orno« of fuUtcitlca: H«. T.awmJ»lr av«. »•[•houot l.av»uUJr iC3 AMRRIlKA LBOUA JI ▼ TIH SLUČAJU NASTOPILA PROTI DELODAJALCIH. SOCIALISTIČNI POSLANEC 81 IMA ZOPET IEOEOITI IZ LBOHLATURBI Urand Kupiti«. Mieh. — (Fed. Pre««.) — Podružnica Ameriške legij« v teui mestu »e je pridruži-1« delavskim organizacijam in podpira s t m v ki) v tovarni avtomobilske družbe Haycs-Ionia Automobile Body Co. Stavka je uaata-la, ko je bil j>dalovljei) ix tovarne neki bivši vojak, ki je informiral delovodjo, da valed avojega fizičnega stanja ne more upravljati dela čez uro. DoaluŽeui vojak je ie dauea slab valed strupenih plinov, ki jih jc moral požreti na fronti v 1* Venci ji. Stavka rji -zahtevajo, da družba vzame odslovljeuea nazaj na delo. ,Albauy, N. V. — V nuwyoriki legialaturi je bila v «m!o fircdlo žena resolucija, da ae Augu.il Claeaaens, socialistični poslanec U 17. okrožja v Nc\v Vorku, zopet izobči is aboridce. Clacasensu Je bil pred dvnua dnevoma priznan, aedež, ko je ponovno itetje glasov pokazalo, da je bil v zadnjem novembru Izvoljen poslancem a veČino 45U glasov. — (Ucaiilčim, liurbonai se nič ue nauče in nič iio pozabijo!) Lloyd Ooorga in Poinoare bi rada prepričala ameriika kapitalista, da Evropa ni v navar- nosti. ČETE DALJNOVZTOČNE REPUBLIKE SO PRODRLE 800 VRST PROTI VLADIVOSTOKU AMERIŠKO ZLATO ČAKA UGODNEGA TRENOTKA. Vlada Daljnovztodne republike zahteva, da so droga vlade ne vmešavajo v ta boj. Pod oglaitnjom ss rasna«, da jt treba vplivati na ljudstvo, da vi. di v ialaan likih druibah sama do-brotvoms naprava. Waahington, D. O. (Federated Press). — Brzojavka, ki jo je prejela delegacija Daljnovztočne republike v Waskingtonu, pripoveduje, da so čete Daljnovztočne republike pognale v beg Merku-love četaie, katere ao podpirali Japonci. Vlada v Čiti je zahtevala, da hc tujezemske vlade ne vmešavajo v zadevo. "Po okupaciji Kabarovskega no vojaške čete Daljnovztočne republike sledile poraženemu sovražniku, prodrle ho dve sto. vrat južno proti Vladivostoku in so zasedle postajo Rosengartovaka na murski železnici. Med Merkulov-ci je nastala velika panika in delajo sc priprave, da se državna lastnina preseli na Japonsko," pravi brzojavka. "Vlada Daljnovztočne republike je po avojih zastopnikih izročila japonski vladi zahtevo, da ae ne vtika v vojaške operacijo proti zločinskim četam Merkulova, da se naj nikar ne umešava v likvidacijo takozvanc Mcrkulove vlade. Kepnblika je zahtevala, da se ne podpirajo Merkulovci pri poizkusu, da odnesejo iz Maritim-ue province ljudsko lastnino. "V republiki se širijo govorice, prihajajoče iz Vladivostoka, da so nekateri tuji konzulati, pre-varjeni od takozvfne Merkuiove Tsko sa glasi obsodb« prof s« ns konfaronoi v Chicagu TAKO JE MNENJE NAJVIŠJE GA ZVEZNEGA SODNIKA BRANDEISA. Večina njegovih tovarišev je dru gaga mnenja. Moskva, 2. marca. — »Sovjetska vlada je pred par dnevi objavila uaredbo za konfiakacijo dragih kovin in kamenja v vaeh ruskih cerkvah. Vse zaseieno cerkveno bogastvo bo prodano iu skupiček pojde v sklad pomoine akcije v gladovnih gnberuijah ob Volgi. , Konfiskacija ae ima isvriiti v enem mesecu. Vriili jo bodo po* nebni odbori v okrožjih, ki so or* gsnizirani iz Članov okrožnega po. možnega odbora, fiuančuega od.( delka in centralnega isvrievalne-ga sovjetskega odbora. Zraven so vjirte, iKittm&u da ds Merkulovi ynu ■•"vjBo množino orožja, da brani mesto proti prihajajočim četam republike. Vlada republike bo kategorično protestirala proti umeiavalili m poizkusom v njene notranje zadeve in proti vaškemu poizkusu za podaljšanje državljanske vojne. Vlada republike vztraja na principu nevmešavanja, ki je bilo izvršeno večkrat od različnih sil" FRANCIJA OBRNILA HRBET POLJAKOM? Poročilo o tajni pogodbi med Francijo in sovjsti. Berlin, 2. marca. — Nacionalistični "Berliner Deutsche Abend-blatt" jc anoči objavil depešo z Dunaja sledeče vsebine: "lz najboljših virov se je izvedelo, du so zastopniki Francije in Sovjetske Kuaije imeli tajni sesta-nek v Badenu blizu Dunaja in rezultat sestanka je bil tajna pogodba med obema državama. Na temelju pogojev te pogodbe ao Sovjetaki Rusiji zajamčene meje eariatiene Rusije iz leta 1S14., sov-jetska vlada ae je pa obvezala prevzeti vae dolgove State Rusije. Francija je po tej pogodbi vrgla Poljsko čez plot ssmo zalo, ds ai zagotovi vrnitev posojil, katera je nekoč dala Ruaiji. Tako je Poljska, kakor druge zajezdne države, katere je pomagala uatvariti Francija, žrtvovana nujnim potrebam momenta." (Zadnje dni je priilo ie več poročil o "tajni pogodbi" med Francijo in Sovjetsko Rastjo, toda v Parizu odločno zanikajo reanie lioat teh veati.) RUSIJA NI ZADOVOLJNA. Chicago in okolica*! V soboto jasno. Južnozapadni vetrovi. Temperatura v zadajik 24. urakt najvišja IS, najnižja 2.V Molnre izide ob S:23, zaide ob 1:41. IR O S V E T A GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LASTNINA SI^ElilBTAlS06Wg 'focfrOSNE JEDHČ^fl --JKJSaaMMSMB—Bel 'H It. — - One oglaso* po ds|spesa. Bakapisl - M vranjo- f m N«ruč.,in«: Zedtnj— dr*a«0 (E«* CHsspi) »loo"na'W fŠJIse letn in91.26 sa tri nuMM; Chicngn 9S.60 n« Uto, 93.86 aa pol leta, 1,06 u tri irnnc«, In aa t——SV |MS.___ NmU* nn fM, knr i^-iJlusr^--- "P ROS VET A" 2SS7-S8 Sn. UwM> A*——, CM— "THE ENLIGHTEN Orgnn. tU jlwnh NntlMMl BmmIU SmU«) Ow»nd H? ___ = a«—i ii i »i A »Ivertislng r>U» on KobneripUon : UniUd States (•*« ________ . Cfciengo $«.60, and forclgn cosntrins $S00 ygr ynr. MKMBRR of Ths FEDERATED PRKSS* t um v .kUi^nM n. > (tak»ss) pok« veSe*n Imm uJm nw*J Sn un i« • tn« dnnvn« pnlnkU nnrnininn. Ponov.ln j« prnno. UM«, d« •• M Mtovi IUL ..............| | _______ SODN1JSKA PREPOVED TUDI NE PRINESE VSELEJ ZA2EUENEGA USPEHA! v svojo osebno korist in na škodo delavstva, tedaj seveda rad. Ne ve«, kaj bi i»«ii soper ne zaslužijo drugega kot izključitev. BH * v IUrt ttpw,,*u Tudi v ameriško delavsko gibanje prihaja nov duh, ki iztrebi korupcijo iz njega. Odbornik, ki prejme posojilo od podjetnika, pri katerem delajo delavci, katere zastopa, ne spada v delavsko organizacijo, kajti od port>jila je samo še en majhen korak do podkupnine. Orgaaizacijp, Htr.. i*»s Angele*, Cai. Ja« in še ki izjavlja, da je prava delavska organizacija, ne bo trpela kaj takega v svojih vrstah. SLIKE IZ NASELBIN. Med najbolj priljubljeno orožje privatnih bizniških interesov spada sodnijska prepoved, kadar delavci zastav-kajo, od kar so bile izdane prve sodnijske prepovedi proti delavstvu in so finalni in industrijski privatni interesi Jttoznali vrednost sodnijske prepovedi pri obrambi svojih koristi. Od časa, ko so privatni bizniški interesi spoznali nost tega orožja zanje, so bile izdane razne sodnijske povedi: nekatere ostre, druge