Cena Din 1a- Štev. 44. V Ljubljani, četrtek 24. februarfa 1938. Leto III. Anglija in Italija sta postavili svoje predloge Po Edenovem odstopu so se začela pogajanja za sporazum med Anglijo in Italijo London, 24. febr. o. Odstop angleškega zunanjega ministra Anthonyja Edena je bil trenutek, na katerega je Italija že dolgo čakala. Takoj po ministrovem odstopu se je Italija javila pripravljeno Pogajati ee z Anglijo za ureditev vseh spornih vprašanj, ki se tičejo Španije in Sredozemskega morja ter Libije in Abesinije. Zmaga, ki jo je Chamberlain dosegel v spodnji zbornici, je njegov položaj močno ojačila in mu dala nekako potrdilo, da nadaljuje s politiko zbližanja z Italijo, kakor jo je bil naznačil v svojem velikem govoru in potem v dogovorih na kritiko opozicijskih poslancev. Angleške zahteve T V Londonu se tudi že govori o pogajanjih med i‘ali jo in Anglijo. Čeprav odgovorni angleški državniki niso dali v tej smeri nikakih izjav in ee drže močno rezervirani, se je vendar med diplomatskimi krogi mnogo razpravljalo o pogojih, ki jih stavljata za sklenitev sporazuma na eni strani Anglija in na drugi Italija. Po teh vesteh je Anglija zahtevala od Italije sledeče: 1. Italija mora odpoklicati vse svoje prostovoljce iz Španije. Prav tako morajo italijanski oddelki zapustiti Balearske otoke. 2. Italija mora skrčiti na najmanjšo število vojaško posadko v Libiji. 3. Takoj mora prenehati vsa italijanska propaganda po radiu med Arabci, kajti ta propaganda se je> v zadnjem času poostrila toliko bolj od dneva, ko so tudi angleške radijske oddajne postaje začele s prenosi v arabščini. 4 Italija naj izjavi, da je pripravljena skle niti z Anglijo več pogodb, zlasti pa pomorski sporazum in sporazum o razmerju moči na Sredozemskem morju. 5. Italija mora Angliji priznati posebne trgovske interese v Španiji. 6. Italija naj skuša najti primeren način, kako bi pregnanega abesinskega cesarja Hajle Selasija postavila spet nazaj na prestol kot nekakšnega navideznega poglavarja vsaj majhnega koščka Abesinije. 7. Italija, odnosno Mussolini, naj poživi akcijo za sklenitev pakta štirih velesil, v katerega naj bi stopila tudi Nemčija. Po mnenju nekaterih krogov bi bil pakt štirih velesil edina formula, s kateri bi se zajezila nemška ekspan-zivnost in obenem Nemčijo prisilili na popustljivost. Prvi razgovori, ki sta jih imela ministrski pred- sednik Chamberlain in italijanski veleposlanik Grandi, so že razčistili vprašanje prve točke angleških pogojev. V tem vprašanju je Italija odgovorila v celoti pritrdilno. Večje težave pa bodo povzročali ostali pogoji, zlasti pa točka dve in šest, po katerih naj bi Italija zmanjšala število svojih čet v Libiji in cesarju Hajle Selasiju podarila košček Abesinije in prestol z zelo omejenimi, če že ne s čisto navidezno oblastjo. Italijanski protipredlogi London, 24. febr. o. K angleškim predlogom pa je Italija stavila svoje protipredloge in ti bi bili: 1. Anglija prizna zasedbo Abesinije po Italiji in obenem s tem prizna italijanski imperij. Novi angleški poslanik v Rimu, ki bi po sklenitvi sporazuma nastopil svoje mesto, bi moral svoje poverilnice nasloviti na kralja Italije in cesarja Abesinije. 2. Italija predlaga nekakšno nevtralizacijo Sueškega prekopa in Gibraltarske ožine, o čemer bi Italija dobila garancijo, da se bo italijansko vojno brodovje lahko nemoteno gibalo po vsem Sredozemskem morju. 3. Italija zahteva enakost v vojni mornarici s Francijo in po možnosti enakost z Anglijo v Sredozemskem morju. 4. Italija predlaga, naj ji Anglija odstopi del delnic družbe, ki je lastnica Sueškega prekopa, in obenem izposluje ukinitev pristojbin za prehod italijanskih ladij skozi prekop. 5. Anglija naj da Italiji finančno pomoč, namreč posojilo ali pa kredit v takem obsegu, kakor g,\ označuje v svojem obnovitvenem načrtu bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland. 6. Anglija mora prenehati podpirati abesinske upornike, ki jim dobavlja orožje iz Sudana, Kenije in Egipta. (Italija je prepričana, da iz teh dežel Angleži še vedno podpirajo Abesince in s tem preprečujejo dokončno pomirjen je italijanske Abesinije.) Težave ob začetku Dobro poučeni krogi pristavljajo k predlogom obeli velesil, da se bo Anglija upirala sprejeti italijanske pogoje v točkah 2., 3. in 4., kakor tudi delno v točki 5. Italija zahteva v peti točki od Anglije finančno pomoč, vendar bo Anglija zaradi nasprotovanja bančnih krogov skušala dobiti od Italije najprej zagotovilo, da se morebitno posojilo ne bo rabilo za novo oboroževanje, nakar bo šele dela svoj pristanek in Eriporočilo za podpis posojila. Zdi se, da se odo pogajanja v vseh točkah obojnih predlogov začela potem, ko bo Anglija priznala italijanski imperij. Sedaj je nerešeno vprašanje zaenkrat v tem, da zahteva Italija prvenstveno, preden eačne podrobna pogdjanja o ostalih predlogih, priznanje Abesinije, ko na drugi strani Angleži zahtevajo, da Italija prva pokaže dobro voljo na ta način, da ugodi angleškim zahtevam glede Španije. Mussolni ie v strahu za Polfsko Rim 24. februarja, o. Pripravljenost angleške vlade, da se v evropsko politiko kot glavni činitelj prinese direktorij štirih velesil, je našlo v Rimu ugoden odmev. Kakor znano, je zamisel četvernega pakta Mussolinijeva ideja. Sedaj se Mussolini bavi z načrtom, da bi ta pakt štirih razširil v nekak pakt petih s tem, da bi pritegnili še Poljsko. Če mu to uspe, bi Poljska postala zaveznica Italije in bi se s tem ravnotežje v Evropi močno utrdilo. Mussolini se namreč na lihem boji likvidacije Avstrije in misli, da bi Nemčja po tem uspehu prav gotovo ne odnehala v svoji ekspanzivni politiki ter bi kasneje začela misliti tudi na osvojitev delov Poljske. -Mussolini bi hotel preprečiti, da bi Poljska postala nekakšna druga Avstrija. Kdo bo Edenov nas?edn?k London, 24. febr. AA. Reuter: V parlamentu še zmeraj ugibajo, kdo bo prevzel sedaj zunanje ministrstvo. Omenjajo štiri kandidate: Halifax, In-ekip, Morrison in MacDonald. Med pogajanji z Italijo bo vodil zunanje ministrstvo Halifax, ki ga bo v parlamentu zastopal predsednik vlade Chamberlain. Sicer pa je najbolj verjetno, da bo tudi pozneje ostal zunanji minister lord Halilax. London, 24. febr. AA. Havas: Angleški veleposlanik v Rimu lord Perth pride danes v London in ga bosta jutri sprejela predsednik vlade in lord Halifax. Dobil bo navodila za pogajanja v Rimu. Ker odpotuje te dni tudi Grandi v Rim na zasedanje velikega fašističnega sveta, ki bo 5. marca, je gotovo, da se bo tudi on udeležil pogajanj. Mnogo govore o tem, da bi naj lord Perth po srečnem zaključku pogajanj prevzel važno mesto v anglešiki vladi. Vse čaka na Schuschnisgov govor Dunaj, 24. febr. o. Na Dunaju se vrše velike priprave za govor kanclerja Schuschnigga, ki ga bo imel ob 7 zvečer v dunajskem radiu. Govor bodo prenašale mnoge svetovne postaje, kar je razumljivo, saj 6vet pričakuje od Schuschnigga, da bo še enkrat točno označil stališče Avstrije do državne oblike in pojasnil s svoje strani koncesije in obveze, ki jih je sprejel na razgovorih s Hitlerjem v Berchtesgadenu. Vse mesto je po nalogu župana dr. Sdimitza v avstrijskih zastavah. Gledališke predstave 60 za današnji večer odpovedane, prav tako pa bodo zaprti tudi vsi uradi, v javnih lokalih pa se nameščajo zvočniki, da bo prebivalstvo, ki je bilo zaradi hitlerjevskih demonstracij silno vznemirjeno, poslušalo kanclerjev govor. — Enaike priprave so bile izvršene tudi v vseh drugih avstrijskih mestih. Največ radovednežev se zbira ta Dunaju pred nemškim potovalnim uradom, kjer je izobešena velika Hitlerjeva 6lika v naravni velikosti vsa ozaljšana s cvetlicami. Pred tem uradom stoje člani narodno socialističnih oddelkov z nabiralniki in pobirajo prostovoljne prispevke v prilog avstrijskih brezposelnih Po padcu feiuefa Bilbao, 24. febr. A A. DNB: Po neki vesti iz Barcelone potrjujejo rdeča uradna poročila, da je Teruel popolnoma v rokah nacionalistov in da 60 imeli vladni oddelki težke izgube. Prav tako pravi poročilo, da so nacionalistični letalci uspešno bombardirali Barcelono. Nacionalistično brodovje je obstreljevalo Sag-unt. Salamanca, 24. febr AA. Reuter: Potrjujejo se vesti, da so čete, ki so zavzele Teruel, prodrle že 5 km' južno od mesta in da 6edaj že nadzirajo cesti, ki vodi v Valencijo. Min ster Let ca obl ubija nova velika javna dela Belgrad 24. februarja, m. Ker se je na zadnji seji narodne skupščine prijavilo veliko število govornikov in so ti govorili tudi zelo dolgo, bo proračunska razprava končana šele danes dopoldne, ko bo državni proračun skupno s finančnim zakonom tudi izglasovan. Na opombe, ki so jih stavili opozicionalni govorniki, je odgovarjal finančni minister dr. Dušan Letica ter zavrnil vse očitke kot neutemeljene. Minister Letica je dalje tudi poudaril, da bo sedanja vlada nadaljevala z započeto politiko za gospodarski dvig in obnovo države ter ponovno poudaril, da Dodo za nova velika javna dela določeni večji krediti tudi v bodoče. Posebno