vložil priziv, je zahteval začasno suspenzijo odloka, pred vhodom v sodno dvorano pa je menil, da bi bil zadovoljen tudi, če bi sodišče določilo datum obravnave. Zadeva bi se tako ne zavlekla v nedogled, kot se navadno dogaja na Deželnem upravnem sodišču, je menil. V sodni dvorani je državno advokaturo zastopal odv. Uršo. Zagovarjal je tezo, da je zadeva preveč kompleksna, da bi jo lahko obravnavali samo na ravni suspenzije. Sodniki, ki so prejeli dokumenta državne advokature in tržaškega šolskega skrbnika v zadnjem trenutku, so očitno menili, da gre za resno vprašanje, v katerega se je treba poglobiti. Zato so odločili, da ga je treba rešiti »hitro«, in odločili datum, ko se bodo o prizivu dokončno izrekli. To bo 19. januarja 1996. Po petih minutah je bilo predhodne obravnave konec. Odv. Andrej Berdon je včeraj ocenil odločitev upravnih sodnikov kot delni uspeh. Priziv ni bil zavrnjen, kar je že samo po sebi pozitivno. Tudi določitev datuma gre oceniti kot namero sodnikov, da sporno zadevo čimprej razrešijo. Včerajšnja odločitev spodbuja vsekakor vrsto vprašanj in ugibanj. Prvo se seveda nanaša na bodočnost združevanja obeh šol. Deželno upravno sodišče ni izdalo odloka o suspenziji, zato bo lahko tržaški šolski skrbnik nadaljeval po poti »racionalizacije šolske mreže«, ki je privedla do združevanja. Ob tem pa se zastavlja vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo, ko bi DUS januarja sprejelo priziv rojanskih in proseških staršev. Sredi šolskega leta bi bil tržaški šolski skrbnik prisiljen nanovo vzpostaviti avtonomijo na obeh šolah, kar pomeni, da bi moral imenovati nova ravnatelja obeh šol, šoli pa bi spet imeli vsaka svoje tajništvo. Taka možnost obstaja in je tudi zelo verjetna. Ko bi ne bilo tako, bi sodniki že včeraj zavrnili priziv. Rojanskim in proseškim staršem sedaj ne preostaja drugega, kot da počakajo na dokončno odločitev deželnih upravnih sodnikov. Sodišče je včeraj ravnalo drugače kot pred petimi leti, ko so se nanj pritožili starši rojanskih nižješol-cev, da bi preprečili združitev šole F. Erjavca s šolo F. Levstika. Takrat se je DUS odločilo za takojšnjo suspenzijo odloka o združitvi. Sol zato niso združili, po petih letih pa se sodišče o tisti zadevi še ni dokončno izreklo. Januarja bomo videli, ali je bila letošnja varianta primernejša za bodočnost obeh prizadetih nižjih srednjih šol. NOVICE r PROTESTI / ZJUTRAJ SKR, POPOLDNE ZELENI n Srečanja z avtorji na Kontovelu Danes ob 19. uri bo Studijski in raziskovalni center Nicolo Tommaseo predstavil v društveni gostilni na Kontovelu poezijo očeta Davida Marie Turolda. O Turoldovi poeziji bosta spregovorila pesnik in literarni kritik Amedeo Giacomo-ni in Niccolino Borgo, predsednik videmskega združenja, poimenovanega po očetu Turoldu. Igralka Liliana Saetti bo podala nekaj tekstov iz antologije O sensi miei. Udeleženci večera si bodo lahko ogledali dokumentarec o pesniku in film Gli ultimi iz leta 1962, katerega scenarij je Turoldovo delo. Vstop je prost. Nadaljuje se praznik komunističnega tiska Danes ob 20. mi bo v Miljah, v prostorih nekdanje ladjedelnice Alto Adriatico, razprava o antiproibicionizmu in novih zakonskih osnutkih glede mamil. Sledil bo koncert glasbe ska-reggae-punk, ki jo bo izvajala skupina »I Fratelli di Soledad« iz Torina. Srečanje prireja SKB. Na Irgu protijedrski protest Zeleni tudi proti nuklearki Krško in genocidu v Bosni Danes bo v Trstu živahno, vsaj po napovedih organizatorjev protestov proti najavljenim francoskim jedrskim poskusom, in to na dan, ko Francozi praznujejo svoj državni praznik v spomin na dan, ko so 1789 na začetku francoske revolucije uporniki zavzeli Bastibjo. Že zjutraj ob 11.20 se bodo na Borznem Trgu zbrati na manifestaciji, ki jo organizba Stranka komunistične prenove. Le nekaj korakov daleč je francoski konzulat in manifestanti, ki bodo nosili protiplinske maske, bodo skušali izročiti konzulici zaboj šampinjonov: »To so edine gobe, ki smo jih pripravljeni sprejeti od Francije,« pišejo v komunikeju Skp. Zbirali bodo tudi podpise pod peticijo in obrazložiti razloge za bojkot francoskih proizvodov. Zatem bodo s pomola Audace kreniti s čolni in se s protestnimi transparenti skušali približati francoski letalonosilki, ki je prav te dni privezana ob 7. pomolu v novem pristanišču. Tudi v popoldanskih urah bo na Borznem trgu protijedrska manifestacija, in sicer na pobudo Zelenih, ki se bodo zbrati ob 17. uri. Ob tej priložnosti so Zeleni spet odprli vprašanje jedrske elektrarni pri Krškem, obenem pa pozivajo javnost, naj ne pozabi, da se v teh dneh v Bosni odvija nov etnični genocid srbskih vojaških enot nad bosanskim prebivalstvom. Medtem je deželni svetovalec Zelenih Paolo Ghersina najavil, da se iz protesta ne bo udeležil drevišnjega sprejema na francoskem konzulatu. Proti napovedanim jedrskim poskusom so včeraj protestirati tudi pripadniki Človekoljubnega gibanja. MATURE Jana odlično zaključila 5-letni študij Verjetno se bo zaposlilo Jana Kosmač je nasmejano dekle iz Za-brežca, aktivna tržaška skavtinja, ki se je pravkar otresla višješolskih obveznosti. Potem ko je pet let obiskovala Trgovski tehnični zavod Žige Zoisa, je v prejšnjih dneh odlično zaključila svoj študij s šestdesetico, ki je nedvomno poplačala ves njen trud. Jana mi je povedala, da se ji je zdela matura dokaj zahtevna. »Tisti, ki pravijo, da ni nič posebnega, se motijo. Bistvenega pomena je priprava, pomembno vlogo pa igra tudi sreča,« je pripomnila. »Naloga iz knjigovodstva je bila zapletena, prav zato pa ti je dala možnost, da dokažeš, če si snov res razumel.« Kaj pa slovenska naloga? »Izbrala sem naslov o drugi svetovni vojni, ki so ga verjetno vsi pričakovali razen mene!« Sestdesetice Jana morda ni pričakovala, ali vsaj ni razmišljala o tem, kakšna bo njena končna ocena. »Moja glavna misel je bil študij, glavni cilj pa, da ga zaključim.« Tako je sedaj za Jano višja šola le prijeten spomin. »Trgovski tehnični zavod je nedvomno šola, ki ti da dobro osnovo za na-daljni študij ali delo«, je pripomnila. Na vprašanje, če bi drugim svetovala vpis na to šolo, je brez vsakršnega pomisleka odgovorila pritrdilno. Jana ima za sabo poleg uspešnih šolskih izkušenj tudi delavske izkušnje. »Dvakrat sem bila na poletni praksi-Delala sem v banki in potem tudi v uradu nekega komercialista. Bilo je zanimivo, saj mi je poletna praksa dala možnost, da sem se pobliže seznanila z delavskim okoljem.« Kam pa naprej? Jana je še neodločena. »Zanima me veliko stvari> zato je izbira še težja.« Zanimajo jo jeziki, tehnični in ekonomsk1 predmeti. Najverjetneje pa se bo odločila za zaposlitev. Sedaj jo najprej čakajo zaslužene počitnice. V ponedeljek bo z drugimi maturanti odpotovala na maturantski izlet, potem bo s skavti in skavtinjami odšla na taborenje-Tako bo odločitve o svoji bodočnosti Jana za nekaj časa odložila, poletje je namreč čas zabave in sprostitve, posebno za tiste, ki sp se čez leto pridno učim Potem pa jo čaka nova pot, za katero ji želimo veliko uspeha. Asja Jurbc Sissi na odru in ekranu DOBER SPOMIN POLICAJEV JE BIL NASILNEŽU USODEN V ponedeljek 17. julija ob 18. uri bo v dvorani Tripcovich srečanje z režiserjem operete »Sissi« Ginom Landijem. Landi bo predstavil gledališko skupino, ki bo v naslednjih dneh nastopila v opereti. Poleg tega bo cesarici Sissi posvečen ciklus filmov, ki jih bodo predvajali v dvorani Saturnia tržaške pomorske postaje. Danes ob 17. uri bodo predvajali francoski film »Mayerling«, v soboto pa ob isti uri trilogijo filmov z Romy Schneider »Sissi, usoda cesarice«. V nedeljo ob 11. uri pa bo na vrsti »Prinzessin Wildfang». Srečanja prireja združenje za mednarodni festival operete. Poletje skupaj... na trgu V sklopu prireditev Poletje skupaj...na trgu, katere pobudnik je združenje Confesercenti, bo danes ob 11. uri otvoritev razstave fotografinje Laure Battich Isoni. Skupni naslov razstavljenih fotografij je Barva vode. V popoldanskih urah bo najprej animacija na ekološko temo, ki jo prireja združenje Arciragazzi, ob 18. uri pa bo na sporedu koncert brazilske glasbe. Sobotno jutro bo prav tako namenjeno ekološkim vprašanjem, ob 18. pa bo spet na sporedu glasba, ki jo bosta tokrat izvajala Alessandro Capuzzo in Claudio Raini. Botanični vrt Carsiana vabi ljubitelje cvetja Botanični vrt Carsiana vabi ljubitelje cvetic na ogled raznih posebnih vrst cvetja, ki cvetijo ta teden. Vrt, ki leži na levi strani ceste iz Gabrovca v Zgonik, si je možno ogledati od torka do petka od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Aretirali okultnega morilca dveh žensk Pravijo, da je glava brez spomina kot trdnjava brez vojakov. Agentom tržaške kvesture pa spomina očitno ne manjka. Poteze moškega, ki so ga imeli pred sabo, so spominjale na osebo, ki so jo zaradi kraje aretirati pred petnajstimi leti. Začelo se je iskanje po arhivih, našli so prstne odtise, jih primerja- li in na dan je prišlo, da imajo v rokah ne samo spretnega tatu, temveč nevarnega morilca, ki je neko žensko zverinsko zabodel, drugo pa zadavil. Moškemu je ime Muamar Gur-dijeljac in je rojen leta 1953 v Novem Pazarju, išče pa ga nemška in švicarska policija. Po prvem umoru so ga namreč zaprti v Nemčiji, vendar je zbežal v Švico, kjer je zakrivil drugi zločin, oba iz ljubosumja. Gurdijančiču so prišli na sled agenti letečega oddelka, ki skupaj z uradom za tujce posvečajo posebno pozornost skupinam ljudi iz bivše Jugoslavije, ki se »ukvarjajo« s krajami in ropi. Njihovo pozornost je pred dnevi pritegnil moški, ki je vstopal v razne trgovine, od Trga Garibaldi do Korza Italija, nikjer pa ni nič kupil. Njegov obraz ni bil neznan, videti so ga že pred časom. Ustaviti so ga, pri sebi je imel zložljiv nož. Pokazal jim je potni list, na katerem je pisalo, da se imenuje Meho Neletič in je doma iz Sarajeva. Spretnemu očesu policajev pa ni ušlo, da je potni list ponarejen, čeprav je ponarejevalec zelo dobro opravil svoj posel, saj so bile razlike z originalom komaj opazne (bodisi pri tisku kot impaginaciji in uporabljenem papirju). Agenti so se nemudoma odpraviti v neko stanovanje v Ul. Gambini, ki so ga imeti že dalj časa pod kontrolo in kjer jih je čakalo prvo odkritje: sumiti so, da stanovanje služi za logistično bazo državljanom iz bivše Jugoslavije, ki so kradli po tržaški pokrajini in ki ga je zanesljivo obiskoval tudi ustavljeni Neletič. Niso se motiti, odkrili so več kot 1500 dragih naočnikov (Valentino, Yves Saint Lnurent, Armani, Nina Ric-ci, Missoni, Gucci, Pierre Cardin, Christian Dior, Dunhill, Trussardi itd.), katerih vrednost na tržišču presega 300 milijonov tir. Kot smo dejali, se ni ustavilo pri tem. Kaj kmalu je prišlo na dan, da se areti- rani moški ne ukvarja 6 ^ mo s prekupčevanje® ukradenimi predmeti, t® ^ več ima na vesti dva n® ra. Iz ljubosumja je naff®^ z nožem kar 46-krat zaB del neko žensko, s kate®J živel v Nemčiji. Prijel1 ,e ga in zaprli, vendar J zbežal in se zatekel v co. Svoje divje narave o no ni mogel premagati, je iz istih nagibov neda v Zuerichu zadavil n^ drugo svojo družico-prav so za njim izdali ® ^ narodni zaporni naloS’ je izognil vsem kontrol in se zatekel v Italijo, o v Trstu čakajo, da SV® ske sodne oblasti p0^ , dujejo italijanskemu so ^ vu potrebno dokom611 cijo za eks tradicijo. jj Na zatožni klopi za® omenjenih očal se b° s la tudi Ljubica Nikol1, G katero je Gurdijeljac Z1 in ki je prebivala v a Gambini. Navsezadnje ženska morda se sreC^^(š-verjetno ni vedela, s nim nasilnežem se dn®1. TRST Petek, 14. julija 1995 ŠKEDENJSKA ŽELEZARNA / VČERAJ SREČANJE NA DEŽELI Vprašanje odpravnin še pogojuje prodajo Poudarjena važnost sestanka z ministrom za delo Glavna točka za dose-6° pozitivne rešitve glede Pr°daje škedenjske žele-. rtie zadeva vprašanje i Pačila odpravnin us-Sencem. Tako je bilo gotovljeno tudi na vCe-tJsnjem sestanku, kate-Q Ba So se na deželnem . .^“^štvu za industrijo ježili deželni odbor-£ k Za industrijo Gian-anco Moretton, komi-inr?3 GianPa°lo De Ferra sk' anco Asquini, obcin-p odbornik Eugenio Del ero in sindikalna deleča delavcev. bil aiadi te8a razloga je v a Ponovno podčrtana Sr žnost že zahtevanega ®Canja o tem vprašanju tla ^Hiatrstvu za delo; Crt n01 sreCaniu> 80 pod-st v na VCerajSnjem se-Anku, je bistvenega po-v, 6 tudi prisotnost adstavnikov skrbstve-, ®8a zavoda INPS. Do-VQtlCria rešitev celotnega Prašanja namreč vpliva (borin^3 Prodai° Podjetja doci lastniki, ki s ko-'sarji pripravljajo ku-p 0 Pogodbo, si namreč te Nameravajo naložiti p °,a finančnega bremenile' i 0<: na bodoči sin-raC • sP°razum glede rataVoia skedenjskega ob- ^Odbornik Moretton je tl],VCerajšnjem srečanju Pob j^Novil in podčrtal da V 6 dežP^ne uprave, že pripravlja drugi ukrep, na osnovi katerega bo nakazal dve milijardi lir za asfaltiranje cest. V kratkem bo začela delovati tudi konferenca za storitve, v okviru katere bodo dokončno določili postopke za razne posege, ki so potrebni za am-bientalno resanacijo škedenjske železarne. Dodati je sicer treba, da je minister za industrijo Alberto Cio med nedavnim obiskom v Trstu že napovedal sklicanje sestanka za ureditev odprtega vprašanja odpravnin. Ko bo tudi to urejeno, bo železarna delovala v okviru finančno in materialno močne grupe, ki že uspešno deluje v okviru italijanske in evropske reorganizacije siderurgije. Z včerajšnjega srečanja o železarni (F. GROMA) REPENTABOR Domača bela vina in teran na 33. razstavi vin Jutri uradna otvoritev V Repnu bo jutri in v nedeljo tradicionalna razstava domačih belih vin in terana. Razstavo prireja re-pentabrska občinska uprava v sodelovanju s krajevnim društvom Kraški dom in nogometnim društvom Kras. Letos bo pobuda doživela že triintrideseto ponovitev, kar priča o uspehu, ki ga je bila deležna v prejšnjih sezonah med vinogradniki in obiskovalci. Preselekcijska komisija, ki se je sestala 23. junija, je za razstavo izbrala sedem belih vin in sedem proizvajalcev terana. Svoja vina bodo predstavili domačini Alojz Milič, Irma Škabar, Milena Krt, Alfonso Guštin, Dušan Guštin, Carlo Milič, Emilio Purič, Gio-vanna Škabar in Mirko Guštin. Danes bo kakovost vin preverila ocenjevalna komisija, ki bo sestavila lestvico najžlahtnejših proizvodov. Uradna otvoritev repenske razstave vin bo jutri ob 18.30. V večernih urah bo na vrsti ples. Program nedeljskega dne predvideva najprej mednarodni balinarski turnir, ki ga prireja balinarska sekcija društva Kraški dom. Turnir se bo pričel ob 8.uri, ij.ro pozneje pa se bodo lahko otroci, ki obiskujejo vtrec, osnovno ali nižjo srednjo šolo, udeležili tekmovanja ex - tempore. Kioski bodo začeli delovati ob 17. uri. Uradno nagrajevanje najboljših belih vin in terana bo ob 19. uri. Zvečer se bodo obiskovalci lahko spet zavrteli na plesišču, ob 21. uri pa bodo nastopile ritmičarke SZ Bor. V RIMU Umrl je novinar Fabio lnwinkl Prejšnjo noč je v Rimu nepričakovano umrl Fabio hnvinkl. Rodil se je 1939. leta v Ravenni, mladost pa je preživel v Trstu, kjer se je vključil v napredno gibanje. V okvim takratne KPI je bil osebni tajnik slovenskega poslanca Albina Skerka. Ukvarjal se je s tiskom in pričel pisati za dnevnik Unita. V 70-ih letih se je občasno sodelovanje sprevrglo v profesionalni odnos in 1975 je Invvinkl postal stalni dopisnik iz Furlanije - Julijske krajine. Kot tak je dobro poznal tudi manjšinsko stvarnost in bil do Slovencev odprt in naklonjen. Leta 1985 se je preselil v Rim, kjer je v redakciji Unita najprej sledil dogajanju na ustavnem sodišču in višjem sodnem svetu, zadnja leta pa je bil cenjen komentator italijanskega političnega dogajanja da K; " —uprave, jn J omogočila prodajo (j , ala novega zagona tW°yanju železarne, odnk • svet ie namreč (ž ni zak°nski osnutek de i^Jazfi°m 4,5 milijar-j,. .lr) Za temeljito resa-r 'D območja, na kate-Pod ol raz1;eza železarna tio Skednjem z operativ-abal° in železniško 8° vred. Medtem pa OBVESTIIO SDGZ Poostren nadzor nad zaposlenim osebjem Vsi javni obrati morajo poslovati s celo vrsto dovoljenj, ki jih izdajajo pristojni uradi, od občinske licence do potrdil KZE glede higiene in varnosti naprav, od davčnih pobotnic do registrov za rabljeno olje. Posebno pozornost zaslužijo zdravniška spričevala vseh zaposlenih sodelavcev (kuharjev, natakarjev, idr.) in sploh vsa dokumentacija, ki je potrebna za osebje, ki mora biti regularno vpisano. Vse te listine občasno zapadejo, zato jih je treba pravočasno obnoviti. Gostinska sekcija pri SDGZ v Trstu obvešča vse člane, da so pristojni nadzorni organi v zadnjem času poostrili preglede in da v vsej tržaški pokrajini podrobno pregledujejo potrebne listine, da bi preprečiti npr. pojave črnega dela in razne druge nepravilnosti. Včlanjene gostince vabimo, da se za podrobnejše informacije obrnejo na urad za plače Združenja v Trstu, Ul. Cicerone 8 (tel. 362949). STEČAJ GRUPE TRIPCOVICH Preiskava prinaša na dan nova imena in že pet let stare zgodbe bi sedaj zahteval, da preiskavo znova odprejo. Mangiaca-pra naj bi bil osumljen, da je za svoj molk terjal od obeh finančnih družb 50 milijonov lir. De Nicolo je tudi zahteval varnostni pripor za 50-letnega Antonia Sticottija, ki je bil skupaj z grofom Agostinom Della Zonco poverjeni upravitelj finančnih družb grupe in je bil zadnje dni v hišnem priporu. Sticottija bodo morda že danes zaslišali v koro-nejskem zaporu, kamor bodo morda pripeljali tudi Man-giacapro. Sticottijev odvetnik je že napovedal, da bo zahteval, naj njegovega varovanca izpustijo domov, češ da so obtožbe povsem neosnovane. Namestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo je bil včeraj ves dan zaposlen in je izustil le dve besedi; »Nič novega«, kar naj bi pomenilo, da niso še prijeli osebe, ki naj bi jo v okviru preiskave o stečaju grupe Tripcovich iskali v Neaplju. Slo naj bi za