zopet bolj mile. Nekaj tiči j za sodnijsko prepoved je bilo tudi odklonjenih. V New Jerseyju so zaatavkali delavci v največji t> i na vzhodu za iedelke iz usnja. Kompanija je proza sodnijsko prepoved in sodnik je bil tako uljuden pram kompaniji, da je izdal sodnijsko prepoved, v ka-je celo prepovedal podpirati stavkujoče delavce. Kom-ija se je silno razveselila te sodnijske prepovedi, kajti ntta je s tem, da lakota prisili delavce, da se podajo, odjetniki ne poznajo, kaj pomenita besedi "delavska idarnoat". Njim seveda ni zameriti, da teh besed ne najo, ker so tnjih možgani vedno obloženi z mislimi, liko profita bodo iztisnili iz delavcev. In zaradi tega vka ni končala tako, kot so pričakovali prfvatni bizniški resi. Po 22-tedenski stavki, to je po več ko pet mesecih se delavci vrnili v tovarno kot zmagovalci. Kompanija celo morala pristati na zahtevo, da sprejme vse stav-je do zadnjega v delo. In kdo je pripomogel do te sijajne zmage? Delavska Udarnost! Delavci v bližnji državi New York so čitali, kina sodnijska prepoved je bila izdana. Delavcu je bilo povedano podpirati delavca, ako noče pripoznati pod-iške diktature. In tako so newjorški delavci sklenili, bodo podpirali svoje brate v New Jerseyju, ako je pre-ano newjerseyjskim delavcem podpirati se med Nabrali so med sabo pet in sedemdeset tisoč do-v, s katerimi so podpirali stavkarje v tovarni za lke iz usnja. Kompanija, ki je bila prepričana, da oto užene delavce, je morala odnehati in bo podati, ijska prepoved ji mi prinesla uspeha, na katerega je la svojo trmo. Tako se tudi včasi skrha najbolje podjetniško orožje, so delavci prepojeni s tisto močjo in odločnostjo, ki sapopadena v besedah "delavska solidarnost". ORGANIZACIJA, KI DR2l NASE. Poročano je bilo, da je krojaška organizacija izklju nekega odbornika, ki si je izposodil denar pri nekem jtniku, pri drugem je pa skušal dobiti posojilo. Vpra-nastane, ali je organizacija ravnala pravilno, da je ičila odbornika, ki je iskal pri podjetnikih posojilo? Ako se to vprašanje zastavi voditeljem delavstva stalit, bodo odgovorili, da organizacija ni ravnala pra-ker je radi take malenkosti izključila odbornika, vrste voditelji bodo trdili, da tako ravnanje od strani »rnika organizacije ne škodi ugledu organizacije. Voditelji delavstva nove tole so drugega mnenja. III bodo, da tako početje izpodkopava moralo orga Ije. Ako človek potrebuje posojilo, mu ni treba ho-k podjetniku po posojilo, ako zavzema zaupno mesto lizaciji. Podjetniki zahtevajo za take malenkostne protiusluge na škodo delavstva, ki ga odbornik za J| pri sklepanju nove pogodbe ali pa ob času stavke tepora. Podjetnik lahko tudi zahteva, da se marsikaj kar ni izvršeno po pogodbi, če prihajajo njemu flje po posojilo, ki zastopajo delavce v njegovi tovarn!. Ako organizacija tako postopa z odbornikom, ki si li denar pri podjetniku, kot je to storila krojaška dzacijs, se podjetniki ne bodo drznili prihajati k od- likom organizacije z nečednimi ponudbami na škodo __________ ^ ivrtva. Vedeli bodo. da so take ponudbe zastonj, kajti 'če 'ViilTe VsWjo Tleiivskeg«T* odbornik bo imel pred očmi, ako kaj takega izvrši, in tako «e vedo kaj jemlje ugled delavski organizaciji ali pa spodkopava ,M' Ni rirM Kimoralo, da bo izključen. . „ Delavci *e ne organizirajo aaradi svojih odbornikov, **pk«v ilo poleg tega rečeno, če podpišemo listine /a *L> odstotno zn i žabje mezde, da bomo jmeli do 1. aprila i«' inezdo kot nam gre po leatviei v stari pogodbi. Takoj se jih je nekaj odzvalo, posebno takih, ki so med nami poznanj, da bi se (radi koinpunijskim Ibosom pri-! kupili. Na i linijski predsednik, bolje bi bilo rečeno hispee podjetnikov, kakoršnjih je še več pri u-niji, ki pa ji s svojim ravnanjem le. Škodijo, je bil sam zs to, da se ustreže družbi. Vsi ti ljudje imajo jako radi visoko inezdo in mnogo saslužka, ae morejo pa pomniti, da je ravno unija ona moč, a katero lahko zahtevamo boljši zaslužek in če bi nje ne bilo, da bi bili poleg naših podjetnikov najslabši su-žn ji. Tukajšnji domačini, rojeni v teh goličavah, so bres vsakega poduka. Nikoli ne berejo in verujejo le bosom. Dobe se med njimi tudi nekateri, ki sn dobri unijonieti in se lahko primerjajo agilnim inozemcem. Takih ljudi pa ne trpe nafo kom-f>anije iu oni delavei, ki mislijo, da je vedno pravo le na atrani podjetnikov in bosov; ter delujejo, ter se jih na krfk način ii nebo. Če se kateri poteguje pri seji za unijo in govori proti kompar ni j i, drugi dan že vae to vedo podjetniki in bosje. O tem vo* liunstvu bi ae dalo mnogo napisati in je v največjo »kodo nam delavcem samim. i Drugi dan nato, ko Imo dobili listine, so ljudje med s.tboj spraševati drug drugega, kaj jim je atoriti. linijski predsednik je odklanjal aejo, een, da i-mu vsak listo iti vsak ve, kaj mu je storiti. Kot predsednik, mesto da bi takoj sklical s-ju kjer bi se ljudje podučili o škodljivih listinah, je celo natiig nil, kaj naj store. Sklicali smo sejo sami brez njega dne 16. febr. zvečer in ker nismo bili pri seji vsi, amo jo zopet sklica li na soboto. Prišli so tudi naši odborniki iz Charlestona, \V. Va. in povedali, da sc ima kom-poniju pogajati z njimi ne pa r nami. V pondeljek dne 20. na to mo zopet prišli odborniki organizacije s listinami, katere smo pod pisali proti kompaniji. 'Kar nas je iuozcmcev smo *koro* vsi podpinali listine, znano mi ni Karao radi dveh, če sta podpisala. Tako smo se razeepi li v dve siranki. ilosje in kom-panijski hlapci nas grdo gleda* jo, toda zaman, kajti na nsši strani sta dve tretjini rudarjev. Ka enkrat so se podjetniki posebno nad nami inozemei selo n-roeunili. Mislili ao, da jim bomo mi takoj šli podpisati od njih iadane listine, češ, saj ne rasn* memo jeaika in bomo podpiaali kar tjavendaa. Dani bi res mnogi tukajšnji inozemski delavei ne vedeli, kaj pišejo liatine, bi tega ne storili, ker poučeni ao bolj kot domačini, Hkoro vsi i-nozemei čitamo čaaopiaje, kot je Prosveta in tako se ni kmalu I Miti. da bi nas koinpanije speljale. Dovolj primer dobimo it časopisja, kako so drnjrod podjetniki speljali inozemske de* lavee, t kateri ne znajo jeaika.' 