ostro je zavrnil poročevalca manjšine Mohoriča, kj je trdil, da je sedanja vlada državo samo zadolžila. Izvajanja ministra Letice so vsi poslanci nagradili z navdušenim ploskanjem. Na očitke glede naše notranje politike in še na nekatere druge Pripombe bo danes kot edini govornik odgovoril minister Dragiša Cvetkovič, nakar bo sledilo glasovanje aa državni proračun v načelu. delavcev. Policijske straže 60 po vseh okrajih močno ojačene. Policijski predsednik dr. Skufol, kakor tudi ves policijski aparat, je neprestano v službi že 48 ur. Varnostne 6traže bodo preprečile vsak poskus demonstracij v smislu odredbe, da so prepovedane vse manifestacije za štiri tedne, izvzemši patriotsko fronto. Po kanclerjevem govoru namerava domovinska fronta prirediti velike manifestacije z bakljado v čast kanclerja Schuschnigga in neodvisnosti Avstrije Te priprave pa močno vznemirjajo dunajske narodne socialiste, za katere se je izvedelo, da pripravljajo protimanifestacije ali v pravem pomenu besede, demonstracije proti Schuschmggu in za Hitlerja. Češkoslovaška ponufa svofim manjšinam večfe pravice Praga, 24. febr. o Praška vlada je izdelala načrt, s katerim bo razširila nekatere dosedanje pravice nemških, madžarskih in poljskih narodnih manjšin v Češkoslovaški. Češkoslovaška vlada se je začela s tem vprašanjem resno baviti zaradi neprestanih trenj, ki jih povzročajo sudetski Nemci ter zaradi pritiska Hitlerjeve Nemčije. Po drugi strani je še vedno neurejeno vprašanje poljske narodne manjšine, zaradi katere je bilo že več radijskih vojska med Češkoslovaško in Poljsko ter vrsta preganjanj na eni kot na drugi strani. Poljska se je dosledno izogibala sporazumu s Češkoslovaško in kot glavni razlog za svoje odklonilno stališče navajala težave, v katerih žive Poljaki na Češkem. Predsednik vlade dr. Milan Ilodža je zelo naklonjen ureditvi vprašanja narodnih manjšin, toliko bolj, ker so se tudi v agrarni stranki pojavili glasovi, naj vlada na vsak način skuša najti pot, po kateri bi se z ureditvijo man jšinskega vprašanja odpravila napetost med Nemcem in Če-hoslovakom V teni vprašanju se je večkrat imenovalo ime Henleinove stranke in ime predsednika agrarne stranke, poslanca Berana. Vladni načrt ponuja v prvi vrsti Nemcem širšo avtonomijo in določen odstotek državnih uradnikov. Poleg tega tudi nekakšno kulturno avtonomijo. Zanimivo pa je. da voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein zavrača ponudbo razširjene avtonomije ter zahteva popolno avtonomijo. Odklanja tudi ponudbo, da bi vstopil v kabinet kot minister, dokler vlada ne izpolni v celoti vseh njegovih zahtev. Za vlado pomenijo Henleinove zahteve veliko oviro. Predsednik republike dr. Beneš, ministrski predsednik dr. Ilodža in zunanji minister dr. Krof-ta nasprotujejo odločno nemškim zahtevam, ker so mneuja, d? bi podaritev popolne avtonomije Nemcem, potem poljski in madžarski narodni manjšini pomenila razkosanje in razbitje države. Širijo se vesti, da bo vlada objavila svoj načrt takoj potem, ko bo imela v rokah točno besedilo odgovora kancelarja Schuschnigga. Prav tako se bo vlada ravnala po stališču, kakor ga bo Anglija zavzela do vseh evropskih političnih problemov, pri tem se pa zanašala na trdno podporo Francije. V Pragi prevladuje prepričanje, da bo avstrijski kancler danes v svojem govoru odločno potrdil voljo Avstrijcev, da obranijo svojo državno samostojnost in s tem izjiopolnil to, kar je Hitler v svojem nedeljskem govoru izpustil Schuschnigg bo povedal, da v Berchtesgadenu ni bilo govora o priključitvi Avstrije k Nemčiji. V zvezi z ureditvijo pravic in dolžnosti narodnih manjšin pa se ne omenja z nobeno besedo vprašanje Slovakov in njihova borba za popolno avtonomijo. Dr. Stofadinovic na poti v Ankaro na zasedanje stalnega sveta Balkanskega sporazuma Skoplje, 23. febr. AA. Na vožnji iz Belgrada v Ankaro so se danes ob 9.45 pripeljali z brzim vlakom v Skoplje predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr Dragana Protiča in državni podtajnik v romunskem zunanjem ministrstvu Pe-trescu ter romunski poslanik v Belgradu Gracianu. Na železniški postaji je predsednika vlade in romunska diplomata sprejela velikanska množica več tisoč ljudi ter jim priredila veleprisrčen sprejem. Med prisotnimi se je posebno odlikovala skupina 20 dam v narodnih nošah, ki so predstavljale šolo in odbor Kola srbskih sester. Med drugimi so bili na postaji ban vardarske banovine Marko Novakovič, njegov pomočnik, načelniki oddelka in kabinetni šef, armadni poveljnik general Milan Nešič, skopljanski župan Jovanovič in nekaj drugih odličnih osebnosti. Kolodvor je bil bogato okrašen z našimi zastavami in z veliko romunsko zastavo. Skopljanski župan Jovanovič je pozdravil visoke goste v francoščini, Pptrescu pa mu je odgovoril: da se pred tolikšnimi množicami navdušenega in prijateljskega naroda ne čuti tujca. — Nato je poudarjal prijateljske in zavezniške zveze med Romunijo in Jugoslavijo in dejal, da se je že imel priložnost seznaniti z N j. Vis. knezom namestnikom, ki ga je očaral s svojo izredno inteligentnostjo. V Solunu, kamor je dr. Stojadinovič prispel ob 17., so na postaji pozdravili g. dr. Stojadinoviča in Petresca grški predsednik vlade Metaxas s člani svojega spremstva, to jc s pooblaščenim ministrom Papadakisom in drugimi odličniki ter zastopniki grških oblasti v Solunu. Dalje so bili pri sprejemu naš generalni konzul v Solunu Božovič z osebjem konzulata, ravnatelj našega svobodnega pasu v Vesti 24. februarfa Belgijska vlada bo priznala italijansko zasedbo Abesinije. S tem v zvezi je tudi najavljeni obisk kralja Leopolda v Rimu in imenovanje novega belgijskega poslanika, ki bo pri izročitvi svojih poverilnic naslovil kralja Emanuela kot kralja Italije in cesarja Abesinije. Bivši romunski ministrski predsednik in voditelj krščanske narodne stranke Oktavijan Goga se je s soprogo pripeljal na Dunaj. Na Dunaju so bo^ Goga mudil nelsaj dni, nakar bo nadaljeval vožnjo proti Švici. Silovit peščeni vihar je divjal včeraj po vsemi zgornjem Egiptu. Več tisoč hiš je razkritih ali pa porušenih. Prav tako je moral počivati ves promet v Sueškem prekopu in v vseh pristaniščih. Žrtev so našteli do sedaj 15. Ameriški predsednik Roosevelt se je iz Hyde parka vrnil v Washington. Čeprav se je pred svojim otlhodom posvetoval z ameriškim poslanikom v Londonu, ni hotel dati časnikarjem nobene izjave o sedanjem političnem položaju v Evropi ali na Daljnem vzhodu, niti ne o najnovejših dogodkih v Mehiki. Poziv, naj glasujejo za novo romunsko ustavo, ki jo je kralj predložil narodu v odobritev, jo poslal vsem romunskim Nemcem voditelj nemško manjšine. Glasovanje o novi ustavi se bo izvršilo v teku današnjega dneva. Poroka albanskega kralja Zoguja' z madžarsko grofico Geraldino Apponyi bo šele sredi me* seca maja, ker sv. oče Pij XI. ni podelil potrebnih dispenz. Grofica je namreč katoliške vere, kralj pa mohamedanec. Mladi egiptovski kralj Faruk bo v kratkem obiskal turško prestolnico Ankaro. Zanimivo je, da bo I'aruk naredil svoj prvi uradni obisk vprav Turčiji, ki je tudi mohamedanska država. Naslednik bivšega angleškega zunanjega ministra Edena bo najbrže sedanji poljedelski minister Morrison. On je namreč dobil od ministrskega predsednika nalogo, da spregovori v imenu vlade na zaključku debate o zunanji politiki Chamberlainovega kabineta. Avstrijski kancler dr. Schusclinigg bo govoril danes zvečer ob 7. Trgovska združenja na Dunaju in v Innsbrucku so sklenila zapreti trgovske lokale eno uro pred pričetkom velikega govora. Govor bodo prenašale vse avstrijske in nemške radijske postaje, kakor tudi več drugih evropskih postaj. V Pasadeni v Kaliforniji je umrl svetovno znani astronom dr. Ellery Hale. Hale se je proslavil s prvimi temeljitimi izsledki o sončnih pegah in zato, ker je sestavil spektroheliograf. Zadnja leta je bil vodja velike astronomske opazovalnice na Mount Wilsonu. Predpriprave za gospodarska pogajanja med Anglijo in Italijo so se že začele. V London sla prišla italijanska strokovnjaka Masi in D’Agosti-no. Za terna dvema pa bo prišlo številno odoo-slanstvo strokovnjakov, ki * bo z angleškimi strokovnjaki sestavilo besedilo nove pogodbe. Ameriški senat je z 58 :22 glasovom odklonil predlog nekaterih članov kongresa, da se uvede zakon proti pogostim pojavom linčanja. 