nekega bivšega agenta grupe v tem mestu. V Neaplju pa so aretirali 39-let-nega policijskega načelnika Antonia Mangiacapro, ki je sedaj zaprt v Poggiorealeju. Aretacija naj bi se nanašala na ponarejene menice, ki sta jih izdali finančni družbi grupe Tripcovich, Finarma in Interscambi. Zadeva je stara že pet let, De Nicolo pa naj r4 PRISTANIŠČE Namesto tovora sladoleda večja količina rib in mesa V kontejnerju je bil prijavljen tovor sladoledov, kar v tem letnem času res ne bi smelo zbujati nobenega suma. Agenti 4. stotnije tržaške finančne straže pa se niso pustiti prelisičiti. Ze dalj časa se namreč posvečajo zatiranju tihotapstva po morju in so v tem okviru zbrali potrebne podatke, ki so jim omogočiti, da so namesto sladoleda odkriti večjo količino mesa in rib. Treba namreč upoštevati, da v pristanišče prihaja na tisoče kontejnerjev in razumljivo ne morejo vsakega pregle- dati, sicer bi sploh zavrti vsakršno dejavnost. Zato vseskozi zbirajo potrebne natančne informacije, ki jim omogočajo, da se izogneju nepohebnemu tratenju časa. Zadnjo uspešno akcijo so agenti izvedli v sodelovanju s carinsko sekcijo tržaške nove brezcarinske cone, zapleniti pa so skoraj 7 tisoč kilogramov zamrznjenega mesa in rib. Tovor je prihajal iz Izraela in je bil namenjen v Avstrijo, torej v eno od držav Evropske u-nije. GLEDALIŠČE Pomembno priznanje mladi zamejski igralki pre.e]eraj ie v dolinski občinski hiši Maša Pregare aih 3 *z predstavnika Zveze slovenskih kultur-ZjjgjJ^anizacij Slovenije prestižni Linhartov zlati USp ' Vls°ko priznanje ji je bilo podeljeno zaradi pipi p.ne8a dvoletnega sodelovanja v gledališki sku- Nato ' ° sveCanost je uvedel župan Boris Pangerc, tev J6 Predstavnik ZKOS Ravnikar prebral utemelji-faupi^Srade, podžupan in odbornik za kulturo Ste-Celot Pa ie orisal pomen odličja za mlado igralko in 2a}jJ1*? zartiejsko gledališko stvarnost. Maša se je starše ^a vsem prisotnim, posebno še svojim Votj:111’Nakar je besedo prevzel nagrajenkin oče in kališ ^NPfi16 Beseda Aleksij Pregare. Za glasbeno 0 SVeCanosti je poskrbel Corrado Rojac. Tl seminar o vse hitrejši železniški mreži v srednji Evropi V veliki dvorani Trgovinske zbornice se bo danes ob 10. uri začel seminar o vprašanju velike aktualnosti, to je o vprašanju visoke hitrosti in njene važnosti za Trst; uvodno poročilo seminarja s podnaslovom: "Začetek za integracijo vzhodne Evrope" bo podal zbornični predsednik Adalberto Donaggio. Svojo prisotnost so na njem zagotovili poverjeni upravitelj državnih železnic Lorenzo Necci, evropski poslanci Calligaris, Danesin, Parigi in Santin, deželno upravo pa bosta zastopala odbornika An-tonione in Degano; prisotni pa bodo tudi tuji strokovnjaki in univerzitetni profesorji. Cilj seminarja je začetek soočanja med neposredno prizadetimi subjekti o tehničnih možnostih glede vse hitrejše železniške mreže na zainteresiranem območju. ______POVRATEK MILKE KJUDER V ROJSTNI KRAJ_ Razpeta med Kanado in Lonjerjem Ni ravno navada, da bi vsa vas sprejela rojaka, ki se po tolikih letih vrača v svoj rojstni kraj, s pravo vaško prireditvijo. Pa se je zgodilo v Lonjeiju, kamor je 28. junija prišla na obisk k svojcem Emilija (po domače Milka) Kjuder s hčerko Vando. Prišla je iz Harrovva v Kanadi, kjer živi že celih 44 let Ob prihodu sojo v Lonjerju pričakali sestra Marija, brat Miro in številni nečaki ter drugi sorodniki, s harmoniko pa Oskar Kjuder. V ferovžu cerkve na Kati-nari so ji pripravili po maši lep sprejem in ' pogostitev, potem pa jo je želela vsa vas počastiti z veselico na dvorišču pri Županovih, kjer so zaigrali Neva, Paolo in Ce-sare, mala Julija je recitirala nekaj pesmi, Jagoda in Vesna pa sta se predstaviti z venčkom slovenskih pesmi. Milko so peljali tudi v Postojnsko jamo, v Portorož in še v druge kraje, vsak večer je bila kam povabljena na večerjo ali na srečanje, vsi so ji želeli izkazati veselje nad snidenjem po tolikih letih in dobrodošlico. »Izhajam iz revne Kjudrove družine v Lonjerju, kjer sem morala pomagati materi, tako kot so to delale tudi druge vaščanke, kot perica, nato pa kot gospodinjska pomočnica pri tržaških družinah. Ko sem se odločila za pot v Kanado, je bila moja največja želja, da bi našla lažje pogoje za Življenje. Omožila sem se z Mikom Pappom, ki je bil slovaškega po- ll h i! Ji KV JI? j §1 tr.l rekla Imel je tri otroke iz prvega zakona, potem sva imela še hčerko Vando. Uredila sva si fermo, na kateri je bilo dela od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera Ni bilo časa za počitek Ko je pred desetimi leti zbolel, sem morala oddati fermo, da sem plačala stroške za bolnišnico.« Kljub delu in skrbem, pa je bila Milka vedno z mislimi v svojem rojstnem kraju Nečakinje Neva, Vera in Majda, ki so jo lani obiskale, vedo povedati, da krasijo njeno stanovanje fotografije lonjerskih sorodnikov. »V tem času sem izgubila starše, brata Mitiota in prav pred kratkim še sestro Herino. »Lonjer je tako spremenjem, da ga skoraj ne bi poznala V kakšni revščini smo živeli takrat in kako je vendar sedaj boljše življenje! Naša hiša je podrta, na njej stoji nova in moja vas je ostala slovenska. To me zelo veseli.« Sedaj se vrača v Kanado. 81 let ji je. Prvič je prišla v domovino, prvič se je peljala z letalom »Bogve, če bom še enkrat videla svoj rojstni kraj. Ko sem tu, sanjam o Kanadi, ko sem tam, sanjam o svojem rojstnem kraju«, nam je dejala in se toplo zahvaljevala vsem, ki so jo tako lepo sprejeli. NevaLukeš SV. JUST / DOOLIN Mlačen sprejem, navdušeno slovo Irska glasba daleč od znanih klišejev Srednjeveške stene Gradu sv. Justa so spet zadonele v odmevu etnične glasbe. Tokrat je na poletnem odru nastopila irska skupina Doolin. Parter je bil polno zaseden, čeprav ni bilo zabeležiti navala, ki sta ga doživeli skupini Pooh in Mo-mix. Tudi ozračje je bilo, vsaj v začetku, bolj mlaCno. Irski glasbeniki so očitno plačali davek za svojo manjšo slavo. Ritmi, ki se zdijo ne-navajenemu ušesu enolični in razvlečeni, morda celo dolgočasni, niso vzbudili takojšnjega zanimanja publike. Tudi prigovarjanja leaderja skupine, naj občinstvo spremlja njihovo izvajanje s ploskanjem in plesom, niso zalegla. Sele potem, ko je bilo že nekaj pesmi mimo, so se Tržačani sprostili in se vživeli v irsko glasbeno tradicijo, ki jo je skupina Doolin nekoliko predelala in ponudila v dostopni, Čeprav ne izrazito komercialni obliki. Veliko so k tesnejšemu odnosu med občinstvom in izvajalci prispevale vokalno - instrumentalne skladbe in popularne balade. Živahne ljudske skladbe, ki vabijo k hitremu plesu, so prišle do izraza šele v drugem delu programa, ko so nekateri pogumni gledalci res vstali in zaceli plesati. Umirjeni, od daleč bi se reklo celo samozavestni glasbeniki, so svoj program izvedli zelo sproščeno, občinstvu so želeli posredovati nekaj svoje domačnosti. Zdelo se je, da nastopanje od njih ne zahteva nobenega truda, da jim je ravno nasprotno v zabavo in razvedrilo. Med eno skladbo in drugo so si vzeli Cas za kratek klepet z občinstvom, za predstavitev posameznih pesmi, cigareto in požirek piva. Ta za naše razmere neobičajen način nastopanja je nazadnje nalezel tudi ljudi, ki so se otresli svoje togosti in se prepustili irskim melodijam. Tržaški večeri v srednjeveški preobleki Med tiskovno konferenco na sedežu Tržaškega turistcnega podjetja je bil včeraj predstavljen ciklus predstav La sera del di di festa, ki ga bodo letos poleti v Trstu izvajali že sedmič. Pokrovitelj pobude je že drugo leto zapored tržaška občina. Ciklus je v celoti posvečen srednjeveškemu pouličnemu gledališču, ki združuje glasbo, dramske prizore, petje in vragolije legendarnih norčkov. Predstave se bodo letos odvijale vedno na trgu pred katedralo sv. Justa s pričetkom ob 21. uri. Prvi nastop bo na sporedu že v nedeljo, 23. t.m., ko se bo občinstvu predstavila tržaška skupina Ensamble vocal poli-vox z znano srednjeveško moraliteto Slehernik. Do 13. avgusta se bodo nato zvrstile še tri priznane skupine: Luoghi d’ arte, Ac-cademia Jaufre Rudel e Insieme Dramsam in Convito musicale. Vsi nastopi - tako so zagotovili organizatorji -bodo na visoki umetniški ravni. VČERAJ-DANES Danes, PETEK, 14. julija KAMIL Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.23 - Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 8.00. Jutri, SOBOTA, 15. julija VLADIMIR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26.9 stopinje, zračni tlak 1014.9 mb narašča, veter se-verozahodnik 5 km na uro, vlaga 71-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Lei-belt, Emiliano Buzzi, Daniela Riccio, Anna Aliotta, An-drea Micheli. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) UMRLI SO: 51-letni Boris Urbančič, 83-letna Nada Bandelli, 57-letni Onorato Russo, 74-letna Bruna Se-pin, 63-letna Franca Perotta. Od PONEDELJKA, 10. , do NEDELJE, 16. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare venezia 3 - Milje (tel. 274998). OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujneješ primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, UL Mascagni 2, Trg Unita dltalia 4,'Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- ereNOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unita dltalia 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »II ba-cio della morte«, r. Barbet Schroeder, i. David Caruso, Nicolas Gage, Samuel L. Jackson. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »II delta di Venere«, prepovedali mladini pod 18. letom. EKCELSIOR AZZURRA-17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Go fišh«, r. R. Troche. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Speed«, i. Keanu Reeves, Dennis Hopper. OBČINA REPENTABOR 15. in 16. julija 1995 v Repnu 33. RAZSTAVA TERANA IN DOMAČIH BELIH VIN Program: sobota 15. julija ob 18.30 - otvoritev vinske razsatave - odprtje kjoskov na mouzarju - v galeriji Kraške hiše otvoritev razstave lesnih izdelkov domačina Mirka Guština od 21.00 do 1.00 - ples z ansamblom »Kraški kvintet« nedelja 16. julija ob 8. uri - mednarodni balinarski turnir v organizaciji balinarske sekcije Kraški dom in pod pokroviteljstvom občine ob 9. uri - ex-tempore za otroke iz vrtca in za osnovno ter srednješolsko mladino ob 17. uri - odprtje kjoskov ob 19. uri - nagrajevanje najboljših razstavljenih vin od 20.30 do 0.30 - ples za ansamblom »Zvezde« ob 21.00 - nastop sekcije ritmične gimnastike Bor KRAJEVNA SKUPNOST DEVIN priredi danes, 14. t. m., ob 21. uri na sedežu v Devinu poletno družabno srečanje Vabljeni! šol, srednjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za učno osebje višjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno učno osebje - D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301. SINDIKAT SLOVENSKE FC PRIMORJE priredi Danes, jutri in 16., 17. julija ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU Vsak večer ob 20.30 ples s sledečimi ansambli: danes, s Status Stjmbol jutri, s Sound, v nedeljo, 16. t. m., ob 18. uri koncert Godbe iz Proseka in nato ples s Ketjdea ter u ponedeljek s Happy day. Odprtje kioskov ob 17. uri Specialitete na žaru in domače vino Vabljeni! NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi počitnic do 18. avgu- NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi počitnic. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi počitnic. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Bestialita di transessuali gay«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »D’amore e ombra«, i. Antonio Banderas. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Leon«, r. Luc Besson, i. Jean Reno, Gary Oldman, Natalie Portman, Danny Aiello. LUMIERE - danes počitek, jutri 20.00, 22.15 »Blue sky«, r. Tony Richardson, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. 'M____PRIREDITVE prijave in pojasnila telefonirati na št. 213701 ali 765209 (Stojan Bolčina). H ČESTITKE Odborniki in trenerji SZ Sloga čestitajo vsem svojim igralkam in igralcem ob uspešno opravljeni maturi in jim obenem želijo, da bi v nadaljnem življenju bili enako uspešni. Na trgovskem zavodu je uspešno opravila maturo naša PETRA BANDI. Iz vsega srca ji ponosni čestitamo in želimo še mnogo takih življenskih uspehov mama, papa, brat Marko in nona Milka. Bravo plave! Svojim igralkam SASKI, BREDI, PAOLI, KATJI, ter bivšim igralkam SABINI, IRINI in DEANI ob uspešno opravljeni maturi čestita Odbojkarsko društvo Bor. SOLE - tajništvo Trst, obvešča učno osebje nižjih in višjih šol, da bodo 17.7. ra-zobešene na oglasni deski Šolskega skrbništva v Trstu, začasne pokrajinske lestvice za opravljanje suplenc. Prosilci imajo pet dni časa za morebitni priziv. H3 OBVESTILA TABORNIKI RMV obveščamo da se bomo odpeljali na taborjenje v ponedeljek, 17. t.m., ob 8.15. Zbirališče ob 7.45 na železniški postaji v Sežani. KD SKALA iz Gropade organizira poldnevni tečaj od 8.00 do 13.00 učenja ritma skozi gibanje od 17. do 28. t.m. za osnovnošolske otroke. Za informacije telefonirajte na St. 226332 (od 18.00-19.30). POLETNO SREDISCE Sklada Mitja Cuk; julij - avgust, ponedeljek - petek od 8. do 13. ure brez kosila. Vpisovanje in informacije med 13. in 15. uro v uradih na Narodni ul. 126. MALI OGLASI AUDI 80 2,3E, katalizator, avant, letnik 93, sivo kovinske barve, pomična streha, 70.000 km, perfekten, prodam. Tel. 040-220525 po 20. uri. ISCEM g. dr. Bruna Sfar-cicha. Kdorkoli ve, kje ga lahko dobim naj sporoči na tel. 040-636923 od 17.30 do ŽUPNIJSKA SKUPNOST V DOLINI vabi na celovečerni koncert Tržaškega okteta, ki bo nocoj, petek, 14. t.m., ob 20.30 v cerkvici sv. Martina. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo v celoti namenjen poravnavi stroškov za popravila glavne vaške cerkve. Vabljeni. SD PRIMOREC - Trebče prireja 15.-16. in 22.-23. t.m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. Jutri, 13. t.m., bo začel turnir v malem nogometu za 2. Trofejo Gostilne-pizzerie Veto. SK DEVIN prireja 15., 16. in 17. t.m. v Nabrežini ŠPORTNI PRAZNIK ’95. V soboto, 15. t.m., bo ex-tem-pore, briskola in Godba na pihala iz Nabrežine.Ples s Krti. V nedeljo, 16. t.m., tekme MTB in tek v kross-u. Ples s Krti ter velika nagradna tombola. V ponedeljek, 17. t.m.,razne igre in ples s Status symbol. Vsak večer dobro založeni kioski in domača kapljica. KD KRAŠKI DOM organizira v nedeljo, 16. t.m., SLIKARSKI EX TEMPORE za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo Solo. Dobimo se na Mauzarju ob 9. uri. ŽUPNIJSKA SKUPNOST v Dolini vabi danes, ob 20.30, na celovečerni kocert Tržaškega okteta, ki bo v cerkvi sv. Martina v Dolini. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni kritju stroškov za popravilo cerkve sv. Urha. g IZLETI SPDT prireja izlet 15. in 16. t.m. na Kriške pode z vzponom na Škrlatico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Za Na tržaški univerzi je iz tujih jezikov z odliko in pohvalo diplomirala Sandra Foraus Nasi igralki in ne čestitke! Odbojkarsko društvo Bor dolgoletni trenerki iskre- 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ”Ziga Zois” obvešča, da bo do 26.8.95 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka 9.00 do 12.00; ponedeljek in četrtek 15.00 do 16.00; sobota zaprto. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje na zapadlost naslednjih časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. št.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve učnega osebja); do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih Šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih 18. ali telefonski tajnici. Se zahvaljujem. PRODAM 8 gledaliških žarometov po 25.000 lir vsak. Tel. 281330 ob večernih urah. FORD TAUNUS 1600 GL, letnik 80, svetloplave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garažiran, prodam, cena po dogovoru. Tel. 228519. PRODAM dve peči na drva z možnostjo priključka na centralno gretje. Telefon 228547. KUPIM lesenega gugal-nega konjička. Tel. (0481) 81314. PRODAM aluminijasta vhodna vrata, mere 220 x 80, z dvojnima Sipama. Telefon 226619. MLADENIČ, 18-letnik, poprimem za katerokoli delo. Telefon 44710. KMEČKI TURIZEM ima Škerlj , Tomaj 53. Oprto ob petkih, sobotah, nedeljah. Za večje skupine rezervacija po tel. 00386-67-65271. OSMICA je osprta Se da- DAR0VE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko 7796600 - vsak dan od 12. do 18. ure nes pri Magdi in Slavk0 Škerlj v Zgoniku 15/a. OSMICO ima }o^° Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Ig01 Milič v Zgoniku St. 4. . OSMICA je se odprta P Kvrtičevih na Opčinah. rodna ul. 92. Točijo belo 1 Cerno. PRISPEVfi V spomin na Egona D neu darujeta Eda in mund PraSelj 50.000 br KD Prosek-Kontovel. V spomin na očeta . Minisinija daruje druzrj1 Minisini-BratoS 50.000 1 za SK Brdina. . V spomin na Milka Kr> mančiča darujeta Celesb11 in Rado 30.00 lir za '6V Skala. . Susanna in Franko Kri mančič darujeta 400.000 za Stadion 1. maj. Anica Stoka daru) 15.000 lir za Knjižni6 P.Tomažič in tovariši. . V počastitev spomin strica Mirka Družin3 n rujejo Cvetka in Sergio tovac z družino 100.000 za Sklad Mitja Cuk ter IN da, Roza in Sonja z družili 50.000 lir za vzdrževanj spomenika padlim v N Borst-Zabrezec in 50.000 za osnovno Solo v Borštu.^ Namesto cvetja na gr° Andrejine Maver P° j Perčič darujejo uslužben SDGZ in Servis 205.000 U za obnovo Stadiona 1- mai-. Ob obisku pri Skupno družina Opčine daruje) družina Cok 60.000 ■ ’ družina Rupel 50.000 hr > družina Furlan 100.000 za Skupnost. fa V spomin na Mirk°i Družina daruje Bogo3 Družina 30.000 lir za drževanje spomenika p® lim v NOB iz BorSta-4"* brežca. ^ Namesto cvetja na gr . Bruna Kuka daruje Bogom la Doljak z družino 30.00" lir za Sempolajski cerkve pevski zbor. i: V spomin na Ano Kr in Bruna Kuka daruje Dan ca Skerk 50.000 lir za sen polajski cerkveni peVS zbor. Daria Namesto cvetja na gr pok. Ljudmile Grgič P® j Žagar daruje Pavel R ... mančič z družino 30.000 za KD Slovan. V spomm na Ljudmil0TL. gič por. Žagar daruje ses , na Danica Žagar (Padn 15.000 Ib za KD Slovan. ZAHVALA Ob izgubi drage Ludmile Gregori vd. Žagar se iskreno zahvaljuj6111 domačinom, znancem^ župniku in vsem, ki so ^ kakršen koli način PrlP z mogli in sočustvova l^ nami ter jo pospremm zadnji poti. Svojci Padriče, 14. 