7. drtmafeni je seveda druira od tone naloženega premoga. Žc mnogo prilike je imelo tamkajšnje delavstvo, da bi se organiziralo in si odpomoglo. A ne samo to, tudi neorganaziran dela vee, če ima količkaj čuta, bi se moral upreti takemu početju. f'e ni odpora v njih samih, kako ua se nadejajo izboljšanja. Mogoče še pride, da bodo nalagali po 5c tono, ako nimajo delavei toliko odpora v sebi, da bi se združili in eoperstavili. Berejo naj dobro časopisje, ee so nanj naročeni, ako pa 'ne mo rejo brati, naj jim prijatelji raz tolmačijo, kaj se v njih piše in spoznali bodo kmalu, da ac du tema odpomoči, Žene, ki imate može, kateri ac znajo brati, vaša dolžnost je, da jih podučite in jim berete napredne liate, kar bo tudi v vašo korist, da nc bodo vaši možje glupi hlapci. Na prodno časopisje priporoča or ganisaeijo. Samo ta je potrebna in rešeni boste; a ne samo vi, vsemu delavstvu boste pomirjali in to posebno v sedanjem /a a-irferiško delavstvo odločilnem čaau. Treba je, ,da primete vsem deikvstvom za orožje organizacijo —, s čemur bosto dosegli kar vam gre. Največja napaka je bila storjena takrat, ko je bil izvršen pohod organiziranega delavatva v okraj Lo-gan, a ste se takrat zoperstavili, mesto, da bi naatopili skupno s organiziranimi delavci. —- Na-rocniK. nekaj drugih članov smo ga hodili obiskovati, ko je bil v po-atelji. Kakik oaem članov društva 212 KNPJ nas je, ki smo vi-deli omebjenaga fyrata in vemo v kakem položaju je bil. Kar se tiče delavskih razmer, jih ne morem hvaliti, m tudi ne toliko grajati. Kakor povaod se t ud i pri nas dobi ae veliko ljudi brez dela, dobe se pa tudi ta kamor ga je kompanija poalala in nato je prišel v feaa Angeles, tudi tu mu niso mogli zdravniki nič pomagati. Oe hoče kdo več poizvedeti, naj se obrne na- me Antona Kralla 1931 Mozart konodaj METEORIT* 7. Strokovne unije v Xew Yor-ku so poslale 300 delegatov v Albaujr, kjer so protestirali pn, ti trem predlogam v državni zu- ki, ki se jih ne ljubi do dela inUfk »dišimo jtfla* nekega gonile si na drug način preganjajo čaa. ^ Vreme imamo v Kaliforniji precej nestalno. Pogosto dežuje in tudi precej mrzlih dni smo u meli to zimo, da imajo sadjerej-ci precejšnjo izgubo, ker so jim pomrznili pomarančni in drugi nasadi južnega drevja. Precej sadja je slami pokvarila ravno ko je dozorevalo, tako da bodo posebno mali farmarji, katerih zaalnžek je večinoma samo od pridelku odvisen, zelo prizadeti. Da vlada v gospodarstvu ne red občntimo delavei v Kaliforniji nemalo, zato bi se človek nadejal, da bomo kmalu pričeli treznejše mialiti, kako se da odpomoči temu zlu. Po tolikih izkušnjah, ki so jih imeli delavci po končanih volitvah in so bili tolikrat opeharjeni, bi lahko ve deli, da ai ne moremo mialiti boljlih razmer dokler nam bodo zakone dajali nam nasprotni ljudje. Zato pa delujmo povsod in agitirajmo, da bomo imeli v posta voda jnih zbornicah svoje zastopnike. — A. K. poročeva lec. Johnstown, Pa. — Dne 10. februarja nam je ob 10:30 dopoldne umrl rojak Joseph Govekar v staroati 44 let. Bil je član društva Mirni dom KNPJ, društva Sv. Ciril* in Metoda J. H. K. JL ter društva »loga št. 12 8&P9S. Tu zapušča ženo in devet nedo-raalib otrok, najstarejši 16 let najmlajši pa en mesec; dva brata in eno sestro v starem kraju. Bolehal ni več kot tri dni, v sredo 15. februarja je šel delati', potem pa ne več. Vneli so se mu . bili možgani. Pogreb pokojnika ae je vršil v nedeljo ob treh popoldne. (Žalujoči družini izrekamo naše sožalje. — Jakob Uitaa, tajnik društva 1 Mirni dom. JAVNA GOVORNICA. « Glasovi članov S. N. P. J. in čltateljev Prosvete. Los Angalas, Oal. — Od mnogih krajev, ki sem jihr prepotoval po Združenih državah, mi še najbolj dopade tneato lios Auge les. Zdi se mi, da tu ni toliki) jjrezvestnežev kot *o po drugili krajih in da vsak pošten človek lahko dobi delo, če tudi ne ve za koliko časa. Posebno tesarji nimajo stalnega dela. iu jaz si sam vc£krst .delo premenim. Danes ni tega. kot jc bilo leta 1917 ali druga vojna leta. ko človek, da si je bil mogoče nes-poMobcn za delo, je bil takoj poslan mi zdravnika nazaj na de lo. Lahko bi se bili pomsgali tiste čase, dn bi bili dosegli kaj boljšo plačo in si bolj utrdili stalno deli* ter se unijonizirali. Vsega tega pa takrat delavei ni so naredili in voditelji delavskih unij se sami niso zmenili, da bi kaj ukrenili za obdržanje in raaMrjanje organlaaeij, pridobitev unije. Kad bi vedel, kje se je nahajal dotič-ni rojak med opo dpbo. če ne po-trniWsvoja rftavlce,1 nI' ga. saj še ni niti lettf dni odkar je prifiel iz starega kraja. Precej rojakov je tu že nad petnajst let ali še več, ki dobro poznajo rasvoj stavke in vedo tudi za dopisnikb-kovo početje med to dobo. V naselbini smo ustanovjli JICPJ društvo. To jc malo čuden pojav v sedanjem času in rojaki bodo morda mislili, da pri nas ljudje še vedno verujejo samo v cerkev. IU« je Se nekaj takih, če mana v groba, ki je dejal preti .'»0 leti, da je sploh vsak telelon nemogoč — oziroma glas nekoga drugega, ki je rekel pred ato leti, da je vožpja z vlakom, ki drvi (drvi!) 10 milj ua uro, absolutno incmogoča, ker ljud je v vlaku in znnaj vlaka bi u-mrli vsled silnega (silnega!) pi. ša— oziroma glas nekega duhovnika, ki je pridigal, da človek ne bo nikdar letal po zraku, kajti če bi bil Bog odločil člo-človeka za letanje, bi mu bil u-atvaril perutnice. . . Majhriiu*, plitvim ljudem j« vedno kakšna reč "nemogoča". Napredek aeveda ne zavisi od takih ljudi. • ' • n Nekvašena poročila o poroki angleške princese z nekim brezpomembnim parazitom so, hva I a bogu, »pri krujn. Jugoslavija je pa, hvalabogn, daleč in A-leksandrova ■ poroka, upajmo, nc bo • vznemirjala ameriških bum-žurnalistov. n. • n Slovenski delavci, v Anlerilu so majhna vejica na mogočnem drevesu ameriškega proletarijata. Kot Slovenci ne štejejo nič v splošnosti, kot zavedni delavci pa lahko štejejo več kot mi-ljon nezavednih. Ne to, kar smo, marveč to, kar ~dMamo za interese vsega delavskega razreda v Ameriki, nas povzdiguje. • • • Primadona Jerica zasluži, pišejo, štiritisoč dolarjev na uro na newyonški operi. NTe zavidamo jej te plaČiee, toda pomislite, kaj bi morala sirota slišati, Že bi bila k nesreči Slovenka! • » • FuriitiČni dopis. Vsi andrejski križi (toliko jih jcf" xxxxxxxxxxxxxxxx\) in težave, sem si rekel, ko sem brskal in brskal in brskal in brskal kakor koklja za zrnoui po velikem kupu plev, ki jih je iz-tful nepodpisani član sosednje bi človek prišel v njihovi hišo in kdaole P°. anK*M»k« Potrpežlji- vera papirju — in kaj sem na- pričel agitirati za socijalistično misel, da bi slabo pogodil in če bi jim oraeniL o ruskem boljševizmu, da bi ga smatrali za nekaj slabega; toda če pride "gospodM pobirat za kako uovo cerkev so pripravljeni dati zadnji cent. Nič čudnega torej ni, če vladajo še take razmere in mora človek garati od zore do mraka, potem pa zaaluži lc toliko, da se s teža-t vo preživi. — Itojaki, organizirajte ae in ustanavljajte socialistične klube ,in napredna društva, kjerkoli je mogoče, da se bo tako širila napredna misel ia bodo enkrat gledali v jasnejšo bodočnost. — Louis Mavrič. Oirard, Kana — Želim izve deti. kje ae nahajata rojaka An-ton Klemcnčič in Frank Banič, oba doma iz Kostanjevice, Kranjsko, Jugoslavija. * Prosim rojake, če bi vedeli zs ta jlva rojaka, naj pišejo na spodnji naaiov, kje se nahajata, če sta pa mrtva, naj bi intotako sporočili. Iz starega kraja poizveduje sestra Klemenčiča. kje se nahajata ta dva rojaka, zato ako je komu mogoče dati o njih kako pojasnilo, naj sporoči kmalu na naslov: Jahn Damisb. R. R. 4. bo* 4R. Oirard. Kans. Minonk, HL — Klovenei le naselbine delamo po večini pri Hn. t in Coal kompaniji. Vei ducatov Slovencev naa je. ki se peč-lamo, n si želimo v bodoče usta nov it i lastno ognjišče. Mladi kmo in vsak dan pripravljeni na ženitev. Oe katero rojakinjo veneti. naj ne oglasi na naš Wis-eonsin Hotel. Minonk. 