150 letnico rojstva filozofa Schopenhauerja, znanega po svojem pesimističnem nazoru, so naj-svečaneje proslavili v svobodnem mestu Gdansku. Velik nizozemski bombnik je padel na tla v Bataviji, v glavnem mestu nizozemske Indije. Pet ljudi je z letalom vred zgorelo, med njimi tudi en časnikar. Za glavnega poveljnika vseh japonskih vojnih sil na Kitajskem je bil imenovan general Hun-roku Hata, član vrhovnega vojnega sveta. Jugoslovanski prometni minister dr. Spaho si je v Genovi ogledal ladjedelnice, nato pa elektrotehnične ureditve v Cornelanu in tovarne v Saterdaneju. Zatem je odpotoval v Firenzo. Tri in pol milijona francoskih frankov škode so naredili trije požari na križarki »Strassbourg«, ki jo že dobro leto grade. Krivcev pa preiskava ni megla izslediti. Velik sprejem diplomatov je priredil včeraj češkoslovaški zunanji minister dr. Kamil Krofta. Navzoča so ^ bili poslaniki Velike Britanije, Italije, Romunije, Jugoslavije, Avstrije, Bolgarije in še drugi zastopniki evropskih držav. • ,/\0lnu.n'i^a kraljica mati Marija, ki je po dol-5 okrevala, se sedaj še naprej zdravi v Meranu. Zdravniki so ugotovili, da se je splošno zdravje bolnice popravilo. Natečaj za načrte novega parlamenta v turski prestolnici Ankari je razpisala turška vlada. Razsodišče, ki so ga tvorili. en Šved, en Nizoze-mec in en Anglež, je zbralo tri načrte, od katerih je vlada določila kot dokončnega načrt profesorja Hoizmasterja. Vesti iz Belgrada Belgrad, 24. febr. m. 19. in 21. t m. je bila v Belgradu plenarna seja Združenja sodnikov kra- ljevine Jugoslavije. Na seji so predložili tudi resolucijo, v kateri vodstvo Združenja naproša vlado, naj čim prej izda nov zakon o sodnikih. Belgrad, 24. febr. m. Novi patriarh srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrilo Dožič je včeraj prevzel od Dositeja posle predsedništva arhie-rejskega sabora ter tudi vse ostale funkcije poglavarja srbske pravoslavne cerkve. Belgrad. Konec tega meseca bo odpotovalo v Atene naše trgovinsko zastopstvo zaradi sklenitve oziroma obnovitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo. Solunu Nešovič s člani naše kolonije, grško-jugoslo-vanske lige in jugoslovanske trgovske zbornice. Na postaji je stala častna četa in zaigrala najprej jugoslovansko himno, nato romunsko in grško. Predsednik je izrabil 40 minut čakanja v Solunu, da si je ogledal jugoslovanski pas v Solunu v spremstvu našega poslanika g. Lazareviča, generalnega konzula Božoviča in ravnatelja Nešoviča. Nato se je predsednik vrnil na postajo in ob 17.40 nadaljeval vožojjo v Ankaro, ______ PoStnlna plačana v gotovini Nove vesti o umoru na Pohorju Trije napadalci so umorili Gorupovo in Dolničarja Zločin iz maščevanja Maribor, 23. februarja. Oblastem se je posrečilo danes povsem pojasniti zločin, ki se je pripetil pri Sv. Bolfenku pri Mariboru ter je že od nedelje naprej držal v strahoviti napetosti in razburjenosti vse mesto. Ugotovljeno je. da je padel Stane Dolničar kot žrtev maščevanja, Milko Gorupovo pa je zadela strašna smrt, ker se je pač slučajno nahajala v njegovi družbi. Zločin eo izvršili trije storilci in sicer 45 letni delavec Blaž Šega iz Radvanja, 20 letni Ivan Bevardi iz Spod. Radvanja ter 20 letni Ivan Šajtegel iz Pobrežja. Umor je po izjavah Bevardija in Šajtegla zasnoval Šega. Neposredni povod za umor je bila razprava, ki se je vršila v soboto dopoldne na okrajnem sodišču. Nekaj delavcev, ki so bil zaposleni pri tvrdki Tonnies, ki gradi pod vodstvom Dolničarja prizidek pri predilnici tovarne Doctor in drug, je Dolničar v decembru odpustil. Delavci so trdili, da jih je odpustil brerz predpisanega 14 dnevnega odpovednega roka ter so tožili tvrdko za zapadlo mezdo. Dolničar je nastopil kot glavna priča za tvrdko ter je potrdil, da je bila odpoved pravilno izvršena. Delavci so seveda sedaj pravdo izgubili. Zanimivo je, da je nastopal pri tej pravdi tudi Bevardi, dasi ni bil zaposlen pri Tonniesu ter je pričal za Dolničarja. Že med razpravo so nekateri obljubljali Dolničarju maščevanje. Po razpravi pa je pregovoril Šega Bevardija in Šajtegla, da ga bosta spremljala, ko gre čakat v zasedo Dolničarja. Šega je namreč vedel, da odhaja Dolničar vsako soboto na smučanje. Sestali so se za kadetnico, od koder so šli potem proti Sv. Bolfenku Bevardi je danes pri zaslišanju potek napada na Dolničarja natančno popisal. Pravi, da so šli za Dolničarjem in Gorupovo, kakih 500 m pred Sv. Bolfenkom pa so ju dohiteli. Bevardi je stopil naprej tor je naprosil Dolničarja za ogenj, ko pa mu je ta prižigal cigareto, sta ga Sega in Šajtegel obstopila in eden je z vso močjo udaril žrtev s sekiro po glavi. Dolničar pa je imel še toliko moči, da je izvlekel lovski nož, ki ga je imel vedno s seboj, ter z njim Bevardija dvakrat sunil v stegno. Takrat ga je zadel drug udarec ter ga je pobil na tla. Šega je danes še odločno zatrjeval, da je nedolžen, dasi mu je Bevardi v obraz povedal: »Kako boš nedolžen, ko pa imaš spravljene doma vse reči, ki smo jih obema vzeli.« Prosil je tudi, »naj ga ne uničita, ker ni nič kriv,« nakar mu je Šajtegel zabrusil v obraz, »ko pa si naju s svojim prigovarjanjem uničil ter spravil v zločin, pa ti ni bilo žal.« Zasliševanje se je nocoj vrtelo samo okrog umora Dolničarja, dočim bodo umor Gorupove pojasnili pozneje. Zasliševanje vrši policija v svojih zaporih. Bevardi je potem, ko je prišel domov, napravil usodno napako, s katero je spravil obla-stva na sled morilcev. Hotel se je napraviti posebno pametnega, pa je šel okrog pol 2 po polnoči na policijsko stražnico na Frankopanski cesti. Tam je stražnikom pokazal svojo močno krvavečo rano ter jim je pripovedoval zanimivo pravljico o nekem napadu, katerega sta izvršila nanj dva moška. Dejal je, da je šel pod večer s sekiro v gozd pod Sv. Bolfenk po drva Tam sta ga srečala dva moška, od katerih je eden nosil smučke, drugi pa ne. Oni brez smučk ga je zaprosi' iza ogenj, ko pa mu je prižigal cigareto, ga je drugi, ki ni imel smučk, sunil z nožem v nogo, Bevardi se je takoj riodal v beg, neznanca sta ga še nekaj časa sledila, potem pa sta zaostala. Bevardijeva izpoved je bila zelo čudna, tem bolj. ker je enkrat enkrat, da sta ga naoadla okrog 7 zvečer, drugič pa se mu je jezik zapletel ter ie deial. da je bil napaden ob tl. Ko ga fe potem stražnik spremljal v bolnišnico se je Bevardi zonet zagovoril. Stražnik sr a je vprašal, kje je dotično mesto, kjer ie bil napaden. da bodo šli jutri pogledat sledove. Bevardi se odvrnil: »No tam, kjer ležita tista dva mrtva.« Takrat pa v Mariboru razen morilcev še nihče ni vedel o zločimi. Stražniku se je to zelo čudno zdelo in takoj, ko je naslednjega jutra priš'a vest. da so obe žrtvi našli, je padel sum na Bevardija. Bevardi in Šajtegel sta znana kriminalna tipa, ki sta imela t oblastmi že dosti opravka. Bevardi se ie zlasti »nroslavil« pri gradnii skakalnice v Betnavi. Bil ie namreč zaposlen pri gradnji, podnevi je pridno pomagal, ponoči pa je zopet prav tako pridno podiral vse. kar so čez dan napravili, les pa je odnašal domov ter iz njega napravil doma lep svinjak. Zaradi te sabotaže je gradnja le počasi in z velikimi stroški napredovala, nazadnie pa so ga le zasačili. Znan je kot skrajno nasilen človek, ki ie strahoval vso okolico. Na samem ga ni nihče rad srečal. Tudi šajtegel je takšne vrste ptič ter je imel že mnogokrat opravka s policijo. Zanimivo pa je, da še nobeden od teh dveh ni polnoleten ter sta se na ta način srečno izmazala najvišji kazni, ki bi ju sicer najbrž zadela. Obsojena sta lahko največ na 20 let. Vse mesto se je oddahnilo, ko se je danes razvedelo, da so storilci že izsledeni ter da je ta strahovit zločin, kakor ga kriminalna kronika pri nas skoraj še ne pomni, pojasnjen. Sieparije z radio aparati in drugo Celje, 23. februarja. V Celju in celjski okolici so se pričele velike manipulacije z radio aparati Tega posla se je oprijel 27 letni pekovski pomočnik Franc P. iz Celja, ki je pričel z nakupovanjem in prodajo radio aparatov kar na debelo goljufati. Pri celjski firmi Radioval je kupil nov, krasen aparat v vrednosti 3200 din. Na račun je plačal samo 100 din, ostalo pa je obljubil, da bo odslužil kot delavec ali kot potnik. Komaj je aparat dobil, ga je nesel nekemu svojemu znancu Avgustu P. iz Celja, kateremu je natvezel, da je dobil aparat od svojih sorodnikov, da bi ga jim prodal. Avgust P. je kupil aparat in dal zanj 900 din. Kmalu pa je firma Radioval ugotovila, da je aparat prodal ter ovadila Franca P. policiji, ki je vzela aparat ter ga vrnila tvrdki. Premeteni goljuf je prevaril svojega mojstra Franca V. iz Celja, ki je prodajal svoj aparat, da mu ga je dal. Aparat je odnesel v Radeče, kjer ga je prodal, denar pa zapravil. Izdajal se je kot zastopnik radiotvrdke »Philips« ter jo oškodoval za 8000 din. Celjska policija ga je aretirala ter izročila okrožnemu sodišču. Aretiranec je osumljen, da je ukradel radio aparat tudi hotelirju g. Juvančiču v Zidanem mostu. Celjska policija je aretirala 22 letno služkinjo Anico N., ki je bila v službi v neki gostilni v Celju, ker je ukradla tekom 14 dni več perila v vrednosti 500 din in zlato ovratno verižico v vrednosti 760 din. Gospodinja ji je dala tudi denar za mleko, da bi plačala mlekarici, česar pa ni storila, temveč si je denar pridržala in ga zapravila. Po 14 dneh je odpovedala službo in odšla. Gospodinja jo je prijavila policiji, ki jo je aretirala ter našla pri njej še vse ukradene predmete. V torek se je priklatila v stanovanje žene trgovskega potnika ge Olge R. neka ženska ter je odnesla dve pernici. Policija je po osebnem opisu aretirala že staro znanko, 23 letno Frido R., ki je prišla iz prisilne delavnice ter pričela s starim poslom. Izročili so jo okrožnemu sodišču. Kamnik Pomanjkanje medsebojne družabnosti. Da se ugodi želji in zahtevi članov in prijateljev »Društva Kamnik«, priredi odbor v soboto, dne 26. februarja, ob 8. zvečer v društveni dvorani pester zabavni večer z naslednjim sporedom: 1. Od prvega do zadnjega — kupleti. 