7. 19®"’ ZAHVALA Ob smrti našega dm®' ga Mirka Družine se iskreno zahvaljuj6^, vsem, ki so z nami so^ stvovali. Posebna z gre. zboru upokojencev z ga, Danilu Zaharju za,jr, slovilne besede ob 0 P tem grobu in prijate Pierotu. Svojci TEČAJNICE Petek, 14. julija 1995 9 13. julij 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 IR) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni Ljubljana 81,55 81,95 11,44 11,65 6,93 7,35 -Abanka Koper 81,45 82,00 11,40 11,65 6,91 7,35 -A^nka Nova Gorica 81,60 81,95 11,45 11,65 6,94 7,35 J^aCelje d.d., f: 063/431-000 81,20 81,90 11,40 11,60 6,75 7,05 -^£_Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,20 J^aVipa NG, t: 065/ 28-511 81,66 81,98 11,47 11,64 6,97 7,12 c°me 2 us -51^/ IS-92-635, od 8-15, sob od 9-12 81,75 81,90 11,52 11,60 7,05 7,23 -S[!fManstalt d. d. 81,60 82,00 11,50 11,65 6,80 7,20 Jilll^J-jubljana, t: 12-51-095 81,82 81,85 11,57 11,59 7,09 7,12 KornPas Hertz Celje J^3/28815, od 7-19, sob od 7-13 81,60 81,90 11,48 11,57 6,95 7,10 kompas Hertz Velenje od 7-15, sob od 7-13 81,55 81,85 11,48 11,57 7,00 7,10 KomPas Hertz Idrija 71-700, od 7-15, sob od 7-13 81,55 81,85 11,48 11,57 7,00 7,10 kompas Hertz Tolmin ^^Sj-707, od 7-15, sob od 7-13 81,55 81,85 11,48 11,57 7,00 7,10 KomPas Hertz Bled JH^/741-519, od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,48 11,57 7,00 7,10 kompas Hertz Nova Gorica -J!!^5/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 81,55 81,85 11,48 11,57 7,00 7,10 kompas Hertz Maribor ^062/225-252, od 7-19, sob od 7-13 81,55 81,85 11,48 11,57 7,00 7,10 -^^kreditna banka Maribor d. 81,00 82,10 11,40 11,75 6,70 7,30 -Sl^abanka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,70 82,00 11,50 11,65 6,90 7,20 banka Slovenije 80,25 81,90 10,60 11,58 6,30 7,10 -i^rni Ljubljana, t; 312-570 81,85 81,89 11,59 11,61 7,08 7,13 Piran, t: 066/ 747-370 81,85 81,92 11,55 11,58 7,05 7,11 Celje, t: 063/ 441-485 81,75 81,90 11,53 11,63 7,00 7,25 Maribor, t: 062/ 222-675 81,75 81,95 11,58 11,60 6,95 7,15 Šentilj, t: 062/ 651-355 80,95 81,70 11,61 11,73 6,70 7,15 Tolmin, t: 065/ 82-180 81,70 81,84 11,53 11,58 7,01 7,07 NM, t: 068/ 322-490 81,60 81,90 11,50 11,58 6,95 7,19 Kamnik, t: 061/832-914 81,75 81,95 11,50 11,65 7,00 7,19 Portorož, t: 066/ 81,85 81,88 11,56 11,58 7,07 7,09 81,20 81,95 11,35 11,74 6,85 7,15 -^[anj, t: 064/331-741 81,88 81,99 11,58 11,64 7,03 7,15 Ljubljana 81,65 81,95 11,49 11,65 6,90 7,25 -^iHjfbljana, t:061/444-358 81,40 82,00 11,48 11,65 6,90 7,30 UP'mo Ljubljana, t: 212-073 81,87 81,89 11,58 11,59 7,11 7,13 UJI P° poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** teUio2 tel' +3?/40/67001 - Agencija Stara mitnica: ' j"M0/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 ___^gencija Domjo: tel. +39/40/831131 l3-JULIJ 1995 kajuta V LIRAH nakupni prodajni J^eriški dolar .^kamarka ec°ski frank o andski gulden feki frank N Šterling "?kl Šterling Q^kakr°na 9fSkQ drahma kanadski dolar PP°nski jen farski frank ^NoiScudo ganska pezeta °v*alski dolar sbudarski,lorinf h°Venski tolar Ui^akuna 1582.00 1128.00 325.00 1007.00 54,90 2519.00 2585.00 290.00 6,90 1166.00 18,10 1354.00 160,30 254.00 220.00 10,70 13,20 1161.00 11,00 13,50 300,00 1647.00 1174.00 338.00 1048.00 57,10 2622.00 2690.00 301.00 7,30 1214.00 18,80 1409.00 166,80 264.00 229.00 11,20 13,70 1209.00 14,00 14,00 320.00 ^UJUJJ995 v LIRAH ^uta~~ ' nakupni prodajni e^d^tar eSka marka ec°ski frank beh-^k' 9ulden ,,e>ki frank štening ".skl šterling Se krona ^ka drahma kanadski dolar farski frank eniski Šiling ženski tolar 1590.00 1138.00 326.00 1011.00 55,10 2530.00 2595.00 291.00 7,00 1171.00 1367.00 161.00 13,40 1635.00 1158.00 336.00 1034.00 56,30 2600.00 2685.00 299.00 7,60 1206.00 1397,00 165.00 14,20 plLJUUJ 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 9,00 Avstrija Posojilnica LoCilo 8,50 9,00 14. MAREC 1995 V DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4098 francoski frank 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 20.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 14.7.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj zaDEM 8137 81.60 2. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje. BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 132 z dne 12. 7. 1995-Tečaji veljajo od 13. 7. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Portugc Švedske Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 85,3365 1154,0519 394,8691 84,4195 2084,3541 2652,2093 2340,2735 8115,6957 7,0404 130,2570 7247,3974 1827,4112 77,1640 1578,6652 9743,7042 181,6293 114,0905 150,5904 94,7102 85,5933 1157,5245 396,0573 84,6735 2090,6260 2660,1899 2347,3154 8140,160 50,2571 186,7750 7,0616 2258,8903 130,6489 7269,2050 1832,9099 77,3962 1583,4154 9773,0233 182,1758 114,4338 151,0435 94,9952 85,8501 1160,9971 397,2455 84,9275 2096,8979 2668,1736 2354,3573 8164,5363 50,4079 187,3353 7,0828 13?,0408 7291,0126 1838,4086 77,6284 1588,1656 9802,3424 182,7223 114,7771 151,4966 95,2802 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 14.7.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) (A) tolarski del (B) devizni del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIVI 5. 10. 1995: 1,700,000 848,014 805,920 1,653,934 99,7663% 94.8141% 97,2902% 170,000 84,801 80,592 165,393 Tečajnica borznega trga št.: 130 Datum: 13. 7. 1995 LJUBLJANSKA laarasza uusuvi* sioa uoav*. r*e. Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon šldal(3) enotni tečaj % sprem datum povpraš pomil Max. Min. im 3QZ SIEKI SMT LEKC 800 (11.5.95) 11,200 ,59- 13.7. 11.200 11.600 11.200 11.2» 4511. m 665 (13.6.95) 12.597 2,22 13.7. 12.900 13,060 13.0» 11.3» 375 SAL 1700 (7)(9.5.95) 18.776 1,18- 13.7. 19.000 19.250 19.1» 18.7» 21.405 SKBR 1000 (24.2.95.) 26.103 2,99- 13.7. 26.850 27.300 27.3» 25.1» 38.867 3BE HIBI IIKšH 1S01 8,0 5.130.6.95) 100,1 ,09 13.7. 100,0 100,5 1»,2 99,9 7.697 5S02 9,5 9.(1.4.95) 104,3 ,16 13.7. 104,3 104,9 104,4 103,9 3.487 1S08 5,0 4.(31.5.95) 86,3 ,35 13.7, 85,1 88,0 86,3 86,3 17.787 1S11 7,0 4.|15.1.95l 92,0 ,02 13.7. - 92,0 100,0 92,1 92,0 1.272 iSLID 8,0 5.|30.6.95) 99,0 1,00 13.7. 99,0 99,9 99,0 99,0 158 mo 9,5 9.(1.4.95) 103,1 ,59 13.7. 103,1 103,3 103,1 103,1 86 Ml 10,0 4.(1.11.94) 97,6 ,39- 13,7. 97,6 98,0 97,7 97,3 1,060 1TBR 300 7.(20.4.95.) 11.123 1,92- 13,7. 10.980 11,240 11.5» 11.9» 289 MD 10,000 (1.6.94.) 68.180' 5,76- 13.7. 71,400 72.000 74.850 65.150 54,»7 FMD 1715 (24.5.95.) 13.033 12.7. 13.100 13.570 13.0» m (10) 23.000 10.7. 20.700 23.300 MR M 16.765 6.7. 13.700 16.000 m - 218 (30.3.93.) 9.089 ,46 13.7. 9.000 9.160 9.130 9.050 2.091 m 200 10)126.6.95.) 3.098" 10.7. 2.910 3.500 fCTR (5) 718,0- ,96- 13.7. 717,0 727,0 720,0 710,0 1.120 SSE 33513! 33333; sni! (BTP 2750 (22.6.95) 24.612 1,00 13.7. 24.500 25,7» 25.M0 22.600 3.347 JFNP (10) 24.766' 3,09 13.7. 23.000 24.9» 25.8» 21.7» 7.504 JBKP 720 (25.5.95.) 8.500 6.7. 7.650 8.390 W (10) 41.500 3.7. 40,900 41.3» M?? ■jrrz9T m 12,0 4,(1.11.94) 99,0 15.6. 96,2 IZG 11,0 4.(1.1.95| 93,1 12.7. 93,1 94,5 a 12,0 7.(1.6.95) 99,8 6.7. 99,1 va 10,0 2.(1.6.951 98,4A ,36- 13.7. 98,3 99,5 98,4 98,4 298 «81 10,0 1.(15.3.95) 86,1 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 130/95-13. 7. 1995 Vrednost. [papir obr. n.div. ex kupon št.da[(3) enotni tečaj % sprem datum povpras ponudba Max. Min. 1000 SIT ms ■1 "m GRDO HBR0 m RDR0 RGSR 119 (8.3.94.) 3.210 5.810 3,779 1,750 14.2» 311,0 18,60- 5.7. 6.7. 11.7. 13.7. 14.6. 12.7. 2.500 5.0» 2.8» 1.601 10.1» 280,0 3.0» 10.0» 3.5» 2.140 12.4» 379,0 1.900 1.7» 126 KRPO 30KBPI KBPP UBKC 2.998 24.»0 4.750 10.7. 29.6. 10.7. 2.630 10.0» 18.0» 2.951 3.0» 30.0» 3.890 aas LOK MLJ0 OSMO OLSO ONM OPO UBKK VPIO 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0 (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.95) 2.(15.4.95) (1.10.94) 93.0 94,3A 85.1 »,9 97.0 91,7 100.0 99,9 3,28- 1,18- 7.7. 13.7. 23.6. 13.7. 11.7. 10.7. 19.3. 5.7. 90.0 97.0 87.0 91,5 95.2 93.2 25.0 98.0 94,9 98,4 96.0 92,8 99,7 99.0 94,3 91,9 94,3 90,0 707 - 4.628 80 dnemi (v SIT) M dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SIT) 94,1 19.4. ■ttiETTt malimi- *TT=imrirr BSB3bieznaLboiia(1.12.95) del ml. tona (v 511)19882 lel naklona (v Sil) NBS3 95,6 13.515 2.055 ,37 2,21 ,41 13.7, 13.7, 13.7, 95,4 13.610 2.090 95,8 14.050 2.159 95,6 14.000 2.150 95,6 13.060 1.900 14.333 2.635 3.258 170.0» Srishinaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 170.0» SiTskupaj oktober tolarski del oktober devizni del oktober 98,3 5.6. 13.7.95 prejšnji d T d% 1.016,99 1.021,79 -4,80 -0,47 Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borati posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za razheni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena Stkrdstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS06, RSLl.SKBl, OZG, PCE, PGO, PL), RGS1; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 3.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93: (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; rnax. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od i4. julija 1995 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f aoseben 1157,5080 2338,8662 8140,0000 7,0851 182,5232 114,9287 jaslih je možno odsi doaovor. 1160,3520 2344,6128 8160,0000 7,1025 182,9717 115,3272 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,30 panje. 81,60 81,59 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 14, julija 1995 od 00.00 do 24. idjetij jre banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Credltanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dota veTjavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25oastotne točke. Te do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih In nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju h v skladu s tekstom, id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM šeni na pode litahpajerazr Bčaii veljajo zc upih se tečaj c kupovati in Dogoje nakup 81,30 81,45 81,35 81,30 81,40 igl srednjih tečaj nerje Banke Slov od prost vstop, odprto od torka do petka med 10-111 14. mo, sobota med 10. in 12. mo). Avtor, sicej Iračan, ki je študiral slikarstvo na ljubljansK Akademiji za likovno umetnost in ki že od leta 1977 živi in ustvarja v Ljubljani, se bo obaln® mu občinstvu predstavil s slikami, narejenimi J' mešanih tehnikah na platnu in kartonu, katerm nastanek datira v zadnja tri leta. Slike s svoj skim likovnim izrazom v pretežno zamolkle111 in utišanem koloritu razkrivajo umetnikovo 13 zmišljanje o človekovi usodnosti in vpetosti v določen čas in prostor. (V. U.) LJUDJE IN DOGODKI Petek, 14. julija 1995 13 MNSKA / V 75. LETU STAROSTI Umrl je oče lego kock, ki so v igri vzgojno zabavale mlade generacije L K0BENHAVN - V 75. šil" S*;arosti je predvčeraj-Bij}111 na svojern domu v lan j na danskem Jyl-^ du umrl Godtfred Kirk 1 p^tiansen, »oče« in kjtnik Lega, ki je otro-ni z vso zagnanostjo * ^Vedl svoje delo, pri tel TUsPe^ in tudi oboga-vj' Ugasnilo je torej ži-Jenje enega od najuspe-Cev (^ans^1 industrij- ^odjetje, ]q se je p0Ci0-..0 kot njegove kocke Si-o m večalo, je leta 1932 Q tanovil Godtfredov oče J-Danes, 63 let od usta- PraiHVv’iie Podjet)e Le8° ^ kolos, ki v 27 držala 1 ZaPosluie 9.000 ljudi etno ustvari za 1.900 ta J0nov dolarjev prome-' remoženje Christian-5 7n°V^ Pa )e vredno tat P milijonov dolarjev, , 0 da je bil Godtfred naj-sj^atejgi človek na Dan- v ^jub temu da je spadal S{j- u§° generacijo dina-Uego in da je malo mJa k0 delavnico spre-n tul v svetovni kolos, je a, “ked v svojem podje-j Po zaslugi Čuta za soli-in demokracijo s, ^oil nekdanje družin-Bn°, Vzdusje. Iznajditelj le-^ kock Ole je bil namreč mizar, ki je neke-kork16 skienil, da bo otro-111 ponudil nekaj nove-vaLnakai’ kar bi stopnje-k, uphovo fantazijo in ie Odpovedal se u .°rej lutkam in podo-0i m igračam, tako da bi igrafi1 Sand sestavili svoje Uiaj 12-letni Godt-v delavnici že po- fredje SQaPa| oCetu. Prve kocke de lesene, plastične T Postale Sele leta 1947. eta prej je Ole paten- tiral ime in kocke. Lego je skovanka iz dveh danskih besed »leg godt« (igraj se lepo). God-fred je rad novinarjem pripovedoval to zgodbo in vedno dodal, da so šele kasneje ugotovili, da v latinščini lego pomeni »sestavi skupaj, poveži«. Izbira imena je bila torej vsestransko posrečena. Bliskoviti vzpon Lega se je začel leta 1961, ko je Godtfred od svojih bratov odkupil podjetje in ga začel sam tudi voditi. Za uslužbence je Godtfred Kirk Christiansen postal le GKC, kar je še krepilo demokratični odnos med podrejenimi. Leta 1968 so v Billun-du odprli Legoland, ki ga letno obišče 1,2 milijona otrok in odraslih. Tu so na ogled vrhunske kreacije iz lego kock: ameriški Kapitol, reka, po kateri plujejo lego čolni, lego sa-loon in še druge stvaritve. V zadnjih letih so se proizvodi Lega zelo spremenili, saj morajo sedaj zadostiti željam in fantaziji otrok, ki živijo v tesnem stiku z računalniki in televizijo. Povsem razumljivo je sestavljanje igrač sedaj precej zahtevnejše kot nekoč, kockam so namreč dodali še marsikaj drugega, tako da številni starši objokujejo stare lepe čase, ko so bili poleg kock le še strešniki, pa okna in vrata, in ne sedanje vesoljske in robotske vragolije. Resnici na ljubo, pa je Legova ponudba zelo raznolika, tako da lahko zadosti tradicionaliste kot moderniste. Seveda je od strašev odvisno, če bodo otrokom kupili tako lego sestavljenko, ki bo primerna za njihove otroke. VESOLJE / KO SE JE SONDA NAHAJALA 660 MILIJONOV KILOMETROV OD ZEMLJE Samomorilni« modul se je ločil od sonde Galileo No Jupiter bo strmoglovil prihodnjega 7. decembra VVASHINGTON - Ameriški znanstveniki so vzhičeni: v sredo jim je namreč uspelo z radijskim signalom pognati z medplanetarne vesoljske sonde Galileo pristajalni modul, ki naj bi samomorilsko padel na Jupiter. Do ločitve je prišlo v sredo ob 7.30 po srednjee- vropskem poletnem Času, znanstveniki centra v Pasadeni pa so preverili uspešnost manevra šele 37 minut kasneje. Toliko Časa so namreč potrebovali radijski signali, da so pripotovali do Zemlje. Galileo se je namreč nahajal 660 milijonov kilometrov od Zemlje. »Sa- momorilni« modul bo moral preleteti še 80 milijonov kilometrov, preden bo prihodnjega 7. decembra začel svoj končni manever. Na slikah (telefoto APj so vse razen arhivskega posnetka »samomorilnega« modula fantazijske risbe, pri katerih je »umetnik« upodobil vse, kar vemo o najveCjem planetu našega osončja. Narisal je tudi padalo, ki bodo zaviralo padec skozi zgornje redkejše plasti Jupitrove atmosfere. Znanstveniki lahko le ugi- bajo, kaj se bo dogajalo med 75-minutnim padcem. Upajo pa, da bo modul vzdržal Cimdlje izreden pritisk in peklensko vročino, tako da bo na Zemljo posredoval vsaj nekaj podatkov. I ■ 7 *>iS« f. Pariz: veliki kreatorji | razočarali PARIZ - Letošnja sezona predstavitev visoke mode za prihodnjo jesen in zimo se je končala brez velikih presenečenj, rekli bi lahko celo z rahlimi razočaranji. Pierre Balmain (na sliki levo) in Ives Saint Lau-rent (v sredini) nista požela velikih aplavzov; občinstvo je še zlasti hladno sprejelo kreacije Saint Lauren-ta, ki je sicer opustil svoj klasični stil, vendar ni navdušil kupcev. Pač pa se je z ekstravaganco izkazal Paco Rabanne (desno), ki pa je s kratkimi oblačili iz plastike požel mnogo muzanja, toda malo odobravanja. (Telefoto: AP) SVET Petek, 14. julija 1995 NOVICE VZHODNA EVROPA BLIŽNJI VZHOD Imajev na posvetovanjih pri Dudajevu MOSKVA (dpa) - Mirovna pogajanja o politični prihodnosti CeCenije so vCeraj brez kakršnihkoli pogovorov prestavili na današnji dan. Interfax je sporočil, da je Čečenska pogajalska skupina zapustila glavno mesto Grozni in se odpravila v kavkaške hribe na posvetovanja s Čečenskim vodjem Džoharjem Dudajevom. Vodja CeCen-ske delegacije Usman Imajev je pred odhodom zanikal trditve, da sta se obe delegaciji sporazumeli glede glavnih političnih vprašanj, kot je prihodnji mednarodnopravni status uporne kavkaške republike. Po njegovih besedah naj bi bil še nekaj časa glavni cilj pogajanj doseči vojaško rešitev spora, šele potem naj bi prišla na vrsto sporna politična vprašanja. Velike gladovne stavke Kurdov ANKARA (Reuter, dpa) - V spopadih med turško vojsko in gverilci prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) na vzhodu in jugovzhodu Turčije je bilo v Četrtek ubitih 26 gverilcev in sedem vojakov. V napadih naj bi sodelovalo tudi deset bojnih letal, ki so bombardirala gverilske položaje v pokrajini Tunceli, kjer naj bi bilo približno 200 oboroženih pripadnikov PKK. Zaradi zadnje ofenzive turške vojske so kurdske organizacije po Evropi napovedale velike gladovne stavke Kurdov. Gladovne stavke v turških zaporih, turških mestih in številnih evropskih prestolnicah naj bi se začele 20. julija. Protest organizira Konfederacija evropskih kurdskih združenj iz Nemčije, v kateri je več kot 50 različnih organizacij Kurdov. Kitajski predsednik v Nemčiji BONN (dpa) - Kitajska si želi Cim tesnejših stikov z zahodno Evropo, še posebej z Nemčijo, je med svojim obiskom pri kanclerju Helmutu Kohlu poudaril kitajski predsednik Jiang Zemin. Obljubil je nadaljevanje reform v svoji državi, ob tem pa opozoril, da Kitajska ne bo še tako kmalu gospodarska sila, kot si nekateri želijo. V Času Zeminovega obiska so nemški in