111., kjer vsi prebivamo. Ravno nedaj i-mamo čaaa. dovolj aa miniti t« bodočnost, — J. šel? ^ Da----; kaj T*" Vprašajte rajši oblak neba". — Našel sem — no kaj? Kaj bi sploH našel! Koklja lahko brska še, če hoče. ja« ne bom. Nfposled me jc prijelo: odkod toliko plev? In šel sem za sledom: počasi, previdno po temnih stopnicah — • doli • doli doli doli doli — v klet. Mun-šajiH Aha! Zdaj sem pa našel vulkan, iz katerega bruhajo pleve na dan, meče jih bogme — kritik, nepodpiaani član! Oak Park, III. — Jakob Čamplj. e' • n Neki preabiterijanski duhoven je bil iskljnčen iz cerkve, ker je kratil paa. To je pse stvar okusa. Marsikateri kršften človek je po značaju slabši od paa. Sieer pa kratijo tudi ledi-je in zvonove. Ali je bron bolj božji kakor pasja dlaka t • ne Armenija bo dbbila varuha, čeprav je krščaneka. Armenija je lahko dežela samih svetnikov, toda če nima petroleja, premoga; dobre rude in drugik takih posvetnih zakladov, lahko pogine. Taka je namreč morala kr-sčaitskri civilizacije. £ato se ni čuditi, če se je Armenija zate-klrs |»od varnim Hdvjatake Rudije. ___ • • • llarding bo prijaano vprašal operatorje, kaj ae je zgodilo, da nočejo konferirati a rudarji. Ako mu pojasnijo, je dobro, in če ne odgovor* nič. je tndi da-brn. To j# normalna politika. . K. T. B. \l SVETA (Federated Press). Delavsko gibnuta v Mehiki Vae or;faiii*acije nu sinih nameščen cev v glavnem mestu Mehike se pripravljajo na generalno stako Kriza na Irskem. Poitni, tele »ralaki in telefonski uslužbenci irskem so zagrozili a stavko afc0 vlada ne prekliče svojega sklepa glede znižanje mezde za 10 šilingov tedensko. Generalni izpor na Danskem se nadaljuje. Posamezne or«anizaci j,- st) sc pobotal® z delodajalci, to [|a velika večina organiziranih delavcev vztraja pri svojem skle da ne sprejme znižane mezde Mesarski delavci v kooperativnih klavnicah ho pristali na 15-odstot j,i, /nižanje. V vaeh industrijah in pristaniščih je mir. Rudarji na polju trdega premo ga ne glasujejo o' stavki. Thomas Kennedy, predsednik 7.*distrikta rudarske organizacijo v Pennajrl-vaniji, jc naznanil 1. marca, da rudarji v omenjenem okrožju ne bodo glasovali o vprašanju stav ko. Glasovanje ee vrši samo na . poljih mehkega premoga. Premogovniški operatorji v lili noisu bi radi imeli separatno konferenco z rudarji in podpiaali bi separatno pogodbo. Operatorji so zadnjo sredo obvestili Fr. Ferr-' ingtona, predsednika okrožne or •runi/.acijc v Uliuoisu, da ao pripravljeni #konferirati z zastopniki rudarjev dne 8. rttarea v Chicagu. Fsrrnigton je odgovoril, da skliče sejo okrožnega odbora v petek (danes) iu predloži vabilo operatorjev. Na vprašanju, čc ao illinoi-ski rudarji pri volji skleniti Kepa ratno pogodbo in ae izogniti stavki, je Farrington previdno molčal; rekel jo le, da kar okrožni odbor sklene, tako bo. Akcija newyorških delavcev proti protiatavkovnim zakonom. Deputhcija, b roječ a 900 mož, za-stopajočih več ko tiao« strokovnih organizacij v N^' Vorku, je inva-dirala zakonodajo v Albanyju in protestirala proti trem predlogam, ki hočejo odpraviti pravico stavke iu uvesti v državi Nevv York drugo kansaško spako industrijskega sodilča. Deputacijo je spremil Samuel Goiuper/i, ki.-jo.tudi govoril pred odaekom proti omenjenim predlogam. Tiskarski delavci zmagujejo. John McParland, predsednik Mednarodne tipografake unije, javlja v Indiunapolisu, da je stavka za 44 ur dela v tednu brez malega že dobljena. Nekaj čez 32,000 članov organizacije že dula po novi pogodbi, v kateri jc priznan krajši delavnik; 7950 delavcev je hc v stavki. Organizacija jc tekom dolge stavke izplačala $6,224,810 stavkovne podpore, v tem času jc pa prejela več ko sedem miljonov dolarjev v članarini. Unija ima danca v blagajni čez miljou dolarjev. W(HAWA politika • ««wyo»teloa oovbk nebja. Albany, M. TZ Ako legi.l*. tura sprejme substitut k 8hcp. pard-Townerjevi materinski predlogi, d« bo veljaven za težavo, tc-daj bodo newyorški davkoplačevalk plačevali davke, da bo zvez-na vlada lahko skrbela za detet* v državi Oklahomi ali kateri drugi državi, ne bo pa dovoljeno vladi, da ohrani deteta v Netv Yor| ku. — Tako izjavlja devetnajst trga nizacij, ki so nastopile proti sub-stitutu govemerja Millerja DIXON UOEOŽA LED NA BIKI. Dixon, IIL — Skalnata reka. ki teče skozi mesto, je pričela nepri-čakov*ao naraščati. Narasla je v vsaki uri skoraj en palec. Osem in trideset družin je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Led je zastal na daljavo šestnajst milj, voda je pa prelomila ed in je udarila vrhu njega. Vladni jez pri 8terliugu so odpirali in zapirali po noči v -nadi, da padanje in naraščanje vode zlonii nakopičeni led. Illinojska centralna železnica je odposlala večje število delavcev v Dizon, da preprečijo poškodovanje inoata, ko sc prične lomiti led. Tudi plinarna Illinois Northern Utilitiee kompanije je v nevarnosti. Ako se voda dvi&ne le še par palcev, bo mesto ostalo brez pli ua. PMHSVfcTA ■ jb wmo- EONFB liga zbornie šele Fargo, M. Dak. — Nt rešen sneženi vihar je pevaretil, da ae in> ao mogle vršiti kuoferenee .No-stranka rake lige po volilnih ok«e< jih. Na teh konferencah ao imeli biti izvoljeni zaatopniki za okrajne konference. Vihar je bif take Kilen, de so bile pretrgkne brao-javne in telefonske zveze in po-nekod so bili zameteui celo železniški Uri« Konfereuče se bodo vršile 4. marca. TAMMANIST OBTOŽEN KO-RUP0UB. New York, N. y. (Federated rem). — William P. Kenneally, bivši tammanitski demokratični občinski svetovalec in 100-odstot. ni Američan, ki jc svoječasno tr. dil, "da sc naj vsak državljan, ki ugovarja pravilu vlade in ki ne zaupa naši deželi, povede na prosto in ustreli," je bil obtožen, da je izvlekel iz nekega stavbinskega podjetnika $1,000, ker mu jo grozil, da pozove organizirane delav-cc na stavko. Položiti je moral deset tisoč dolarjev poroštva. VOJAdKA NAGRADA JB NA DNEVNEM BEDU IN POSTAJA 8KORAJ POLITIČNO VPRAŠANJI? New York, N. Y. (Federated Preaa). — Skupina belo [milnih in zamorskih razgrajačev, od katerih jih nekaj pripada k Ameriški