Poitofau plačam v pldM.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Dr-belo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskem značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 75.
Sobota 17. septembra 1927.
Leto H.
Izid volitev v ljubljanski oblasti.
Napredek naših glasov za 100 odstotkov. — Obsojeni razbijači delavske
enotnosti.
. Izid volitev v ljubljanski oblasti pokazal v mnogih ozirih prav značilne rezultate. Najznačilnejše je
dejstvo, da so se pričele politične Pnlike v hitrem tempu ozdravljati. u°čim so mnoge pokrajine, zlasti Voj-vodina in Srem, postavile še vedno P° 12 do 18 skrinjic, prednjači ljub-)anska oblast samo s petimi. Izid plitev pa kaže, da se bo to število Se bolj skrčilo, kajti napredek imajo Zaznamovati samo one stranke, kadrih korenine segajo še v predvojno dobo. Nasprotno pa stranke, ki so se godile iz povojne zmede v hitrem tempu, propadajo. Kričavih narodnih socialistov ni več. G. Pucelj, ki je j. ral okoli sebe še vso preostalo ra-dičevščino in vse bivše liberalne bir-je sicer obdržal svojo postojanko a*> tudi pri njegovih ljudeh se opaža znatno stremljenje po priključitvi k enj starih strank. Za presojo izida Priobčujemo naslednjo tabelo:
Črnomelj volilnih upravičencev 5556, glasovalo 3699, HSS 99, SLS 2328, SDS 378, SSJ 21, DKRB 72. Kamnik volilnih upravičencev 9207, glasovalo 6357, HSS 611, SLS 4761, SDS 555, SSJ 76, DKRB 354. Kočevje volilnih upravičencev 10621, glasovalo 7012, HSS 934, SLS 5131, . SDS 801, SSJ 78, DKRB 66.
Kranj volilnih upravičencev 13859, glasovalo 9826, HSS 853, SLS 6574, SDS 1799, SSJ 283, DKRB 317. Krško volilnih upravičencev 13479, 0 glasov. 8554, HSS 1977, SLS 5677, SDS 708, SSJ 47, DKRB 148.
Litija volilnih upravičencev 9579, glasovalo 6936, HSS 551, SLS 4431, SDS 985, SSJ 217, DKRB 759.
Ljubljanska okolica volilnih upravič. 17556, glasovalo 11712, HSS 1344, SLS 7322, SDS 1479, SSJ 635, DKRB 932.
Logatec volilnih upravičencev 9182, glasovalo 4508, HSS 434, SLS 2669, SDS 1259, SSJ 110, DKRB 36.
Novo mesto volilnih upravičencev 11562, glasovalo 7851, HSS 1807, SLS 6151, SDS 718, SSJ 68 DKR B 107.
Radovljica volil, upravičencev 9043, glasovalo 6237, HSS 489, SLS 3297, SDS 1453, SSJ 285, DKRB 713.
Skupaj volil, upravičencev 107.644, glasovalo 72729, HSS 9900, SLS 47369, SDS 10136, SSJ 1820, DKR B 3504.
Še mnogo značilnejše je pa primerjava rezultatov, ki so jih dosegle posemezne delavske grupacije. Naša stranka in skupina Zedinjenja sta se pri teh volitvah prav krepko uveljavili. V vseh 10 srezih sta znatno napredovali. Zlasti lep napredek kaže srez Ljubljanska okolica, kjer smo poskočili od 301 glasu na 635, Na splošno je dosegel naš napredek od leta 1925 nad 100 odstotkov. Od 918 glasov, ki smo jih dobili leta 1925, smo podvojili svojo moč na 1820 glasov. Razmejitev naše grupacije k o-stalim delavskim skupinam kaže najlepše naslednja tabela.
, Iz te tabele je razvidno, da se je Pričel tudi naš totalno razbiti delavci pokret lepo konsolidirati. Najznačilnejše je dejstvo, da smo napredovali v tistih srezih najbolj, kjer 'e bila demagogija nasprotnikov naj-Večja. Ljubljanska okolica ima goto-v° največ prilike, presoditi, katera grupacija je n. pr. res iskreno delala 2a enoten nastop vseh delavskih s*tUpin. Na tozadenih sestankih je ^edno prisostvovalo večje število dedcev, ki stanujejo po večini v ljub-jaski okolici. S tem so imeli tudi ^ajvečjo priliko presoditi, kdo je bil lskren in možat, in kdo je uganjal le IT>anevre in demagogijo. Zato je naš napredek v tem srezu, ki znaša 334 SJasov, zadoščenje naši grupaciji, do-lln so dekalisti in bernotovci ravno j tem srezu občutno nazadovali, ^•asti v Mostah, kjer je bil proleta-r*at najbolj zavzet za enoten nastop 'n je izvajal nad vodstvi delavskih strank najstrožjo kontrolo, je teme-
SREZ:	Letošnji izid		Volitve 1925		Napredovali — Nazadovali	
	Socialisti Zedinjen.	DKL Bernot	SSJ	DKL Bernot	SSJ Zedinjen.	DKL Bernot
Črnomelj		21	72	4	66	+ 17	+ 6
Kamnik		76	345	15	202	+ 61	+143
Kočevje 		78	66	22	81	+ 56	- 15
Kranj 		283	317	181	332	+102	+ 25
Krško		52	148	25	213	+ 22	- 65
litija		217	759	139	641	+ 78	+118
Ljubljanska okolica . .	635	932	301	953	+334	- 21
Logatec 		110	36	17	95	+ 93	- 59
Novo Mesto		68	107	28	132	+ 40	- 25
Judovi j ica		285	713	163	787	+122	- 74
Skupaj . .	1820	3504	918	3502	+902	+ 2
ljito obsodil tiste, o katerih se je prepričal, da so samo na škodo delavskemu pokretu.. Ravno v tem kraju smo mi napredovali od 16 glasov, ki smo jih dobili v letu 1925, na 68, kar znači napredek za preko 300 osdtotkov. Nasprotno so pa dekalisti in bernotovci, ki so dobivali še pred leti po 300 in več glasov, katastrofalno padli na borih 106 glasov. Kakor smo mi sijajno napredovali ravno v istem razmerju so oni nazadovali.
