Napovedujejo večjo varnost na Goriški FJK: sindikati se pripravljajo na splošno stavko šolnikov adi v nedeljo 60-letnica spomenika padlim v NOB Predsednik Zadruge Primorski dnevnik Ace Mermolja o ciljih in vsebini sobotnega posveta o PD Primorski ČETRTEK, 16. OKTOBRA 2008 št. 246 (19.336) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Manjšina in njeno žalostno protislovje SandorTence Bitka proti napovedanemu krčenju državnih prispevkov slovenski manjšini je zelo težka, tudi zato, ker se odvija v težkih političnih pogojih. To je jasno prišlo do izraza na sobotni novinarski konferenci SSO SKGZ in senatorke Blaži-nove v tržaškem Narodnem domu in to je izstopalo tudi na včerajšnjih rimskih srečanjih manjšinskih predstavnikov. To ne pomeni, da je bitka že vnaprej izgubljena, pomeni pa, da trenutno žal ni nobenih razlogov za optimizem. Padec meje med Italijo in Slovenijo je tudi med nami ustvaril velika pričakovanja. Situacija v narodno mešanem prostoru se spreminja na boljše, stari predsodki počasi padajo in ustvarja se vzdušje, ki je naklonjeno sožitju in sodelovanju. A kaj, ko se naše ustanove, vključno s šolo, morajo boriti za preživetje, ko bi v drugih razmerah morale razmišljati o razvoju in prihodnosti. Kakšno žalostno protislovje med voljo in željo po razvoju in tem morečim občutkom nemoči. SKGZ, SSO in senatorka Blažinova se zelo trudijo, da bi se Slovenci izmazali iz te nezavidljive situacije, manjšina pa nujno potrebuje pomoč iz Slovenije in seveda iz Italije. To kar v tem momentu pogrešamo pa je tista kulturna napetost in, če hočemo, tudi čustveni naboj, s katerim bi se morala manjšina lotiti vprašanja državnih prispevkov in drugih problemov tega našega vsakdana. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € slovenija - Ustanovna seja petega sklica državnega zbora Za novega predsednika izvolili Pavla Gantarja Podpredsedniki so Vasja Klavora, Miran Potrč in France Cukjati doberdob - Ob 40. obletnici društva Hrast Dosežki pevskega zbora popotnica za prihodnost DOBERDOB - Po štiridesetih letih, na dan ustanovitve društva Hrast, je v doberdobski župnijski dvorani potekala slovesnost. V razvejanem delovanju društva je vseskozi izstopal pevski zbor, ki je ob jubileju izdal no- vo zgoščenko. Predstavniki s področja politike in prosvete so članom društva čestitali za prehojeno pot, v ospredju pa so bili predvsem dosežki zbora, ki so tudi najboljša popotnica za prihodnost. V predstavitvi jubilej- nega cd-ja z naslovom »Petelinček je zapieu« je Janko Ban izpostavil zmes vztrajnega dela, želja, ljubezni in profesionalnosti, ki je privedel zbor do pravih umetniških podvigov. Na 15. strani LJUBLJANA - Poslanke in poslanci petega parlamentarnega sklica so na ustanovni seji slovenskega državnega zbora (DZ) s potrditvijo mandatov tudi uradno konstituirali DZ. Za novega predsednika DZ so izvolili Pavla Gantarja (Zares), za podpredsednike pa Mirana Potrča (Socialni demokrati), Franceta Cukjatija (Slovenska demokratska stranka) in Vasjo Klavoro (DeSUS). Poslance je nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. Novoizvoljeni predsednik DZ je v svojem nagovoru izrazil upanje, da bo to častno in predvsem odgovorno funkcijo opravljal v dobro parlamentarne demokracije v Sloveniji. Na 6. strani Pokojni Haider vozil pod vplivom alkohola Na 6. strani Glasbene matineje v muzeju