2. Jabolčna potica — šaljivi prizor. 3. Kavarica — kuplet. 4. Kakšna so dekleta — kuplet. 5. Srčki — kuplet. 6. Fejst fant — burka. 7. Sv. Anton — kuplet. 8. In nekaj še — pa ne povem —- kuplet. — Razen vse zabave je pripravljeno tudi dosti drugega priboljška. — Na svidenje! Ali ste že poravnali naročnino ? Danes prenrera vesele burke Usodno sorodstvo f . Član I siipaI AIIiia* Uaa^lu v gl. vlog&n pnljuDiJena kralja smeha Slan Laurel m Oliver Hardy Predstave ob 16, 19.15 In 21,15 uri KINO UNION Tal. 23.21 Kot dodatek pokažemo cenjenemu občinstvu prvi plastični film ki bo senzacija za vso Ljubljano! Vse osebe bodo kakor žive izstopile iz filmskega p atna, kar bo izzvalo pravcat« salve smeha I Dela na železniški postali v Radgoni so se pričela Gor, Radgona 24. februarja Pred dnevi so se pričela v Gornji Radgoni prva dela za novo železniško postajo, za katero je trajal boj že od prevrata do danes. Po zaslugi občine, ki je organizirala tozadevno akcijo občinske uprave in poslala občinske (zastopnike v Belgrad in na posredovanje sloven. ministrov je prometni minister dovolil kredit v znesku 600.000 din za novo postajno poslopje in skladišče. To, za našo obmejno Gornjo Radgono najbolj pereče vprašanje bo končno torej le rešeno Istočasno z graditvijo novega postajnega po- slopja in z razširitvijo postaje se bo uredila tudi dovozna cesta na postajo in bo napravljen prepotrebni hodnik za pešce. Javnost je to končno uresničitev dolgoletne želje z veseljem spre. jela, saj je to velika pridobitev za tako prometni kraj. Mala zasilna lesena baraka z enakim skladiščem ni zadoščala velikemu prometu in nam ni dela.a časti. Pri gradnji te nove postaje bodo tudi našli potreben zaslužek številni delavci, To gotovo ne bo prav »Jutrovemu« dopisniku, ker je že večkrat z naslado pogrel v »Jutru«, da je bila deputacija zastopnikov občine v Bcl-gradu v zadevi postaje brezuspešna. Pod udarcem paragrafa Ljubljana, 24. febr. Sodni reporier ee je nehote, ko je poslušal napeto obravnavo proti Štefanu Kovačecu, 25-letnemu slaščičarju iz Zagreba, spomnil neke predvojne dogodivščine. Z Dunaja je odhajal domov za božične praznike. Pred vzhodnim kolodvorom v parku, ki ie bil pokrit 6 snegom, ga je dohitel sumljiv tip. Ta ga je prav laskavo nagovoril: »Gospod! Glejte! Zlato uro sem našel. Rabim denar. Kupite jo za 20 K!« Reporter seveda je imel le za vožnjo in nekaj kronic. Pozneje pa je čital v dunajskih listih o premeteni tolpi, ki je manjvredno blago, tako ure in prstane, okrog ponujala za pravo blago ter je do 50 oseb osleparila. Tudi so se baje taki tipi pojavili svoj čas na ljubljanskem kolodvoru. Zvit s'epar s prstani Ze na klopi pred dvorano št. 79 je Stefan Ko-vačeč, vitek mladenič, gologlav in čedno opravljen, pretakal debele solze. Marsikdo je imel usmiljenje in sočutje nad izgubljenim mladeničem. Ko je stopil Štefan pred sodnike malega senata, je pokleknil, sklenil in dvignit roke in zaihtel: >Veliki eude! Prosim milost!« Po dvorani je odmeval jok in stok. Štefan Kovačec se je pri svojih obrtnih sleparijah posluževal trika, da je svojim žrtvam ponujal manvredne prstane po 5 din za pristno zlate z briljanti. Te prstane je pri žrtvah zamenjaval za zlate. Svoje žrtve, tako učiteljice, poštne uradnice in druge nameščenke je poiskal v Mariboru, Celju in v Ljubljani, od koder je bil za več let izgnan. Kovačec si je pač izbral še mnogo več žrtev, ki niso hotele policiji iz sramote prijaviti, da so lepo nasedle premetenemu sleparju. Slabe, 5 din vredne prstane je zamenjaval za vrednost od 100 do 600 dinarjev. Njegov sleparski trik je obstojal v tem, kakor so oškodovanke navedle. Približal se jim je na ulici, jih lepo nagovori! in začel zatrjevati, da je našel ta prstan z briljanti prav sedaj-le na cesti. Mudi se mu pa na vlak, zato ne more iti na policijo. Prsten, tako je prepričan, je izgubila bogata Židinja iz Zagreba. Dobro ga bo plačala. In lahkoverne žrtve so sleparju izročale svoje zlate prstane! Pozneje je bilo pač njih veliko presenečenje, ko so jim zlatarji povedali, da ne dajo za tako blago niti počene pare. Hruli fn Sok Senatni predsednik Ivan Brelih: »Priznate? Ne jokajte!« Štefan se je vrgel na tla, nalo pa se vsedel nia klop, tiščal si je obraz z obema rokama. Morebiti ga je bil sram pred sodniki? Kaj šel Igral je teater in res je bila resna dvorana za nekaj minut spremenjena v gledališko pozornico. Predsednik mu je navajal iz kazenskega lista prejšnje kazni, rekoč: »Že osemkrat ste bili kaznovani !< »Nikada, slavni sndek je obtoženec zastokal, »Majka mi je bolestna! Milost! Milost!« Štefan se je nekaterim žrtvam izdajal tudi za revnega študenta, ki mora potovati v Zagreb k izpitu na univerzo. In predsednik je izvlekel še drug kazenski list, ki pravi, da je bil že 11-krat kaznovan. Obtoženec v jok in stok: »Nikada, slavni sude! Na policiji sem bil kaznovan. Pred sudom nikada!« Pred zatožno klopjo 6e je kar sesedel in začel jokati. Predsednik je resno prijsomnil: »Tako delajo ciganke! Ne moški!« Sodba je bilo kratka: Štefan Kovačec je zaradi zločina obrtne prevare obsojen na 10 mesecev in 10 dni strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 3 leta*. Štefan ponovno v jok: »Joj, joj meni! Mama moja! Kaj ete napravili z menoj?« Paznik z drugim obsojencem je moral Štefana kar vleči iz dvorane. Na hodniku pa je vprizoril tako komedijo, da se je okrog njega začela zbirati pisana množica. Trije pazniki so ga morali odnesti v zapor. Kazensko oproščen - civilno odgovoren Od 8.30 do skoraj 13. je trajal pred malim kazenskim senatom obravnava proti Antonu^ Križnarju,, vdovcu, posestniku, gostilničarju in županu v Stražišča pri Kranju. Bil je obtožen zločinstva uradne poneverbe po 7-u 319-1 k. z. in zločinstva zoper uradno dolžnost po §-u 397-11 k. z. Obtožnica mu je očitala, da si je prilastil nad 19.600 din občinskega denarja in da je zlorabil svojo župansko oblast. Od bansko uprave odrejena revizija je pregledala poslovanje etražiške občine od 1. 1933 naprej in dognala, da je bilo poslovanje neredno in pomankljivo ter je ugotovila tudi v blagajni primanjkljaj 19.687 din. ki ga je obtoženec pozneje poravnal. Obtoženec se je izgovarjal, da je bil preobložen z raznimi posli. Branilec dr. Marjan Zajc je celo navajal, da je obtoženec opravljal kar 15 brezplačnih javnih funkcij. Obtoženec je bila v smislu §-a 280 k p. zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Senat ee je postavil Podedovane ff!urfe#f Je žvečil Kranj 23. februarja. Danes se je razširila po Kranju vest, da sta si privoščila včeraj dva pijana moška dokaj nenavaden >špas« v Primskovem pri Kranju. Popoldne sta prišla namreč v gostilno Gorjanc v močno pijanem stanju in začela uganjati razne neumnosti. Mlajši izmed njiju si je najprej sezul čevlje in šel na blatno cesto v nogavicah. Ko ga je nekdo opozoril, ali se mu ne zdi škoda novih nogavic, jih je v odgovor sezul in jih poteptal v blato. Temu primeru je sledil tudi njegov pijani prijatelj, ki si je potegnil kravato z vratu in jo z zobmi razgrizel. Zraven pa sta vpi.a, da imata veliko denarja, končno je eden vzel denarnico in potegnil iz nje tri »jurje«, jih dal v_ usta ter jih dolgo časa žvečil. ]\a cesti se je seveda takoj zbralo mnogo ljudi in že so menili, da morata biti ta dva najmanj tatova, ko imata toliko denarja. Zato je eden nemudoma pohitel po orožnike, da so oba aretirali in ju odpeljali v kranjski policijski osapor. Danes sta bila oba zaslišana. Dognali so, da nista nikaka tatova Eden od njiju je 2S letni’ Jaka ^ posestniški sin iz Kovorja, ki je dobil v torek dediščino, zato je povabil svojega prijatelja 3S letnega Janeza P., da sta skupno »primerno zalila« dediščino. V pijanosti sta pozabila na vrednost denarja in sta mislila le to. da bi naredila cim večji »špas«. Seveda jima je bilo v treznem stanju hudo žal, ker sta si privoščila tako nrag »spas«, razen tega pa sta morala še presedeti noc v zaporu. Belgrad, 24. febr m. Včeraj je pričela zasedati konferenca zastopnikov vseh gospodarskih organizacij iz vse države. Na njej razpravljajo o potrebi reforme strokovnega šolstva v naši državi. Oblava OUZD Stari in onemogli delavci bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti samo ona obdobja zaposlenja, za katera so bili prispevki dejansko plačani. Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidnega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zak. o zavar. delavcev.) Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati. Prvi plastični film v Uubl ani Danes v kino Unionu! Kako ga gledamo in kaj bomo videli? Pri vseh predstavah v kinu Union bo danes in jutri predvajan kot dodatek prvi plastični film, film treh dimenzij. O tem filmu, tako imenovanem filmu bodočnosti, ee mnogo piše in govori. Danes 6e bo občinstvo prepričalo, kako daleč je tehnika napredovala na tem polju. Kako ga gledamo? Dobili boste posebna očala, katera morate držati pred očmi tako, da bo zeleno polje pred levim, rdeče polje pred desnim očesom. In kaj boste videli? Mrzel pot vas bo oblil, ko bo nekdo s puško nameril na vas ter ustrelil v sredo med gledalce, drveči avto pa se bo zaletel naravnost v dvorano, nekdo vam bo s sifonom brizgnil v obraz, dama na gugalnici bo 6 svojo nogo vsak hip zadela ob vašo glavo itd. Skratka, imeli boste dojeni, kakor da se vse, kar vidite na platnu, godi sredi dvorane. Požar v carinarnic* Ljubljana, 24. febr. Ponoči^ malo pred 1 je bila obveščena ljubljanska reševalna postaja, da gori v carinarnici na Vilharjevi cesti. Gasilci so v naglici odhiteli z orodnim avtomobilom na kraj nesreče. Ogenj je nastal v prvem nadstropju, kjer je bila tudi blagajna. Zgorelo je poleg ostalega tudi nekaj važnejših aktov. Gasilci so požar hitro zadušil’ Sin nad očeta z žago Gor. Radgona, 24 februarja. Na Ščavnici v občini Gornja Radgona se je odigra! pred dnevi žalosten družinski dogodek. Posestniški sin Kegl Alojiz je bil že dalj časa v prepiru s svojim očetom Janezom zaradi izročitve posestva. Pretekli teden, dne 15. februarja, sta se ponovno sprla. Sin Alojz je pograbil za veliko žago in s koničastim železnim ročajnikom očeta hudo zdelal po glavi. Poklicani zdravnik je nudil ranjencu prvo jximoč. Brezvestnega sina pa so aretirali orožniki. Višji državni strokovni izpiti davčnih urednkov Belgrad, 23. febr. AA. Finančni minister Dušan Letica je izdal nov pravilnik za višji državni strokovni izpit davčnih uradnikov. Po teh izpremem-bah morajo davčni uradniki, ki so jim zvanja razvrščena od 9. do 5. položajne skupine vključno, za napredovanje v 7. položajno skupino položiti naj-prvo višji državni strokovni izpjt. Polagati ga morejo le davčni uradniki 8. položajne skupine, če imajo efektivno 10 let državne službe. Carinski dohodki v tebruaru Belgrad, 23. febr. AA. Po poročilu osrednjih carinskih Magajn so znašali carinski dohodki v drugi tretjini februarja 26,275.556 din. Od 1. aprila 1937 do 20. februarja t. 1. so vrgle carine 916,686.578 din. V proračunu je bilo za čas določenih 773,657.787 dinarjev, kar pomeni, da znaša presežek dohodkov 163,028.791 din. Ce primerjamo ta dohodek s prejšnjim proračunom, znaša letošnji presežek 202 milii. 704.264 din ali 28.39% več. Novo mesto - Brusnice Prostovoljna gasilska četa v Brusnicah je imenovala za častne člane svoje dobrotnike, notranjega ministra dr. Antona Korošca, novomeškega župana dr Marjana Polenška in njegovo soprogo Milko ter gospo Angelo Agnitschevo, graščakinjo iz Novega mesta - Srebrnič. — Zaradi tega bo ob priliki predaje diplom častnega članstva v nedeljo, dne 27. februarja 1938, popoldne ob treh prireditev z izbranim sporedom v gasilnem domu v Brusnicah, h kateri vljudno vabimo. Celjske novice c Ali res ne znamo slovensko f V ponedeljek je imel v prostorih ljudskega vseučilišča v Celju g. prof. dr. Pregrad iz Zagreba predavanje o psihologiji in izbiranju poklicev Predaval je v hrvat-skem jeziku Dva gospoda sta stavila g. profesorju nekaj vprašanj in se na vse načinu trudila, da bi govoriia hrvatsko, da sta si skoraj zlomila jezik. Zakaj pa ne bi še mi govorili po slovensko?! c Nenadna smrt Gračnerja Karla. Včeraj okoli poldneva se je zgrudil na tla pri pregledu kretnic na ve jih največ le domačini. Vendar bi bilo jirav, če bi ribiči pri lovu malo pazili tudi na to. da ne bi polovili vse, kur pride v mrežo, sicer bo letna sezona slabša. Res je, da je po* zimi riba boljša, prav delikatesa, vendar naj bodo ribiči previdni, saj vedo tudi sami, da je lov na ribe poleti boljši in tudi pametnejši. Usihanje jezera je pozimi prav takšno kot poleti. Najprej začne usihati Vodonos, potem Rešeto, nazadnje pa pride na vrsto Zadnji kraj. kjer so ribe in raki naj lepši Vsekakor je usihanje jezera vzbudilo veliko zanimanje, seveda pa predvsem veliko zadovoljstva tako pri ribičih kot pri kmetih. tu in tam Prvi motorni vlak na ozkotirni progi Bel-grad—Sarajevo—Dubrovnik bo izročen v promet 28 junija letos. Motorni vlak so izdelale tovarne vagonov in strojev v Slavonskem Brodu. Prva kompozicija bo sestavljena iz treh vagonov, prvi in zadnji bosta motorna vozova, v sredini pa bo vagon prvega razreda. Motorni vlaki bodo namenjeni v prvi vrsti turističnemu prometu, ker bodo mnogo udobnejši, saj se bo vožnja od Belgrada do Dubrovnika skrajšala za več ur, obenem pa bodo odstranjene nevšečnosti, ki jih povzročajo številni predori na tej progi, kadar vozi vlak s parno lokomotivo. — Za motorne vlake se zanimajo tudi bolgarske železnice, saj so naročile v Brodu posebno poskusno kompozicijo. 200 kilogramov težko blagajno so vlomilci odnesli iz poštnega urada v Podomlju na polotoku Pelješcu Vlomilci so ponoči vdrli v urad in poskušali s ponarejenimi ključi odpreti blagajno Ker jim to ni uspelo, so blagajno kljub izredni teži 200 kilogramov enostavno odnesli in z njo vred kakih 12.000 dinarjev. Zanimivo je, da se je v istem poslopju vršila tisti čas eabava, ki je trajala pozno v noč. Ropot in godba sta bila za vlomilce kakor nalašč. Jagodinsko sodišče je oprostilo Darinko Markovič, ki je decembra lani ubila svojega moža, znanega pijanca in kvartopirca. Mož je popival in igral na karte, dokler ni pognal na boben vsega svojega premoženja razen majhne hišice. Ko" je hotel prodati še to, se je žena pprla. Posledica je bila, da je mož ženo pognal >z hiše. Večkrat je žena poskušala moža mirno Pregovoriti, naj ne proda strehe vsaj zaradi otrok ne, vendar so ostale vse prošnje zaman. Obupana žena, ki so se ji smilili številni otroci, .le izrabila prvo priliko in moža ubila. Sedaj jo Je sodišče oprostilo vsake kazni. Za 60% se je v zadnjih treh letih povečala Proizvodnja rud v jugoslovanskih topilnicah in rudnikih. Samo leta 1936 se je povečala za 444 milijonov dinarjev, lani pa se je proti letu J>o spet povečala za 291 milijonov dinarjev, se večje so razlike v primerjavi s številkami iz leta 1935. Od takrat pa do konca lanskega leta se je produkcija povečala za 670 milijonov. Znana slovenska plesna umetnika Pia in Pino Mlakar bosta te dni nastopila tudi v bet-grajskem gledališču s svojim znanim baletom »Vrag na vasi«, ki ga je glasbeno opremil zagrebški skladatelj Franjo Lhotka. Mlakarjeva sta imela s tem delom že veliko uspehov v inozemstvu, pokazat pa sta se prišla tudi \ Ul'1 liano lž Belgrada bosta Mlakarjeva odpotovala v Prago, kjer bosta svoj balet ponovila. Zgradbo za telefonsko podcentralo so dogradili v Belgradu. Centrala, ki se stiska sedaj v tesnih prostorih, bo močno razbremenjena, istočasno pa bo pošti mogoče ustreči vsem naročnikom, ki do sedaj niso mogli dobiti svojih številk. Zgradba podcentrale je moderna dvo-nadstropnica. Vsestranskega ponareievalca so prijeli v Novem Sadu. Dnevničar tamkajšnje občine, sicer avstrijski državljan, Mihael Enjcdy, je od Skrb za zdravje in čistost v Ljubljani Lfubifana ima stoves čistega mesta Ljubljana ima samo eno klavnico in to mestno klavnico, kjer se kolje živina iz vse Ljubljane, Isto temu so tudi shrambe (ledenice) za meso. Nadzorstvo vršijo mestni živinozdravnik in tudi ravnatelj klavnice je živinozdravnik. Klavnica je moderno urejena in ima sledečo kapaciteto: dnevno se lahko v njej zakolje 120 goved, 400 drobnice in 450 prašičev. Mestna klavnica žalibog nima kontumačnih hlevov in kontumačnih prostorov za sumljivo živino, kar pa se bo že v doglednem času izpopolnilo. Na domu je klanje živine prepovedano. Izredno dovoljenje za k In n je domačih živali ( drobnica in prašiči) na domu imajo samo tisti, ki redijo manjše klavne živali doma, vendar le pod nadzorstvom in s predhodnim dovoljenjem uradnega živinozdravnica. Ž*vč?ske obratovalnice Število teh obratov je 951. Pregledi se vršijo po potrebi in vrstnem redu. Uspeh pregledov je v splošnem dober, kakor tudi obče higiensko stanje. Preglede vršijo poleg mestnih zdravnikov tudi organi mestnega fizikata in mestnega tržnega nadzorstva, preglede osebja pa vrše zdravniki mestnega fizikata. Po strokah je številčno stanje taksno; trgovin je 645, gostiln 239. pekarij 67, poleg tega pa je še večje število raznih drugih obratov, tako da bi skupno številčno stanje bilo okoli 1300. V letu 1937 ni bilo nobene kazni, pač pa mnogo opozoril z določitvijo roka, do katerega so morali lastniki prodajaln itd. odpraviti nedostatke. Ker so v vseh primerih ustregli naročilom, ni bilo povoda za kazensko postopanje. Brivnice Brivnic je v Ljubljani 111. Vee ustrezajo higienskim predpisom, preglede osebja vrše mestni zdravniki, istotako tudi higiensko nadzorstvo. Tudi pri brivcih v letu 1937 ni bilo nobene kazni, pač pa mnogo opozoril z določitvijo roka, do katerega so morali lastniki brivnic odpraviti