Mi smo prepričani, da je led prebit. Jasno je, da bodo oni, ki so se že prepričali o poštenosti našega po-kreta, storili vse, da o tem prepričajo tudi tiste, ki niso imeli prilike tako jasno videti vse lopovščine, ki jih uganja nekaj krakelarjev okoli »Enotnosti* in »Napreja«. Že sam slučaj pri sestavi kandidatne liste za ljubljanske občinske volitve prav jasno kaže, komu gre za idejo in komu za osebne koristi, Dočim se
komu za osebne koristi. Dočim smo se mi in Zedinjaši v 10 minutah sporazumeli glede ključa za mandate, objavljajo Dekalisti, da so sestavili listo brez Bernotovcev, ker so glede občinskega programa pristali na skupno platformo, le mandati so bili tisti, ki so preprečili enoten nastop.
Naj naši čitatelji in sploh vsi pošteni in iskreni ljudje primerjajo ta dva slučaja, pa bodo znali oceniti kričanje Dekalistov in Bernotovcev, ki venomer dolže naš pokret koristolov-stva. Prav na tem slučaju se bodo prepričali, da so ravno oni taki, za kakršne dolže nas. Mnogo je bilo blatenja in zavijanja v tej volilni borbi. Mi v to mlakužo nismo hoteli. Zato nas volilni rezultat tem bolj razveseljuje, ker smo dobili ponoven dokaz, da je naše delavstvo kljub povodni splošne nemorale ostalo v svojem jedru zvesto svoji stari, pošteni tradiciji in velikemu poslanstvu.
Dobljen mandat na Štajerskem je tudi med našim delavstvom povzro-
Kino Apolo. Do nedelje! UFA velefilm.
MOŽ V OGNJU
Olga Čehova, Rudol! Rittner in celotna požarna brigada Berlina
Krasno in napeto!	Senzacija!
čil mnogo navdušenja. Kakor smo prepričani, da je s tem podana smer konsolidacije in da bodo dobila naša stranka prihodnjič na Štajerskem najmanj 4 mandate, tako smo prepričani, da se bomo tudi na Kranjskem prihodnjič odrezali najmanj z enim mandatom. Kar je- pa najglavnejše, nas pa veseli to, da je končno spoznal tudi naš proletarijat, katera delavska skupina misli resno, in katera samo frazeri. Kje je vera in kje ni, kje je socializem in kje ga ni.
V tem znamenju bomo šli na na-naljne delo in uspeh in zmaga naše stvari nam je zagotovljena.
Veselje v celi državi nad našim volilnim
uspehom.
Brzojavne čestitke povodom izvolitve s. Petejana poslancem.
Častna zmaga mariborskega delavstva pri volitvah je simpatično odjeknila v vseh krajih države. Dan na dan prihajajo na strankino tajništvo čestitke od delavskih organizacij in posameznikov, ki izražajo svoje veselje nad zmago našega delavstva, kar je dokaz, da se delavsko gibanje polagoma vendarle konsolidira. Spodaj objavljamo nekatere brzojavke, zahvaljujemo se pa tem potom vsem, ki so nam s tem izrazili svojo solidarnost in zadoščenje.
O volilni borbi v našem okrožju so tudi obširno pisali razni delavski listi, ne samo doma, nego tudi v tujini, zlasti v Avstriji, kjer sta »Ar-beitenville« in »Arbeiter Zeitung« posvetila volitvam v Jugoslaviji daljše članke.
Naš uspeh nam priča, da smo na pravi poti in da moramo računati z večjimi in večjimi uspehi ne samo v našem okrožju, nego tudi po vsej državi.
Sarajevo, 12. sept. 1927.
Pozdravljamo mariborski proletarijat i prvoga socialističkog poslanika obnovljenog jugoslavenskog radničkog pokreta.
Oblasni odbor Socialističke Partije Bosne.
Šoštanj, 12. sept. 1927.
Častitamo častni zmagi nad reakcijo mariborskim sodrugom in našemu poslancu.
Krajevna organizacija Šoštanj.
Beograd, 13. sept. 1927.
Srdačno čestitamo pobedu. Zahvaljujemo na usluzi, koju ovim sjajnim uspehom činite čitavoj partiji. Živeli!
Za oblasnu upravu: Belič, Bračinac.
Beograd, 13. sept. 1927.
Socijalistička svest proletarijata mariborskog okruga otvorila je po-novo vrata parlamenta čitavom klasno svesnom proletarijatu Jugoslavije. Uspeh mariborskih socijali-sta ponos je svih jugoslovenskih socijalista. Ziveo mariborski proletarijat! Živeo socijalizam.
Luka Pavičevič.
Beograd, 13. sept. 1927.
Toplo čestitam sjajnu izborim pobedu. Hvala Vam! Živeli!
Živko Topalovič.
Po volitvah.
Nastop razredno zavednega delavstva pri volitvah v narodno skupščino je bil časten in pomeni vsekakor velik korak naprej v konsolidaciji političnega pokreta v Sloveniji. Uspeh, ki smo ga dosegli pri teh volitvah, pa nas resno opominja, da pridobljeno zmago tudi izrabimo kot temelj, na katerem bomo gradili, gojili in vzgojevali socialistično stranko.
Letošnja volilna borba je bila za proletariat ljuta iz dveh razlogov. Prvič, ker se je moral proletariat boriti proti buržuaziji in drugič, ker se je imel boriti obenem proti obrekovanjem in lažem, ki so jih trosili
agenti buržuazije med delavstvom. Računamo, da je bilo zadnjič, ko ni delavstvo nastopalo pri volitvah enotno. Volitve v narodno skupščino so bilanca našega dela, bilanca, ki se obrača na bolje, ki pa še ni tako ugodna, da bi bili lahko zadovoljni z njo, ker proletariat ne more in ne sme biti nikdar zadovoljen, dokler ne doseže svoj cilj.
Po kateri poti pojdimo sedaj?
Po ravni poti, to je najkrajši odgovor. In resen je ta odgovor.
Predvsem moramo imeti v spominu, da je socialistična stranka gi* banje pozitivno ofenzivnega politič-
Slovenski komunisti.
(Misli treznega razsojevalca.)
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIOm šumečo limonado.
nega dela. Stranka ima razredno-bojni značaj in zaraditega ne more nikdar postati politična komponenta podrejena buržuazije. To je načelo, ki ga mora stranka očuvati tudi v najtežjih položajih svojega razrednega boja, ker, če popusti v tem načelu, je prenehala biti prava razredna stranka.