kaitajski gospodarstveniki podpisali osem pogodb o naložbah, v višini štirih miilijard nemških mark. Zunanja ministra Klaus Kinkel in Quien Qichen sta podpisala sporazum o odprtju generalnih konzulatov držav v Kantonu in Miinchnu, Nemčija pa je za programe gospodarske pomoči na Kitajskem namenila 180 milijonov mark. Nemški gostitelji so sogovornikom z Dalnjega vzhoda tudi večkrat previdno omenili vprašanje varovanja človekovih pravic, vendar pa med izmenjavami mnenj ni prišlo do večjih nesoglasij. Poljski delavci Ros$ spet končno delničarji „ |7rflPiu Lastninjenje se začenja s 16-mesečno zamudo ” ■■■ w IM VARŠAVA (Reuter) - Poljska je, po tem ko je zaradi nekdanjega premiera VValdemraja Pavvlaka skoraj 16 mesecev odlašala z izvedbo privatizacije, bo prihodnji teden vlada Jezefa 01eksyja začela s procesom obsežne privatizacije, ki je predmet političnih sporov in zavora poljskemu približevanju Evropski uniji. Lov 15 nacionalnih investicijskih skladov (NIS) na sveže delnice 413 poljskih podjetij se bo uradno začel v ponedeljek in bo trajal štiri tedne. Poljski predsednik Lech VValensa se je včeraj prvič prikazal v javnosti brez svojih znamenitih brk, ki so ga spremljali vse od stavke v gdanskih ladjedelnicah leta 1980. Predsednikov svetovalec Andrzej Zakrzew-ski je prepadeni javnosti obljubil, da »bodo brki kmalu spet na svojem mestu«. Do javnega »razgaljenja« je prišlo le zato, ker je Nobelov nagrajenec za mir predčasno končal svoj dopust. Investicijski skladi so morali dobiti licenco vlade, da lahko sploh sodelujejo v lastninjenju, v katerem bodo obvladovali kar 60 odstotkov delniškega kolača. Petnajst odstotkov bodo razdelili delavcem brezplačno, vse drugo pa bo prevzela državna zakladnica, ki bo lahko svoj delež pozneje tudi prodala. NIS so združeni v konzorcij, ki ga obvladujejo mednarodne banke in investicijske skupine, ki bodo s skladi tudi upravljale in izplačevale dividende -odvisno od tega, kako dobro se bodo ti odrezali s svojimi vlaganji. Poljska privatizacijska shema predvideva možnost, da bo vsak polnoleten Poljak sodeloval v privatizaciji z lastnim deležem, ki ga bo lahko kupil po razumni ceni. Delež vsakega posame- znika bo razdeljen na petnajst enakih delov za vsak NIS v 18 mesecih. Po tem ko bodo deleži razdeljeni med NIS, bodo postali pravzaprav delnice, ki jih bodo Poljaki nato lahko prodajali na varšavski borzi. Poljska vlada se boji, da je knjižna vrednost 413 podjetij premajhna, da bi lahko 15 NIS normalno in dobičkonosno delovalo, zato načrtuje vključitev dodatnih dvesto podjetij. Tuji gospodarstveniki menijo, da je levo usmerjena vlada Jožefa Oleksia s tem dejanjem jasno pokazala, da se močno zavzema za izvedbo privatizacije. Četudi bo prvi krog lastninjenja uspešno izpeljan, pa ne smemo pozabiti, da bo na Poljskem še vedno ostalo približno štiri tisoč podjetij, s katerimi upravlja država. JERUZALEM (Reuter) - Posebni ameriški odpoS ® nec za Bližnji vzhod Denis Ross je vCeraj iz Izrae odpotoval v Damask, kjer je reševal spor, ki je n3®) _ v zvezi z obnovitvijo mirovnih pogajanj v Washingt^ nu. Ross si bo na pogovorih s sirskim zunanjim mm* strom Farukom Šaro prizadeval določiti datum * dnevni red naslednjega kroga pogovorov med vojaSKi mi predstavniki obeh držav. Pogajanja o Golanskem višavju so zastala prejšnji mesec, potem ko sta se vojaška poveljnika sprtih strani v VVashingtonu razšla brez" dogovora. Izraelci trdijo, da je Golan ključnega pomena za njihovo varnost, zato so umik svojih enot vezali na sporazum o varnostnih ukrepih: demilitarizirana območja, postojanke za zgodnje opozarjanje in mednarodne enote na območju. Sirija nasprotuje postojankam za zgodnje opozarjanje, ki naj bi jih nadzorovale židovske enote. »Asad Se naprej nasprotuje tem postojankam,« je izjavil glavni izraelski pogajalec s Sirijo Itamar Rabinovič. »Ne moremo pristati na varnostne ukrepe brez vsaj ene opozorilne postaje,« je dodal. Radio v Da- masku je včeraj sporo0 ’ da bi Sirija pristala tudi 0^ postojanke za zgoditi^ opozarjanje, Ce bi jih up*3 vljali predstavniki neyple tenih držav. Rabinovič) že sporočil, da to ni dno stališče nasprotne p° gajalske strani. ,• Težave nastajajo tu ^ pri vprašanju demihtan0 ranih območij. Sirija se ) sicer odrekla zahtevam po katerih bi se morale dovske enote umakni enako daleč od prihodnj^ meje kot sirske, vendar p ^ Izrael ne sprejema niti no vega milejšega predlog^ po katerem bi se Zial umikali za šest, Sirijci p st kilometrov. ; se je včeraj že SEVERNA IRSKA / PROTESTANTSKE SLOVESNOSTI Tokrat so bile krogle le plastične Britanci za zdaj še ne razmišljajo o izpustitvi skoraj tisoč Irinih gverilcev BELFAST - Severna Irska je zadrževala dih, ko je ta teden ob tristoletnici zmage nad katohki na tisoče protestantov korakalo po uticah. Kljub temu pa ni bil izstreljen niti en strel in z izjemo nekaterih uličnih izgredov mirovni proces ni bil prekinjen. Močna britanska vojska z osemnajst tisoč pripadniki je ostala v vojašnicah, kamor se je umaknila, ko so republikanski in protestan-sM strelci lansko leto razglasili premirje. Nasilje se je omejilo na steklenice in policijske plastične krogle. V času, ko se Severna Irska približuje prvi obletnici Irine ustavitve ognja, je tri- sto let star protestantski paradni obred, ki za katolike pomeni poudarjanje zmagoslavja nad njimi, po desetih mesecih miru na Severnem Irskem spet sprožil nemir. Napetost med protestanti in katoliki je še vedno visoka in nadzor nad skritimi zalogami orožja Ire, ki je gotovo pripomogel k mirovnemu procesu, bi utegnil pri- vesti do vnovične uporabe orožja. Gerry Adams, predsednik političnega krila Ire Sinn Feina, je Britance obtožil, da mirovni proces zadržujejo s »taktično držo«, ko vztrajajo pri zahtevi, da morajo gverilci Ire pred pogajanji predati svoje orožje. »Ce si Britanci ne bodo hoteli premisliti, se bomo počasi vrnili na začetek,« je v Belfastu povedal novinarjem. V besedah je bilo spet mogoče zaslediti grožnjo, ki jo je že izrekel pred mesecem dni, ko je dejal, da bi takšno stališče lahko izzvalo vnovično nasilje, Ce do prve obletnice premirja z Iro, ki bo 1. septembra, pogajanja ne bodo napredovala. Politični viri so dejali, da Britanija za zadj še ne razmišlja o izpustitvi gverilskih zapornikov, s Čimer bi pridobila Cas za premik v mirovnem procesu. Kljub vsem poskusom pomiritve pa je največja ovira na poti do naslednje stopnje mirovnega procesa še vedno problem predaje orožja Ire in lojalistov, od katere britanske oblasti ne odstopajo. Peter Millership / Reuter DR. HENRY KISSINGER O MEDNARODNIH ODNOSIH Pomembne so samo velesile Barbara Kramzar Henry Kissinger, nekdanji zunanji minister ZDA, nobelovec in za številne najuglednejši zunanjepolitični analitik stoletja, je v torek zvečer v newyorškem hotelu predaval o težavah sodobnega sveta. Po poldrugi uri predavanja o ameriški zunanji politiki, Rusiji, Kitajski, Bližnjem vzhodu in drugih predetih sveta, se je dr. Kissinger udobno naslonil na govorniški oder, da bi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki so se zbrali pred mikrofonom na drugem koncu popolnoma zasedene dvorane. Prijetnega razpoloženja pa je bilo konec že po prvem vprašanju in še bolj po drugem, tretjem... Skupina prebivalcev Vzhodnega Timorja in njihovih prijateljev iz ZDA je namreč zasedla mikrofon in postavljala eno samo vprašanje: Je Kissinger Indoneziji decembra 1975 prižgal zeleno luc za pokol na Vzhodnem Timorju, ki je zahteval dvesto tisoč žrtev, tretjino prebivalcev nekdanje portugalske kolonije? Kaj je vedel nekdanji ameriški zunanji minister, ki je obiskal Indonezijo samo nekaj ur pred začetkom pokola? Vprašanje je dr. Kissingerju najbrž pokvarilo prijeten newyorški predavateljski veCer. Vsaj nekateri poslušalci pa so se vprašali, ali lahko žrtve prepada med teorijo in prakso t. i. realistične šole mednarodnih odnosov, ki ji pripada tudi Kissinger, morda štejemo kar v stotisocih? Recepti realistične šole, ki jo izvajajo občudovalci teoretika Hansa Morgenta-ua, zvenijo neusmiljeno premišljeno. Realisti zavračajo moralizem. Zato jih k akciji ne pripravijo tisoči, desettisoci ali pa stotisoCi žrtev, dokler to ne zamaje nacionalnega interesa, v Kissingerjevem primeru seveda ameriškega. »Potrebujemo definicijo nacionalnega interesa!« trdi nekdanji ameriški zunanji minister, ki potem pove samo, kaj ni ameriški nacionalni interes. Očitno to ni zunanja politika, ki jo trenutno vodi administracija predsednika Clintona. Za Kissing6" rja je neverjetno, da se lahko država hkrati prepira z Japonsko zaradi trgovine, s Kitajsko zaradi človekovih pravin z Iranom zaradi orožja in vsega drugeg3, pa še z Jugoslavijo. S tem imenom &s' singer razume tako imenovano ZRJ i. meni, da si nobena pametna vlada ne tu dovolila toliko front hkrati. V napetej11 ozračju v dvorani po koncu predavan)3 sem pomislila, kaj je ob tem delu roju0 po glavi zagovornikom Vzhodnega H morja? So se spraševali o vseh tistih n®' štetih trenutkih v dolgoletni karieri diplomata in zunanjega ministra, k Henry Kissinger ni hotel razjeziti kaksn6 močne države? »Tragično, toda to ni pomemben zn nanjepolitični problem!« zamahne z ro ko nad Vzhodnim Timorjem dr. Kissin ger. Prav tako zamahne z roko nad Bo sno. »Ze od vsega začetka je bilo vse na robe.« Ce smo razdelili Jugoslavijo, D morali na tri dele razdeliti tudi Bosno, k* jo sestavljajo trije narodi. Vojaška zveza Nato pa bi morala ustaviti etnično CišCe nje takoj, ko se je začelo. Poslušalec ] vprašal, kaj Kissinger meni o amen3 oborožitvi bosanske vojske, zamisli, ki J vse bolj aktualna v ZDA. »Kje je kone® vojne, če bodo Združeni narodi opusu embargo in se umaknili iz Bosne?« sf 1 vprašal Kissinger, toda edina stvar, ki g3 pri Bosni res zanima, je zagotovitev, n tam ne bo nobenih ameriških vojakov. Politika ni morala. Bosna in Vzhodni Timor nista pomembna. Za dr. Kissing6^ rja so pomembne samo velike in m00 države, s katerimi bo Amerika soustva rjala prihodnost. ■ Nadaljevanje SVET Petek, 14. julija 1995 ^SNATihmERCEGOVINA / NAPOVEDI POVELJNIKA UNPROFORJA ZA BOSNO Za Srebrenico med »odpisane« še žepa srbsko vojsko bo trši oreh te Goražde, kjer so vladne sile močnejše 'CmnenJE h Resolucija V$je»blabla» Bonn (afp) - up- jyr ^ Evropske unije v jc0s[arju Nemec Hans meni, da je re-vamostnega sveta Utna ’ ^ zahteva takojšen oj srbskih sil iz Srebre-k„Ce’ ''blabla«, navadno besedicenje. Q.>>Ta resolucija spet ni sed v®6®3 ^ot Prazne be-e’ ki jih nihče ne jemlje v *Il0’<< ie Koschnick izjavil mtervjuju za Kolner Ex-j\ess in dodal: »Na živce 1 §re, da si z njimi laže-lz dneva v dan. Enklav, oze° v*0 belec v srbskem enujn, ne moremo brani-jjJ62 vojne, ce pa te noCe-.j j® edina možnost ^ je poudaril. lje *, “ Nato,« je nada-izr ’ >>nai končno jasno j? az*ta svoje zahteve, ho A0^a Pa naj svoje oblju-1111 večkrat uresniči.« SARAJEVO (Reuter) - Zmagovite enote bosanskih Srbov so včeraj nadaljevale z etničnim čiščenjem na zasedenem »varovanem območju« Srebrenici. Prek frontne Črte so pregnali tudi ranjence, ženske in otroke. »Srbi so očitno prelomili obljubo o spoštovanju ženevske konvencije,« je izjavil tiskovni predstavnik ZN Aleksander Ivanko. Bosanski zunanji minister Haris Silajdžič je včeraj že izrazil prepričanje, da bo naslednja tarCa srbskih enot enklava Žepa v vzhodni Bosni. »Bosanska vlada ima dokaze, da teroristi za Zepo načrtujejo podoben scenarij, kot so ga izvedli v Srebrenici,« je povedal Silajdžič. »Ničesar ne moremo storiti. Tam imamo le 79 ukrajinskih vojakov,« je padec nove muslimanske enklave že napovedal Ivanko. Pritrdil mu je tudi poveljnik mirovnih sil ZN v Bosni Gary Covvard, ki je »varovano območje« Žepa že skoraj odpisal. »S tem številom ljudi ne moremo zaustaviti večje ofenzive,« je opravičil dejansko nemoč Unproforja in dodal: »Za Srbe bo veliko težje pri Gorazdu. Tam so enote vladne vojske veliko bolje oborožene.« Deset tisoč mož enote za hitro posredovanje, ki naj bi varovali 22 tisoč modrih čelad v Bosni, Se vedno ni pripravljenih na posredovanje v Srebrenici. Francija, ki je v Varnostnem svetu ZN zahtevala takojšnje vojaško posredovanje, je ostala sama. »Nihče se ne želi bojevati v Srebrenici,« je povedal nekdanji poveljnik mirovnih sil v Bosni, belgijski general Briqment. »Takšna je kruta resnica,« je dodal. Diplomati meni- jo, da bi moral Unprofor svoje enote postaviti okoli mest, ki jih je v resnici mogoče obraniti in vzhodno Bosno prepustiti Srbom. Za takšno možnost se navdušujejo predvsem ZDA, Francija in Britanija. S tem ko bi se utrdili v Sarajevu, bi svetu pokazali, da nameravajo ostati v Bosni, izognili pa bi se ponižanju, kakršnega so bili deležni v Srebrenici ali celo popolnemu umiku. Mirovni posrednik Stol-tenberg takšni možnosti odločno nasprotuje in opozarja, da se sile ZN ne bi smele vmešati v spor. »Njihov mandat je redna dostava človekoljubne pomoči,« je povedal in se pohvalil z novim velikim uspehom ZN: iz Srbije je na območje pod nadzorom bosanskih Srbov prispel konvoj šestih tovornjakov s človekoljubno pomočjo. V OZADJU Varovano območje žepa HAMBURG (dpa) - Tako kot zdaj že zavzeta Srebrenica je tudi Žepa eno od skupno Šestih mest in občin, ki jih je Varnostni svet Združenih narodov spomladi 1993 razglasil za varovana območja. Za majhni kraj na vzhodu Bosne - od Sarajeva oddaljen približno 90 kilometrov in nedaleč od Srebrenice - so že v eni od srbskih ofenziv maja 1993 potekali hudi boji, pri čemer je bilo uničenih veliko okoliških vasi. V tej muslimanski enklavi, ki leži v globoki in težko dostopni dolini na meji med Bosno in nekdanjo Jugoslavijo, živi po podatkih ZN deset do dvanajst tisoč ljudi, medtem ko bosanska vlada govori o petnajst do dvajset tisoč prebivalcih. PRIČEVANJA BEGUNCEV IZ SREBRENICE Žejni, lačni in umazani, predvsem pa pretreseni Predstavniki Združenih narodov poročajo, da so zaloge hrane za 30 tisoč muslimanskih beguncev v Potočarih pošle že včeraj jih ko je opisovala obup prebivalcev na zajetem območju. »Zelo smo se bali,« je dejala. Človekoljubne organizacije so poročale o grozljivih prizorih v Potočarih v srebreniški enklavi, kjer se je trideset tisoč muslimanov zbralo okoli nizozemskega oporišča ZN in iskalo zaščito, medtem ko so Srbi mlade moške trgali od njihovih družin. Janowski je povedal, da so Srbi spustili le malo vojaških obveznikov in da je bilo na prizorišču malo mednarodnih opazovalcev. »Srbi so nas prišli vprašat, kje so vsi moški, sposobni za vojskovanje,« je pripovedovala devetnajstletni Medija Rahimič. »Vse moške, ki so bili kakorkoli podobni vojakom, so z avtobusov odpeljali na nogometni stadion v Bratuncu.« Bosanski Srbi bi radi zbrali nekdanje branilce enklave, ki jih imenujejo vojni zločinci. Večina jih je, potem ko je Srebrenica v torek padla, med hudim obstreljeva- njem in bliskovitim napadom srbske pehote pobegnila v okoliške hribe. »Sedem dni smo se brez hrane skrivali v kleti,« je dejala petintridesetletna Zumreta, medtem ko je k sebi stiskala svoja dveletna dvojčka. Njun oče je pogrešan že od začetka vojne. »Naš najvecji problem je bila lakota,« je dejal 56-letni Rifet Suljič. »Spominjam se, da včasih nismo jedli po deset dni. Pripadniki nizozemskih mirovnih sil so z nami delili svojo hrano, čeprav je tudi sami niso imeli veliko.« Viri Združenih narodov so poročali, da so bili begunci po tako velikih naporih v zelo slabem stanju, predvem pa žejni, lačni in umazani. Tudi zaloge hrane, s katerimi nizozemske modre Čelade hranijo preostalih trideset tisoč beguncev v PotoCarih, naj bi pošle že vCeraj. Konvoj z dodatnimi zalogami za nizozemske modre Čelade pričakujejo kmalu, drugega s hrano za begunce pa so zajeli Srbi, ki jim je odpor v enklavi uspelo zlomiti prav z večtedenskim zadrževanjem pomoči. Bosanski Srbi so konvoju ZN dali zeleno luč, na bosansko-srbski meji pa so zadržali šest nadaljnjih tovornjakov. V Tuzli se je za dobrodošlico prvemu valu beguncev zbralo nekaj sto ljudi. Mnogi med njimi so iz Srebrenice pobegnili že leta 1993, zato so pričakovali svoje sorodnike. Sedemindvajsetletni vojak Sa-vahid Begovič, ki je bil leta 1993 ranjen in evakuiran, je ob avtobusu ponosno stal s svojo ženo in svakinjo. »Žene nisem videl že več kot dve leti. Sicer ne veva, kaj naju Čaka, in kje bova živela, a bova vsaj skupaj.