nedostatke. PrenočHča Prenočišča nudi tujcem 14 hotelov, gostiln in skupnih prenočišč e 368 sobami. Higiensiko nadzorstvo nad prenočišči ima mestni fizikat po svojih organih. Posebno česti so pregledi v poletnem času. Higiensko stanje sob za prenočevanje je v splošnem zadovoljivo, v hotelih vzorno. Uub*§ana - čisto mesto Ljubljana ima sloves čistega mesta. Povečanje površine tlakovanih cest in trgov, podaljšanje kanalizacijskega omrežja, zboljšanje načina pobiranja smeti ter odpadkov, odprava odprtih jarkov z delno stoječo vodo, dovršitev regulacijskih del v Ljubljanici ter s tem odprava motenj po odpadnih vodah, glavno pa asanacija novopriključenih občin bo sloves mesta še povečalo. Ureditev cestišča najbolj prometnih cest, zlasti tistih z velikim vozovnim prometom, dalje tistih, po katerih se goni živina v smeri proti klavnici in katerih onečiščevanje je najmočnejše, je tudi ena nujnih zdravstvenih zahtev. Način pometanja cest je treba vsekakor zboljšati, prav tako časovno bolje urediti. V letu 1929. prvič izdana in v letu 1936. v pre- sile podjeten mož. Službeni prejemki so bili g gledani--in izpopoln,fenf obliki izdana uredba o var-niajhni, pa si je pomagal tako, da je ponaredil ® -*—■ «, T.mhiiani «n ie tudi v mi- I — — ■■ X ' 1 ' .1 J X . I M nlri r* I 7- r* I 1’ l' n svoj krstni list, državljanski izkaz, šolsko izpričevala in vse druge dokumente, ki jih je rabil za dosego našega državljanstva in boljše službe. Ponarejanje jc odkrila dunajska policija, kateri je novosadska policija poslala v potrditev En jed v jev krstni list. Sam je sebi izstavi tudi potrdilo gimnazije, da je dovršil osmi r£wred in naredil maturo. S temi dokazi mu je nspelo preriniti se v službo na novosadsko so-došče. ' , 780 filmov tujega izvora in izdelka je bilo Jnni v prometu v vsej naši državi, ko je bilo domačih filmov le 61 in še teh v skromni dolžini 13500 metrov. Državna filmska centrala je objavila statistiko o filmih in kinematografih v lanskem letu in navaja te številke. Vsi tuji filmi so dali skupai 822.419 metrov dolžine. Američani so spravili na naše tržišče največ filmov. Razumljivo, ker zlasti manj izobražena publika zelo rada gleda razne kowboyske in gangsterske filme, za katere pa so le Američani specialisti, Vseh ameriških filmov je 436. Druga je ol,oulsvul ............. Nemčija s 174 filmi, tretja I' rancija z 81, potem S vodnjakov ;n brez stranišč oz. greznic. Avstrija s 33, Anglija z 2t in Češkoslovaška z 8 1 filmi. Zadnja je Rusija z enim filmom Državna filmska centrala, ki filme prva pregleda, je Pre~ povedala vrteti devet filmov, a za mladino izpod 16 let pa še tri. Vseli kinematografov je v naši državi 383, od teh je 330 zvočnih in 53 nemih. Vseh sedežev je 113.971. Po banovinah se kine-matografi razdele takole: dunavska 94, savska 70, dravska 53, vardarska 24, moravska 15, drin-ska 18, primorska 15, vrbaska 12 in zetska 11. Naša domača produkcija ni niti v povojih. Pač pa se tuja podjetja zanimajo za naše kraje in pridejo večkrat k nam posnemat filme. Lani so posneli 19 filmov, večinoma v Dalmaciji in Bosni. stvu čistoče in higiene v Ljubljani se je tudi v mi milem letu izkazala kot dober pripomoček v upravnem postopku mestnega fizikata, kakor tudi gradbenega urada in obrtnega oddelka, ker odlično izpopolnjuje higienska določila gradbenega zakona in pravilnika, obrtnega zakona, zakona in pravilnika o nadzorstvu nad živili, zakona in pravilnika o zatiranju nalezljivih bolezni in cestno-policijskega reda. Objektivni opazovalec mora priznati, da je kljub nekaterim še obstoječim nevšečnostim pokazala Ljubljana zlasti v zadnjih letih tolikšen napredek v čistoči, otem upro-paščal. Vse to se je dolga leta doga ralo. Odkrili so pa zločin šele nedavno, ko je prišlo neko zlorabljeno in propadlo dekle na policijo in izpo* vedalo svojo žalostno zgodbo. »Potovanje v svet na slepo« je trem rnarihor-Rkim mladeničem zagrenila splitska policija. Ivan Verbič, Silvo Hrast, oba dijaka, in ključavničarski vajenee Alojzij Smodek so jo potegnili od doma in se namenili stopiti v Splitu na kako ladjo in z njo odpluti v prostrani svet. Po naključju pa so starši beg fantov takoj opaziti in polici ti prijavili, fantiči so morali v Splitu prekiniti potovanje in se naseliti v Mariboru, KanaMz£c5;a V preteklem letu se je kanalizacijsko omrežje podaljšalo za 2.4S9 m, tako da je konec leta znašala dolžina celotnega omrežja mestne kanalizacije skupno 87.639 m. Hišnih priključkov je bilo 136, na področiu Ljubljanskega Barja se je oanovo urezalo in izčistilo 14.233 m odtočnih jarkov, v Zgornji šiški pa se ie reguliral in poglobil glavni odvodni jarek v dolžini 1.100 m, s čemer se je higiensko stanje tega okraja znatno zbolišalo. K temu je znatno pripomoglo tudi zasutje Galetovega bajerja in naprava kanala v tem delu mesta. _ Iz zdravstvenih razlogov mestni fizikat opozarja n« nujno potrebo podaljšanja zbiralnih kanalov izven mestnega pomerija, ki predstavlja najmočnejše onečiščevanje Ljubljanice po odpadnih vodah in to v sredi mesta v največji bližini bolnišnice. V sodelovanju z drž. higienskim zavodom se je pričelo s potrebnimi pripravami in študijami, tamkajšnjem trgovcu, ki je bil Judi okraden, H ]“ak'0 preprečiti tudi drugo,'večkrat močno oneči-pisal pismo svoji ljubici, služkinji v Kordnnski B tekočih voda z odnadki. grezničnimi pre- I> 1 ;_! T/«- Jnlrln Kll.rt r» n 'J <1 n 1/^ ctflffl H i ščevanje tekočih voda z odpadki, grezničnimi pretoki in tovarniškimi vodami. Večina javnih stranišč ne odgovarja več modernim nazorom o tehnični in higienski ureditvi. Edino res higiensko javno stranišče je bilo zgrajeno leta 1933' na Marijinem trgu, primerno je tudi manjše 6tranišče na Napoleonovem trgu, na Hrvat-skem trgu in javno stranišče pri letnem gledališču v Tivolskem parku. Pet javnih stranišč ima posebno snažilko. Vseh ostalih 16 stranišč čistita dva mestna delaven. Kakor veafeo leto, so tudi letos vsa starejša javna stranišča potrebna radikalne preureditve posebno neprimerno pa je močno obiskovano stranišče na Pogačarjevm trgu. V doglednem času je treba zgraditi iavna stranišča še na dveh važnih prometnih križiščih in to na Ajdovščini in pred Glavnini kolodvorom, kjer se ta potreba posebno občuti ob priliki večjih izletov, kongresov in prireditev. Pob ranic ?n odvafan'e smet! je že po vsem svetu več ali manj še nerešeno vprašanje mestne higiene. Tudi Ljubljana še ni povsem zadovoljivo rešila tega problema, pač pa ga je z pomnožilvijo zaprtih smetarskih voz in enotnih zabojev za smeti znatno omilila. Pomnožitev števila zaprtih smetarskih voz in pobiranje smeti v zgodnjih jutranjih urah, ko po cestah še ni močan pro- met, je iz zdravstvenih razlogov potrebno, da nastali prah ne moti pešcev. Potreba po cenenih stanovanjih Zaradi še vedno obstoječega dotoka prebivalcev iz drugih krajev banovine, zlasti srednjih slojev in delavstva, v mestu še ni na razpolago dovolj malih in cenenih stanovanj, ki bi jih mogle plačevati stranke z malimi dohodki, med katere moramo prištevati tudi veliko število javnih nameščencev. Neposredno po svetovni vojni se je zdelo, da je stanovanjska stiska le prehodno zlo, ki bo kmalu minilo; zato se je trpela zidava celega niza boljših in slabših zasilnih hiš in barak. Nekaj jih je tudi še izza svetovne vojne. Večina njih je danes v takem stanju, da niso več primerna za človeška bivališča, nekaj pa jih je bilo na zahtevo mestnega poglavarstva že porušenih. Higienske razmere v teh zasilnih naseljih niso ravno najboljše. Da ublaži stanovanjsko krizo, je po svetovni vojni mestno poglavarstvo sezidalo vrsto velikih, srednjih in manjših stanovanjskih objektov, predvsem za nižje sloje prebivalstva. Pridobila je s tem nekaj sto potrebnih higienskih in razmeroma cenenih stanovanj. Prav dobro se je izkazal tip štirista-novanjskih pritličnih hiš z ločenimi vhodi za vsako stranko. Takšne so velike mestne kolonije za Bežigradom, na Vodovodni ce6ti in v Gerbičevi ulici. V teh kolonijah ima skoraj vsaka stranka ob hišici majhen vrtiček na razpolago. Preskrba higienskih stanovanj dosedanjim prebivalcem zasilnih naselij, barak, kleti, podstrešnih improviziranih stanovanj, ter večine zasilnih stanovanj na Ljubljanskem gradu je še vedno eno najvažnejših, a nerešenih zdravstvenih vprašanj Ljubljane. Nove stanovanjske hiše V letu je bilo v mestu zgrajenih 141 stanovanjskih hiš in izvršenih ‘26 adaptacij. S tem je bilo na novo pridobljenih 486 stanovanj, pet več kakor v letu 1936., ko je bilo pridobljenih 481 stanovanj. Mestna občina ljubljanska je v preteklem letu zgradila dvonadstropni prizidek k Delavskemu domu. Ta prizidek obsega skupaj troje dvosobnih stanovanj, 79 samskih "sob in eno skupno ležišče za namen socialne zaščite delavstva. Postopno z izvajanjem regulacijskih del Ljubljanice in izpolnjevanjem kanalizacijskega omrežja je padla tudi nadlega podgan v mestu. Opaža se, da je ta nadlega danes bistveno manjša od one nepo-sfedno po svetovni vojni ter da je to