Revoltella Na 8. strani Jutri srečanje o plinskem terminalu v Žavljah Na 9. strani V deželnem svetu o azbestu v opuščeni tovarni v Podgori Na 14. strani Tudi občina Miren-Kostanjevica razmišlja o odprtju igralnice Na 16. strani ljubljana - Ob umetnikovi 90-letnici V Mestni galeriji odprli retrospektivo Bogdana Groma LJUBLJANA - V Trstu rojeni slovenski umetnik Bogdan Grom, ki od leta 1957 živi v ZDA, je 90-letnico obeležil s pregledno razstavo v Mestni galeriji Ljubljana. Retrospektivo z naslovom Dva svetova so odprli včeraj. Jubilej je umetnik okronal tudi z monografijo Bogdan Grom - Oprema sakralnih objektov v ZDA, ki jo je izdal Sklad Dorče Sardoč Onlus iz Gorice. Razstavljenih 83 Gro-movih slik, risb in tapiserij, ilustracije, skulpture in fotografije slikarjevih del. Odprtja razstave sta se med drugimi udeležila tudi slovenski predsednik Danilo Türk in ljubljanski župan Zora-nJankovic (na posnetku Bobo skupaj s slavljencem). RIM - Zastopniki manjšine v parlamentu Zelo zahtevna bitka za državne prispevke RIM - Predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Drago Štoka in Rudi Pavšič sta bila včeraj v Rimu zaradi napovedanega krčenja državnih prispevkov slovenski manjšini. Precej sta si obetala od srečanja z vladnim predstavnikom Francescom Nit-tom Palmo, ki pa je žal odpadlo; obiskala sta parlament, kjer sta se srečala s predstavniki Demokratske stranke, SVP in desne sredine. Spremljala ju je senatorka Tamara Blažina. Demokrati so obljubili, da bodo med parlamentarno obravnavo finančnega zakona zahtevali od vlade vsaj ohranitev dosedanjih državnih prispevkov, kar bo naredil tudi vodja poslancev jezikovnih manjšin Siegfrid Brugger. Precej napeto je bilo srečanje, ki sta ga Pavšič in Štoka imela s furlanskim senatorjem Ferrucciom Sarom, ki ima v Furlaniji-Julijski krajini velik politični vpliv. Saro sicer ni zaprl vrata slovenski manjšini, ki pa ji je očital, da na volitvah skoraj plebi-scitarno podpira levosredinsko zavezništvo. Na 5. strani 2 Četrtek, 16. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / mediji - V soboto prireja Zadruga Primorski dnevnik posvet v Narodnem domu v Trstu Razprava o Primorskem dnevniku ■ v« v« v • š v v luci širšega prostora in znanih težav Ace Mermolja o vsebini posveta - Sodelovali bodo tudi odgovorni uredniki drugih primorskih medijev V soboto bo v Narodnem domu v Trstu posvet o Primorskem dnevniku in primorskem medijskem prostoru. Program sestavljata okrogla miza z odgovornimi uredniki raznih primorskih medijev (začetek ob 10. uri) in razprava o Primorskem dnevniku (ob 12.30), med katero bo govor o vsebini, finančnem položaju in prihodnosti dnevnika. Pobudo je predstavil Ace Mermolja, predsednik Zadruge Primorski dnevnik, prirediteljice posveta. Čemu prirejate sobotni posvet? Zadruga Primorski dnevnik se je za to odločila in določila datum že pozno spomladi. Razloga sta dva. Prvič, da najdemo neko priložnost, ki nima obveznosti občnih zborov, da razpravljamo o Primorskem dnevniku. Že takrat smo med drugim slutili, da nas bodo jeseni čakale neljube novice iz Rima glede finančnih sredstev in podpor. Nismo pa želeli, da bi se debata omejila na naš dnevnik, zato smo jo uokvirili v vprašanje o celotnem primorskem medijskem prostoru. To smo naredili iz jasnih razlogov, saj so pri nas padle meje, a je marsikaj še ostalo. Še vedno