legiji, je razbila shod v cerkvi sv. Marka metodiatovske episkopalni' cerkve, na kateri so razni govorniki, vštevši polkovnika Artbur lai t tla od i>ctnajatega zamorskega konjeniškega polka, povdarjnli, da je predlagana vojaška nagrada z gospodarskega stališča jte-zdrave. Medklici ae povzročili, da ni bilo mogoče odglaaevati o rc-zolucijah, ki priporočajo kongresu, da naj odkloni vojaško na grado. Niti eden govornikov ni mogel govoriti, nc da bi upadali v besedo. Člani legije so zahtevati, da se da njim beseda. Ko ao dobili besedo, zopet predsednik ni hi! zadovoljen a tem, kar ao govorili. Na njegove opomine je žel vihar ne klice izmed poslušalcev. Tako postaja počasi vojaške na grada politično vprašanje in pre 1 no bo to vprašanje omlateno, si ppjavi rabnka še na mamikate rem shodn. LOKOMOTIVA JE SKOČILA BAZ TIR. Poughkepaia, N. Y. — Lokomotiva ekspresnega vlaka ncwyor- škTe centralne železnice je akočila raz tir pri Storm Kingu. Promet je bil ustavljen skozi štiri ure. Poškodovan ni bil nihče. HUOlOA a D1LAVSKBOA ŽIVLJENJA. Minneapolis, Mina. — 0 i: Mackav je atal predsednikom C. ^ Smithom na obtožbo, de j< o* pravljal brivsko dele, ne da bi ai preskrbel oblastverto dovoljenje aa tako delo. Mackay je povedal aodnijtfi, da jc oŽenjen in da ima tri majhne Otroke, Pričet je delati kot brivce, ker ni mogel dobiti drugega dela. Bil je naatavljen v hotelu Oolden We«t, kjer je prejemal petnajst dolarjev na teden. "Zakaj ai niste nabavili oblastvenega dovoljenjat" ga jc vprašal sodnik. "Oblastveno dovoljenje stane pet dolarjev in denarja niaem i-mel, da ai ga nabavim," je rekel Mackay. "Deset dolarjev .ali pa deset dni," je odgovoril sodnik. Siromašni brivec je preaedel deset dni, ker nima denarje, da plača denarno globo, njegova žena in njegovi trije otrooi pa oetaoejo v tem čaau brez Življenakih sredstev. Tako je v tej najboljši človeški družbi, v kateri po cerkv.euih naukih ne pade še laa a človekov«' glave. Mogoče ae zdaj ljudje užalil i jo brivčeve družine, ko oče sedi v zaporu. Nemška baržeaaija ae boji marčna revolta. nove MORSKA BOPABJA OBSOJ* NA V DOSMRTNO JBČO. Berlin, 2: marca. — Mesce marec ae je aajadel v dušo nemške buržoazijc kot meaec revolucije iu terorja. Od le^a 1918. je bil vaak tnarec zelo viharen za Nemčijo. Leta 1919. je bila komunistična revolta in malo je manjkalo, da ni padla vlada v Berlinu. Revolu-oijo je potlačil Noake z železno pestjo. Na Bavamkem ao komuni-ati uspeli in vladali nekaj tednov. Leto dni poznčje Je monarhiat Kapp uprizoril protircvoluclja, toda nemški delavei ao z generalno atavko potlačili Kappovo gibanje. Lansko leto ao bili veliki nemiri v severni Nemčiji, katere je vlada potlačila šele po dveh tednih. Letos ae ueruška buržoazija zopet trese in boji. M premogovnega polja v Rnhrn in induatrijalnih središč v Ilalll in centralni Nemčiji prihajalo veati o velikem ne-pokoju med proletarakimi sloji. Vrhutega je obnovilo gibanje Železničarjev, katero je VVirtliova vlada speljala na led v zadnjem itrejku. Vlada hoče odsloviti 30,000 žeffeznjčarjev, ki ao bili uaj-bolj aktivni ob čaau stavke. De. lavci bodo odalovljvni pod pretvezo, da jc treba znižati izdatke železniškega obrata, toda železničar-jfvcdo, da je to kazen zaradi atavke. Organizacija železničarjev grozi z novo stavko, ako vlada Izvrši avoj aklpp. ZIBELKA V PLAMENU; DETE JB EADOB 1 LO SMRTNE OPB ČENINE IU. — Beproge ,Frank Maekenzirja je položila svojo 17 laeneeev staro hčerko J s nel v zibol. Na eni atran i atbeli je obvaaila sta« jopič, da tako odvr ne od nje lučiae žarke, ki so ,Uu* tu bi tacali v obraz. Nekaj minul kasneje je pa bila zibe! v plamc nu. Ogeaj je bil kmalu potresen, a dote jo pa aadobilo take opekline, da je umrlo v bolnišnici. Ameriški guverner v Smirni? Carigrad. 1. marca. —* Kutelita, ki bi rada preprečila obnovitev vojne med Grki in Turki v Mali Aziji na spomlad, ai je izmislila na v načrt za rešitev grŠko-tur-škega spora. Siuiraa, aa katero se tepejo Grki in Turki, dobi ameriškega guvernerja, katerega pa ne imenuje Amerika, temveč liga narodov. Turške in grške čete tu.or»jo izprazniti teritorij Siuir-nc in mednarodna vojaška posadka zasede ozemlje. Ameriški guverner bo vladal pet let, nato se vrši plebiscit, ki odloČi, dali bo 8miwa turška ali grška« Anglija, Francija in Italija ao se baje že aporaaumele gloda tega vprašanja, niao se pa še zedi-nile glede turško-grško meje v Traeijj. = Sloveasb Narodu U*ta»«vlja«a t. l»04 aprila Francija bo plačala dolgova. Waahington, 1). C. — Francoski »oslanik Julcs Juaseraud je dejal v areilo, da bo Francija plat^la do centa vae, kar dolguje Ameriki. Poslanik jc rekel., da je bivši minister Louchcur govoril brez po oblastilu, ko je izjavil pred kratkem v Parizu, da Francija ne bo vrnila ameriških vojnih poaojil. Delavčeva iola znanosti. NAJNOVEJŠA LOBANJA PREMOODOVINSKECIA. ČLOVEKA Požar v kanadakem arzenalu Qttet*e,* Kanada, 2. meree. — Tukajšnjo tovarno za strelne na-boje. ki je podružnica dominij-ftkega arzenala. je včeraj uničil pošar, Ceg milj«« nabojev je eks plodiralo v ognju. B09* N. t. — Dekle, ebo-reMne z repetirko ia samokresom, je v družbi nekega bandita. ravno lako oboroženega, hotela oropati prodajal ee v mestecu famillea«. Prišlo je do boje s polici JO. ki * kančki, da je bila banditka prije- ta. bandit K P* . . V tem beju je bd branjevec Benjamin lUrt obitrclje« io h« do ranjen. Banditka izjevlja. da •e piše Myrtle Bat«, stara 22 IH, noče pa lidati svojega ' Po O. P. Serviasu. V muzeju v Londonu ae. uaha-ja najnovejša lobanja predzgodo-vinskega človeka, katero so našli prošlein letu rudarji v globoko seauti duplini v južni Uodeaiji. jobanjo zdaj preiskujejo angleški znanstveniki. Ako ao prva poročila o lobanji pravilna, je to ena največjih in najvažnejših najdb med ostanki pradavnega človeka. Sledičl odlomek iz revije "Heience" naj služi v kratko pojasnilo: ' k "Lobanja je v gotovih ozlrih najpriinitivucjaa, k*!1 jc bilo do zdaj najdenih, obenem pa ima gotove podobnosti z lobanjo modernega človeka. Obrazna atran jc k sreči docela ohranjena. Če-lo je zelo mirto z velikimi robovi nad očmi in vrhunec glave jc skoraj phaikov, medtem ko jc zadnja atran bdianje precej široka, preveč široka za primitivnega človeka, tako da jc možganska votlina' nrnavadno velika. Hpre daj se lobanja skoraj nič ne razlikuje od lobanje gorile, toda njena zadnja atran je bolj Koveška kot pri vseh drugih starih tuba* njah. kar je bilo do danes najde, uih. Neki znanstvenik je takoj na prvi pogled dejal, de je imel ta človek ravno toliko možganov kakor vsak povprečni moderni človek*' Nasprotniki Dartvinovega zakona evolucije, ki pobijajo razvoj človeka, bodo v tej lobanji našli zopet