zboljšanje v neposredni zvezi z izpolnjevanjem regulacije in kanalizacije. Mestni fizikat je kljub temu skušal pridobiti tvrdko, ki je pred leti vršila razpodganjeva-nje v Zagrebu za to. da ga izvrši tudi v Ljubljani. Obljubila je, da predloži podrobne načrte in proračune za uničevanje podgan e kužnimi kalmi podganjega tifusa. Neredna dostava poste v Predosljah Predoslje pri Kranju, 22. februarja. Naša župnija se predvsem v zadnjem času gospodarsko in kulturno razvija. Razvoj gospodarstva 6« vidi pri nas predvsem v živahnem za; družništvu, umnem kmetovalstvu in po precejšnji industriji. Za izobraževanje skrbi pri nas prosvetno društvo, ki ima iz leta v leto večji razmah. — Pa tudi naši občani so dokaj dovzetni za izobraževanje, kar priča dejstvo, da prihaja v naše vasi izredno veliko časopisov, med njimi lepo število dnevnikov, razen tega pa imamo celo svoj časopis »PredaSki zadrugar«. Veliko oviro pri razvoju naših vasi pa pomenijo slabe prometne razmere, v zadnjem času pa slasti slabe poštne razmere. Naša župnija spada kakor znano pod pošto Kranj, katera nam je do nedavnega časa dostavljala če že ne v dopoldanskih, pa vsaj v popoldanskih urah vso pošto. V zadnjem času pa je pomanjkanje pismonoš na kranjski pošti tako veliko, da smo prejšnji teden dobili samo enkrat na teden pošto in to sledeče vasi: Gorenje, Britof, Orehovlje, Suha, Predoslje, Bobovk, Srakovlje, Tatinc, Mlaka, Kokrica, HoA in Rupa. Zaradi tega so se zbrali posestniki in vložili proti neredni dostavi pošte pritožbo na ministrstvo za pošto v Belgradu in pri direkem pošte v Ljubljani in prosili obenem za uvedbo redne dostave pošte, kar pa poprej ne more biti, dokler ne bo dobila pošta Kranj večjega stevii h pismonoš. Želja Predosljanov pa je, da bi bila tukaj vsaj pomožna pošta, da ne bi bilo treba ho-eliti v doforo uro oddaljeni Kranj. Upamo, da bodo prošnje uslišane čimprej in da bo pošta Kranj dobila kmalu večje število pismonoš, saj zaradi t«ja trpe ne samo navedene, ampak vse vasi okolice Kranja. Sifa na zmaga Vas!e P?rca v Celfu Sinoči je odigral v hotelu »Beli vok šahovski velemojster g. Vasja Pirc iz Maribora simultanko proti 32 šahistom. Njegov uspeh je presenetljivo dober, ker je dosegel 27 zmag, 3 igre so bile neodločene, le 2 pa je izgubil. Simultanka je trajala 4 ure ter je velemojster pokazal izredno hitrost pri iijranju simultanke. Simultanko je organiziral Celjski šahovski klub, sodeloval pa je tudi »»novski klub Gaberje. Zmagali so gg. Dobrajc Albin in inž. Sajovic, remis gg. Kumelj, Modic Kazimir in Lah Joško. Simultanki je prisostvovalo izvan-redno veliko število prijateljev šaha, ki so napolnili dvorano ter z velikim zanimanjem sodelovali in sledili vsakim izvajanjem. Velemojster je pokazal, da je v dobri formi in upamo, da bo častno zastopal slovenske šahiste v Lodzu. Smucarstvo in nase srednje šole Ljubljana 24. februarja. V vseh naiprednih državah imajo učenci srednjih šol sredi šolskega leta večdnevne smučarske počitnice, številni vlaki odpeljejo srednješolce iz zatohlih mest v zdravo zimsko naravo. Tam se mladina razgiblje, naužije planinskega araka in se vrne zagorelih lic, okrepčana duševno in telesno zopet nazaj v svoje učilnice. Pri nas smo e takšnimi smučarskimi počitnicami še zelo na začetku. Vendar pa je hvalevredno vsaj to, da smo z njimi vsaj začeli. Vodstvo klasične gimnazije v I jublajni je kot prvo organiziralo letošnjo zimo ekskurzijo svojih dijakov na smučarski oddih v Mojstrano. Udeležilo se je je letos le 25 dijakov, tipamo pa, da jih bo drugo leto deležnih tega zdravega veselja v zimski naravi več. Upamo tudi, da bo naš minister za telesno vzgojo naroda dr. Miletič tudi nokaza! vse razumevanje, da je uvedba smučarskih počitnic na srednjih šolah koristna stvar. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer sko stani e lem pe-ratur!, v C t a — bi JC s} © Z 'J Veter smer. i s kopt) Pada- vine _ S5 B*? C ® SC ag C «3 S i n £ Ljubljana .75 i 62 -2-6 — 10 St — — Maribor 775‘i 6-8 50 — 0 NW, — _ Zagreb /67 8 7-0 -6-0 95 0 0 — — Belgrad ■ 64 8 3-0 -3- •)5 7 WNWj — — Sarajevo /71* 1-0 -17*0 t<0 4 0 — — Sušak 765 3 tl-() 2-0 50 0 NE., — — Split 764-' 10-U lM 70 0 NEt — — Iiumbor 763'. 11-0 l-o 6 0 \VSW-. — — Rab <654 9-0 l-o 40 0 NE, — — Vremenska napoved: Stanovitno, deloma oblačno in zmerno hladno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 7.15 jasno, ob tem času se je pojavila lahka redka megla, ki pa se je že ob 7.40 dvignila. Ostali čas do 13.30 je bilo jasno. Ob 13.35 so se pojavili na severovzhodu lahki oblaki (ciro ku-muli) in so ostali do večera. Ponoči se je pooblačilo. Ljubljana danes KoM*r Danes, 24. februarja: Matija. Petek, 35. februarja; Valburga. Nočno služlio imajo lekarne: mr. Leustek, Res* ljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič, Tržaška cesta. Prosvetno društvo Trnovo uprizori na pustno nedeljo 27. t. m. ob 8 zvečer na društvenem odru burko v treh dejanjih »Teta na konju«. Na uprizoritev te veseloigre opozarjamo vse člane in prijatelje. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10 do 12 dopoldne. Trpljenje naših mož in fantov med svetovno vojno zlasti onih, ki so služili pri 17 pešpolku nam bo orisal minister g. dr, 1‘r. Kulovce na XIX prosvetnem večeru, ki bo v petek, dne 25. t. m., ob S v beli dvorani Uniona, /.a uvod bo recitiral akad. g. Roger pesem »Padlim junakom«, nato poje oktet bojevnikov »Oj ta sol-daški boben«, »Oblaki so rdeči« in »Oj Doberdob«, nakar sledi predavanje s skioptičmmi slikami o bojnih poljanah v Galiciji, o trpljenju v južnih 7 irolih, o gorskih grozotah gorsko vojne okrog Sv. Višarij, dalje obiščejo bojišča ob Soči, Sv. Mihael, Sabotin in Sv. Goro in Doberdob. Ob 20 letnici teh bojev je primerno, da posvetimo vsaj en večer S|wminn padlih vojakov. Na to predavanje vljudno vabimo zlasti bivše vojake 17. pešpolka, druge bojevnike in cenj, občinstvo. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 7, Jamniku Janezu, rojenemu dne 5. VIII, 1897 v Sp. Pirničah, pristojnemu v Šmartno pod Šmarno goro, čevljarskemu mojstru v Zg, Pirničah št. 28, se je glasom sodbe okrajnega sodišča v Ljubljani, oddelek VI., * dne 18. IX. 1937 pod št. VI. Kps 1226/37 izrekla prepoved zahajanja v gostilne (krčme) za dobo enega leta po preslani kazni. — Ker je imenovani zaporno kazen že prestal dne 3. II. 1938, stopi ta prepoved ta dan v veljavo. Podruinica Sadjarskega in vrtnarskega društva na Viču priredi v četrtek, 24. februarja, ob 19. v šolski telovadnici strokovno predavanje. Predava £a. Ključenko o vzgoji dalij. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani bo priredila za svoje člane in prijatelje na pustno nedeljo, dne 27. t. m., ob 8. zvečer v frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo s pestrim sporedom. Na programu je predvsem izborna burka v treh dejanjih »Trojčki«, pri kateri se boste smejali, kakor še nikoli. Razen tega bo nastopil nepozabni dr. Morellc s svojimi novimi šalami pod starim naslovom: »Visoko plemstvo«. In šaljivi kupleti, vesela muzika, z eno besedo: kolosalno! Ce hočete ugodno sedeti, si rezervirajte takoj vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din v pisarni *Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Obiščite naš teater, ki ga vodi strokovni režiser! »Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah vabi na ekioptično predavanje o zimskem obrezovanju sadnega drevja. Predaval bo g. Frido Lenard danes ob 20. uri v risalnici ljudeke šole v Mostah. Zaključni izlet smuških turnih tečajev Zvezo za tujski promet bo na pustno nedeljo, dne 27. februarja. S tem izletom se zaključi 9 dnevni smuški tečaj, ki ga je Zveza za tujski promet priredila od novega leta dalje, vsako nedeljo in praznik. Zaključni izlet se vrši pod devizo: »Neznano kam — v belo opojnost«. Odhod iz Ljubljane bo ob 6. uri zjutraj izpred nebotičnika, povratek eca po 21. uri. Cena izleta je din 63, prijave pa sprejema do petka do 16. ure biljetarna Putnik, Tyrševa t. 5. Izlet bo združen z raznimi športnimi in družabnimi presenečenji ter so vabljeni k udeležbi vsi, ki žele v veselju in zadovoljstvu preživeti pustno nedeljo — »Neznano kje — v beli opojnosti«. Vojnim prostovoljcem. — Tovariši, vabimo vas, da se udeležite predavanja našega tovariša-vojnega prostovoljca, češkoslovaškega konzula g. Stanislava Minovskega —• »Češkoslovaška v vojni in miru«:, dne 25. febr. t. 1. ob 21 v kinu »Union«. Predavanje bo združeno s predvajanjem zelo zanimivega filma o čhsl. legionarjih, čhsl. vojaki in o pok. prezi-dentu dr. T. G. Masaryku. Proste vstopnice (spored din 2) se dobijo pri blagajni kina »Union«. Uprava. Ljubljansko gledališče Drama. — Zadetek ob 20 un Četrtek, 24 februarja: »Rdečo rože«. Red Četrtek. Petek, 25. februarja: zaprto. Sobota, 26. februarja: »Rdeče rože«. Red A. Nedelja, 27. februarja ob pol 11 dopoldne: »Sneguljčica«;. Mladinska predstava. Matineja po globok znižanih cenah od 14 din navzdol. — Ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. — Začetek