živimo v dveh državah, vendar je prav, da spregovorimo o Primorskem dnevniku tudi v luči širšega prostora in ne le v sklopu manjšine. Kako bo posvet strukturiran? Zelo enostavno. Ob 10. uri bo okrogla miza, na kateri bodo sodelovali uredniki medijev, ki se ukvarjajo z vsakodnevnim poročanjem. Tu mislim na PD, slovenske novinarske oddaje deželne RAI, TV Primorko, TV Koper, Radio Koper in Primorske novice. Sledila bo razprava o samem PD, z uvodnimi poročili upraviteljev, odgovornega urednika in novinarjev. Kakšna je trenutna slika v primorskem medijskem prostoru? Je še vedno vse po starem? Zadeve se tudi v časih velikih priča- Predsednik Zadruge Primorski dnevnik Ace Mermolja kroma kovanj ne uresničijo kar čez noč. Medijev ne združujemo kar tako, jih ne »lepimo z vinavilom«. Ljudje so si lahko blizu, a vseeno živijo v dveh državah in jih zanimajo različne novice. Določene teme, od športa do kronike, so lahko seveda zanimive za vse. Toda tu so dejavna razna podjetja zasebnega in javnega značaja, spraviti vse v en lonec ni mogoče. Tu gre za proces, ki bo povezoval medije tega prostora, ne vem pa kdaj in na kakšen način. Okoliščine so se spremenile pred kratkim, posledice v realnem življenju bodo zaznavne s časom. Kaj se pa obeta našemu dnevniku? Načrti so vezani na zunanje dejavnike... Zadruga PD, DZP/PRAE in organizacije, vsi poznamo pomen PD-ja, pa tudi medijev nasploh v sodobni družbi. Perspektive pa so odvisne tudi od končnih številk, torej od tega, kar se bo v resnici izci-milo. Zunanji minister Franco Frattini je slovenskemu sogovorniku Dimitriju Ruplu obljubil, da se za dnevnik ne bo nič bistvenega spremenilo. A v politiki so obljube eno, dejanja pa drugo. Še naprej moramo opozarjati na te probleme in narediti vse, kar je v naši moči, da ne obubožamo časopisa in ne odtujimo bralcev. Ali nam bo to uspelo, ni odvisno samo od nas. Aljoša Fonda URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi Slovenci v zamejstvu in izseljenstvu Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Kandidirajo lahko tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela zagovarjanja v obdobju od 1.11.2007 do 31.10.2008. Nagrajena bodo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izse-ljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področji v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad (6) in fonda 4.000 evrov. Najboljša dela bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanosti z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Železna cesta 14, 1000 Ljubljana s pripisom »ZA NAGRADNI NATEČAJ« pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim (tudi elektronskim) naslovom do vključno 1. 12. 2008. Rezultati natečaja bodo znani do konca marca 2009. Svečana podelitev nagrad bo predvidoma spomladi leta 2009. Dodatne informacije na tel. 003861 430 28 55 (vsak delavnik med 9. in 15. uro). GLOSA Adam in Eva gotovo nista bila Kitajca JoZe Pirjevec_ Zadnjič sem se pomotil, ko sem pripisal Mao Tse Tungu rek o mački, ki da je vseeno, ali je bela ali črna, glavno, da lovi miši. V resnici je to učinkovito geslo zraslo na zelniku Deng Xiao Pinga, malega, skoraj pritlikavega kmečkega sinu, ki je nasledil »velikega krmarja« na poveljniškem mostu Kitajske. Po »desetih izgubljenih letih«, kakor sedaj Kitajci pravijo kulturni revoluciji šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, je