ed<*n argument za avoje trdnjave, da s« niso možgani človeka niš |»ovečali od začetka njegovega obstanka. Oni pravijo. da primitivni človek ni imel nič v«6je lobanje Icukur jo ima aedaiiji |»ovprečni človek. Ako je katera najdena lobanja majhna, ae revno tako* najdejo še danes ljudje z majhnimi lobanjami. Tod s nasprotniki evolucija vlada očisti korupcije, je bila prezrejo fakr, da je kvaliteta rav-zastonj, in zdaj neatene vpraša, no tako važna kakor kvantiteta v nje. na kak drugI na«n je mogoče;razsojanju o umski kapaeitetl v .zve/1 / možgani. V kvalitet«) spe da notranja zgradba možganov. Kes je, da imajo nekatere pred-zgodovinake lobanje zelo velike možganake votline, ali mi nima Manila, P. I. — Lollo in Sarao, pirata in Morota. sta bila obsojena na smrt in kasneje pomilo-ščena v dosmrtno ječo. 24 Morotov je zajelo ladijo, na kateri je bilo dvanajst mož iu žen. Vsi so bili holaudaki podaniki. Ijollo in Sarao. ki sta bila kas-nejc prijeta, sta bila meti temi pirati. ' ' Piratje so pretepli može, ženam so pa storili silo. Odvedli so dve ženi k sabo, kjer so ju nekaj čaaa obdržali v ujetništvu. Vse, kar jc imelo vrednost na ledi ji, ao ban-ditje odnesli s sabo. Ijollo in Na-rao sta s« kasneje vrnila v svojo domaČo vas. kjer so ju prijeli. «i ■ 11 i r, , ftEST OSEB J* UMRLO ▼ E-LBKTRlCNEM STOLU. Nash vlile, Tenn. - V državni kaznilnici so bili elektroduclraiil Charles 11. Petree, Tom Chriat mas, Otto Htevens in John Me Clure, ker *o bili spoznani krivim, da so umorili (leorge I**wisa iz Knozvilla. Oolumbus, O. — V državni kaz nilniei ata umrla v električnem stoln 2*-letni Harrv Hland in 2*-letui Walter Wrigbl. Oba »U bi: la obtožena in .posnana krivi umora. BANDITKA UJETA PO HUDEM ^koreniti korupcije« aloneeo na Japonsko čaaopiaje obaoja vlado. Tokijo, 2. rneree. — Vm« to kij. ako časopisje,, izvzetnši vladnih erganov, obaoja vladno atranko, ki je sa vrgle splošno moško volil no pravico. Zmerni "Kokumin' piše: ."Hplošna Žeija ljudstva, da kornpeije. je bila! Podperst Jcdnofi lakam. IT. jaelja I»07 e dsiavl lllteals. GLAVNI STAN. tagT-8» SO. LAWNDALE AVE.% CAŠŠCAGO, ILLINOIS. Imievalni odbor: UPKAVNI ODSEK. Fredeadelk Vlaaaal Caiakar, Aa4raw VMaiak, It F. D. T, Baa U, Jaka.lawa% Pa., al. (aiaik M«itW«w Turk. lajaik »Ošalka «a> Mavak, «1. blaf.jail Jaka Vofrick, «rWa4k gla.Ua Ješe Za^rtalk, upravllalj gla.Ua Filip Mlaa. , ' POHOTNI ODSEK I Jaka Uaii u.id, p^bad^k. 410 W. Mag St- tpgšaflt.M, III.. MaHla talaaoihar. B— ara, BarkartM, Oklo, V tU A. VMar, Baa #TS» Ely. Miaa., Jaka Teešeli. Bea lat, Uwr«aca, P. , Jaka Geriek, 414 W. Hmj St., Sprlae« flald, IM. • • BOLNIŠKI ODSKKi 7 OSREDNJE OKROŽJE i Bla. Nevek, prs4.adai^ NI7II S. Law«4aU Av„ a/ ► 1 . OklatML lik VZHODNO OKROŽJE i Ja.ak Aaikrašlš. Bas U4, Maaa Rua, Pa. Jaka Graialj, altR. ISTtk ti., Clevalaa4. O. „ ZAPADNO OKROŽJE« A ata« Selar, Raa 104, GrM^ Kaa.., aa ia#Mapad. Maa Muc, Raa 144, Raki, Mtaa., ae »a»a»osapa4. Mika Zatal, BŠ43 S. Wia.ka.tar St., Marray, Utak. Nadzorni odbor« < t Frank ZaUa, peadw4alk, SI 14 Sa. Crawfar4 Ave., Ckl.aaa, lil., rraa A.a., Clavalaad, O., WillU« SlH.r, INI St. Ctair St somrMi Ct.valaad* Oble. Združitveni odbori Pradaedaiki Fraak Ataš, 1IS4 Sa. Ceawfar4 Ave,, Cktaete, III. JoŠka Oy.a, S4St W. S4tk It , Ckl.aaa, III. Jas. Skak. 1101 E. 43rd St., ClaveUO, OMe. VRHOVNI ZORAVNIKi Dr. P. J. Keea, «10! St. Ctalr Ave.. Ctevalaed, FOZORt Karaapeadaaaa a gl, adkaralkl, hI dala je v glavaam a m vrši tekala> i " r—- VIA PISMA« kl se aaaašaja aa pasla al. peedUedalka .a aa4 FradaodaUlve I. N. P. J., SaST-Se Se. Uwa4ala A vej Cklaage, IH. VSE SADRVE BOLNIŠKE POOPORE SE NASLOVEi Ralallka alltve g. N. P. X, »eey.se Sa. Uwa4aU Ae*., Cktoaga. IM. DRNARNE POIIUATVE IN STVAMI, ki m tlšaja al. lavvlei odkara la M»*ta vakša .a aadevai Tajslitva S. N. P. J., 14S7-S» Sa. 4ala Ave^ Cklaege, IU. VRE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI m pailljaia aa.lavi Rleaejalltva S. N. P. J., 1817-44 Sa. Uwa4ala Ava., Cklaag«. III. Vsa pri talka alada ae.levaaja v «1. lavrlavalaam adkara — aaj pelllj Fraak Zal Ita«, praetadalau eadeareega adkara, ligar aaalev Ja a§eraj« Vri prlahrl aa «1. paeatal adsak - aaj palUjaJe aa aadavi Jaka Ui treed, 414 W. Hay St., SprlaBfUI< III. Vsi deplsl la dragi cpUl, aa.n.alla, agleei, aaeešalee la ^Uk vsa Ja v iml m glasMeMjsdaeta, naj .a polilja aa aeslevi "Prasvata", »457« • Ava., Cklaaaa, III, kapitalizmu in birokraciji.' Vlad t ros to k iagubi utrdbe _ Tokijo, 2. mšn-B. —• Tukaj p«e I drugega kot praz ročajo, da so reetopnlkl vzhmlno nw kw4Artl„ ,unillo ki ^^ sibirske republike na konferenci v možgane. Možgani ao tiika. Htaro dejstvo je, da velikost možganov in njihova teža sedaj Živečih ljudi ni nobena mera duševne sposobnosti, Tajnost te s|H»eobnoeti leži v strukturi mošgatinv, v njihovi zelo komplicirani ajlradbi, ki pa še ni natančno znana. Vrnimo se k lobanji pradavnega človeka iz liodeaije. Dr. Kliot Kmith pravi, da se morda ta lo-lutnja i »kaže kot '' MUUI jkajoč člen" v vrati človeških prednl* kov. Oleu v tem alučaju bi bil med autropoidi (človeškimi opi* ciuiii) iu človekom evropskega tipa, nc pa med omenjenimi predniki in ncandertalskiui človekom, ki jc spadal k popolnoma drugi in izumrli veji človeškega rodu. ("Mankar gori omenjenega liata, ki je opisal lobanjo, piše dalje, da druga velika važuoat lobanje je evidenca velike it^ mogočne mase vratnih mišic. To je drugo znamenje, ki dokazuje, da loba nje predstavlja tiajprimltivuejše-ga človeka kar jih je znanost do daucfc odkrila. Hodeč po allnlli vratnih . mišicah jc podal ko atvora, ki ni čbtvek, marveč človeška Žival, toda pravi prednik človeka, kl je imel ravno lako velike možgane kakor jih ima sedanji civilizirani človek, Ampak ta človek ni rabil svojih možganov tolil/b kolikor silno moč svojih mišic. Mogočen vrat je po-srodnl, toda dober dokaz, da možgani tega človeka, Čeprav veliki, niao bili še toliko organizirani kot ao pri današnjem človek ti. Druga zanimivost to lobanje je lepo zaokrožena gornja črw ljust, v kateri ae še nahaja nakaj pravili človeških zob. 7» lobanjo vred ata bili najdeui dva kosti noge (piščal in gnjatniea), kl do. ka/ujeta. da jc rodeški človek bo. dil pokončne, česar ni mogel de* lati neanderlalaki človek a ave« jimi zakrivljenimi koatmi v gah. PUMA NA POiTI v Ckieegu imej" aledeil rojaki ('oken JI. 514, Kabiau K. št. Rlf, .latiherič Terezija št. »VMJ, Janko vič J oh a n št. M7. Košek Ans it.' r»44l. Medved Ignat št. M, Pal«-, nik Male j št. .VM#. Pavlin Julija Mt.ftfB, Nt iglic Hlanka št. 9fl,j Kordal II št, 547 in Za ni nor le j Ignatz št. 014. Piama se dobe pri Isobbf ne Adams ee.ti* (glavna pi»šta). Poleg tekoče Številke je tudi treba povedati, ml kod uaj bi pismo bilo. Iio« LISTNICA U&BDNIiTVA, U Salle, 111. Rudar. - škmlnina pouearečcniiu d« ceni se vedno izplačuje, Ako nesrečen i delaven ne prejme škodnine, naj naznani noln« ski komisiji, da jo ue preji Pozdrav l Kenoeha, Wia. — Hadi ga dela ulopiae morate do poilp^i vašega polnega imt ako hočete, da bo priobčeu, Pozdravi Španska vaak |« obvRTSflU prod to nevarno boleznl|o; CslU da M IM anAhiSlU- e*l4* v pr«. «11 »I l'Mlle m mukrvl« In i-r#4 vr»M«nuM. OainttM« ti um. «b« •• «uUI* riu»«wa. |4wAsMa* kematu In l>nl««nl V»«krm artoeu v »M 1'ravlln« wlr.vli»»»j« J« • Um. 4. #«*<• Ntxliv.li a«>iyar»k*.. krvni m«U« iMiton« immIih, .r««l« » »' , BMMNfS esfavl. 