Sacializem je dalje nauk o novi človeški družbi, za Ikatero se bori socialistična stranka. Socializem je cilj gibanja naše politične stranke. Zaraditega mora biti politični pokret načelno in taktično neodvisen od vseh ustanov, ki nimajo direktno politične naloge služiti temu cilju, pač pa morajo vse organizacije in zastopstva, ki se smatrajo za razredno proletarske, moralno in taktično podpirati ta cilj, če so iskreno razredno zavedna. Le taki odnošaji v pokretu so zdravi, če so obenem iskreni.
Iz teh konstatacij sledi, da mora biti politični pdkret povsem neod- | visen od tujih vplivov sploh, ki bi za- \ sledovali, da se uravnava politična taktika stranke iz teh ali onih nepolitičnih ozirov.
Seveda je taka lepa in enotna politična stranka mogoča le tedaj, če sloni na resnobi, na shvatanju socia--litičnega znanja in na demokraciji,
V Brusselesu se je vršila več dni trajajoča seja socialistične mednarodne eksekutive, ki je razpravljala o zelo važnih delavskih in mednarodnih problemih. Eksekuti-va se je bavila zelo izčrpno z vprašanjem ponesrečene razorožitvene konference, z delom Zveze narodov, s položajem v kolonijah, z vprašanjem odnošajev do Lige za osvoboditev kolonijalnih narodov, ki je bila ustanovljena s pomočjo in po intencijah Moskve, ter z razvojem delavskega gibanja v posameznih državah. Sprejete so bile razne
Ob priliki. zborovanja socialistične Internacionale v Brusselesu, je bil odkrit spomenik velikemu borcu in veliki žrtvi socializma, Giacomu Matteottiju. Proslavi je prisostvovala ogromna masa delavstva, govorili so pa za socialistično Inter-
kar vse skupaj mora ustvariti enotno ideologijo in z njo neomahljivo medsebojno zaupanje. Taka duhovna organizacija šele tvori pravi kader socialistične stranke. Kjer manjka le enega teh svojstev, tam se kaj rade pojavljajo notranja nesoglasja, ki izpodkopavajo temelje medsebojnega zaupanja in dajejo priliko nasprotnikom, da rušijo ugled našega pokreta.
Naše delo torej ne bo šlo za tem, da iščemo grešnike in jih policijsko vodimo pred tribunale, pač pa bomo s svojo organizacijsko disciplino in gojenjem prave socialistične vzgoje dvigali in dvignili socialistični pokret na ono višino, ki jo načelnost socialističnega pokreta zahteva. Vsi smo krvavi pod kožo, vsi smo grešniki, toda svoje grehe najbolje sodimo in kaznujemo, če se med seboj vzgajamo v pravem socialističnem duhu in s sodružno iskrenostjo.
Poleg te duhovne in srčne kulture mora naša stranka poskrbeti še zlasti za razširjenje socialističnega naziranja in popularizacijo socialističnih minimalnih zahtev. Prav v ta namen je prirejati shode in razgovore, na katerih se vzgoje čim večji kadri zaupnikov za socialistično propagando.
V teh lastnostih, v teh vrlinah in v neumornem delu za zbujenje socialističnega prepričanja v našem delovnem narodu tiči ključ do korenin, na katerih se bo dvigala mogočna stavba naše socialistične stranke.
Z iskrenim medsebojnim zaupanjem in načelnimi organizacijami naprej, pa bo bodočnost naša!
resolucije, od katerih je zlasti važna ona, ki pozdravlja borbo potlačenih kolonijalnih narodov, odklanja pa enotnofrontarski manever komunistov z Ligo za osvoboditev omenjenih, ki naj bi hodila po izhojenih potih famoznega rusko-angleškega komiteta. Sprejeta je bila tudi ostra resolucija proti smrtni kazni povsod, zlasti pa v kolonijalnih zemljah Nizozemske, Kitajske ter v Georgiji, Italiji itd. Izvršene so bile nadalje vse priprave za prihodnji veliki kongres Internacionale.
nacionalo ss. Henderson, Turatti, Blum in Miiller. Svečano odkritje Matteottijevega spomenika se je pretvorilo v impozantno manifestacijo proti italijanskemu in mednarodnemu fašizmu in reakciji.
To vprašanje je treba vendar en- | krat temeljito načeti in sicer z resne- ! ga vidika.
Slovenski komunisti, ali kakor se tudi drugače nazivajo dekalisti — »deka« znači v drugem jeziku »deset« — ker jih je menda res samo deset, niso nobena dosledna komunistična organizacija, ki naj bi izvajala določno Marksov program. Je to le majhna skupina ljudi, ki se v svoji vrtoglavosti bori za ideje, ki morejo delavstvu le škodovati, ne pa koristiti.
Vsakdo, kdor resno premotri njihovo početje in presodi njihova dejanja, moča spoznati, da so to razruše-valci, ki ničesar ne zidajo, temveč uničujejo še to, kar si je delavstvo potom treznejših organizacij po dolgih letih koristnega boja pridobilo. Njihova politika je razdiralna. Oni so politični ! demagogi, ki sejejo med mase razdor, mesto da bi jih pripravljali potom resnega organizatoričnega dela do smotrenega delovanja.
Masa je masa, in to še nezavedna in neuka masa. Njo se z demagogijo pridobi za vsakršne človeštvu kvarne ideje. In to posebno ljudi, ki niso dosti razsodni in izključeni. Kdo pa so današnji slovenski komunistični voditelji? Imenoma jih ne bom navajal, ker ni vredno njihova imena napisavati na papir. Poglejte jih: sami študentje, ki so jim ideje šport, ne pa ideje to, kar so ravnim ljudem, pot do osvoboje-nja. Drugi pa, ki niso študentje, so demagogi; ali so za to plačani ali niso, to Vam sami najlažje povedo.