Deng razumel, da levi ekstremizem ne pelje nikamor. Politično je bil tako spreten in močan, da mu je uspelo leta 1978 razglasiti štiri reforme: reformo poljedelstva (razpustili so zadruge in zemljo razdelili kmetom), znanosti, vojske in gospodarstva. S tem je sprožil tisti mehanizem komunističnega kapitalizma, ki danes zaznamuje in Danes Kitajska stoji z eno nogo v neolitiku z drugo pa v vesolju. Med tema skrajnostma je najti v deželi vse vmesne stopnje razvoja, kar me prepričuje, da ni sodobne družbe, ki bi bila bolj raznolika. bogati kitajsko družbo. Gre za sistem, ki ohranja oblast partijske birokracije, socialistični ustroj družbe, kar zadeva šolstvo, zdravstvo in druge socialne usluge, pušča pa posamezniku polno svobodo na ekonomskem področju. Kitajski komunisti so šli skratka korak dalje od jugoslovanskih, kar ugotavljam s kancem ironije ob misli, s kakšno dogmatsko strogostjo so na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja po VIII. kongresu KPJ obsojali revizionizem Edvarda Kardelja. Danes Kitajska stoji z eno nogo v neoliti- ku z drugo pa v vesolju. Med tema skrajnostma je najti v deželi vse vmesne stopnje razvoja, kar me prepričuje, da ni sodobne družbe, ki bi bila bolj raznolika. Zadnje dni sem potoval po pokrajini, ki leži jugo-zahodno od Pekinga. Zemlja je tu plodna, kajti skozi tisočletja so vetrovi, ki pihajo s severa, nanesli iz mongolskih puščav in step dvajset in več metrov debelo plast prahu, ki je baje nadvse bogata z minerali. Kar manjka, je voda, to pa pomeni, da poljedelstvo ni tako donosno, kot bi lahko bilo. Obiskal sem vas, kjer kmetje živijo le od tega, kar pridelajo, ne da bi praktično poznali monetarno gospodarstvo. Nizke, iz blata zgrajene kajže in kolibe, zbrane okrog zanemarjenih notranjih dvorišč, kot jata sestradanih vrabcev. Bil pa sem tudi v stanovanju delavca in tekstilnega tehnika, kjer je opaziti življenjski standard, ki je našemu bolj podoben, čeprav se vedno zelo skromen. Medtem ko na kmetih nisem videl ne radia ne televizije, imajo meščani tudi računalnik, hladilnik in še kakšen električni ali elektronski stroj. Med potovanjem po provinci se nisem mogel izogniti vtisu, da je za povprečnega Kitajca še vedno najpomembneje, kaj in koliko bo jedel. Rekel bi, da so kitajska mesta, razen razkošnih velemest, eno samo tržišče, kjer na pločnikih prodajajo zelenjavo, sadje, meso, ribe, orehe in semena vseh vrst. Pravijo, da Kitajci jedo vse, kar ima štiri noge, razen stolov in miz, in vse, kar leti, razen letal. Pravijo tudi, da Adam in Eva gotovo nista bila Kitajca, kajti sicer bi pojedla kačo namesto jabolka (verjetno pa oboje). Skladno s tem velikim apetitom so kitajska provincialna mesta tudi ena sama kuhinja, kajti povsod nekaj mesijo, cvrejo, varijo, režejo, se-kljajo, obirajo, srebajo in zauživajo. Pogosto kar na prostem, z gustom ljudi, ki morajo potešiti lakoto generacij. VREME OB KONCU TEDNA Za fronto od severozahoda priteka hladnejši zrak Darko Bradassi Na letošnji Barkolani ni bilo vremenskih presenečenj. Kot smo pričakovali, je bil veter zelo šibak, občasno komajda zaznaven. Njegova srednja hitrost ni presegla 5 km/h. Močnejšega vetra ni bilo, ker je bil gradient v zračnem pritisku zelo skromen. Razlike v zračnem tlaku so bile na širšem evropskem območju majhne, ozračje je mirovalo. Zrak pa je miroval