4. pM>t»i>» »trupa M li..i.nt»H krvni 'nj »» »»m« ••ll*.. uju «•*•»• takamatia ali v i»,»H*m» iHiHntM prmim velik m v ll.Sft, $ MV»i. M lili, nli S M Mnrtal l**4a««« Ctmift, S eirtMlaa. rilMNojk/rs. Za kubanjo piva d< Imamo v s slogi slad. hmelj, tn vsa druge potrebščina, se prapričajte, da ja do( „ kuhani vadim la nalbellki ia n.JŠI. Dobiti je tudi sbirke steklenic ia rasalh loncev, itd. Ml vam dostavimo pošti, točno v vaa kraje. Grocarljem, alšdšlšerjam In dajalna lalasnlna dame pi' pust pri va#Jlh naročilih, mformaaija nas FRANK OGLAR. 4401 Supariae Avaaaa» Dairenu »prejeli vae jaja.nake zahteve, izvzemšl ene, katera m-tiče mlškodnine za pob**« Ji"*« v Nikolajev.ku Med aprejetbai pogoj« j« (mil razorožite* Vladi-voatoka Val lopovi v omletuik foriiflkaeijab morajo Idti mUtra-njeni. _____ Uveviaa , UkaJni M.laealk f v •II MIm mSki*. V Ja«a.leelje, Ogr.be, Ae la Ralgarlje. Via •Ik ali TaeL ITALIJA ....... Vala je SOOOO la devak Voinj$ p*> lelesaki do U Via Ckw*eerg A fee« Saaeela ....».#..#• .t Aaoltaala a a a > . ...» teeeaaBBmuuimi« zginili in z njimi vre«l je šle vae* k« znamenje njihove kvalitete, Valed l*oe Oe moremo aediti. kako daleč ne bili mtWtganl razvitij V tek lobanjah ProaAevaHje kva«, Mlete (kakovost!) možganov jaj pe potrebno, ako koiemo vadeHB o duševni stope)! njihovega last COLUMBIA GRAMOFO od 1)0.00—$200.00 VELIKA ZALOGA PLOtC V VSEH JEZIKIH. Ima« m»* m|•»• aaeOkJk l«peH*t.aik "Hee^kefd" fl Hreaptešne eeeme debtta pet» ■■ TICTOB NAVmflEK, IMER?*!1 i fosforju, ki ustvarja potit« »tanovlFna , dobro zdrav j«, rdata lica in rasva-fO razpoioicnje. irii r Miodcu in podobni neradi m adi hitro aadravijeni. to aa vporabl i.Ir.vllo Nuga-Tona. *o«roda dober »veta ta«o, dobro spanj« in m počutita na VAMOŽEC Mmm dni pozneje j« bil« ie li- UBAJiV vehnejie m mravljica. NAJU VOSLOVMI PRAVLJIC® Spisal Iflrt Ffrsvsdel f XMK) "Oprosti," je rekel ššinksvee, je sedel zopet m jelki ob inrsv-•'Ali eo zapeljali ovoje ko-oone zopet notri fM "Mo no storimo, mački zlega, šs naa pasti pri miru/' jo odvrni-Stavlja. "Da, čuval ee bom," js rskel hukavee. UVW zazdaj. Ce pa lai gnezdo polno mladičev, ki jutra do večera k riše po hrani, •a*veda ne vsš, na kakšne miali io leŠ.M Na, to bogve.1' Kaj ti vsš o tem! Kdo ai pravi Ali ai mošak ali ion- r "Ah, temeljno aem gotovo ion-pak sdaj aom nekako esspolno bitjo, menim. Dolavoe garam od jutra do vešera in mislim aa drago "To ss glasi zelo aosavadno," rskls pmols. "Kdo pa lošs va jajesf" "To oskrbo kraljiss. Me slde breiuljek. nabavi jama hrano, drnšino ia skrbimo 'Ali nimata nobenegs možsks T" j« vprašal ššiakovse. !Ts sorte imasM ravno zsdo- "Kaj ti niš ne pomagajo!" 'Ne gsnejo p prstom." "Torej js biti moš mravlje gorato prijetno." js roksl i vae samišljsao. | Ampak mi jih tadi nič ns spo-io," js rskla mravlja. "Ts-> svatbi jih pomorimo, še as »jo." »u," js rskel ššinkavoc. "Po pa vendarle rajo ostanem, ostani I In jas bom skrbola roj«. Zdaj sshaja solno«, ssto breiuljek." sapovodsla i« drugim, poss vrsts. V trsaotku jo bilo saprto la mr*ljH6s js klalo mrtvo. Polovic« m rs vel j je odkorsks-lo v gozd, ds nsbsvijo živeža. 0-•tala poloviea je imela dovolj o-pravka, da js mladiše, ki so rastli s vaakim dnem in postajali požre-šnejši, oskrbela in opitela, Mnogo se jih je ie zsbubilo in ni jedlo voŠ, moralo pa ss jih js neprestano vrteti in obračati; ličinko ps so kričale ves dsn po hrsni. Htara mravlja jo prišla redkokdaj iz brešuljks., Zaasj ss js vriilo dslo tako ali tak« v rodu. Breiuljek je segsl dvakrat tako globoko v zemljo kskor nad njo. Obetojsl je is ne-izrecno mnogo hodnikov in čum-nst Ampsk stars mravlja so ni ^motila nikoli. Vsdels jo popolno-ms natančno, kje so se nahajale ličinke, ki so imele pootsti delavke, kot ons. in kje so se nabaja-le ličinke, ki so bile odločena postati kraljice, in kje so ss nahajali ssmei. Hkrbela js sa red, ds ai nsstsls nsjmsnjša /.mošnja ve ali motenjs. Dsn in noč js stopi-esls okoli in . vtaknila svoj nos po v sod i. Kdine, za katere se ni brigala, so bile stsre kraljice. Klieals so jo neprestsno in se pritoievsle, ali pa zabavljale; smpsk delsls s« je, kot bi jih ne čuls. Nekega dne je celo zspove dsls, ds tridesetem mrsvelj, ki so bils v spremstvu vsske krsljiee, pomsga pri delu v mrsvljiiču. Kraljice so kričale kot obsedene: "Umirsmo od glsdul Umiramo od gladu!" Htara pa se js poklonila do se mlje in odvrnilo: "Če izvolijo vaša- veličanstva po mre t i od lakoto, pomrits od ls-kote. Ns morem pomsgsti. Vaša vslišahstvs so ss čass svoje slsv ne vlsdsvine slegls toliko jajoc, d« ns moremo pogrešati nobenega moia. Nato se je poklonilo nsjpokor nejše. Krsljiee ps so se nskri&sle do smrti in ko so bils mrtvs, je sspovedsls stara: "Prva kompanijs nastopi ia znosi visokoumrls trupla v nsj-niijs*čumnste ličink, kjer je nsj* hujša Iskots. Druga kompanijs dostsvi častno strašo. Podvizajte I Kakor hitro ao visokoumrli U(J p BESI (Dalja.) BO VSStot" kako aaj vsm, hudirjsl" st« vsadar vedeli, d« je ftstov eden rsz- r r J« mahnil Pjotr Stepsnovič, kakor bi da vaša ga bistroumnosti vpraševavčsvs. povem vsm vso resnico: o pro-a« vam ničesar, ds veste, prav ničesar I, aaj rasumsts, kaj se prsvi ničesar f . . . tisti podporočnik, In še kdo drugi.. . morebiti, pa še kdo, recimo — to so §aoj ia rsvššina ... Toda ss Aatova ssm it; njsgs treba rešiti, sskaj ta pasem i, njsgovo lsatno delo, ki gs js dal sam v inozemstvu; to vem tako gotovo, kskor n« vsm o proklamaeljsh prav ničoaar." Js p«som njegovo, so proklsmacije goto A povejte, kakšni podstki vsm vslevajo ftstovsT" fobrssom Človeka, prlprsvljansis ob sadnji potrpljenja, Js isvlekel Pjotr Stspanovič l I ajo zapisnik. Imsts podatka T je vlknil ter ga vrgel te Jo razgrnil Ust; bil js pisan prod pol nsksm v inozemstvo, kratek in malo- ne tukaj ne morem natisni-lorem ničesar; tiskajte v Inotem Ivan datov." J« pozorno uprl oči v I*jot rs Stepa-Varvara Pstrovna Je imela prav, da gle > avsa, posebno včasih, pomeni, vidits," ae je zaletel Pjotr