Od Obznane — koliko let je že poteklo — kaj imajo oni pokazati na svojem plodonosnem delovanju? Dobrega prav ničesar, ali za proletariat zlega prav mnogo. Zakon jim brani
Dnevne
Ljubljanske občinske volitve. Komaj smo opravili volitve v narodno skupščino, že trkajo prav močno na vrata občinske volitve v Ljubljani. Pri občinskih volitvah ljubljanskih imajo volilci jako velik interes, kako bodo volili. Ako so sledili političnim dogodkom, potem se pač ne morejo odločiti drugam, kakor da volijo socialistično listo. To dolžnost nalaga volilcem večletni komisarijat v občini, ki so ga odredili in vzdržali demokrati, odpravili ga pa tudi klerikalci niso. Zakon za zaščito stanovanjskih najemnikov se odpravlja, novih stanovanj ni, obe stranki sta sokrivi, ker sta za odpravo zakona, ne da bi bili dovolj podprli stanovanjsko akcijo, kateri demokrati še danes nasprotujejo. Ko bo zakon odpravljen, bo šlo do dve tretjini de-
delati dobro? Ko bi jim zakon dovoljeval delati vse, kar si oni želijo, bi pobili že sebe in druge.
To je sreča, da se ljudem vendar odpirajo oči, ko gledajo njih delovanje in se trumoma odvračajo od njih.
Morda mi bodo oni oporekali, ka) pa številke, ali številke ne povedo ničesar? Današnji svet, ki je pokvarjen, res da glasuje še zanje, to je svet, ki se hoče na lahek in brzi način okoristiti. Teh je mnogo, delamržnežev, ki hočejo kar čez noč ovreči današnji družabni sistem in sami prevzeti oblast v svoje roke. Ne pomislijo pa, da bo pri tem prelivanje krvi, buržuazija se bo za svojo lastnino (čeprav ni nj®' na!) borila potom militarizma, mnogo bo nedolžnih žrtev in položaj se bo poslabšal. In še končno oni vendar dobijo oblast v svoje roke, ali s° zmožni voditi in upravljati nov družabni sistem? Menda ne, kar je povsem jasno! Saj se niti ne vzgajajo nc za to. So ti ljudje kakor hijene, ki jib žeja po tem, da se enkrat najedo do sitega, in to sami, potem pa magan takoj pocrkajo.
Mnogo bi se še dalo pisati o slovenskih komunistih, ali enkrat naj zadostuje teh par skromnih vrstic. Drugič si jih bomo ogledali pa še natančneje in razgalili njih krivo početje-Morda se bodo njim samim odprle oči, da bodo spoznali svojo zmoto i° krenili na pot, ki vodi do osvoboje-nja in do boljšega gmotnega položaja j vsega proletariata. Če pa ne bodo spoznali te svoje zmote, se bomo pa proti njim borili, da bo delavstvo samo krenilo na pravo pot, voditelji pa naj ostanejo na cedilu.
novice.
lavskih in uradniških plač za stanovanje. Ali vam niso v svarilo tisti šotori, ki zopet rasejo po mestnih ulicah kakor gobe po dežju, v katerih prebivajo rodbine brez stanovanj? Slep in gluh mora biti, kdor še tukaj ne vidi in sliši glasnega opomina in bo volil na dan volitev ljudi, ki so s svojo malomarnostjo ali pa s svojo kapitalistično mentaliteto povzročili grozečo stanovanjsko krizo. Delavci, najemniki stanovanj, uradniki, če ne storite svoje dolžnosti, ki vam jo diktira lastni vaš interes, potem si pripišite posledice sami sebi-Če vam je ljubše, pa si zadrgnite vrv okoli vrata!
Kandidati za občinske volitve v Ljubljani, SSJ in »Zjedinjenje«. 1. Likar St., tajnik OUZD; 2. Ljudevit Miklošič, železničar; 3. Dr. Jelenc Cele-
Zborovanje eksekutive socialistične Internacionale.
Odkritje Matteottijevega spomenika.
»Sur s um«.
Pavel Dorohov:
Na pohodu.
(Odlomek iz romana »Golgota«.)
Preko nedoglednih step, preko travnikov in polj, od vasi do vasi se širijo kakor veselo zvonenje vesti o dogodkih v Sisovki.
Kmetje Sisovke so se dvignili . . . Kolčakove čete so tepene , . . Parobrod s topovi in strojnicami v rokah vstašev. V Sisovki je organiziran bolj-ševiški štab.
Vesela novica se širi bliskovito dalje.
Kmetje Vjasovke so se spuntali . . . Oni iz Ivanovske so se spuntali . . . Čukovski se puntajo . . . Kurtanaišsk se punta . . .
C	___ ___ ____
Tiho pljuska voda ob stene ladje. Parobrod je kaikor trdnjava — na nosu strmita preteče dve topovski žreli. Zadaj istotako dva topova. Ob straneh ladje — strojnice.
Štab zaseda v obednici.
Štab se je povečal: Maksim Ivanovič, natakar ladje, bradati krmilar in širokopleči artilerist Ko-rotkov spadajo sedaj tudi k štabu.
Kiseljev govori:
»Sodrugi, veliko zadevo smo si naložili na pleča. Moramo zdržati do konca. Umika ni. Samo eno pot imamo, pot naprej — ali smrt. Z malimi silami razpolagamo. Takoj moramo mobilizirati vse prebivalstvo. Upostaviti zvezo z mestom. Ako je tam delo obstalo, ga moramo sami spraviti v tek. Takoj treba odposlati ljudi, da se upostavi zveza s Pe-
truhinim. Večkrat sem že slišal o njem. Največ se j drži v bližini železniške proge. Kakor kaže, ima j večje sile nego mi. Ali zato imamo mi topove in strojnice in skupaj s Petruhinom tvorimo veliko moč!«
Štab je sprejel vse predloge. Na vse strani drve iz Sisovke glasniki s povelji štaba.
»Mobilizacija! Kujte pike! Poživljamo vse k boju. Zoper nas star sovražnik, zoper nasilneže in tlačitelje delovno ljudstvo. Mi se borimo za oblast Sovjetov. Dol s Kolčakovimi ministri, z lakaji kapitalistov in veleposestnikov!«
Preko sejmišč in vasi grmi klic:
»Mobilizacija! Za oblast Sovjetov! Vsi v Si-sovko!«
Staro in mlado, bradati in brezbrki se pogledujejo:
»Vstaja? «
»Da, vstaja.«
»Ne marate več Kolčaka?«
»Ne maramo ga. Dal je zemljo veleposestnikom, kmetje smejo plačevati samo davek!«
»Pri Sovjetih nam ni bilo treba plačevati!«
»Razume se. Pri Sovjetih vladamo mi sami.«
»Mobilizacija?«
I »Vsi se moramo javiti«
»Razume se! Ukaz je tu! In podpis na ukazu se glasi: »Štab revolucionarne armade«.«
Glasnik se je vrnil od Petruhina. Petruhin je ! oddaljen stopetdeset vrst. Ima celo divizijo. Na-i stopa ob železniški progi in zavzema postajo za I postajo. Dva Kolčakova oddelka je že razbil. Se-j daj so ga napadli od vseh strani: Od Semipalatinska I in Barnaula, od Slavogodska in Kamenjeva. —
Štab je sklenil:
»Takoj odkorakati in se zvezati s Petruhinim.«
Ko je zasvitala zarja, je Maksimov polk zapustil Sisovko. Sledil mu je polk Ivana Bodrina, temu — polki Jakoba Liškina in Petra Molodiha. Artilerija je drdrala za polki.