tudi v navpičnem smislu, visoko nad nami je namreč prišlo do izrazite toplotne advek-cije, zato je bilo ozračje stanovitno in so primanjkovali tudi vzgorni in vzdolni tokovi. Če k temu dodamo, da so se tla v širšem tržaškem zaledju zaradi prihajajočega toplega zraka ponoči bolj malo ohlajala, postaja slika jasna. V preteklih letih je bil ravno doprinos nižjih nočnih temperatur nad Slovenijo odločilnega pomena. Zaradi hladnejšega zraka je severovzhodno od Trsta bilo območje višjega relativnega zračnega pritiska, kar je pripomoglo k odločnejšemu jutranjemu kopnemu vetru ali burjici. Letos pa vetra ni bilo od nikoder. Višinska toplotna advekcija je bila zelo izrazita. Ničta izo-terma se je pozvpela do višine 4400 m, kar je v tem času, vendar ne samo sedaj, zelo veliko in za več sto metrov presega tudi povprečje poletnih mesecev. Ozračje je bilo zato v zadnjih dneh zelo stabilno. Pomislite, da se je temperatura na višini 1556 m povzpela do 14,8°C, kar je za skoraj 8°C več od dolgoletnega povprečja. Take vrednosti so normalne v najtoplejšem obdobju v letu, navadno med koncem julija in začetkom avgusta. Tudi prizemne temperature so bile zelo visoke. Izstopajo vrednosti, ki smo jih namerili na Goriškem, kjer se je živo srebro v preteklih dneh ponekod dvignilo skoraj do 28°C. Za nameček pa se je predvsem v zadnjem tednu v prizemlju začela nabirati vlaga. Ta proces se bo v prihodnjih dneh nadaljeval in še stopnjeval. Vetrovi so namreč obrnili od jugozahoda in bodo prehodno prinašali zelo vlažen zrak. Nocoj pa bo naše kraje dosegla vremenska fronta (na posnetku). Glavnina padavin bo nad našimi kraji od nocojšnjih večernih ur do jutrišnjega dopoldneva. Pred fronto pa bo zaradi zelo vlažnega jugozahodnika ponekod občasno rosilo ali rahlo deževalo. Danes bo pretežno oblačno. V dopoldanskih urah bo ponekod že možno občasno rose-nje ali šibke padavine, čez dan ali najkasneje proti večeru se bodo padavine razširile in okrepile. Možne bodo tudi posamezne plohe ali nevihte. V petek popoldne se bo vreme od severozahoda postopno izboljšalo, ponekod se bo delno razjasnilo. Zapihala bo zmerna burja in se bo občutno ohladilo. Sobotno jutro bo hladno. Ob morju bodo najnižje temperature malo nad 10°C, na Kraški planoti in v nižinah pa med 5 in 10°C. V soboto in v nedeljo bo povečini jasno, ponekod bo občasno zmerno oblačno. V soboto bo še pihala šibka do zmerna burja, ki bo postopno oslabela. V nedeljo bo nekoliko topleje. 79 % ceneje Akcija velja od 15.10. do 18,10.2008 oz, do prodaje akcijskih zalog Sir Edamec Tu 5 Piščančje hot dog hrenovke * poitrežno Panvita Mir Red/ta íírtfl.' ( S¿$4 Vanílijevi navlhančki Pekarna Pečjak flfltfriptirUJ: f 5,9? Ananas Delikatesa V Tuš supermarketih Kozina in Sežana vam ponujamo nakupovanje po meri najzahtevnejših kupcev. Sami se prepričajte o bogatem izboru, izjemnih cenah in ugodnostih, ki vam jih nudimo. Sveže meso Sežana Kozina Supermarket Sežana Pari iranska 71 5210 Sežana, Slovenija Delovni čas: pon ■ sob: 8-00 - 20.00 ure nedelja: 800 -■ 13.00 ure. Supermarket Kozina Bazoviška cesta 16 62JO Kozina, Slovenija Delovni čas^ pon - sob: 8,00 - 20.00 ure nedeEjal9.lO.200S zaprto zaradi inventure. 