Ste "da Ja on ns piaal pesem tu, pred pol Ja tukaj ni mogel nstisaiti — nu, r«clm<> tlakami — in ssto Jih prosi, naj jo v inoseatsuu . , . Stvar js mislim, Ja« lo. da js jasna Ampak koga prosil To kar treba pojsemn," je menil Umbke s ironija. • Ki rilo v a vendar, »apisnik je namenjen v iaosematvu ... Kaj mate vedeli, kaj? m« d.sli t«, da se mo gor« |r tajite pred bo sami As sds vas j veste vae n teh »tihih 11 Kako pa sa ae asšli na vaši miti, m m« nateaate, če je tako T" al Je obrtssl potno Mo \ nitim, fNs pravim, da mi ni toinono mano " ar je poklonil Lemhke "Toda kdo j«, t s Ki pošrti. gre vsakdo na svojs vsdno delo." - • "Lepo počneš s svojimi starimi krsljiesmi, ti stari nepridi-prsv," je rekla velika buba, ki je ležala v sobi«i poleg. "Vaša milost naj ne bo huda." js rekla stsrs mravlja. "Vieoko-umrle kraljice bi bile nekega dne tako umrle ia breiuljek js tako polen mladičev, da ne vemo svš-ts. P red no poteče mesee, postane vaša milost, upajmo, ssms kraljica. In potem ne bom pozabila, itksssti vam vsegs Is mogoŠegs rešpekta." "Jaz nočem biti krsljics tu v br^uljku." je rekls bubs. "V svčt hočem, kjer ustsnovim aama svoje mravljišče, v katerem bom vpeljala boljšo pravico." Vaša milost stori lahko, ka kor hoče. Tu je dovolj prinčesinj Če jih obdržimo le dvajset, smo popolnoma ' zadovoljne. Ampak zdaj prosim, ds me oprostite. Mo-rsm doli'k gospodom. Vpijejo, kot bi jim sedeli noži zs vrstom." In odhitels je s svojimi starimi nogami k sobam,4 kjer ao ležali samei in vpili po hrani. Molčite, reve!" je zspovsdala stsrs. "Bodite veseli, ds sploh ksj dobite, čsrsvno tsko malo ko ristite! Sramujem sc. ds jc toliko čumnst nspolnjenih z vami. In potem je tekla dalje. Mrav-Ija, ki jo jc srečsls, jo je zsdršs-Is in poksssls ns psr velikih be lih črvov, ki so glodsli trhel konec less. "Ali jih smem dsti princezi njamf" je vprašala mravlja. "Kaj čvekaš f" ie vprašala atara. "To so vendsr mladiči na šega pri jate! js, božje krsvicc. O ni prinsšajo mravljišču srečo in kdor se jih dotskne, se mu gre zs vrst." Proti večeru je sedels starka na svojem nsvsdnem mestu ns vrhu mravljišča in gledala preko rsv ni. "Zdsj pride kmalu čss listpih uši," jc mrmrsls predse. Potom se jc obrnils v brežuljkc in zskliesls notri/ "Vse krsvsrioe goril" Trenotno je mrgolelo stotine mrsvelj, ki ao čskslc natančnej šib povelj. 1 "T 'Ali vidite rožni grm tam v meji!" je začela stars. "Pojdite tja in dobro pazite, kdaj pridejo listne uši! Le še nekaj dai traja n potem zapuste gospoda bube, tedaj pa moramo imeti priprav jenegs sladkega soka." Mravlje so odbežalc. DR. J. V. GRAHEK ZDRAVNIK. "Ti imaš strašno mnogo dela. je rekel ščinkavec raz svoje veje na jelki. "Da," je odvrnila mravlja. "Življenje obstoji is dela". (Dalje prihodnjič.) BAKRENE KOTLE Vaa potrabno oprav*. HrdcsaMtras. Malt 5EVER A s e s k c3 tbfl—ftthp spsile Priporočljivo as odpoapc pri z. Dobro idoča trgovina s čCvlji ia moderna popravljslnica čevljev s vsemi potrebnimi stroji aa proda b važnih varokov za salo nizko ceno. Trgovina se na-hajs v sredini slovenske naselbine ▼ Chicagu. Za pojsanila obrnite se osebno ali pismeno na naslov "Čcvljarna" 2657 So. Lawndalc A ve., CUcago, IU. (Adv.) . "Nu, inlcair, ki jc prišel nedavno. Stavro-giuov aekundant jc bili manijak jc, tmošana glava. Oni vaš podporočnik je imel nemara samo vročico — ta pa, nu, ta js prav čisto nor — čisto,, sa to vam jamčim. Eh, Andrej jAntonovič, ako bi vlada vedela, kakšni so vsi ti ljudje, ne bi nihče vsdignil roke nanje. 2e v ftviei sem sc jih na-gledsl, na kongresih, "Tsm, odkoder vodijo tukajšnji pokretf" "Kdo gs vodi! Trojo ljudi in pol. Saj kar dolgčas prihaja človeku, če glada nanje. In ksk-šen tukajšnji pokrett Proklamacije, kajf Kje ps imste pristsieT Vročičen podporočnik in psr študentov, to jc vse; vi ste psmsten človek, odgovorite mi na vprsšsnj«: zsksj sc jim ne pridružijo pomembnejši ljudje, sskaj samo dvslndvsjset-letni mlečnosobei? In ie, če bi jih bilo mnogo! Milijon psov jih sledi, in koliko so našli t Sedem mož. Pravim vsm, ds so živ dolgčas." • Lemhke gs je s zanimanjem poslušal, toda njegov obras je vendsrle govoril: "Slsves he nakrmiš s basnimi." "Ali, dovolite: vi iayolite trditi, ds je bil namenjen v inosomatvo — Čeprsv ni tu nikskegs naslov« : ksko sts svetleli, ds je bil sspisnik določen v roke gospods Klrilovs in v inozemstvo, In končno . , . ds gs je napisal v resnici gospod ds-tovf" "Tsk oskrhite si vendsr neinudoms pisavo Kstova pa primerjajte. V vaši pisarni se nsjdc gotovo ksk njegov podpis. In ds jc sa Kirilova, vem jas, ker mi js Kirilov takrat sam pokasal." "Potemtakem sts asml ..." "Nu, gotovo, potemtskem sem aam. Kaj menite, ds no ml kssali malo teh rešit In kar so tiče pesmi, jo je mends pokojni Uerson napisal Satova, ko se js š« klstil po inozemstvu, v spomin na srečanje, v pohvalo, v priporočilo, nu vraga . . . In datov jo širi mod mladino, češ. to Jo Hersenovo lsatno mnenje o meni*I" "Tetete," se Je končno sdanilo Lembkeju, "»aj pravimi proklamaeija Je umevna atvar — toda poneia, kakšen pomen ima ona t" "Kh, vendar, lehko bi razumeli. Vrag vedi, čemu nem vam sploh počenčsll Poslušajte, dsjte Saiov« meni. ostale pa naj vsame tlodej, kolikor jih Je, t Kirilovim vred, ki se Je ssprl v Filipu vi ji * hiši — tsm. kjer živi tudi Satov — in ae skriva. Ne msrsjo me. ker «rm krenil ns drugo pot . . . ampak, obljubite mi Satova, in vso ostalo vsm hkrsti prinesem ns krožniku. Videli boste, da vam prtdem prsv, Andrej Antonovi*! Vsa ts Žs-loet ns ksmps šteje po mojih mUlih devet, deset ljudi ZaaleduJem jih sam. it lastnega nagiba. Tri ie imavs: Satova. Kirilov« in tktegs pod po ročniks Ost slo šele ogledujem . .. verjemite ml ds nUem povsem krat kav »da«. Iflla JrWhr v II »ki guhemiji: tam so lanačili i proklamaeija m < dva študenta, enega gimassjjsa, dvoje dva>rt letnega majorja, ki gs . . . luna trka «d pijan«'« 'tnja ... (Dalja pnhodaJU.) DENARNE POSl-UATVE V JUGOSLAVIJO PO POSTI IN KABLOGRAMI Dinarji in dolarji po najnižji cani. . 4. . PAROBRODNE LIST-KE ZA VSE ČRTE. PIŠITE PO NAS CENIK EMIL KISS, bankir, 133 SECOND AVE., NEW YORK, N. Y. v • vožnja. Kar sa aekateee linija snatno tnišale svojs cena, as nudi ugodna prilika onim, ki ss namenjeni v kratkem v stari kraj. Flšlte aam p« asa« i« vosa! rad parnikov. , . Aha Šalile MIH Za vsa aadaljaa pejaanfla ss sbvaits as slovenske banko Zikrijiik 4 Cmrk 70—>9tk Ato^ Now Yofk City. Želodčni Nervoznost. Nered. Nečista Kri» Slaba Cirkulacija so davat desetin naših bolezni, trpljenja to ngaorUo. Večina teh bolezni se lahko hitro ublaži, ce ao rkm čudodelno zdravilo Nuga-Tone, ki povzroča bogato, rdečo kri, močne lp stanovitne maniJo aUb, ledotan alallS