ob 20 uri. Četrtek, 24. februarja: »Plee v maskah«. Debut sopranistke Kocjančič Olge. Izven Znižane cene. Petek, 25. februarja: zaprto. Četrtek, 24. februarja: »Pie« v maskah«. Debul sopranistke gdč. Olge Kocjančičeve in gostovanje g. Josipa GostiČa. Izven, Znižane ceno. "'obota, 26. februarja: »Don Juan,'. Premierski abonma. Francoski vojaki na smuških tekmah, Pust se že pači... V Nizzi ei bo nataknil takšne velikanske krinke. Belgijsko jezikovno vprašanje Belgijska vlada je postavila dva kulturna odbora, enega za flamski, drugega pa za francosko-valonski jezik. Odbora 6ta prideljena prosvetnemu ministrstvu. Imata pa nalogo, da v bodoče razpravljata o vprašanju umetnosti, znanosti in ljudske prosvete, posebno pa, da se bavita z jezikovnim vprašanjem, ki je v Belgiji še posebno pereče. V teh odborih so v ta namen zastopane vse najuglednejše osebnosti belgijskega kulturnega življenja. Pri nas bi bili takšnih odborov tudi veseli, še bolj pa, če bi tudi kaj delali in kaj naredili, vsaj toliko, da se našemu kmetu ne bi bilo treba ukvarjati z zastarelo cirilico, srbskega kmeta pa bi morda tudi rešili strahu, da se bo moral kdaj le naučiti latinice, ki res ne more biti nekaj tako strašnega, če pomislimo, da 60 se je oprijeli tudi Turki. Čudna nase'b'na v Ang’PS Največja posebnost v Angliji je menda Cots-wold »rud er ho f» majhna, a zelo dobro uspeva-joea vasica samih tujcev iz Lichtensteina, Holandije, švedske, Švice in Češkoslovaške. V najem so dobili pusto in zapuščeno pokrajino ter napravili s samo pridnostjo cvetoče sre-disee blagostanja. Njihove poroke so zelo svojevrstne: ženin in nevesta povesta vpričo vsega pre bivalstva, da se imata rada in s tem postaneta postavna zakonca. V nekem drugem kraju Anglije so štiri družine, ki so zavrgle vsako moderno civilizacijo in vpeljale popolnoma novo, za katero mislijo, da bo osvojila svet — V Suffolku pa so se /.brali sami »sovražniki žensk« (misogini) razočarani snubci, možje, ki so jim žene ušle in drugi, ki z »nevarnimi mačkami« nočejo imeti nobenega opravka. Preživljajo se s svojim delom in žive v naj več jem, samo brez žensk mogočem bratskem razumevanju. Velikanska umetna ušesa, ki jih preskušajo na ladjah. Vsako uho meri v premeru 1 m. S pomočjo teh ušes človek lahko dojema iz daljave glasove, ki jih sicer s prostim ušesom ne sliši. ROBERT LORD POD CRNO KRINKO »O ne, to pa že ne! Saj se je samo šalil... Le poglejte ga, kako je srečen ...« Pearl je šla z Jonesom v nasprotno smer, Betty in Ed sta nadaljevala svojo pot proti Bowery-Hillsu. Spet sta se prijela pod roko. V toliko je bilo zdaj drugače, da Betty ni bila več tako zelo zgovorna. Povesila je glavo in molčala. Ed je hodil ob njej skoraj jezen. Nazadnje mu je bilo mučnega molka dovolj: »Betty, ali verjameš v strahove?« »Da,« je kratko odgovorila, kakor da je še ta beseda predolga. »To ti je bil zdaj strah iz mojega fantovanja...« »Da.,.« »In ta strah je zdaj izginil in se ne bo več prikazal v najinem življenju ...« »Da, da ...« »Ali to ročico zebe, da tako drhti..,« je vprašal Ed in dvignil nemirno Bettyno roko k ustnicam. »Ne, ni ji mraz, samo strahov se malo boji.« »Ne boj se, moja mala... Zdaj sva vendar pregnala zadnjo senco iz preteklosti.« Betty je bila razumno dekle. Čez nekaj časa je dvignila glavo in trudno stresla lase, da bi jih popravila, in spet je bilo vse v redu. Spet sta šla drug ob drugem vedrih in veselih lic. Pot ju je vodila pod mladimi kostanji, na katere se je razlivala mesečina. Vse je bilo ko naročeno. Dogovorila sta se, da bosta pri vsakem petem kostanju malo postala. Do njihove hiše je bilo vseeno dosti teh postaj... Ed res ni vedel, ali diši cvetje mladih kostanjev, ali pa prihaja sveži čisti vonj z Betty-nih žarečih lic, teh krvavečih nageljnov, ki sta se komaj šele odprla v cvet... »Za vraga! To je pa res malo preneumno, Betty,« je za- I šepetal Ed pri enem tistih vsakih petih kostanjev, »zdi se mi, ! da ti oči res sijejo ko zvezdici... Ali pa sem jaz tako trapasto zaljubljen!« Več ni mogel govoriti, ker mu Betty ni pustila. Lepše je bilo, če sta molčala. Navsezadnje sta prišla tudi domov. Pozno je že bilo. Stara i Groganova sta že oba spala. Tudi pri Taylorjevih je bila že tema. Tiho sta se ločila v prednji sobi. »Če že moraš sanjati, potem sanjaj o meni, pa ne o strahovih, ti...« je zašepetala Betty ob slovesu. »Sanjal bom o očeh, ki so podobne zvezdam... Poslušaj, : Betty, zdi se mi, da sem ves zaljubljen vate.« »Ti si v mene šele danes, cigan, jaz pa hrepenim po tebi ! že pol leta... Še malo je manjkalo, pa bi bila šla v samostan ...« se je nasmehnila Betty ter odhitela v svojo sobo. Ed je bil silno srečen. Najrajši bi bil zapel od veselja na glas, Čeprav je bila že polnoč. Legel je v posteljo in zaspal. Še v spanju se je smehljal. Ni se mu sanjalo ne o strahovih, ne o očeh, ki so podobne zvezdam, kajti bil je truden in zjutraj je moralo biti pri njem zgodaj dan. Tudi delo v tovarni ni bilo kar tako lahko. Največkrat je bilo treba dvojnih naporov... »2ena, Betty, žena ... otroci... otročički... oh, saj ni mogoče, da' bi bilo vse to res...« To je bila zadnja njegova misel, preden je zaspal. Obrnil se je, da je postelja zaškripala, nato pa je zavladal mir, ki so ga šele zjutraj zmotili drobni črički VIL V krempljih Ku-Klux-Klana. Drugi dan je bil spet delavnik. Sirene so se spet raztogotile in klicale delavce na posel. Vse je bilo kakor po navadi, kakor da se res ni prav nič novega dogodilo. Frank je precej zgodaj prišel na delo, bil je nekoliko bolj mrk kakor navadno. Njegove oči so bile stroge, malo so se mu svetile. Ed je bil tak kakor prejšnji dan. Le dober opazovalec bi bil mogel na njem opaziti, da je vseeno bolj vesel ko navadno in da mu okoli usten nekaj poigrava. Čeprav je bilo videti, da je vse ostalo čisto pri starem, vendar se je v tem kratkem času življenje teh ljudi precej spremenilo. Frank se je od svojega razočaranja že pomiril, predvsem pod vplivom govora, ki ga je poslušal v radiu. Neprestano so mu donele v ušesih besede: ».,. Tujci nam jemljejo kruh izpred ust... Amerika Amerikancem!« Ed ni imeli nikoli z reševanjem bogve kakšnih vprašanj. V kotičku njegovega srca je utripala sreča. Vsi delavci so bili na mestih pri strojih. Nekateri so že delali, drugi pa so si ogledovali stroje, da se prepričajo, če je vse v redu. Tudi Frank je pregledoval svoj stroj. »Dajte, dajte, fantje, pohitite malo!« je zaklical nekdo. »Čemu naj hitimo?« se je obrnil Ed proti govorniku. »Joe pravi, da moramo hiteti, ker je tovarna dobila mnogo naročil!« »Dombrovvski je to rekel!« je nehote ponovil Frank Jezno se je sklonil nad svoj stroj in ga pognal. Jeklen sveder Frankovega stroja je kar zadivljal in se zagrizel v trdo železo, da so odletavali svetli žareči opilki na vse strani, pa se je Franku vseeno zdelo, da stroj lenuhari. Še več električnega toka je spustil vanj. Tudi sveder je pel: »Dombrovvski je rekel... Dombrovvski je rekel...« Frank je stisnil zobe in gonil stroj neusmiljeno ... V hipu je nekaj zahreščalo. Stroj je zahropel in obstal. Frank ,e ,ezen zagodrnjal nekaj, kar je bilo podobno kletvini. Vedo,rieIzven cerkve ni nihče tako lepo pokazal krščansko misel kakor Gandhi. Pri svojih prizadevanjih za gospodarsko zboljšanje dežele Gandhi vedno daje prvenstvo duhovnim vrednotam. Iz tega razvidimo veliko sorodnost s krščansko nravnostjo, pri kateri se je Gandhi učil. Cerkev ne zahteva, naj se svetne dobrine raz-dele po socialnih načelih. Ona je nad jeziki, sloji, narodi in kastami in vabi vse, da se nahranijo z duhovnim življenjem iz sv. Evharistije.« Programi Radio Ljubljana Četrtek, 24. febr.: 12 Za vesele in debele bodo plošče zdajle pele — 1*2.45 Poročila - 13 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra - 14 Napovedi — 18 Trio pihal (gg. Bareš Josip, oboa, Raubar Miljutin* klarinet, Turšič Ivan, fagot) - 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi poročila - 19.30 Nac. ura - 19.50 Zanimivosti — 20 Vsem debelim za god oddajamo! Kako je Perogrin Pajek praznoval debeli četrtek. Pisan večer, ki ga :zvajajo člani rad. igr. druž., sestava in vodstvo Jožek in Je-ž,eH “ J22 Napovedi poročila — 2*2.15 Esperantska oddaja: Oton Zupančičev večer. Drugi programi Četrtek, 24. februarja: Belgrad: 20. Simf. konc., 21 Arije pojeta ga. Djundjenac in g. Kallaeio — Zagreb: Prenos iz zavoda za slepe, 21 Belgrad, 22.20 Pl-JS-na glasba — Dunaj: 19.25 Pustovanje (iz Gradca) '0.25 Pustni program. 22.20 Arije, 22.55 Plesna gl. - Budimpešta: 22.05 Jazz, 23 Simf. ork. — Rim-Bari: 17.15 Ples-naglasba, 22 Pianino, 23.15 Plesna gl. — Praga: 19.25 Igra, 21 Ork. bone. — Varšava: 20.05 Estonska glasba, 21 Slezuski karneval - Sofija: 18 30 Vojačka godba, l,'30 ™ar k!- 20 Vok konc. 20.45 Ork. konc, 22 Violina, 22.40 Plesna gl. — Berlin-Vratislava: 20 Pisni večer — Hamburg- 19.10 VojaSka godba, 20 Komična opera — £°m% i S r Beromunster: 20 OtroSki zbor, 21.10 Balade, 21.25 1’ihala —