Oddelek poljskih huzarjev je marširal v Ukra-inko. Poveljnik je dal poklicati predsednika zem-stva Fjodorova Čarniševa.
»Preskrbite mi takoj provijant za petsto mož!«
»Vaše blagorodje . . .« vihtel pred njegovimi očmi.
Častnik je pokazal predsedniku nagajko in jo zavihtel:
»Ali si videl to reč? Pojdi!«
Fjodor je neodločno prestopal z noge na nogo, sukal kapo v rokah, globoko vzdihnil in šel.
Drugo jutro so Poljaki odšli ... K poldnevu so prišli Čehi.
Češki polkovnik je dal poklicati Fjedorova.
»Ali si ti predsednik?«
»Vaše visokoblagorodje . . .«
Polkovnik je stopil pred Fjedorova, pogledal mu s hladno radovednostjo v obraz. Raka je položil na držaj revolverja.
»Čez dve uri. Razumeš?«
Fjedorov Čarnišev vzdihne.
»Razumem «
Drugo jutro je zapustil češki polk vas . . .
Proti večeru so prišle v Ukrainko ruske čete.
Fjedorov je šel v urad in rekel, globoko vzdih-nivši:
SINALCO
iMtftn
BREZ ALKOHOUlP^P5®^
stin, odvetnik; 4. Franc Vrhove, zidar; 5. Pavel Škerlj, strojnik; 6. Franc Jernejčič, železničar; 7. Franc Slovša, Posestnik; 8. Vinko Brus, železničar; 9. Josip Breskvar, čevljar; 10. Ivan Tome, mizar; 11.Jakob Kovač, železničar; 12. Ladislav Šlosar, mizar; 13. Anton Žagar, ključavničar; 14. Josip Udovč, železničar; 15. Anton Honigs-®an, uradnik; 16. Ivan Alič, posestnik; 17. Alojzij Blatnik, pek; 18. Lov-r° Jakomin, čevljar; 19. Jakob Der-n^nstija, mizar, 20. Ivan Mlinar, uradniki 21. Ivan Svetlin, žel. v pok.; 22. Vinko Vrankar, livar; 23. Karl Te-kavc, skladiščnik; 24. Josip Karu, strojnik; 25. Alojzij Vergl, žel. v pok.; “6. Valentin Brezar, čevljar; 27. Vinko Zalaznik, poslovodja; 28. Josip Mahkovec, strugar; 29. Franc Gorišek, kovač; 30. Albin Anžič, livar; 31. Anton Sitar, pek; 32. Andrej Bradeško, mizar; 33. Ivan Virant, delavec; JA Ivan Stresen, tiskar; 35. Ivan Rakovec, žel. v pok.; 36. Franc Hlebš, jnizar; 37. Josip Kropar, klepar; 38. Kan Selan, delovodja; 39. Ivan Za-noškar, mizar; 40, Zeme, ključavni-čar; 41. Adolf Tekavc, stavec; 42. Ivo Kopač, trg. pot.; 43. Rihard Firm, ključavničar; 44. Lovro Gaberšek, niizar; 45. Milan Vičič, uradnik46. Alojz Oraž, voznik; 47. Josip Čebu-kr, klepar; 48. Matija Mihevc, ključ.; 49. Anton Štalc, delavec. Namestniki: k Josip Kopač, uradnik; 2. Štefan Blažič, voznik; 3. Feliks Bradač, stroj, klučavničar; 4. Jože Dečman, delaje; 5. Rudolf Dejak, livar; 6. Franc ^oschmann, nadzornik bol.; 7. Stanko Gobec, kovač; 8. Jakob Goljar, mizar;
Filip' Goltez, mizar; 10. Karel Gorane, delavec; 11. Franc Hrovat, livar; 12. Franc Jagodic, mizar; 13. Albin Jerin, železničar; 14. Franc Jurca, nadz. boln.; 15. Šime Jurčič, ravnatelj konzum. društva; 16. Tomaž Kavč;č, °dzar; 17. Franc Kern, vopilec; 18. Josip Kokolj, železostrugar; 19. Anton Komat, delavec; 20. Albin Kosem, delavec; 21. Ignac Kotar, skladiščnik; 22. Anton Kranlj, mizar; 23. Matevž Kramžer, hlapec; 24. Ivan Kropar, inštalater; 25. Štefan Lehpamer, uradnik; 26. Josip Majcen, delavec; 27. Valentin Mihler, uradnik; 28. Franc Mikec, železničar; 29. Franc Potočnik, delavec; 30. Anton Pritekel, delavec; 31. Miha Prošek, delavec; 32. Josip Rakovec, mizar; 33. Josip Repar, stroj, ključavničar; 34. Karel Si-ard, črkoslikar; 35. Ivan Sattler, strugar; 36. Vinko Sotler, delavec; 37. Ivan Tavčar, zasebnik; 38. Karel Te-kavec, železostrugar; 39. Franc Ulaga, tovarniški delavec; 40. Franc Urbanc, ključavničar; 41. Valentin Varh, delavec; 42. Franc Vidmar, strugar; 4J* Josip Vrhove, delavec; 44. Martin Zaletel, delavec; 45. Alojzij Zeleny, ključavničar; 46. Ivan Zoran, livar; AL Alojzij Žebre, žel. ključavničar;