« Predstavniki človekoljubnih organizacij pričakujejo, da bodo Srbi v prihodnjih dneh iz Srebrenice pregnali še zadnje muslimane, ki jim bodo sledili tudi množični konvoji. Zoran Radosavljevič, Reuter V Potočare so pribežale množice muslimanskih beguncev,... ... ki so iz Srebrenice prebežali v strnjenih kolonah, Medtem ko so srbski vojaki beguncem razdelili nekaj cigaret,... ... sta si general Ratko Mladič in nizozemski poveljnik Ton Karremans nazdravila (AP) NOVICE Aristide je prepričjivo zmagal PORT-AU-PRINCE (Reuter) - Po dolgem odlašanju so v sredo na Haitiju objavili predčasne izide državnih vohtev, ki so bile izpeljane že 25. junija. Kot vse kaže, bo prepričljivo zmagala stranka Lavalas, kar v prevodu pomeni plaz, ki jo vodi haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide. Kandidati stranke Lavalas so si izborih na volitvah po doslej znanih podatkih vsaj 12 od 18 sedežev v karibskem nacionalnem senatu in 68 od 82 poslanskih sedežev v spodnjem domu. Kar 23 od 27 pohticnih strank, ki so sodelovale na volitvah, je zadnje volitve razglasilo za neveljavne, saj so tudi mednarodni opazovalci poroCah o številnih nepravilnostih. Kljub temu je bila Širša javnost tako na vasi kot v prestolnici na tem karibskem otoku po objavi predčasnih volilnih izidov povsem mirna. Švedska obljubila pomoč pri približevanju EU Baltiku... RIGA (Reuter) - Švedska zunanja ministrica Lena Hjelm-Wallen, ki je na dvodnevnem uradnem obisku v Latviji, je včeraj v Rigi izjavila, da je povsem pravilno, da si baltske države prizadevajo za priključitev k EU. Vendar švedska predstavnica ni mogla svojim gostiteljem povedati, kdaj natančno bi lahko prišlo do združitve in koliko novih Članic bo EU sploh pripravljena sprejeti. Švedska in tudi ostale skandinavske države so bile tradicionalne zaveznice baltskim državam in si bodo še naprej močno prizadevale, da bi Latvija, Litva in Estonija Cim prej sedele kot enake enakim za evropsko mizo v Bruslju, je izjavila švedska zunanja ministrica na tiskovni konferenci. »Naša podpora bo popolna,« je odločno zaključila Hjelm-Walle- ... Francija pa Maroku RABAT (Reuter) - Francoski minister Michel Bamier, Iti je v vladi zadolžen za evropske zadeve, se je na svojem zadnjem obisku v Maroku srečal kar s štirimi maroškimi ministri in premierom. Bamier je po srečanju izjavil, da se bodo pogajanja o asociacijskem sporazumu med Marokom in EU začela 24. julija. Po zapletenih pogajanjih v Bruslju je Francija edina država, kr je podprla maroško približevanje EU. Najbolj pereC problem med magrebško državo in evropsko skupino držav je na področju ribolova. Pred kratkim so podaljšati rok za »ribji sporazum«, vendar EU vztraja pri tem, da se asociacijski sporazum sklene neodvisno od sporazuma o ribištvu. Maroko pa na to ne pristaja in vztraja pri tem, da se asociacijski sporazum, ki bo sprejet skupaj z ribiškim, pozneje uporabi kot model sodelovanja med grupacijo in Marokom. EU je naj-vecji zunanjetrgovinski partner Maroka. Južni Pacifik, 14 julij Ob francoskem nacionalnem prazniku so po vsem svetu napovedane protijedrske demonstracije PARIZ (dpa telefoto: AP) - Današnji državni praznik obletnice francoske revolucije bo marsikateremu Francozu, predvsem na visokih položajih, pustil grenak priokus. Razen tega, da bo nekaj aktivistov Greenpeacea nepooblaščeno »praznovalo« na Mururoi, bodo protesti zaradi odločitve predsednika Chiraca o obnovitvi jedrskih poskusov danes Se prav posebej glasni. Avstrijski Greenpeace je v Četrtek vsa veleposlaništva na Dunaju pozval k bojkotu tradicionalnega sprejema pri francoskem veleposlaniku. Po mnenju predstavnikov okoljevarstvene organizacije tokrat 14. julija ni razlogov za praznovanje, ker Francija trmasto vztraja pri svoji V OZADJU Rak, levkemija in zastrupljene ribe RAROTONGA (Reuter) - Novozelandski minister za zdravstvo in turizem Joe VViUiams je v sredo napadel medije, ker so objavili pismo zdravnikov, ki povečanje Števila obolelih za rakom povezujejo s francoskimi jedrskimi poskusi v Tihem oceanu. »Število obolelih za levkemijo in rakom na Cookovem otočju je močno naraslo, prav tako je Čedalje več zastrupljenih rib. Prepričani smo, da je do tega pojava prišlo zaradi radioaktivnosti, ki je posledica francoskih jedrskih poskusov na atolu Mururoa,« je zapisalo 14 zdravnikov. VViltiams je izjavil, da kot minister za zdravstvo popolnoma razume bojazen zdravnikov, vendar pa ga kot ministra za turizem veliko bolj skrbi vpliv takšnih poročil na gospodarstvo Cookovega otočja. Priznal je, da se je število obolelih za rakom povečalo tako na otočju kot tudi drugje v južnem Pacifiku, toda nobenega trdnega dokaza ni, da je porast povezan z jedrskimi poskusi. Zato je zahteval odvzem dovoljenja za stalno bivanje vsem vpletenim predstavnikom medijev. Cookovo otočje je najbližji sosed Francoske Polinezije, približno dva tisoč kilometrov oddaljeno od testnega območja na Mururoi. odločitvi. »Francija z jedrskimi poskusi na Mururoi ne ogroža samo tamkajšnega okolja in prebivalcev, temveč tudi svetovni razorože-valni proces,« je še poudaril Greenpeace. Znana norveška igralka Liv Ullmann namerava francoski državi v znamenje protesta proti obnovitvi jedrskih poskusov vrniti visoko odlikovanje za umetniške dosežke Ordre des arts et des lettres, ki ga je dobila konec 80. let. Pravi, da se je za ta korak odločila zato, ker je Čutila, da mora nekaj narediti. »In to je najmanj, kar sem lahko storila,« je dejala igralka, ki je Norvežane in svetovno javnost pozvala k različnim oblikam protesta. Norveška policija je v osel-skem fjordu že morala preprečiti akcijo aktivistov Greenpeacea, ki so hoteti s petimi gumijastimi Čolni, na katerih so imeli protestne transparente in zastave, pluti ob francoski vojaški ladji Amyt D‘Inville. Policija je s Čolnov odstranila bencinske rezervoarje, kar je predstavnik organizacije označil za kršenje pravice do izražanja mnenja in poudaril, da s svojo akcijo niso želeli ovirati plovbe francoske ladje. Nemški Greenpeace bo začel v soboto na informacijskih točkah v 65 mestih v Nemčiji zbirati podpise proti vnovičnem opravljanju jedrskih poskusov v južnem Pacifiku. Aktivisti ekološkega gibanja bodo delili tudi protestne dopisnice, ki so naslovljene na francoskega predsednika, na štirih francosko-nemških mejnih prehodih pa bodo razdeljevati protestne letake. Akcija zbiranja podpisov bo trajala do konca avgusta. Francoska vlada vidi v mednarodnih protestih ob nameravani obnovitvi jedrskih poskusov politično kampanjo. Vladni tiskovni predstavnik Frangois Baroin je v nekem intervjuju poudaril, da Francija pac ne bo dovolila pritiskov na svojo suverenost. »So ljudje, ki ne morejo sprejeti dejstva, da gre za vprašanje neodvisnosti države. Tukaj so v ozadju interesi izključitve Francije iz območja južnega Pacifika. To je politična operacija.« EVROPSKA UNIJA Odpraviti odtujenost Tik pred poletnimi počitnicauni je Evropska u1^, bogatejša za dva podatka: da je mesto evropskega niha človekovih pravic, ki ga je določila z maastri skim sporazumom, upravičeno, in drugič, da bo la z uvajanjem schengenskega sporazuma, ki d° odpravo meja znotraj EU, Se veliko dela. Po dveh letih je Evropski parlament končno izbral moža, ki bo skrbel za »zbliževanje državljanov EU z njenimi inštitucijami«. Z drugimi besedami to pomeni, da je 58-le-tni finski pravnik Jacob Soder-man tisti človek, na katerega se bodo obračali državljani EU, da bi s skupnimi močmi preprečevali zlorabe oblasti, prevare, zamujanja in nekompetentnosti evrobirokracije. Soderman, ki ima letos zase in svojo ekipo na voljo 250 tisoč ekujev, je že dobil prvo pritožbo treh francoskih novinarjev, ki zatrjujejo, da varnostniki v Evropskem parlamentu z njimi niso ravnati korektno. Izvolitev evroombucmana ima kljub temu večje razsežnosti, prav tako njegovo delo. Z vstopom Švedske, kjer obstaja inštitucija ombucmana že od leta 1809, in Finske, so dobili dosedanji kandidati premočno konkurenco in pred Sodermanom je moral kloniti tudi nemški kandidat Siegbert Alder. Podpredsednik Evropskega parlamenta Giorgios Dimitrakopulos je podvomil v to, da bi en sam človek zmogel opravljati tako vseobsegajoče delo, zato je predlagal, naj bi denar, ki je namenjen evrovaruhu, raje namenili komisiji za pritožbe. Morda ima Grk celo prav, vsekakor pa je spregledal drugo, bolj simbolno plat zgodbe. Bruselj je namreč z odhodom Jacquesa Delorsa iz Evropske komisije izgubti edino politično osebnost, ki je lahko, vsaj do neke mere, poosebljala EU. Zaradi razdrobljenosti avtoritete in nemoči inštitucij, se EU Čedalje bolj odtujuje svojim državljanom, to pa je P10 ki ga ni moc zaustaviti z samo potezo niti z eno S' ,ioceS' en0 ki ga m moc zaustavil -samo potezo niti z ®n°J, »o politično osebnostjo. evrovaruha ima zato na bolni ravni prav taksno dnost kot uvajanje scheng^ cVpod cnnrDTiimfl EVTOP^ v državljanih EU vzbudi o^ tek prednosti in privtiigi1®^ sti pred nedržavljani, ki5 ^ postanejo tujci v petnajstm Zavah. Vendar je z Evi P Krov mora iro/*' IcOt 2 razuma se nSEu VeW Britanija, vendar tokrat ne radi larpurlartisticnega e skepticizma: če bi L°n svoje meje odprl scheng skim državam, bi jih preti državam L ^ monvvealtha. To torej Poin, da bi se morala odpov® . e prestižu nekdanje kolom velesile, ki si lahko prjv,° -e da zviška pogleda na nek , kolonije in v tem duhu z m ■ tudi posluje. London je v nemudoma odgovoril e skemu komisarju Mariu tiju, ki je dejal, da je odp z meja neločljivo povez ^ enotnim trgom. Britau5^^ da namerava Velika r>n ^ ohraniti svoje meje in , vsak poskus njihove odp blokirala z vetom. , v-Evropska unija, ki se vročem poletju pripravlja Nostalgija starim redom m Le devetnajst odstotkov vzhodnih Nemcev je danes mnenja, da je socializem sistem, »ki je bil obsojen na neuspeh«, petnajst odstotkov vzhodnih Nemcev pa si celo želi vrnitev Nemške demokratične republike (NDR). Večina meni, da so bile stanovanjska politika, zdravstvena oskrba in Sole v nekdanji NDR boljše kot danes: javnomnenjska raziskava nemškega časopisa Spiegel je pokazala presenetljivo nostalgijo po nekdanji JNDR. V NDR so ljudje kljub vsemu živeli veliko bolje, kot pa to zdaj prikazujejo Časopisi in televizija. Glede tega sta enotnega mnenja kar dve tretjini vzhodnih Nemcev: »Poročila o tem, kakšne so bile razmere v NDR. so preveč negativna.« Ce vzhodni Nemci primerjajo razmere v nekdanji NDR in sedanji Zvezni republiki Nemčiji (ZRN), se NDR na številnih področjih bolje odreže od ZRN. To pa ni bilo vedno tako, pred petimi leti je bilo celo obratno. Takrat je NDR za vzhodne Nemce le na nekaterih področjih veljala kot boljša država. Večina vzhodnih Nemcev ima zdaj bolj pozitivno predstavo o nekdanji NDR - koliko pa je tistih, ki bi si želeli vrnitev NDR? Koliko je torej ljudi, ki so izpolnjeni s »hrepenenjem po starih časih«? Spiegel je pri inštitutu Em-nid, ki ima sedež v Bielefel-du, naročil javnomnenjsko raziskavo, ki naj bi odgovorila na to in tudi na nekatera druga vprašanja v zvezi z odnosom vzhodnih Nemcev do nekdanje NDR. To je bila prva obsežna raziskava o t. i. NDR-nostalgiji med vzhodnimi Nemci. Raziskavo so izvedli letos od sredine aprila do sredine junija; na vprašanja je odgovarjalo tisoč odraslih žensk in moških, ki živijo v vzhodnem delu Nemčije, torej na območju nekdanje NDR. Anketiranci so morali na večino zastavljenih vprašanj odgovarjati tako, da so obkrožili enega od že pripravljenih odgovorov. Eno takih vprašanj je bilo na primer: »Ali menite, da je združitev Nemčije pozitivno vplivala na vaše življenjske razmere?« Le na dve vprašanji so anketiranci odgovarjali z lastnimi besedami: »Ce pomislite na Čase NDR, kateri je vaš najbolj negativen in kateri najbolj pozitiven spomin?« Neka ženska je o nekdanji NDR napisala sledeče: »Hudo je bilo, ker nismo smeli potovati in smo lahko le na televiziji videli, kaj se dogaja v svetu. In ta dolgoča- sen vzhodnonemški vsakdan - trgovine so bile slabo založene, toda za službo si ni bilo treba delati nobenih skrbi. Nihče te ni mogel vreCi iz tvojega stanovanja in otroci so bili preskrbljeni v otroškj vrtcih. Vse je bilo urejeno > poceni. Vsaka stvar ima PoZ tivne in negativne strani-« ŠPORT Petek, 14. julija 1995 KOLESARSTVO /11. ETAPA DIRKE TOUR DE FRANCE NOVICE Zmagal italijanski Anglež Sciandri V špritnu ukrotil Kolumbijca Buenahoro, s katerim je pobegnil glavnini - Indurain trdno v vodstvu SAINt ETIENNE - Ljubitelje kolesarstva !*! italijg v tl lil a ,.'ii ie vCeraj z etapno zmago razvese- ]y . atijanski Anglež Maximilian Sciandri, ,/jmel v končnem Sprintu 199 kilome-®°lge etape od Bourg D‘Oisansa do St. ^ enna vec moči kot Kolumbijec Herman stv nat10ra- Sciandri je angleško državljan-Sq 0 Prevzel letos, potem ko ga v Italiji ni-pt Uvrstili v ekipo za nastop na svetovnem g^stvu, saj je menil, da bo imel v An- .. ‘ » k er s a ta cirpr rnHil A/Pf** mn^nnsti 7.a Uspeh. Sice: )er se je sicer rodil, več možnosti za Jr pa je bil glavni dogodek včerajšnje gla -°eg osmerrce kolesarjev, ki so ušli iz tj: Vntne kmalu po vzponu druge katego-Sq .^a Col de la Forteresse. V tej skupini u Dlti Nizozemca Breukink in Maassen, tari eC ^Idag, Francoz De las Cuevas, Bri-%ec Sciandri, Italijan Tafi, Švicar Jarca niVn Kolumbijec Buenahora. Skupini-('I ie pred vzponom prve kategorije na tih L‘Oeillon privozila prednost deve-minut, na vzponu pa Tafi, Jarmann in assen niso zmogli držati ritma in so jj i .sli. Prednost se je žmanjsala že na j, al manj kot sedem minut in takrat sta Btp v a ^crandri in Buenahora, Aldag, 5l ^kink in De las Cuevas pa jima niso ^mti in so jjo konca etape ostali med pžriikoma in glavnino, la dvojice pred zasledovalci je bi- la n6S Cas varnih sedem minut, večino de-Uj ,a vzponu pa je opravil Buenahora, ki je , s drugim nesebično delil vodo s Scian-tl Birn- Šibkejšemu Kolumbijcu tako v cilj-(jj, sprintu ni preostalo nic drugega, kot po Si/USa iz zavetrja presenetiti Sciandrija, Sq. kus pa je bil že po nekaj metrih ob-ja t i.na ProPad in novopečeni Britanec si p^ ° P° 130 kilometrskem begu privozil q0 stspno zmago na Tour de France. 222 ailes je na sporedu 12. etapa, dolga Bo if kilometra in precej razgibana. Start °° 10. uri in 50 minut v Saint Etiennu na nadmorski višini 580 metrov, cilj pa v Mendeu na nadmorski višini 1.045 metrov. Kolesarji bodo prevozili tri prelaze tretje in enega druge kategorije, najvisje pa se bodo povzpeli na 1.450 metrov visoki Gote de Charpal. Rezultati: 1. Sciandri (VB - MG) 4: 43.15, 2. Buenahora (Kol - Kelme) v Času zmagovalca, 3. Aldag (Nem - Telekom-ZG), 4. Tafi (Ita - Mapei GB) oba + 2.41, 5. Breukink (Niz - ONCE) + 2.50, 6. De las Cuevas (Fra - Castorama), 7. Jalabert (Fra -ONCE) + 5.52, 8. Abdudžaparov (Uzb -Novell), 9. Jekimov (Rus - Novell), 10. Pul-nikov (Ukr .- Telekom-ZG), 11. Colombo (Ita - Gewiss Ballan), 12. Bouvard (Fra -Chazal), 13. Chiappucci (Ita - Carrera), 14. Riis (Dan - Gevviss Ballan), 15. Ledanois (Fra - G AN), 16. Lanfranchi (Ita - Brescia-lat), 17. Zabala (Spa - ONCE), 18. Dekker (Niz - Novell) vsi + 5.31. Skupni vrstni red: 1. Indurain (Spa - Ba-nesto) 47:22.05, 2. Ziille (Svi - ONCE) + 2.27, 3. Riis (Dan - Gevviss Ballan) + 6.00, 4. Rominger (Svi - Mapei GB) + 8.19, 5. Gotti (Ita - Gevviss Ballan) + 8.20, 6. Jalabert + 9.16, 7. Pantani (Ita - Carrera) + 12.38, 8. Mauri + 12.49, 9. Tonkov (Rus -Lampre) + 12.58, 10. Escartin (Spa - Mapei GB) +13.43, 11. Chiappucci + 14.10, 12. Vi- renque (Fra - Festina) + 15.46, 13. Madouas (Fra - Castorama) + 16.17, 14. Breukink + 17.11, 15. Dufaux (Svi - Festina) + 18.13, 16. Lanfranchi (Ita - Brescialat + 19.19, 17. Mejia (Col - Motorola) + 19.42, 18. Bruy-neel (Bel - ONCE) + 20.09, 19. Thibout (Fra - Castorama) + 21.24, 20. Aparicio (Spa -Banesto) + 23.08. Točkovanje za zeleno majico: 1. Jalabert 200, 2. Abdudžaparov 182, 3. Indurain 117; za kralja gora: 1. Vi-renque 217, 2. Ziille 148, 3. Indurainl20; moštveno: 1. ONCE 142:23.13, 2. Gevviss-Ballan 23.38, 3. Mapei GB 30.47. (JuM) Nogometaši grozijo z »zamrznitvijo « koledarjev Bo Moratti kmalu beračil pred Duomom in Cragnotti pral vetrobrane avtov, M Čakajo na zeleno luc pred semaforjem? Tako kaže, ker Združenje italijanskih profesionalnih nogometnih društev (v osebi Luciana Nizzole) zaman zahteva zase višji odstotek dohodkov Totocalcia in Totogola in je zato včeraj zagrozilo, da ne bo sporočila javnosti sporeda A in B lige. Povišek ni ravno neznaten: od 90 do 200 milijard letno! Večino dohodkov dveh »schedin«vnovci CONI, ki jih v glavnem namenja gradnji športnih objektov in tistim športnim zvezam, ki finančno ne morejo biti avtonomne. Po eni strani torej »upravičena« zahteva, da denar, ki ga konec koncev ustvarja nogomet, ostane v nogometnem svetu v večji meri kot doslej. Toda: ali niso nogometni klubi na vec področjih močno privilegirani? Svetišča, v katerih igrajo Milan in... Triestina so plačali vsi, tudi plavalci in hokejisti. Habsudova premagala Kandarrjevo PALERMO - Prva nosilka mednarodnega ženskega teniškega turnirja WTA v italijanskem Palermu z nagradnim skladom 107.000 dolarjev Slovakinja Karina Habsudova je uspešno nastopila tudi v 2. krogu in s 6:3 in 7:6 (7:4) premagala Nemko Jano Kandarr. Uspešne so bile tudi druge postavljene igralke. Izidi 2. kroga:"Karina Habsudova (Sik, 1) - Jana Kandarr (Nem) 6:3, 7:6 (7:4), Sabine Hack (Nem, 5) - Aliče Canepa (ZDA) 6:2, 6:4, Natalija Medvedjeva (Ukr, 7) - Petra Langrova (Ceš) 6:2, 6:2, Flora Perfetti (Ita) - Janet Lee (ZDA) 6:2, 6:3, Silvia Farina (Ita, 6) - Francesca Lu-biani (Ita) 6:1, 6:4, Irina Spirlea (Rom, 2) - Barbara Paulus (Avt) 6:4, 6:2, Barbara Schett (Avt) - Petra Schwarz Ritter (Avt) 6:3, 6:1. Carbonell boljši od Karbacherja BAASTAD - V 2. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja v Baastadu z nagradnim skladom 325.000 dolarjev je Spanec Tomas Carbonell izločil tretjega nosilca in branilca lanskega naslova Nemca Bemda Karbacherja v treh nizih s 5:7, 6:2 in 6:1. Boetsch premagal Medvedjeva GSTAAD - V 2. krogu mednarodnega moškega ATP teniškega turnirja v švicarskem Gstaadu z nagradnim skladom 560.000 dolarjev je Francoz Ar-naud Boetsch premagal Šestega nosilca Ukrajinca Andreja Medvedjeva gladko s 6:1 in 6:3. Izidi 2. kroga: Sergi Bruguera (Spa) - Alberto Costa (Spa) 6:4, 6:1, Marc Rosset (Svi, 4) - Francisco Cla-vet (Spa) 6:4, 6:3, Jevgenij Kafelnikov (Rus, 7) -Vince Spadea (ZDA) 6:3, 6:4, Amaud Boetsch (Fra) - Andrej Medvedjev (Ukr, 6) 6:1, 6:3, Andrea Gau-denzi (Ita) - Cedric Pioline (Fra) 7:5,6:4. VVoodbridge boljši od Johnsona NEVVPORT (STA/AFP) - Vi. krogu mednarodnega moškega ATP teniškega turnirja Nevvportu z nagradnim skladom 225.000 dolarjev je tretji nosilec Avstralec Todd VVoodbridge premagal Američana Donalsa Johnsona s 6:4 in 7:6 (7:3). Izidi 1. kroga: Todd VVoodbridge (Avs, 3) - Donals Johnson (ZDA) 6:4, 7:6 (7:3), Byron Black (Zim, 4) -Nuno Marques (Por) 6:4, 6:3; Henrik Hom (Sve) -Sandon Stolle (Avs) 2:6, 6:4, 6:4; 2. krog: Marcos Ondruska (JAR) - Mark Philippoussis (Avs) 6:3, 6:4, David Prinosil (Nem, 6) - Grant Stafford (JAR) 7:6 (7:4), 6:2; Jorn Renzenbrink (Nem) - Scott Humphries (ZDA) 6:3, 3:6, 7:6 (7:4), Derrick Rosta-gno (ZDA) - Javier Frana (Arg) 7:5, 6:3. -FORMULA ENA / PRED VN V SILVERSTONU Schumacher čedalje bolj samozavesten ivnk^^^CDNE - Verbalni nQmb0iaa Pijavo z Damo-Sch lom je Michaelu H.