4 Četrtek, 16. oktobra 2008 GOSPODARSTVO kitajska - Misija z več kot 50 podjetji iz Italije, Slovenije in Madžarske Projekt za varnejšo hrano azijskih proizvajalcev Nosilec projekta s podporo EU je Informest - Sodeluje tudi raziskovalno središče UP GORICA - Okrog dvajset italijanskih podjetij, pretežno iz severovzhodnega dela države, in približno trideset podjetij iz Slovenije in Madžarske se od včeraj udeležuje gospodarske misije v Xia-nu, glavnemu mestu kitajske pokrajine Shaanxi. Misija sodi v okvir evropskega projekta Živilska tehnologija EU-Azija -Nove tehnologije za zdravo hrano: Izmenjave in podjetniške priložnosti EU-Azija (TechFood EU-ASIA - New Technologies for Safe Food: Challenges and Business Opportunities EU-Asia), ki se je začel 20. julija lani in se bo končal 19. julija prihodnje leto. Nosilec projekta, ki ga sofinancira Evropska komisija, je goriška agencija za mednarodno sodelovanje in razvoj Informest, partnerji pa italijanski konzorcij za podjetniški razvoj (Consor-zio Sviluppo Impresa), Univerza na Primorskem - Znanstveno-raziskovalno središče Koper, madžarsko združenje za ino-vativnost Innovation Association Ko-pernikusz, kitajski svet za promocijo mednarodne trgovine (China Council for the Promotion of International Trade), mongolska nacionalna zbornica za trgovino in industrijo (Mongolian National Chamber of Commerce and Industry) in vietnamsko združenje za živilsko znanost in tehnologijo (Vietnam Associaton of Food Science and Technology). Splošni cilj projekta je podpora pri vzpostavitvi poslovnega sodelovanja med evropskimi (iz Italije, Madžarske in Slovenije) in azijskimi malimi in srednjeve-likimi podjetji (iz Kitajske, Mongolije in Vietnama), ki so dejavna na področju razvoja in proizvodnje tehnologij za prehrambeni sektor in embalaže. Pri tem je poseben poudarek na varnosti živil in zaščiti industrijske lastnine. S projektom se med drugim želi podpreti evropska podjetja pri vzpostavitvi poslovanja v izbranih azijskih državah in z vpeljavo evropsko primerljivih standardov spodbuditi tehnološki razvoj azijskih podjetij. Misija na Kitajskem, pri kateri sodelujejo tudi zavod za zunanjo trgovino ICE, italijansko-kitajska trgovinska zbornica in Unicredit banca, sledi vrsti poslovnih srečanj, ki so se zvrstila spomladi v Parmi in na katerih je sodelovalo več kot 70 italijanskih, dvajset slovenskih in madžarskih in skoraj 50 azijskih podjetij. »Polagamo temelje za pospeševanje tehnološkega razvoja azijskih podjetij, z uvajanjem podobnih standardov, kot jih imajo evropska podjetja in s posebnim oziroma na varnost prehrane,« je pred odghodom v Xian izjavil predsednik In-formesta Pierluigi Bolla. Dveletni projekt, katerega nosilka je goriška agencija Informest, bo pomagal k večji varnosti kitajske in nasploh azijske hrane ansa podjetja - V Kopru predstavili spremenjen strateški načrt Intereuropa se bo zaradi krize preusmerila na jugovzhodno Evropo KOPER - V koprskem logističnem koncernu Intereuropa ocenjujejo, da bo finančna kriza vplivala na vsa področja njihovega bodočega poslovanja. Pričakujejo, da se bo zmanjšalo povpraševanje po storitvah kopenskega prometa. Manjše povpraševanje na trgih zahodne Evrope naj bi nadomestili z usmeritvijo na vzhodne in jugovzhodne trge, kjer še naprej pričakujejo razmeroma visoko rast. Tako predvidevajo, da bo upočasnitev rasti trga vplivala na zmanjšanje povpraševanja po storitvah kopenskega prometa, kar so zaznali že v letošnjem letu, predvsem pri podjetjih, ki sodelujejo s partnerji v