48. Ivan Žagar, železničar v pokoju;
49. Ivan Vrhovec, uradnik.
Nekaj zanimivega. Prejeli smo naslednji dopis in ga zaenkrat brez komentarja priobčujemo: »Slovenec« od 4- tm. št. 199 na strani 2, hvali svoje Zasluge za Trg. boln. in podp društvo v Ljubljani. To društvo pa že pet let M imelo obč. zbora, ne volitev, že pet !et ni objavilo rač. zaključka. »Rešil« ie to društvo pravzaprav dr. Žerjav, toda ta »rešitev« ni bila »protizakonita«, ker predvideva zakon o zav. delavcev razpust vseh pomož. blagajn. »Rešil« je dr. Žerjav to društvo ne morda iz ljubezni ali socialnega čuta do teh siromakov privatnih nastav-Ijencev, temveč, zato, ker je to demokratska inštitucija. Delovanje tega »društva« je pod vsako kritiko. Plačuje niti to, kar članu gre, zavlačuje Po cele mesece izplačila, celo na priporočene dopise članov, ki moleduje za denar, ki jim po zakonu gre, sploh
ne odgovarja. Krona tega vzornega uradovanja pri tem društvu je slavni »ferman«, ki ga je društvo izdalo pred 2 leti in ki je povsem samolasten u-krep (kje občni zbor?), namreč, da se na spolnim boleznim bolnim članom ne prizna pravo do brezplač. zdravljenja. Vsi privat. nameščenci si morajo zdravljenje sami plačati, češ, da so si sami krivi bolezni. Uprav farška morala, ali podobno že ta »ferman« sam je sramota 20. veka, neglede na to, da je protizakonit. Sindikalne organizacije, v kolikor so priv. nameščenci sploh organizirani, t. j. Savez bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije (nevtralni stan) in Savez privatnih nameščencev Jugoslavije (URSJ) so pri vsaki priliki leta in leta zahtevale razpis volitev v tej inštituciji in razglasitev bilanc in bile so že volitve razpisane. In ravno dr. Gosar jih je z zadnjim finančnim zakonom sistiral in jih s tem stavil ad calaen-das graecas. Ali na ljubo demokratom? Ali nam priv. nameščencem? Vidite torej, kako je »farbal« Slovenec privatne nameščence pred volitvami, in ne vem kdo je več grešil pri tem društvu ali klerikalci ali pa demokrati z njihovimi žoltimi organizacijami. Prosim Vas sodrug urednik, posvetite temu vprašanju kaj pozornosti in razkrinkajte to početje, da si gospodje ne bodo več upali s takimi gorostasnimi lažmi pred privatne nameščence, dobro vedoč, da so ravno privatni nameščenci oni, ki dosedaj (z malimi častnimi izjemami) niso še hoteli uvideti krvavo potrebo sindikalno razredne strokovne organizacije.«
Komercializacija železnic. Savez železničarjev je razposlal spodaj navedenim organizacijam naslednji poziv za skupno konferenco: Pokrajinskemu odboru SSJ, Maribor, Jugoslovanski socialni demokratični stranki Ljubljana, Nezavisni delav. stranki (Dekalisti), Ljubljana, Delavsko-kmečki skupini »Zedinjenje«, Ljubljana, Zvezi rudarjev, Trbovlje, Savez metalskih radnika Jugoslavije, Ljubljana, Splošna del. zveza Jugoslavije-oblastno tajništvo, Ljubljana, Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, Ljubljana, Osrednje društvo oblačilnih delavcev, Ljubljana, Osrednje društvo lesnih delavcev, Ljubljana, Zveza usnjarskih delavcev Jugoslavije, Ljubljana, Savez monopolskih delavcev Jugoslavije, Ljubljana, Savez grafičnih radnika, Ljubljana, Udruženje narodnih železničarjev-oblastni odbor, Ljubljana, Prometna zveza, Maribor, Društvo strojevodjev, Ljubljana, Društvo profesionistov, Ljubljana, Društvo stroj, kurjačev, Ljubljana, Konzumno društvo za Slovenijo, Ljubljana, I. del. konzumno društvo, Ljubljana, Nabavljačka zbornica za Slovenijo, Ljubljana, Strokovna komisija za Slovenijo, Ljubljana. Čenjeni sodrugi in tovariši! Pripravlja se, kakor Vam je znano komercializacija jugoslovanskih državnih železnic. Prvi obrisi te komercijalizacije so bili že podani — soditi po časopisnih vesteh — in že to je pokazalo, da se železničarjem in tudi rudarjem pripravlja nova težka doba. Potrebno je, da železničarji in tudi rudarji ter ves proletariat organiziran v Sloveniji v tem vprašanju zavzame svoje stališče in stavi svoje zahteve. Zato smo sklenili sklicati konferenco vseh strokovnih organizacij in političnih delavskih strank in skupin in delavske gospodarske organizacije, da tako skupno in solidarno postavimo svoje predloge oziroma zavzamemo stališče h komercializaciji. Sklicujemo to konferenco na nedeljo, dne 18. sept. tl., v salonu restavracije »Pri Loydu« na Sv. Petra cesti. Začetek točno ob 8. uri zjutraj. Rok je sicer kratek, priznavamo, a ni več časa za odlagati, ker je 25. sept. 1927 že anketa v Beogradu. Prepričani smo, da se bo ta konferenca vršila stvarno in da bo pokazala svoj uspeh. Savez železničarjev Jugoslavije v Ljubljani.
Zbirališče revije slovenskih narodnih noš je v nedeljo, dne 18. tm točno ob pol 3. uri popoldne na velesejmu pred paviljonom K, Ker je prijavljenih že do danes čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, velike število skupin itd. in ker je prijavljen že tudi
velik dotok obiskovalcev iz cele Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in prosimo občinstvo, da se v iz-ogib nesrečam, strogo pokorava rediteljem. Zlasti prosimo obiskovalce, da puste prostor za ocenjevanje narodnih noš prost.