^aaherju vlil še več sa-W aVesll' Prav pred dvo-rJili11!na Hillovem domačem div;.11,1 djji 1SCu v Silverstonu se Ji^j^a »obdelujeta« bolj kot W. Prej, vendar pa se 26-sovto emec ne doji VVilliam-®§a voznika niti njegovih leskih navijačev. »Ljudje . 8otoyo na Hillovi strani, to- ^Angl, ■ ^in eS so‘fair‘,<< meni Ne-M '.Padarja: »Damon je Pdtiskom, jaz pa iS°vozilvelikoboli tuj3°da Schumacherjevi spo-W 'p SUverstone niso naj-U-v djndje se še spominjajo stav ^ ^eta d1 škandala z za-dov3®1' * Lanski dogodki so ^no pozabljeni, ne Sck3®eiljujejo me,« pravi s Besedni dvoboji difv orn Pa pred domačima prev 3 °bed dirkačev niso všeč Schumacherjeve-V ^nedžerju VVilliju We-Pitonov šef Flavio tedn-f ie že Pred šestimi hetlVv a^ Pomiriti strasti Jmrjrnacherjem in Hil- PotrH'1' Pri Williamsu so Hill d da sta se Italijan in ^Pogovarjala. Pa: 3sPorazumi v formuli 1 dvolv,3® tiadicijo, na primer Pim ** ®erma" Prost, Senna -Web aU Piquet" Mansell. er )e prepričan, da so spori Bemieju Ecclestonu celo všeč, res pa je, da je Anglež Schumacherju svetoval, da naj se pobota s Hillom. Veliko je tudi govoric o tem, da je Nemec že podpisal pogodbo z Benettonom za leto 1996, vendar pa jih je We-ber ostro zanikal: »O Michaelovi prihodnosti se bomo odločili po veliki nagradi Italije v Monzi.« Zmagovalec 14 dirk za veliko nagrado je dejal, da ga jezijo nenehne razprave in vesti o morebitni zamenjavi moštva. »Obstajajo dobre možnosti za to, da tudi prihodnje leto ostanem pri Benettonu, seveda pa bi bilo prezgodaj, Ce bi se odločil že sedaj,« je menil Nemec. Damon Hill se bo že danes na prvem treningu za veliko nagrado Velike Britanije podal na lov na ponovitev zmage izpred 12 mesecev, saj Anglež dobro ve, da se lahko samo s prvim mestom enakovredno poteguje za naslov. Hill trenutno po sedmih dirkah za svetovno prvenstvo zaostaja 11 točk za Schumacherjem. »Mislim, da letos ne more biti tako kot lani, ko sem imel pred seboj prav poseben cilj. Toda tokrat bom na drugačen način skušal znova zmagati v Silverstonu. Ni skrivnost, da je moj letošnji cilj naslov svetovnega prvaka. Preprosto moram zmagati, ker Michaelu ne smem dovoliti, da bi povečal prednost,« je menil 34-letni Hill, ki bo moral v nedeljo - tako kot njegovi tekmeci - na 5.057 kilometra dolgi progi prevoziti 61 krogov. VCeraj pa je v Silverstonu privrela na dan še ena novica. Hill naj bi prihodnje leto zamenjal Schumacherja pri Benettonu, toda velika večina poznavalcev je menila, da gre predvsem za Benettonovo potegavščino. Italijansko moštvo naj bi tako skušalo znižati Schumacherjeve apetite ob novem podpisu pogodbe in zmesti Hilla na domači dirki pred 90 tisoC gledalci. Toda pri Benettonu so te vesti uradno zanikali, oglasil pa se je tudi Ferrari in zatrdil, da se s Hillom sploh niso pogovarjali o morebitnem prestopu. Morda bo Hill prav zaradi gledalcev našel dovolj motivacije in moči za zmago, priznava pa, da bo dirka z Nemcem zelo tesna: »Ena napačna poteza in že se lahko znajdeš ob progi. To bo zelo dobra dirka, toda lahko se zgodi marsikaj.« Hill pa ne sme pozabiti niti na kolega iz moštva Davida Coltharda, ki je prav tako prepričan, da lahko zmaga, Ce mu bodo to v moštvu dovoh-li. Prav tako pa ne sme pozabiti na Ferrarijeva voznika, Jeana Alesija in Gerharda Bergerja. (J. M.) BASEBALL / JAPONEC V ZDA Hideo Nomo je novi junak ameriške Major League Že je potolkel rekord »strike-outov« v eni sami tekmi lo po stavki bilo potrebnega nekaj takega, kar bi res predstavljalo veliko novost. Nomo seveda ni rešil vseh težav: kriza gledalcev vzbuja nemajhne skrbi, toda vsaj Los Angeles Dodgersi, ekipa pri kateri »tornado« igra, mirno spijo. Se vec: upravitelj uradne klubske prodajalne zagotavlja, da še nikoli niso prodali toliko majic enega samega igralca, v tem primeru plavo-sivih dresov s številko šestnajst. Vrhunec je seveda bilo dejstvo, da je Hideo Nomo zaigral (in to v vlogi protagonista) v Ali Star Gameu. Njegova vrhunska igra na srečanju med zvezdniki seveda ni bila nepričakovana, saj je Nomo doslej med drugim potolkel rekord »strikeoutov« v eni sami tekmi (dosegel jih je dvajset). Toda razen igralskih sposobnosti odlikujejo Noma še tipično daljno-zahodnjaške vrline: olikanost, spoštljivost in, seveda za ameriške pojme daleč pretirana, molčečnost. K temu prispeva tudi slaba angleščina, toda Nomo očitno raje govori z žogico v roki. Kako pa sledijo svojemu heroju na Japonskem? Na začetku so se v deželi vzhajajočega sonca ob misli, da bo njihov najboljši igralec zapustil domovino in odšel v ZDA, zgrozili. Prepričani so bili, da se iz vsega ne bo izcimilo niC dobrega in da se bo Nomo vrnil z dolgim nosom. Zdaj se je pesimizem spremenil v navdušenje: po japonskih mestih so na najbolj prometnih cestah že postavili ogromne semaforje, ki oddajajo podvige njihovega rojaka. V Tokyu se tako pred mega-ek-ranom občasno zbere po nekaj tisoč gledalcev, hkrati pa so tudi mnogi drugi igralci »Japan Major League« zaceli mežikati Ameriki, (dk) Nomomania, ali kako japonski base-ballist navdušuje navijače obeh obal Tihega oceana. Košarkarska NBA in še posebno hokejska NHL sta se že navadili na tuje ase, ki nemalokrat odigrajo dokaj važno vlogo. V baseballu se kaj takega ni Se zgodilo, toda po poldrugem letu dolgi stavki je zdaj kot kaže nastopil Cas sprememb. Japonec Hideo Nomo, metalec, ki si je zaradi hitrosti (150 kilometrov na uro) in Čudnih efektov njegovega meta že prislužil obetavni vzdevek »tornado« podžiga strasti ameriških in ponos japonskih navijačev. Hideo Nomo je v Major League prišel ravno v pravšnjem Času, saj je bi- ČOPA AMERICA Paragvaj v četrtfinalu, vihar ustavil Uiugvajce MONTEVIDEO - Igralci v rokavicah, premraženi gledalci: seveda, saj je na južni polobli zima. Tako je med tekmo Urugvaj - Mehika vreme ponagajalo z viharjem in dežjem, ki je bolj spominjal na bližnje slapove Iguassu. Tekma je bila prekinjena in zadnja sodba v skupini A ni še padla. Napredovanje v Četrtfinale si je na vsak način zagotovil Paragvaj, ki lahko ob porazu Urugvaja z dvema goloma razlike proti Mehiki poseže celo po prvem mestu, v najslabšem primeru pa bo najboljši tretjeuvršCeni, kar pomeni dvoboj proti Argentini. Paragvajci so svojo nalogo na letošnji Čopi America že opravili: zmagali so dve tekmi, proti domačinom so Častno in tesno izgubili, kar bo še prišlo ni spadalo v pričakovanja nogometašev iz Gran Chaca. Proti Venezueli tesna zmaga s 3:2. Gole so dali Cardozo, Villamayor in Gamarra za Paragvaj ter Miranda in Dolguetta za Venezuelo. Ponoči so odigrali tekme Urugvaj - Mehika (skup. A), Peru - Ekvador in Brazilija - Kolumbija (skup. B). Danes ponoči sta na sporedu zadnji tekmi kvalifikacij: Čile - Bolivija in Argentina - ZDA. Pred Četrtfinali bo prost dan. ŠPORT 18 Petek, 14. julija 1995 NOVICE Grofova utajila zaslužke? BONN - Nemški davčni izvedenci preiskujejo morebitno davCno utajo vvimbledonske zmagovalke Nemke Steffi Graf in njenega oCeta Petra. DavCni preiskovalci so bili v vili Grafovih v Briihlu na jugu Nemčije že 23. maja. Za razliko od številnih nemških vrhunskih športnikov Grafova prebiva v domovini in si ni izbrala kakega drugega kraja, kjer bi za davke odštela manj denarja. Veliko najboljših teniških igralcev ima svoja stalna bivališča v kneževini Monaka. Ob prvem pregledu so davčni inšpektorji iz vile Grafovih odnesli kartonske škatle, polne dokumentov. Javni tožilec iz Mannheima Peter Wechsung je za Časnik Bild dejal: »Lahko rečem le, da teče preiskava proti Steffi in Petru Graf zaradi morebitne davčne utaje.« Buckler najel VVoolridgeja BOLOGNA - Govorice so potrjene. Bolonjski Buckler je najel nekdanjega zvezdnika NBA Orlanda VVoolridgeja, ki je lani uspešno branil barve Benet-tona iz Trevisa. Skoraj 36-letni Američan (203 cm) bo že prihodnji teden prispel v Bologno na zdravniški pregled. Podpisal bo enoletno pogodbo, zaslužil pa en milijon dolarjev. Buckler, ki je najel tudi Hrvata Komazeca (in Orsinija in De Piccolija), bo v prihodnji sezoni zaposlen kar na pet frontah: v prvenstvu, italijanskem pokalu, euroclubu, super-pokalu in McDonaldi opnu. Rock master Kranj ’95 KRANJ - Danes zvečer bo v Kranju (od 20. ure dalje) tekmovanje v športnem plezanju Rock master Kranj ’95. Nastopilo bo 21 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi tudi najboljši v svetovnem pokalu in nosilci odličij zadnjega SP. »Manu« zapušča Ravenno RIM - Slovita podajalka Teodore, 31-letna Manuela Benelli, po dolgih letih zapušCa Ravenno in se seli v A-2 ligo k rimskemu klubu Aster. S Teodoro je popularna »Manu« enajstkrat osvojila naslov državnega prvaka. Z UISP-om v Bohinj V okviru tesnih odnosov, ki jih goji s Slovenijo, je UISP (Unione Italiana Spori Per tutti) v projektu »Green Šport« zasledil možnost sodelovanja s Športno Unijo Slovenije. Rezultat medsebojnega sodelovanja je prireditev »trije dnevi športa za vsakogar« - športni vikend ob Bohinjskem jezeru. Od 25. do 27. avgusta bo potekal odbojkarski turnir »Green Volley«, udeleženci pa bodo imeli možnost, da se preizkusijo tudi v številnih drugih panogah (kanu, kajak, plezanje, letenje z zmajem in vedno aktualno hribolazenje). Za domaCe odbojkarske navdušence vabilo na turnir v beach volleyu, ki bo od 11. do 15. avgusta v Zgoniku, za slovo od poCitnic in kot priprava na naslednjo sezono pa odbojkarski turnir 3+3 (dekle-ta+fantje) pri Pulju od 1. do 3. septembra. Informacije dobite na tržaškem sedežu UISP (tel. 639382). Začel se je jadralni Giro CAGLIARI - V zalivu pred glavnim sardinskim mestom je včeraj bila na sporedu prva etapa jadralnega Gira dltalia - Merit Cupa. V slogu kolesarskega prologa je tudi jadrnice Čakala le »predjed«, dolga skromnih 12 milj. Prva je skozi cilj prijadrala domača posadka Sardegna, za njo pa Trieste Generali in Bologna Telethon. Ažman v BI ligi z Vidmom Bivši Borov in Jadranov košarkar Peter Ažman, ki je v minuli sezoni igral pri tržaškem tretjeligašu Latte Carso, bo odslej elan videmskega Libertas Udine v Bi ligi. V Videm se selita tudi sponsor Ser-volane in Ažmanov soigralec Čeme. Konjske dirke NOGOMET / KONEC KUPOPRODAJNE BORZE Parma kraljica... nepotrebnosti Veliko nakupov, a pravega napadalca ni Juve količinsko, Sampdoria pomlajena »Poletno prvenstvo« je za nami: nogometne ekipe se podajajo na priprave v novih preoblekah, navijati sanjajo (malokateri je zaskrbljen), kmalu bo Ze napočil Cas prvih prijateljskih tekem... Tedaj bo kdo že kimal z glavo in sam pri sebi mislil »tudi letos ne bo nic«. Prave vrednosti bo seveda pokazalo Sele prvenstvo. Za zdaj so veseli pri Parmi, kjer so edino merilo potrošene milijarde. Juventus je napravil nekaj korakov, ki zagotavljajo lanski podobno plovbo. Splošno gledano lahko trdimo, da se pred časom najavljena kriza ni še lotila nogometa. Bag-gio je odšel k Milanu, kjer bo verjetno precej sedel - znak, da denarja ne manjka, vsaj pri »velikih«. To pa je tudi Čudna značilnost v italijanskem nogometu. Po svetu vse večja izenačenost, v Italiji pa razlike med vrhom in dnom naraščajo. ATALANTA: En sam boleC odhod (Ganz k Interju), super nakup Tovaherija in nekaj zanimivih prihodov, kot recimo napadalec mladinske reprezentance Vieri. Brazilec Alexandie (li-bero) je popoln neznanec. TAKO NA IGRIŠČU: Fenon, Boselli, Alexandie, Fortunato, A. Paganin, Montero, Salvatori, Bo-nacina, Vieri, Morfeo, Tovaheri. BARI: Po dobrem prvenstvu je bilo neizogibno, da bodo najboljši pobrali Sila in kopita Slabo je to, da je odšla prav os ekipe: Amom-so, Bigica in Tovalieri. Med nakupi velja omeniti Šveda Andersso-na, ki pa lani ni blestel kot na SP in Portugalca Abela Xaviera TAKO NA IGRIŠČU: Fonta-nari, A. Xavier, Annoni, Mani-ghetti, Mangone, Ricci, Gautieri, Gerson, Andersson, Pedone, Guerrero. CAGLIARI: Kljub prihodu Trapattonija (toda ali je bilo Ta-bareza sploh potrebno nadomestiti?) stanje ni rožnato. Odšla sta Berretta in Dely Valdes, Ventu-rin in Urugvajec Dario Silva pa Se zdaleč nista na njunem nivoju. TAKO NA IGRIŠČU: Fiori, Napoti, Pusceddu, Bisoli, Villa, Firicano, Venturin, Herrera, Muzzi, Allegri, Oliveira. GREMONESE: Politika »majhnih korakov« se obrestuje, saj je tudi letos Cremonese eden redkih, ki ima na kupoprodajni bom račune s pozitivnim predznakom in obenem nic slabso ekipo kot lani. Odšel Chiesa, prišla Maspero in Perovič (Zvezda). TAKO NA IGRIŠČU: Turci, Garzya, Di Sauro, Orlando, Dati’ Igna, Verdelti, Giandebiaggi, De Agostini, Tentoni, Maspero, Florjančič. UORENTINA: Kot že vrsto let veliko premikov, čeprav vsi niso ravno taM, ki bi vijoličastim omogočiti zaželeni kakovostni skok. Morda bi bilo pravilneje ovrednotiti Številne mlade, ki jih v Firencah ne manjka. TAKO NA IGRIŠČU: Toldo, Carnasciali, Serena, Bigica, Amoruso, Padalino, Cois, Pia-centini, Batistuta, Rui Costa, Baiano. INTER: Kot ponavadi veliko nakupov, dobro obetajo Fresi, Carbone in Zaneti, Čeprav so vsi Se zelo »zeleni«. Inče? Igralec ekipe (Manchester Utd), ki jo v pokalu prvakov dvakrat zaporedoma izloči turški Galatasaray ne more biti posebno dober. TAKO NA IGRIŠČU: Pagliu- ca, Bergomi, Centofanti, Zaneti, Festa, Fresi, Berti, Inče, Rambert, Carbone, Ganz. JUVENTUS: Odhod večno poškodovanega Baggia je odlična poteza. Morda bodo v Turinu pogrešali Jamija, Jugovič in Pes-sotto sta še dva borca, starčka Vierchowoda pa bi lahko tudi pustiti, kjer je bil. Luksuznih menjav je na pretek. TAKO NA IGRIŠČU: Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Jugovič, Vier-chowod, Paulo Sousa, Lombardo, Tacchinardi, Vialli, Del Pie-ro, Ravanetii. LAZIO: Kazalo je, da se je gospodar Cragnotti naveličal in mnogi so napovedovali razprodajo z veliko začetnico. Na koncu so ostali vsi, odšel pa je edini, ki si je to zaslužil, Gascoigne. Po Di Matteu še drugi »Švicar«, Gottardi. TAKO NA IGRIŠČU: Mar-chegiani, Gottardi, Favalli, Di Matteo, Negro, Chamot, Ram-baudi, Fuser, Boksic, Winter, Si-gnori. MILAN: Baggio gor, Baggio dol: kdo pa pravi, da bo Baggio pri Milanu sploh igral. Savicevič je nedotakljiv, Simone lanskega formata prav tako, VVeah najbrž tudi, sicer bi ne prišel iz Pariza. Revolucije vsekakor še ni in leta se bodo poznala tudi v naslednji sezoni. TAKO NA IGRIŠČU: Rossi, Panucci, Maldini, Albertini, Co-stacurta, Baresi, Dessaily, Boban, Konec počitnic, začetek priprav zaradi Milanove... nePoStf|n!fi- Zalje odšel Inzaghi. Najboljs palična ekipa. ^ ^j, VVeah, Savicevič, Simone. NAPOU: Napoti izven profesionalnega nogometa? Take šale ne more požreti nihče, saj bi sicer prišlo v Neaplju do ljudskega upora m pohoda na Rim. Odšla sta samo Carbone in Cannavaro, obramba pa se je celo okrepila. Mladinski sektor je med boljšimi v Italiji zato nic skrbi. TAKO NA IGRIŠČU: Taglia-latela, Matrecano, Ayala, Bordin, Colormese, Pari, Buso, Pecchia, Agostini, Di Napoti, Imbriani. PADOVA: Po obsatnku doseženem Sele v dodatnem srečanju je na borzi precej okleval in vsekakor uspel izgubiti nekaj pomembnih igralcev (Franceschetti, Maniero, Balleri). Prazno okence nadomestnih nakupov ne obeta nic dobrega. TAKO NA IGRIŠČU: Bo-naiuti, Cuicchi, Pioti, Lalas, Gabrieli, Sconziano, Fiore, Nunzia-ta, Longhi, Vlaovič, Galderisi. PARMA: Roberto Mancini je nekoč dejal: »Ce bi Sampdoria potrosila toliko milijard, bi zmagala pet prvenstev«. Prav tako: v ' Parmi veliko kupujejo, toda napadalca, ki bi dajal gole v kazenskem prostoru še ni bilo. Večno nepopolna ekipa. TAKO NA IGRIŠČU: Bucci, Benarrivo, Di Chiara, D. Baggio, Apolloni, Minotti, Brolin, Stojckov, Crippa, Zola, Aspritia. PIACENZA: Spet popolnoma italijanska ekipa, spet za obstanek, ki ji je predlanskim ušel le TAKO NA IGRIŠČU: Polonia, Rossini, Lucci, M- • te, A. Carbone, Tunini, P10 Cappellini, Corini, Caccia. , ROMA: Edini novi stand ni igralec naj bi bil DiBi^. prav v nadaljevanju tud1 2 loviti, Berretta in Branca ^ brez možnosti. Romise P0j,eD) da odlično dela na podroeju. Podvig in P°191 nizacija« Balba. _ rf(l. TAKO NA IGRIŠČU: V ^ ne, Larma, Petruzzi, Statd °'nja. dair, Carboni, Moriero, D1 Udinese: edini cilj je obstanek Da bi se Furlani na kupoprodajni borzi razpištotili in si že poleti »zagotovili« obstanek ne pomnimo. Bo že tako, da ljudje, ki so navajeni potrpeti tudi v nogometu potrpijo. Pizzi in Scarchilli sta glede kakovosti nenadomestljiva. Novi trener Zaccheroni, prav kot Galeone pristaS conske igre, bo moral ekipo zasnovati drugače. Na sredini bo kakovost morala nadomestiti večja borbenost (in to ni bila ravno značilnost lanskega Udineseja), obramba pa je kar v redu. Udarna moč bo morda pogrešala prekaljenost ljubljenca občinstva Camevaleja, toda Bierhoff je dovolj sposobnosti, da ga nadomesti. Pomisleki izhajajo iz dejstva, da je rezerv malo, zato morajo na utici Cotonificio upati, da ne bo poškodb. Sicer pa je Pozzo pravi specialist za novemberska presenečenja. Kot za Bari, Cremonese, Padovo, Piacenzo in Vicenzo bo za Udinese edini možni cilj obstanek. TAKO NA IGRIŠČU: Battistini, Rossitto, Kozminski, Ripa, Bia, Helveg, Desideri, Ametrano, Bierhoff, Stroppa, Poggi. »pomladitev ekipe« =« r eeZ rezultati pa bodo vidnise ® eno leto, ko naj bi odšli v P° ^ Zenga, Mannini, Ferri b „ Uganka je Karembeu: C® dil svoje lastnosti, bo ekip3 4 r tela, sicer bo tavala na s1® , aa, TAKO NA IGRIŠČU: Balleri, Mannini, Frances , Ferri, Evani, Chiesa, See Maniero, Mancini, Karem TORINO: Turka H3K Sukurja bi lahko v,ntič-Torino, ki ima rad take »e ^ ne« igralce. Tržacam bodo s^_ ti podvigom nepozabnega tarja Biata in zlasti ^aUI®.ti gi-neseja, ki mora nadomesti ""SST,GRBCU:»; Falcone, Maltagliati, gloma, Milanese, Cozza, ^ lini, Rizzitelli, Abedi Hakan- VICENZA: Ce se reši-j3® večja senzacija v povojm metni zgodovini. Odšel je .j ni vratar Sterchele. ti) pri navijačih vsaj malo vzdušje, ni bilo, saj Hrvat ne more biti odločilen. •„ TAKO NA IGRIŠČU:!