Kako so volili razredno zavedni volilci v Škofji vasi? Na dveh voliščih je dobila topot naša socialistična lista 103 glasove, nasprotniki pa:	klerikalci	270, radičevci 115,
samostojni demokrati 19, nemški na-cionalci 7, radikali 6, komunistični bernotovci 11, vitez Zagorski 2. — Radičevci so zato dobili toliko socialističnih glasov, ker je dr. Novačan v Škofji vasi doma in so mnogi omahljivi socialisti iz simpatije do njega šli z njim. Na prvem volišču je bil s. Lešnik za čuvarja skrinjice, na drugem pa ss. Pešak in Bračko. Na prvem je bil komisar Grafenauer in na drugem Bradeško. Glede poteka volitev bi mogli mnogo povedati, vendar le to rečemo, da naj bi nam drugič mesto komisarja Grafenauerja poslali koga drugega. — Na dan volitev je pri jutranjem cerkvenem opraviiu dekan naravnost strastno agitiral za Slovensko ljudsko stranko. V občinski hiši so klerikalci priredili agitacijski lokal, o čemur se bo govorilo morda še kje drugod! Občino vzdržujejo tudi mali kmetje in delavci in teh je največ, ne pa samo klerikalci. O vsemu temu bo še govora. Pozivamo tiste naše volilcc na prvem volišču, ki imajo kako pritožbo, da se naj zgla-se v delavskem tajništvu v Celju, Vodnikova ulica 3. Nekaj se jih je že itak prostovoljno zglasilo.
Za tiskovni sklad je daroval s. Baraga, Brežice, Din 20. Iskrena hvala. Sodrugi, posnemajte!
Našim zaupnikom! Sedanje volitve so pokazale, da se naš pokret sicer počasi, zato pa tem sigurnejše širi. Delavstvo je pričelo zaupati v samega sebe, v svojo lastno moč. To priliko morajo izrabiti vsi naši zaupniki na ta način, da z vso vnemo zbirajo nove naročnike za naš tisk. Ob priliki teh volitev se je izkazalo, kako nujno potreben nam je močan tisk. Zato vsi na delo za naš tisk!
Maribor.
V nedeljo se bodo vršile na Tez-nu velike motorne dirke, za katere vlada že sedaj v javnosti veliko zanimanje. To bo nedvomno športna senzacija sedanje sezone. Tekme se bodo udeležili domači in zunanji tekači. Startalo bo od 5—9 tekmovalcev naenkrat. Začetek tekme točno ob 14. uri, zato se priporoča občinstvu, da zasede pravočasno svoja mesta. Občinstvo naj si preskrbi karte v predprodaji, zlasti sedeže na tribuni. Naročila sprejema tajništvo Motornega kluba na Aleksandrovi 19 in prodajalna Ussar na Glavnem trgu.
Celje.
MOJA NAJIIUBM
PIJAČ/A
je kava z izvrstno
Zadružna mizarska delavnica v Celju. Z veseljem moramo čitateljem sporočati, da je Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« v Celju o-tvorila v Gaberju št. 52 (v hiši g. Žo* herja, poleg Sokolskega doma) svojo zadružno mizarsko delavnico, ter da sprejema vsa v to stroko spadajoča stavbena in pohištvena dela. Naročila izvršuje točno, solidno in^ ceno, potom prvovrstno kvalificiranih delovnih moči in iz najboljšega suhega materijala. Za vsa dela prevzame jamstvo. Čitateljem toplo priporočamo, da se pri svojih naročilih iz mizarske stroke poslužujejo edino novo ustanovljene zadružne mizarske delavnice. Svoji k svojim!
Dobrodel. društvo »Ljudski dom« v Celju naznanja, da bo v kratkem o-tvorilo v Gaberju za revno delovno ljudstvo svojo ljudsko kuhinjo. V isti se bo nudilo delavcem in delavkam brez razlike njih političnega, verskega ali narodnega prepričanja, tečna, o-kusna in cenena hrana, Ker ima društvo izključno humani in socialni namen, bo gledalo, da bodo jedila kolikor mogoče po ceni ter dostopna vsakemu, še tako slabo plačanemu delavcu ali delavki. Vsi, ki se želijo poslu-
žiti te dobrodelne akcije pozivamo, da se nemudoma javijo pri poverjenikih društva v zadružni brivnici v Gaberju, Konzumnemu društvu za Slovenijo na Kralja Petra cesti, ali pa v društveni pisarni v Vodnikovi ulici št. 3.
Organizacija praktičnih elektro in strojnih tehnikov v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 2. oktobra 1927 ob 9. uri na tehnični srednji šoli v Ljubljani z dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročilo pripravljalnega odbora; 3. volitev funkcionarjev organizacije; 4. slučajnosti. Vabljeni so predvsem člani bivše organizacije absolventov strojne oziroma elektro-tehnično delovodske šole, iz katerih se je nova organizacija ustanovila, pa tudi drugi še ne organizirani tovariši. Predlogi za občni zbor se upoštevajo, če jih prejme pripravljalni odbor do 25. septembra. V slučaju da občni zbor ob določeni uri ni sklepčen se vrši isti eno uro pozneje brez ozira na število navzočih članov ter bo sklepčen z nadpolovič-nimi glasovi.
Na okoliški deški osnovni šoli je
na prodaj še dobro ohranjeno pohištvo: klopi, table itd. Interesenti se naj obrnejo do voditelja šole v novi okoliški šoli v Celju.
SoStonl.
Tudi pri teh volitvah smo delavci v Šoštanju izvršili svojo dolžnost. Pri oblastnih volitvah, ko so šle marksistične grupe skupno v volilni boj. smo dosegli precejšen uspeli; pri zadnjih volitvah pa se je izkazalo, kako škoduje razbijaštvo delavskemu pokretu. Kljub temu pa se je šoštanjsko delavstvo izkazalo enotno. Da pa nismo dobili več kot 103 glasove, je pripisovati temu, da se je postavilo za Bele vode in Skorm posebno volišče. Tam smo dobili 11 glasov; če prištejemo še 18 glasov »Naprejeve« skupine, je skupno 132 glasov. Pri oblastni;; volitvah 153 glasov, manjka torej 20 glasov, čeravno volilna udeležba ni bila manjša kot ob oblastnih volitvah. Kam je šlo naših 20—25 glasov? — Nismo proti temu, da so nemški nacionalci volili svojo listo, ker jih itak ni več kot 30 s klečeplazci vred. Da pa so dobili 100 glasov, so uporabili svoj dobro razviti aparat. Neki Wosclmaggov paznik se je pokazal pri teh volitvah zelo izvežbanega. Pred voliščem je. kar na debelo lovil delavce, ter jim prigovarjal, da morajo voliti 4. skrinjico, ker je to nemška, in g. Wosch nagg je tudi Nemec; pri njem pa imajo kruh! Pa tudi to ne bi toliko zamerili, saj vemo, da kapitalistični agentje svobodno agitirajo; če pa izreče kak delavski zaupnik besedo v prid delavstva, pa mu že grozijo, da bo zletel na cesto.