*«; Sartor, D’ Ignazio, UtiP^car-mac, Lombardini, Maim, lo, Viviani, Murgita, Brias^ ODBOJKA / DRUGI DAN TROFEJE DEŽEL Selekciji FJK sta izločeni iz boja za prvih osem mest Dekleta danes v Trstu (Altura ob 9.15) proti Kampaniji piše: Giorgio Plettersech Najbolj zanesljiv zmagovalec (1. dirka v Rimu) je Pitagora 1. dirka (Rim): Pitagora (2) je za razred boljši od ostalih konj. Monfumo (X) starta iz ugodnega položaja in je dober Sprinter. Cc Far-lan (1) je lahko protagonist. 2. dirka (Cesena): Omo del Pizzo (X) kljub startu v drugi vrsti ne stoji pred nemogočo nalogo. Octavia LB (2) je v odlični formi. Mem-bo Sacar (l) ima med poznavalci mnoge privržence. 3. dirka (Montecatini): Persiano Gilm (X) ima vse možnosti,d a se uveljavi, ne sme pa podcenjevati kobile Ondra (1). V formi je tudi Oracle Bi (2). 4. dirka (Treviso): favorit je nedavni zmagovalec podobne sheme Parist (X). Lu-son Sol (1) se bo gotovo po- tegoval za zmago. Preseneti lahko Plati (2). 5. dirka (Taranto): Glede na tekmece Iquar (2) res ne bi smel imeti težav. Porter (X) je na zadnjih dirkah vedno dosegel dobre rezultate. Pozom na nedavnega zmagovalca One d’Arc (1). 6. dirka (Livorno, galop): Ocean night (1) je resen kandidat za zamgo. Isa La Santa (X) je ugodno obtežena. Ju-ro’s boy (2) si v tej družbi zasluži uvrstitev med prvimi. Dirka tris Montegiorgio (20 konj). Naši favoriti: St. 18 Lemmon Park, St. 8 Nabucco, št. 5 Platino Ac. Za sistemiste: St. 17 Pedro Nor, št. 20 Mona-tione, St. 7 Nyc San. Totip L — prvi drugi 1. — prvi drugi 1. — prvi drugi 1. — prvi drugi 1. - prvi drugi L — prvi drugi 2 XI X 12 X2 1 X 12 2 XI 1 X2 Na odbojkarski Trofeji dežel za mladinske deželne reprezentance, ki se v teh dneh odvija v naši deželi, se je včeraj končal kvalifikacijski del. Danes in jutri bodo na sporedu tekme za razvrstitve, finalni tekmi v moški in ženski konkurenci pa bosta v nedeljo v San Giorgiu di Nogaro. Reprezentanci FJK, v katerih igra tudi nekaj igralk in igralcev slovenskih društev, se žal ne bosta potegovali za prestižne uvrstitve od 1. do 8. mesta. Ženska vrsta je v odločilnem srečanju gladko klonila pred favorizirano Emilijo Romagno in bo po porazu proti Lombardiji igrala danes v skupini za uvrstitve od 9. do 16. mesta. Ob 9.15 se bo v telovadnici Don Milani na Alturi pomerila s Kampanijo. »Emilija Romagna se bo na Trofeji potegovala za sam vrh. Proti njej objektivno nismo mogli doseči več. Moram pa reči, da je naša skupi- na dobra. Tehnično sicer zaostajamo in absolutno treba več pozornosti nameniti vadbi osnov ter že v nižjih ligah skrbeti za agonistično bolj intenzivno igro. Atletsko pa je naš potencial zelo dober,« meni prof. Paolo Pelizzer, selektor ženske vrste FJK, v kateri igrata tudi borovka Jana Miličevič in Kontovelka Jana Obad. Ista usoda je FJK doletela tudi v moški konkurenci. Prof. Franko Drasič, ki je lani s svojimi fanti dosegel »zgodovinsko« 4. mesto, se bo moral z letošnjo ekipo zadovoljiti s precej bolj skromno uvrstitvrijo. Včeraj je FJK izgubila še proti Liguriji in se delno potolažila z zmago proti Motiseju. Danes ob 9.15 bodo fantje v Remanzaccu igrali proti Kalabriji. Izidi in lestvice Zenske, skupina D: Lombardija - Lacij 0:2 (10:15, Jana Miličevič in Jana Obad, članici selekcije FJK (12:15,10:15,15:12). FJ^g), gurija 1:2 (15:8, 7:l^3;o, 11:15), FJK - Emilija Romagna 0:2 (5:15, 1:15), Aosta -Molize 2:0 (15:8,15:12), Lacij - Emilija Romagna 0:2 (2:15, 15:17), Lombardija - FJK 2:0 (15:6, 15:10). Končni vrstni red: 1. Emilija Romagna, 2. Lacij, 3. Lombardija, 4. FJK, 5. Aosta, 6. Motise. Danes, od 1. do 8.- mesta (ob 11. uri): Toskana - Ligurija, Apulija - Marke (Ri-smondo), Piemont - Lacij (Altura), Emilija R. - Veneto (Locchi), Od 9. do 16. mesta (9.15): Kampanija - FJK. Moški, skupina A: Emilija Romagna - Lombardija 1:2 Lombardija -Emilija Romagna - L ^.5, 3:0, FJK - Molise 2:11 j 15:3, 12:15). KonCnl- _ red: 1. Emibja R., 2- 5, dija, 3. Ligurija, 4. red B skup*^, Motise. Vrstni --------- Veneto, 2. Marke, 3. P1 yr. 4. Bazilikata, 5. strti red C skupine: ' 1*, partija, 2. Sicilija, 3- P ^ 4. Trento, 5. Kalabrija. ^ ^ red D skupine: 1. L30)’ skana, 3. Umbrija, 4- 5. Bočen, 6. Aosta. ŠPORT Petek, 14. julija 1995 i^ALKANJE / DRŽAVNA FAZA UISP JADRANJE / TROFEJA ALPE-ADR1A ZA OPTIMISTE Nicola Ragno (Vipava) pristal na tretjem mestu Križničeva (čupa) prva med dekleti Ostali tekmovalci Vipave in poleta so se solidno odrezali Na drugo mesto se je po treh preizkušnjah uvrstilo njene klubsko tovarišico Ano Žerjal Ut fazi prvenst- ier fIll0ne italiana šport (UISP, Italijansko atT en)a športa za vsako-jji v Umetnostnem ko-ljj^1j)U v Bologni je nasto- ^ev^nv0pStV0 u°' a|La J v Vipava m ko- 6t ske§a odseka SD Po- >ljše se je v številčni /i,, Utenci odrezal elan jg}6 Nicola Ragno (na ieCw' , )e v kategoriji lel g etnika 1986 zase' )(Jl' Prostem programu ;0ni 110 3. mesto in v :6v UrieUci 20 tekmoval-^1° dobro izvedel )d?„^ ^eklet se je najbolje ;Vit1a2ala Cristina Sirotti etnikVa)’1(1 je v kategoriji nest 3 ^984 zasedla 14. novajŽ konkurenci 56 tek- tsetletnicami je ll 1 Orrrri n4-#-v « T 1A TT / obveznih likih pa 3-, njena klubska to-Elena Vižintin pa devetletnicami je Chiara Pasian za-obveznili likih 26. sto, Članica Vipa-Lucigrai pa je bi-'Ostem nrnCTramui - x^x. PO- laša Hrovatin je samo v prostem in pristala na 42. ed najmlajšimi je Mateja Milic pri-t- mestu. prvenstvu UISP -Ov ni mogoče : rezultati zvez- o, da so se naši tarji in kotalka-drezah in doži-'rtno izkušnjo. Nicola Ragno (Vipava) na tretjem mestu Danica med 120 moštvi Vrbovška nogometna ekipa Danica je pred nedavnim gostovala v Avstriji, točneje v Spittalu am Drau, kjer je igrala na dvodnevnem turnirju v malem nogometu. Beseda turnir je resnici na ljubo dokaj omejevalna, saj je dejansko šlo za velik nogometni praznik, na katerem je nastopilo kar 120 moštev (torej okoli 1300 nogometašev) iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Francije, Italije in Slovenije, ki so se zveCer lahko tudi zabavah na masovni družabnosti z glasbo in kulinaričnimi dobrinami, prenočevali pa so v glavnem v šotorih. V nedeljo se je konCal sklop regat, veljavnih za Trofejo Alpe Adria v razredu optimist. Trofeja je zajemala tri tekmovanja in sicer regate v Izoli (25. - 26. junija), v Sesljanu (Alex Moccia -1.-2- julij) ter v Brenzonu - Gardsko jezero (8. - 9. julij). Za tiste, ki niso redno sledili našim poročilom, na navedemo, da je bilo v Izoli (organizator JK Burja), okrog 40 tekmovalcev, pihala pa je zelo moCna burja (do 15 m na sekundo), v Sesljanu (organizator SNPJ) je bila udeležba še številnejša, saj je regatiralo kar 140 tekmovalcev, veter pa je bil kot ponavadi v Sesljanu šibak, medtem ko je bil na Gardskem jezeru veter zmeren (do 4 m na sekundo), število optimistov pa se je ustavilo na številu 90, (organi- Ekipe so bile razdeljene v štirideset skupin s po tremi ekipami, ki so igrale na dvanajstih igriščih. Danica je prvi dan eno tekmo izgubila ter eno izenačila, tako da se je morala poslo- zator SN Brenzone). Na vseh omenjenih regatah sta bili opravljeni dve od štirih predvidenih preizkušenj, tekmovanja pa so bila na mednarod- viti od nadaljnega nastopanja. Veliko dela je imel sodnik Milan Devetak, ki je spremljal vrhovske nogometaše. V dveh dneh je namreč delil pravico na nic manj kot 15 srečanjih. nem nivoju, saj so se jih udeležiti jadralci iz Italije, Slovenije ter Hrvaške. Regate, ki so zajemale trofejo Alpe-Adria, so se udeležiti tudi jadralci Cupine tekmovalne skupine in sicer Johana Križnic, Lara Spi-nazzola, Ana Žerjal, Erik Masten in Tomaž Sirca. Rezultati skupne razvrstitve vseh treh regat so biti tokrat za slovensko jadral-stvo res več kot spodbudni. S konstantnostjo ter vztrajnostjo je Čupina jadralka Johana Križnic (na sliki) namreč dosegla prvo stopničko skupne lestvice v ženski konkurenci, medtem ko ji je Ana Žerjal sledila na drugem mestu. Rezultat je še toliko bolj tehten, saj tudi glede na spremenljive vremenske razmere treh regat, in sicer od šibkega pa do izredno močnega vetra, dokazuje, da sta obe jadralki popolni tekmovalki, ki se dobro prilagodita vsem vremenskim razmeram. Lahko še dodamo, da se bo letos Ana mudila na evropskem prvenstvu ter v naslednji sezoni najverjetneje preskočila v razred eu-ropa in upamo, da bo tudi v novi kategoriji uspešno nadaljevala svojo športno kariero, medtem ko mlajšo Johano Čaka še sezona na optimistu, v merilu pa je najbrž že naslednje evropsko prvenstvo. Tudi ostali Cupini jadralci so dosegli solidne uvrstitve in nastopili na vseh regatah, le Lara Spi-nazzola ni nastopila na Gardskem jezeru, saj je re-gatirala na trofeji Topotino v TržiCu, ki je bila namenjena najmanjšim tekmovalcem, (vključno do letnika ’82). Domeniš .Košarka / 2. turnir amaterjev v organizaciji banov - ferlugov “Mladi« Koimpex zlahka Pomagal starejše tekmece moštva Koim-st0 Se m^lu za prvo me- turnir za ve- hš5^svakliucil drugi v. latii ’.1 §a je, tako kot Sek'ic ilredd športni od-Gra,j'U|!;urnega društva peterkeClBanov' UsPeh sen, Noimpex je pov- CCiSlu!fn’ s° ostajp * .nadigrah vse ^ekipe, treba pa je Utonil1 n 1 s premočno po- Paudarm G * , Utonil ’ da ie KoimPex stav 9 1 s premočno po- »žve^.Sai je bilo, ob SWkn Rikiiu tiiezrm’ tudl vec Posa-igrali v pV’ ^ 80 se letos Veiistvu romociiskem pr" švp gali in p, so z lahkoto ežali mimo StaieiSih ni nebe- nasprotnikov. v^PINALNI TEKMI 90?(S?39) ‘ °PCine MpEX: Kocman tec lc.erk 29> Ciani, Bogate i q’,Pranco 12, Cebu-Op^^IalalEm 10. Cs Tancer 6, l4’ Paniziutti 12, F.Malalan 27, D.Zavadlal, Gantar 15, E.Vodopivec 12. Rotrans - Cicibor 70:53 (38:30) ROTRANS: Fabretti 22, A. Lap el 11, Passala-qua 6, Mauriello, Campa-nari 4, De Facchinetti 3, Carnimeo 10, Fontana 14. CICIBOR: Jagodic 11, Pisani 9, Sermonetta 11, Rudez, Pupuiln 8, Circo 2, Plahuta, Vecchiet 12. FINALE ZA 5. MESTO Alcatel - Grad Bani Ferlugi 96:46 (38:31) ALCATEL: Cusma 4, Starc 7, Garlatti 13, Zu-gan 10, Giuliani 32, Per-tan 20, Petelin 10. GRAD: Bellafontana 4, Castelli 15, Perluga 9, T.Ban, Lenisa 2, Leone, Pro 14, Vidau 2. FINALE ZA 3. MESTO Opčine - Cicibor 88:65 (40:30) OPČINE: A.Sossi 11, TauCer 2, Paniziutti 16, F.Malalan 17, D.Zavadlal Zmagovalna ekipa Koimpexa 9, Gantar 2, E.Vodopivec 8, Kapic 23. CICIBOR: Jagodic 22, Pisani 9, Rudez 11, Pupuiln 14, Circo 5, Plahuta 4. FINALE ZA 1. MESTO Koimpex - Rotrans 82:54 (41:24) KOIMPEX: Kocman 9, Skerk 23, Bogateč 27, Franco 7, Cebulec 10, I.Malalan 6. ROTRANS: Fabretti 21, A.Lapel 3, Passalaqua 2, Mauriello, Campanari 1, De Facchinetti 6, Carnimeo 2, Fontana 9, De Carlo, Zangrando 2, Filip-pi, S.Lapel 8. KonCni vrstni red: 1. Koimpex, 2. Rotrans, 3. Opčine, 4. Cicibor, 5. Alcatel, 6. Grad Bani Ferlugi- Ob zaključnem nagrajevanju vseh nastopajočih moštev so priznanja prejeli tudi posa- mezniki, ki so se posebej izkazali in najuspešnejše ekipe. Najboljši igralec turnirja: David Bogateč. Najboljši strelec: Riki Skerk (111 točk) . Najboljši igralec finala: Riccardo Fabretti. Najboljši v metu za 3 točke: Stefano Fontana (8 trojk). Najboljpi napad: Koimpex. Najboljša obramba: Alcatel. Najbolj korektna ekipa: Odbor. (VJ) . ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE Jasne pojme imajo za zdaj le pri OK Val Pri ostalih naših moštvih strokovni kader še ni določen Športni delavci in funkcionarji nimajo dosti počitka niti med poletjem, saj morajo v tem Času z veliko mero potrpljenja in dobre volje sestavljati programe in ekipe za naslednjo sezono. Tako smo vprašati tudi odgovorne ljudi pri naših članskih ekipah, Ce nam lahko kaj povejo o zadnjih novostih pri svojem društvu. Se najmanj problemov ima B2-ligaš Val, ki je praktično uredil vse zadeve že pred Časom. Znano je, da bo ekipo v tej sezoni prevzel Lorenze Zamo, ki je s sabo pripeljal podajaCa Rogonata. Ekipo pa zapuščata starejša igralca Marchesini, ki bo odslej vodil ekipo v D ligi, in Maurizio Slabile. V ekipo pa bosta vključena še dva mlajša igralca in sicer Danjal Radetti in Matej Cemic. V poletnih mesecih delajo v društvu tudi na tem, da si Igor Florenin pozdravi ramo, saj je ta poškodba povzročala igralcu precej težav med zadnjo sezono. Obe članski ekipi Vala (B2 in D liga) bosta svoje priprave pričeli 21. avgusta. Za drugo člansko ekipo pa je situacija bolj nejasna. Kot je povedal športni direktor Plesničar namreč še ni prišlo do sestanka z ostalima goriški-ma društvoma: »Zato imamo probleme tudi za mladinske ekipe, kjer nismo še določili trenerjev ekip in niti sestavili programov.« Pri ženski ekipi Bora ni še nobene novosti. Kot je znano, sta Benevolova in Pitaccova dobila ponudbi videmske ekipe Camst, ki nastopa v Bi ligi. Kot je povedal Igor Može, bosta verjetno ti igralki prej ali slej prestopiti v ekipo, ki nastopa v višji ligi, verjetno pa tega ne bodo storile še letos. Problem predstavlja tudi dejstvo, da sta Ažma-nova in Faimannova izrazili željo, da bi za eno leto prekiniti z igranjem. Zato poskuša društvo najti kakšno okrepitev. Društvo se pogovarja tudi z nekaterimi igralkami, ki igrajo izven Trsta, toda trenutno ni še nic dorečenega, sam Može pa pravi, da bo težko najti primerno okrepitev. »Zato bomo verjetno kot ponavadi morati računati predvsem na lastne sile, v ekipo pa bomo morali verjetno vključiti kakšno mlajšo igralko.« Tudi pri SoCi so stvari precej negotove. Trener ekipe bi moral ostati še naprej Stefan Cotič, ki je opravil trenerski izpit druge stopnje, društvo pa še išCe Človeka, ki bi CotiCu stal ob strani. Glede igralske zasedbe je trenutno gotovo le to, da bodo ostati v ekipi vsi igralci iz lanske sezone. O novih igralcih pa bo vepetno kaj več znano, ko bo prišlo do sestanka z Valom in 01ym-pio. Pri Slogi trenutno ni velikih novosti. Pri moški vrsti trener Blahuta gotovo ne bo mogel računati na Cisollo, še vedno pa je negotova usoda Simona Ter-pina, ki izbira med povratkom v Gorico ali igranjem pri Slogi. Nekateri Časopisi poročajo tudi o tem, da bo ekipo okrepil zdaj že bivši valoveč Slabile, toda društvo nam tega še ni potrdilo. Tudi pri ženski ekipi bi moralo priti do nekaterih novosti, vendar do sedaj ni še nic uradnega. (A.M.) Obvestila JKCUPA organizira juti, 15,t.m., nočno regato za kajutne jadrnice Sesljan - Pirani - Sesljan. Start ob 21. uri. Vpisovanje na društvenem sedežu. Vabljeni! SK BRDINA sporoča, da suhi treningi se nadaljejo vsak torek in Četrtek s pričetkom ob 18. uri. Zbirališče na Brdini. SK BRDINA organizira 3 dnevni smučarski kamp in šolo tenisa na Multalu od 21. do 23. julija. Vpisovanje do ponedeljka, 17.t.m. na tel. št. 212859 ali 226271. ZSSDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure. SD SOKOL priredi 22. in 23. julija 24 ur odbojke na športnem igrišču SD Sokol v Nabrežini. Informacije in vpisovanje do 18. t.m. od ponedeljka do četrtka na igrišču SD sokola v Nabrežini od 19. do 21. ure. SD PRIMOREC prireja 15.-16. in 22.-23. t.m. vsakoletni praznik športa na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču v Trebčah. Odprtje dobrozaloženih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za glasbo bo poskrbel ansambel Happy day. SK DEVIN prireja 15., 16. in 17. t.m. v Nabrežini športni praznik ’95. V soboto, 15. t.m., bo ex tempore-briškola in Godba na pihala iz Nabrezine.Ples s Krti. V nedeljo, 16. t.m., tekme MTB in kros. Ples s Krti ter velika nagradna tombola. V ponedeljek, 17. t.m., razne igre in ples s Status symbol. Vsak večer do-brozaloženi kioski in domaCa kapljica. S RAI 1 RETE 4 Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Očetov pes Film: 11 gatto venuto dal-lo spazio (kom., ZDA ’77, i. K. Berrv), vmes (11.00) dnevnik Poletna oddaja Verde mattina estate Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem j*ljl Dnevnik yFilm: Madame Bovary (dram., ZDA ’49, i. J. Jones, J. Mason) Mladinska oddaja Solle-tico, vmes risanke Nan.: Dinozavri Danes v Parlamentu Dnevnik, nato informacije o prevoznosti cest Nan.: Alf Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in Šport Film: U-Boot 96 (vojni, Nem. '81, i. J. Prochnov), nato videoigra Generale per una sera Dnevnik Dnevnik, horoskop in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere - Renesančna kultura Aktualno: Sottovoce RAI 2 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela, 8.30 11 di-sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. La časa nella prateria. vmes (11.25, 13.30) dnevnik Kil Nad.: Sentieri Film: Suor Maria (dram., It. '56, i. F. Marži) 88 Nan.: Colpo di fulmine, 17.00 Donne pericolose Aktualno: Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Vacanze d’ invemo (kom., It. ’59, i. A. Sordi, V. De Sica, E. R. Drago) Film: Psycho 3 (krim., ZDA '86, r.-i. A. Perkins, V. Scarwid), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Hitchcock CANALE 5 Na prvi strani, 8.45 Vodic Parlamenta Film: Comincid con un bacio (kom., ZDA ’59) Una bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Boautiful, 14.10 Amarsi Nan.: Pappae ... ciccia, V kraljestvu narave Otroška oddaja, vmes ri- Dok.: Tisoč umetnin sanke in nanizanka Nad.: Atto d’ amore Kviza: Ok, 11 prezzo e Variete za najmlajše giusto!, 19.00 La ruota Quante storiel, risanke della fortuna Nan.: Lassie, 9.55 Saran- wiTili Dnevnik TG 5, vreme, no famosi, 10.45 Faber F * 20.25 Paperissima sprint investigatore * Nad.: Beautiful TG2-33,11.45 dnevnik Dnevnik Nad.: Quando si ama Variete: Maurizio Costan- Dnevnik in vreme zo Show, vmes (24.00) Glasba: Scanzonatissima dnevnik Variete: Quante storie Di- Sgarbi quotidiani sney, risanke Nad.: Paradise Beach. 14.55 Santa Barbara Dnevnik ^1> ITALIA 1 Nan.: La grande vallata Dnevnik Vabilo na festival v Spo- Otroški variete letu » uto Nan.: Le strade di San Šport in vreme Francisco Sereno Variabile Odprti studio Nan.: Hunter Šport studio Dnevnik in šport Variete za najmlajše Risanke: Go-Cart Avtomobilizem Fl Variete: Vita da cani (vo- Film: Dance Party (kom., di Jocelyn) ZDA ’87, i. J. Runyon) Dnevnik in vreme Nan.: Magnum P.L, 18.00 m Šport: boks, Castglione- Tarzan Poddighe (IP v mušji Variete: Bravissima kat.), 1.05 biljard Nan.: Miami Beach Proza: Tovarich (’67) Odprti studio, vreme. Jšk RAI 3 S 8.30 Jutranji dnevnik, informacije Videosapere: Turčija Film: Roma, Pariš, Barcelona (dram., It. ’88) Dok.: Potovanje po Italiji, Jadranje, Vodic za izbiro fakultete, itd. Dnevnik Film: I fratelli senza pau-ra (pust., ZDA’53) Deželne vesti, dnevnik Šport: kolesarstvo - Tour de France, motokros, tenis, golf, biljard Vivere, vreme, dnevnik, deželne vesti Tour de France Film: Amicizia fatale (dram., ZDA ’92, i. K. Dobson, G. McRaney) Chi 1’ ha visto? Dnevnik, deželne vesti Dokumenti Aktualno: Pred premiero - Opera kviz Dnevnik, pregled tiska , kultura in vreme 19.50 Šport studio Variete: Nati per vincere Film: Indagine ad alta ve-locita (krim., ZDA '91, i. D. Hasselhoff) Variete: Fanzine Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: Monty Python the Flyin Circus Italia 1 Šport Variete: Bravissima # TELE 4 19.30, 22.25, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Twinky (kom,, ’70) Nad.: Carolina ($) MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Tour de France Variete: T.R.I.B.U. Nogomet: Brazilija-Ko-lombija , 0.15 Čile-Boli-vija (pokal Amerike) 20.25 20.30 RAI 3 slovenski program Risanka: Filip Dnevnik fr* SLOVENIJA 1 Pet otrok in škrat, 5/6 del angleške nanizanke Moja enciklopedija živali MTV Unplugged: 10.000 Maniacs Ze veste, ponovitev Poročila, VS Avstralija, ponovitev TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 28. oddaja Pasje mesto. 24/31 del kanadske risane nanizanke Fallerjevi, 17. del nemške serije Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Baraba, francoski film Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme, šport Šport Sova Bmoklynski most, 15/22 del ameriške nanizanke Zadnji imigrant Gangster, 11/22 del ameriške nanizanke Plačani ubijalec Brane RonCel izza odra, ponovitev IT SLOVENIJA 2 19.15 20.05 20.55 21.45 22.45 23.35 Forum Strta srca H, ponovitev Omizje, ponovitev Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev TV dnevnik 1 Regionalni studio Koper Znanje za znanje Hewitt je pac drugačen, angleška oddaja Malibujska cesta 2000, 5/6 del ameriške nadaljevanke Podmornice: Jekleni morski psi, 1/4 dokumentarne avstralske nadaljevanke (Ne)znani oder Anton Tomaž Linhart: Zupanova Micka, posnetek Gospodar muh, angleški (CB) film A KANALA Ponovitve A-shop, Spot tedna. CMT Spot tedna, A-shop Popolni tujci, ponovitev filma Vreme, risanka LuC svetlobe, 468. del t litji Pozitiv + Obalna straža, 15. del ! B Vreme ' K Teden na borzi ji Skrivnostni kriki, ameriški film Vodnik za zaljubljene, 7. del ameriške nanizanke Učna leta, 20. del Pred poroto, ponovitev Živeti danes, ponovitev Koper 16.00 18.00 18.45 19.00 19.25 20.30 21.30 22.15 22.30 22.50 Euronews Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika TV dnevnik Otoki Fiji, dokumentarna oddaja Srečanje z zgodovino, avtor Ezio Guiricin Gigi Castellani kvintet TV dnevnik Ameriški avtorji Walt Whitman, pesnik in pravi American Leteči zdravniki, nanizanka EHEF Avstrija 1 Mostovi na reki Toko-Ri, ponovitev Fracji dom Mila Superstar Smrkci Sanjski kamen Otovi Otisloncki Kremenckovi Vroča sled Mini čas v sliki Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija Popotnik Macgyver Zaupanje je dobro... Strašno prijazna družina Zlata palača Grad ob Vrbskem jezeru Anjin otrok Pri Huxtablovih Dolgočasna predstava Pogledi od strani Novinarka, ameriška komedija, 1988 Igrajo: Kathleen Turner, Burt Reynolds, Chri-stopher Reeve in drugi Rezija: Ted Kotcheff Krvava noC, ameriška psihološka kriminalka, 1984 Igrajo: Dan Hedaya, Fran-ces McDormand, M. Em-met Walsh in drugi Režija: Joel Coen Cas v sliki Prvo hrepenenje, nemško-francoski erotični film, 1983 Strašno prijazna družina, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Krvava noč, italijanski film raHFAvstrija 2 13.00 13.10 14.00 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 19.00 19.30 20.00 20.15 21.20 22.05 22.35 20.05 Cas v sliki Dežela dolin, ponovitev Pravica do ljubezni Dr. Trapper John Smrt ne pride točno Umor, je napisala Novi šef Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Šport Derrick Derrickov mrtvi prijatelj Dr. Stefan Frank Splav Cas v sliki Reinkarnacija Večer na temo ponovno rojstvo; kolo življenja; sporna vprašanja; Resnica in legenda; Paternova nočna služba Mahabharata 05.40 05.45 Pogledi od strani Slike iz Avstrije IMS.®!}© : Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Po-slovnre informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;!7.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Ljubljanski madrigalisti; 13.40 Glasb. tradicija; 14.05 Gym-nasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Odlomki iz Tra-viate; 19.30 Kje poleti ustvarjajo; 20.30 Koncert Piranskih glasb, večerov; 22.05 Igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (Srednji val: 549 KHz, UKV 88,6,96,4,100.3,100.6,104. 3,107.6)8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 19.00 Poročila; 12.30, 17.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Od vrha do dna; 9.45 Za in proti; 10.45 Kviz rubrika; 11.00 Aktualno in zanimivo; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba; 21.00 Glasbeni izbor; 24.00 Nočni. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir dTtaly; .00 Med vrstica^' .30 Aktualnosti; l2'U Ho e bello; 13.00 3 po željah; 14.00 u ;na odd.;14.50 Sin9 18.45 Folk studio; 20.°0 Prenos RMI. R. Glas Ljubija116 5.15, 7.15, 10.15, 14.15, 17.15, 19.15 N°V ce; 7.35 Vreme; 8.15 Na poved; 9.30 Kam dane*; 11.00 Anketa; 12.00 BB Novice; 12.15 šport; l4^ Pasji radio; 15.15 RGL mentira in obvešč^; 16.10 Spoznajmo s®' 17.00 Nemščina; l8'J Evropa v enem tednu- Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Goreni' ska včeraj, danes, ju ' 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pr®' gled tiska; 10.40 Inforrna cije, zaposlovanje; 12' Osmrtnice, zahvale: 13; Pesem tedna; 15.30 D godki in odmevi; 19. Večerja za dva. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, lO.Oj 11.00, 12.00, 13.00, l4^' 15.00 Poročila; l7-0^ 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Hom skop; 6.45 Pregled tisK°- 7.00 Kronika; 9.05 Staje ske miniature; 10.05 Evf pa; 11.45 Infoservis; 12-! Mali oglasi; 13.05 Ka boš na rajžo šel; I4; Osmrtnice, obvestHu- 15.10 Kmetijski nasveT- 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Želeli ste; I7;4 Osmrtnice, obvesti'„ 18.00 Skriti kotiček; 194 Po domače; 20.00 Pe vi akvareli;23.15 Nočni P Radio študent 0.00 Radio Kaki; 11 Borzni parket; 14.00 K turne recenzije & Nap vedi; 15.00 OF; 17.00 tn ciklopedija; 19.00 TB:' not 4 šale; 20.00 Di9itcl , odtisi; 22.00 Idealna 9° 11.30, 15.30,17.30 Pol?® la; 10.00 Matineja: V_z_ Izmenično Venus in poke časa in življem ' 18.15 Over noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna ob zorja. NAPOVEDI PRIREDITEV Petek, 14. julija 1995 Gledališča Slovenija ^ŽANKE 2l., 04 • °Pe m 26' )uliia> °b 21- uri: G. Verd VairaTRUBADUR. Koprodukcija: Fesi Ate *U^iana> Landes Theater Salzbur ijai. a Verona in Hrvaško narodno gl Kak 66 ^Vana PK Zajca, Reka. i'em°k- 6 VSa šPanska dramatičnost v sv: ftln i1StVU dramatika usode, se temu i . uPreti tudi G. Verdi v svojem Tri ^bi t U ^ Primesjo ciganske krvi v zg' mu].rubadurja plačuje davek trdoživ lite l t;skemu verovanju, »da se pot pr ska C'V^Incira prehoditi do konca«. Lju: lUefj ®ans^a vera pa je tiranska že v pi ^Ijsk CU^ežno predestinacijo vsa z . a’ konkretna, oprta na mit krvi, taj ! Zamrl. v Trubadurju predstavlja iu 2* ^V^ertiski nagon, ki kolje v clovel Brnijo Grof Luna in Azucena. SNG LJUBLJANA Sp60r6^’ L8- julija, ob 21. uri: W. Shak 'Laik'6' HAMLET, Hrvaško narodno gl Ce Zagreb in Dubrovniški festival. gaj ni vsak delavnik od 9.00 do 11.00, rezervacije na telefonu 063/442-910 int. 208. PROGRAM PREDSTAV ZA ABONMAJSKE PREDSTAVE V SEZONI 95/96: VELIKI ODER: 1. Drago Jančar: HALSTAT, režija Franci Križaj 2. Jean Anouilh: SKUSNJA, režija Dušan Mlakar 3. W. Shakespeare: OTHELLO, režija Vito Taufer 4. Jean Genet: BALKON, režija Damir Zlatar - Fray ODER POD ODROM: 1. Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV, režija Franci Križaj 2. Sam Shepard: NEVIDNA ROKA, režija Primož Babler MLADINSKA: 1. Michael Ende: ČAROBNI NAPOJ, režija Aleš Novak Vpis abonmaja za sezono 95/96 bo v septembru. ^G> tek: 063/25- ticr 332 julija, ob 21. uri: O. Zupe " Veronika de šeni s k a, kve OVNIKA DE SEN n- Heziser Franci Križaj. suj e(talce je urejen brezplačni avtob' s parkirišča Glazija v Celju Preči avt°busov ob 19.30 in 20.3 Prodaja vstopnic pri gledališki bi IZOLA ARI GONI V ponedeljek, 17. julija, ob 21.30: monodrama KOBAJAGI DONIJELA ME RODA. PORTOROŽ AVDITORIJ PORTOROŽ V nedeljo, 16. julija, ob 21.30: ljubezenska drama - NESMRTNO LJUBLJENA. Režiser Bernard Rose. PURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Med *sce Verdi - Dvorana Tripcovich V sosedni festival operete 1995 Pte^j °’ 22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu OirioJ? 0Perete »Sissi« Fritza Kreislerja. Ptedst Huerrino Gruber, režija Gino Landi. l'rodajaVe b°do trajale do 29. t. m. Hi Vstopnic za vse predstave pri blagaj-l8'0o'2l 00 Tripcovich od 9.00-12.00 ter od b2ssi;Justa ■ nastQ ’■ t-ni., ob 21.15 »Tintarella di luna« tista r " 8 asbenika Dena Harrowa in kabare- V nedeliZr!ana Salvadorija. follia<( 16. t.m., ob 21.15 »II seme della *§taio c x A 1994), režija John Carpenter, V ponp'| ,eil tn J- Prochnow. eljek, 17, t.m., ob 21.15 »La teta y la luna« (Španija 1994), režija Bigas Luna, igrajo M. May, G. Darmon in M. Poveda. BENEČIJA: Postaja Topolove Danes, 14. t.m., ob 20.00 - Srečanje z avtorjema M. Obitom in M. Kravosom; ob 22.00 -Film Paula Meyerja posnet leta 1960 o rudarjih v Belgiji. Jutri, 15. t.m., popoldne performance Gian-nija Sartorija »Scoprimento dei binari« ob sodelovanju Convitto Musicale in zvečer »Modellando il tempo« argentinska kiparja A. Pecila in P. Garellija spremljata s tolkali E. Gherardini in S. Andreutti. VIDEM: Poletne prireditve Trg Matteotti: V nedeljo, 16. t.m., ob 21.30 -Koncert skupine Blues Brothers Band. V torek, 18. t.m., ob 21.30 - koncert skupine Tekameli. PROŠKA ■ Zače- tek teSc0lla itas: Mri, 15. t.m., ob 9.00 ■ ce«.vnai.a sJ°venscine »Slovenske pocitni-C lta Siivija Borovnik in Miha Vrbinc. SMMmanji trar|;cjom Picclj bo jutri, 15. t. m., ob 20.30 KOlt/lei 118 n° kresovanje s petjem in plesom. Uedeljo, 16. t.m., ob 9.00 - XVI. pohod na Komelj in spominska svečanost ob 50-letnici zmage nad fašizmom. HODIŠE Grad: v soboto, 22. t.m., ob 18.00 - Ziv žav za otroke s skakanjem, jahanjem na ponijih; ob 20.00 - Glasba s plesom. VOGRČE Pri Florjanu: ob 20.00 - Predstavitev monografije »Osem stoletij VogrC». BLED V ShF|i BELVEDERE NA BLEDU WIT° °, 15- julija, ob 21. uri: koncert V1ULIAMA BOVDA z jazz triom. AVDITORIJ PORTOROŽ V soboto, 15. julija, ob 21. uri: BILLV BRANCH & The Sons Of Blues CHICAGO. LJUBLJANA KRIŽANKE Danes, 14. julija, ob 21. uri: COULIBALV BROTHERS, folklora. LJUBLJANA Danes, 14. julija, ob 21. uri, v Grand hotelu Union - MIA ŽNIDARIČ, FuRlanija-julijska krajina |§T ^era |2ar SBED^* 24 Petek, 14. julija 1995 ZMER.NO TOPLA HLADNA JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA 6 66 666 # AX\C A Slovenija: Danes bo son . in soparno. NajniZje ju“°j0 temperature bodo od 1 ^ 18, najvisje dnevne pa 0 do 33° Celzija. 0 Sosednje pokrajine: Soji in vroče bo, popoldne o krajevne nevihte. J °c 25,0 Mura °C 19,2 24,8 Sava (Radovljica) 13,4 24,3 Sora 15,1 25,6 Ljubljanica 17,1 24,5 GradaSCica 13,7 25,3 Vipava Bohinjsko jezero 11,4 25,7 23,0 Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: E 5 do 8 vozlov popoldne: NW 7 do 12 vozlov JUTRI ° GRADEC 16/28 S PII M.SOBOTA TRBIŽ O xd 0°,‘sr <6Sl 9 GRADEC MARIBOR O 16/28 o'"* O KRANJSKA GORA A ’2/2= TRŽI?'3,27 S ,4'“ ^^CEUE o PTUJ z" PLIMOVANJE Danes: ob 5.25 najnižje 67 cm, ob 12.05 najvisje 45 cm, ob 17.45 najnižje -21 cm, ob 2321 najvisje 42 cm. Tutri: ob 5.58 najnižje -62 cm, ob 12.40 najvisje 44 cm, ob 18.27 najnižje -19 cm, ob 23.57 najvisje 34 cm. TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 28 24 18 15 12 9 ©VIDEM 18/30 O KRANJ ,N. GORICA 3UUBUANA 16/29 BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno, le sredi dneva bo po nižinah soparno. Ponoči bodo vremensko občutljivi ljudje slabše spah. V0X POPULI Kdor poleti ne spravlja, pozimi ne zapravlja. « 8 « Na jasno nebo in sit trebuh se ni zanesti. ______ ^ ........ GORICA - 18/30 ^ r-n-. 15/28 N. MESTO O ,6/2L ZAGREB 17/30 UMAG V Sloveniji: V sobotd bo .g eno in vroče, popoldne krajevne nevihte. Obeti: V nedeljo bodo ne nevihte za spoznanj V — —z v inm^iiMiinMnHj * VSžiS- * v l ( i X rfl Prikazen meniha straši Mehičane CIUDAD DE MEXICO - V zgodovinskem delu mehiškega glavnega mesta že trinajst let straši ljudi in povzroča skrivnostne smrti prikazen nekega meniha. To je predsinocnjim ob predstavitvi svoje knjige Canitas (po imenu Četrti, kjer se nahaja zloglasna hiSa) navedel mehiški pisatelj Carlos Trejo. Trejo je navsezadnje v svoji knjigi zapisal, kar je znano vsakemu iz Četrti Canitas. Vse se je začelo pred 13 leti, ko je šest najstnikov za šalo uprizorilo spiritualisticno seanso s pomočjo tablice »oui-ja« (»da« v francoščini in nemščini). Fantje so priklicali dušo nekega v nemilosti pred štirimi stoletji umrlega meniha, ki je stanoval v samostanu, kjer se sedaj v Ulici Popotla 51 nahaja zloglasna hiša duhov. Menih se je zelo razburil, ker so ga priklicali na ta svetu, in je obljubil, da se bo fantom maščeval. Res so skoraj vsi umrli na Čuden naCin, duh meniha pa se je znesel tudi nad lastniki hiše, ki so se trudili, da bi prodali začarano hišo. Meščani se tega poslopja izogibajo, saj iz njega zaudarja, ljudi sprelete-va srh, nad hišo pa krožijo krokari, medtem ko se na drugih hišah zbirajo golobi. Ciudad de Mexico pa se ne ponaša samo s to hišo strahov; nedaleč od nje je namreč »žalostno drevo«, ki se ga ljudje prav tako izogibajo. Legenda pravi, da je pod njim jokal španski osvajalec Hemando Cortez po prvem porazu s Teotihuacaniji, nekdanjimi azteški-mi prebivalci mehiške prestolnice. Mlad ameriški turist umri na »fiesti sv. Femrtina« v Pamploni MADRID - »Fiesta, sv. Fermina« v Pamploni je tudi letos terjala eno človeško žrtev. V krajevni bolnišnici je namreč včeraj umrl 22-letni ameriški turist Matthevv Peter Tas-sio, kateremu je bik z rogovi presekal aorto. Mladeniča so sicer nemudoma odpeljali v bolnišnico, vendar mu zdravniki niso mogli veC pomagati. »Fiesta sv. Fermina« velja za eno največjih turističnih atrakcij v Španiji. Odkar je o njej pisal He-mingway prihaja v Pam-plono iz leta v leto veC turistov, predvsem iz Amerike. Turisti uživajo predvsem v teku pred podivjanimi biki, ki jih spustijo po 800 metrov dolgi cesti, ki jo biki pretečejo v približno dveh minutah. »Fiesta« je doslej terjala že 13 smrtnih žrtev: o prvi so poročali v letu 1924, v zadnjih 15 letih pa smrtnih žrtev ni bilo. PaC pa je bilo vsako leto veliko število ranjencev. Ameriški simbol je rešen VVASFHNGTON - Beloglavi orel, simbol Združenih držav Amerike, je končno rešen. Tako je sporoči ameriški notranji minister Bruce Bobbitt, ki je stojen tudi za naravne dobrine. Bobbitt je nam1*6 sporočil, da se število orlov podvoji vsakih sedenj ali osem let, sedaj pa živi v ZDA že 4.500 parov ten orlov, medtem ko jih je bilo pred nekaj desetletjih.' zaradi neomejenega lova in pretirane rabe pestiči' do v - komaj 417. Tudi zračna blazina je lahko nevarna ROTTERDAM - Ni res, da zračna blazina v vsak6®1 primeru omejuje nevarnost pri trčenjih. To je n? lastni koži ugotovila neka nizozemska voznica. rahlem trčenju se namreč zračna blazina ni nap1' hnila, ampak je utekočinjeni plin oškropil voznicO’ ki je morala zaradi opeklin po obrazu in po rokah bolnišnico. Hugh Grant ni izjema RIO DE JANEIRO - Angleški filmski zvezdnik Hugh Grant, ki so ga poheisti zasačili s prostitutko, oCitn ni izjema: brazilska policija je namreč v Copacabani našla sodnika Paula Cesarja Salomaa z neko »P^0 dajalko ljubezni«. Vendar je za razliko od Granta 8® lomao vse zanikal in celo dejal, da so mu zadevP podtaknili, ker vodi preiskavo o domnevnih slep311' j ah med zadnjimi volitvami. 30 milijonov let stare sledi PERTH - Avstralski znanstveniki so odkrili pribfižn® 30 milijonov let stare sledi, iz katerih sklepajo, da s začele živali hoditi po zemlji mnogo prej, kot so n® slih doslej. Vrste živali še niso ugotovili, vsekakor P8 naj bi šlo za žival, ki je imela pet parov nog. Hude poplave prizadele Pakistan: 68 mrtvih DAKA - Hude poplave so prizadele obširno območje Pakistana, kakih 100 kilometrov severno od Dake. Poplave so terjale 68 smrtnih žrtev, kar 3 milijone ljudi pa je ostalo brez svojih domov. (Telefoto: AP) Ringo Star prodal svojo »umetnino« na avkciji NEW YORK -Znani zvezdnik, nekdanji Beatle -Ringo Star se je tokrat pomeril v slikarstvu. Svojo »umetnino« je prodal na dražbi, izkupiček pa je namenil v dobrodelne namene. (Telefoto: AP) Kitajci kradejo rešilne jopiče PEKING - Na jugu tajske se uveljavlja d° va moda. Vedno ,ve Kitajcev se naiur® sprehaja po cestah z Silnimi jopici, ki so 1 ukradli v letalih n° y nje letalske družba, zadnjem Času so p° ki ukraedli kar 2.500 kih jopičev v skup vrednosti 300 tis° mark. Zaradi tega so » letališčih poostrih Ua zor tudi ob izhodih.