PHUlBA I.Ot.LlUBlJANA
MILOkIENT
Terpentin!
m
PRODAJALNA
DUNAJSKA C. 14
UUBL7ANA
POLEGTRGOVINA SCHNEIDER IVEROVŠEK
_ ušli
PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKE CENChj
Drugi dan po volitvah, ko se je razglasilo, da je izvoljen naš sodr. Petejan, je zavladalo veliko navdušenje. Ob 2. uri popoldne se je zbralo veliko število delavstva v Zadružnem domu, da proslavi zmago nad reakcijo. — Kaj mislite, kakšen vtis pa Imajo tisti delavci, ki so volili kapitalistične stranke? Sram jih je pred zavednim delavstvom, ker dobro vedo, da so glasovali proti svojim interesom, buržuaziji pa so pokazali, da so zadovoljni, čc plačajo davek na ročno delo, če se
dan za dnem tlači socialno zakonodajo. Pokazali so tudi, da nočejo biti starostno zavarovani, da hočejo umreti kot berači ne pa kot pošteni delavci.
Litim.
Del. tel. in kulturna zveza »Svoboda« podružnica Litija, priredi v nedeljo, dne 18. sept. tl., v prostorih gostilne Franko Cerar »Vinsko trgatev« spojeno s plesom, šaljivo pošto itd. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 4 Din za osebo. Sodeluje iz prijazno-
sti tamfcuraški zbor Udmat. Toraj! Kdor se hoče veselo pozabavati in poceni nazobati sladkega grozdja, naj pride v naš vinograd. K obilni udeležbi vabi odbor.
Nežico.
Dramatični odsek »Svobode« v Mežici vprizori v nedeljo, 18. sept., v dvorani nad Konzumom salonsko burko v 3. dejanjih: »Pred poroko«. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Omenjena igra nudi krasen užitek
in je prežeta skoz in skoz s smehom. Radi tega se naj udeleži te predstave vsak, bodisi star ali mlad, poročen ali samski, ker igra nudi
za vsakega največjo zabavo. Odbor.
JUSTIN GUSTINČIČ
Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Največja, najcenejša in najhitrejša mehanična delavnica, zlasti za kolesa, motocikle, otroške vozičke, šivalne stroje, pisalne stroje, gramofone, kakor vsa mala in velika mehanična po* pravila in okretala. — Lastni prostori za po* niklanje in emajliranje z električnim pogonom
Vinsko trgatev
priredi DTE »Svoboda" Studenci v nedeljo, dne 18. septembra, v novozgrajeni telovadnici in v lokalih g. Stumpfa. Vsa bratska društva so vabljena! Ker je čisti dobiček namenjen za odplačevanje telovadnice, prosi za bogat obisk odbor. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 3. uri.
STAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
Vsi kupujejo obleke pri
J.Trplnu,noiJaviiitrgl7
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistnO drugo blago po
Anton Vaupotič vdova
SODNA UL. 16, se priporoča v izvršitev vseh sobo-, črkoslikarskih in pleskarskih del po naj nižjih cenah.
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
NAJBOLJŠA
SVINJSKA MAST
Znamke I« P« Znamke
Lastni izdelek tvrdke
E. Popovič, Ljubljana
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter v sodih po 50, 100 in 200 kg.
Toinn postrežba l Cene najnlžle!
Precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur. - Delo točno, solidno in proti garanciji
ANTON KAJFEŽ
urar
i Ljubljana, Dunajska cesta 31
Centralna vlnarna d. d.
. ♦
V
nudi zajamčeno pristna štajerska, dolenjska, dalmatinska in druga vina.
LJUBLJANA, VII
Frankopanova ulica Stev. 11
Odvetniška pisarna
odvetnika
D= Mihaela Stajnko
se nahaja v
Mariboru, Aleksandrova c. 39
Priporočam svojo veliko zalogo
,DOKO“
»J'
tevljev
za dame, gospode in otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v Prešernovi ulici St. 9, na dvorišču.
Ivan Čarman.
Ivan Jantar, Uubfjano
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, fflrneia In steklarskega kleja.
Prodajalna: Mikloiiteva cesta Stev. 4 Skladišče: Vidovdanska c«sta Stev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
O*
e<
Ae
n
*
CESA^ZEUTE!
Želite li šartlje, pecivo, močnata jedila in torte v najvišji popol-ndsti in lahki prebavljivosti?
Potem napravite iste izključno po Dr. Oetker-jevih receptih in z Dr. OETKER-jevim
PeCILNIM PRAŠKOM
Najboljše in preizkušene recepte
pošilja na željo brezplačno in prosto poštnine
Dr. Oetker, Maribor
d. z o. z.
n
Aj_JAN_EZK n
UUBLANA, FLORJANSKA UL. 14
Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov.
Cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam šolske zvezke in trgovske knjige. LA
Nabirajte nove naročnike!
cnnrarannnnrannnnnnnnrannnrannnnnn
ra
G
G
G
G
Ali že uporabljate
ta 29 i
»»srna;
mmmsssi
Dobiva se jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
3
a
a
a
a
c
c
e
h.
c
c
w
C
k-
C
h-.
C
c
ta-
c
^MrgMMH^tflmifltmaaLgaifltflataataaaaata
IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA,
GOSPOSVETSKA 3.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ ADLER"
Kolesa iz prvih tovarn, Dllikopp, Styria, Kayser, V/affenrad (Orožnft kolo) Pletilni strttji vedno v zalogi. - Posamezni deli koles in šivalnih strojev — Daje se tudi na obroke! — Cenike franko in zastonj!
m
Pozor!
Sodrugi, prijatelji, igralci harmonike, kateri želite kupiti res dobro, trpežno in krasno Izgotovljeno harmoniko, dobite isto pri
A. Potočnik
izdelovalec različnih harmonik, Selca pri Škofji Loki, >	Slovenija.
Sprejemajo se tudi vsa popravita v strokovno, trpežno y ter solidno popravilo. Ce-V' nik se pošlje zastonj.
lUkan' LjudikatUkarmi d. 4. « Maribor., pr.d.Lrnik J.rfp Ollak t Maribor.. - Z« rokr.Hn.ko naiebtvo SSJ ra Slovenijo izdaja in urejuje Vlklor Erie. r Maribor*.