srednji in zahodni Evropi. Usmeritev na vzhodne in jugovzhodne trge, kjer še naprej pričakujejo razmeroma visoko rast, naj bi ublažila zmanjšanje povpraševanja na trgih zahodne Evrope, so zapisali v včerajšnji objavi na spletni strani Ljubljanske borze. V koprskem podjetju pričakujejo, da se bodo stroški transporta zaradi nižjih cen nafte znižali, kljub temu pa napovedujejo dodatne ukrepe za racionalizacijo stroškov. »Glede na intenzivnost finančne krize in njenega vpliva na logistično dejavnost, geografske trge koncer-na in na gibanje obrestnih mer pripravljamo več scenarijev ukrepov, ki bodo podrobneje predstavljeni v poslovnem načrtu za leto 2009,« so povedali v družbi. Glede financiranja pravijo, da višji stroški zaradi rasti obrestnih mer ne bodo ogrozili finančne stabilnosti koncerna. S poslovnimi bankami imajo dogovorjene kratkoročne kreditne linije za potrebe uravnavanja likvidnosti, ki jih v zadnjem času zaradi razmer na finančnem trgu podaljšujejo z ročnostjo, ki je krajša od enega leta. Prav tako so v zaključni fazi dogovorov glede dolgoročnega financiranja projekta logističnega terminala v Če-hovu pri Moskvi. Intereuropa je včeraj v Kopru analitikom in vlagateljem predstavila posodobljen strateški načrt za obdobje 2006-2011. Načrt predvideva, da se bodo v prihodnjem letu zaradi zagona moskovskega terminala prihodki od prodaje zvišali za 35 odstotkov, nato pa naj bi bila njihova povprečna letna rast do leta 2011 6,6-odstotna. Financiranje izgradnje terminala pa bo vplivalo na čisti dobiček družbe. Ta je lani znašal 26,5 milijona evrov, leta 2011 pa naj bi bil na ravni 15 milijonov evrov. Družba naj bi se širila predvsem v vzhodno in jugovzhodno Evropo. Razvoj nameravajo financirati z lastnimi sredstvi iz prostega denarnega toka, z odprodajo nepremičnin, dokapitalizacijo in posojili. (STA) gostinstvo - S ponudbo lokalnega proizvedenega piva in domačih jedi V baru Basso so imeli praznik piva Obiskovalce lokala so zabavali tudi glasbeniki in domače jedi kmetije Baita - Praznik je bil neke vrste uvod v Okuse Krasa L EVRO 1,3625 $ -0,92 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 1S.10. 14.10. ameriški dolar japonski jen 1,3625 138,18 1,3752 141,25 kitajski juan ruski rubel 9,3086 35,6145 7,4539 9,4050 35,7500 7,4533 Ual 1 jlVa M ICJ britanski funt O/^HCKS bfAna 0,77615 98413 0,78105 9,6770 JVCUJKCI MUlla norveška krona rpcba Kfrtna 8,6035 24,758 8,4375 24611 LOM M UI1C1 švicarski frank estonska krona madžarski forint rtfMicrki 7 At 1,5425 15,6466 263,00 3 5192 1,5526 15,6466 250,00 3,4705 UUMjM ¿.1UL kanadski dolar avctra cKi nAlar 1,5833 1,9571 1,5650 1 9066 CIVJLI CIIJM uuicii bolgarski lev rrtmi i n^h Ia\/ 1,9558 3,7945 1,9558 3,7650 IUI 1 IU1 IJM ICV slovaška krona lilv\\/cH litac 30,475 3,4528 30,455 3,4528 MLUVJM i i LCli latvijski lats icki rpa 0,7082 2,8435 0,7090 2,8258 islandska krona ti lira 305,00 1 9035 305,00 1 8905 LUI jIVCI 11! o hrvaška kuna 7,1545 7,1407 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 435 455 422 1 4033 libor (eur) 4.87 5.175 5.247 5.30 libor (chf) 3,00 3.09 3.1708 3.347 euribor (eur) 4.86 5.168 5.235 5.312 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.164,33 € +318,63 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. oktobra 2008 Ljubitelje piva so razveselili tudi glasbeniki, ki jih je skupaj s klobasami priskrbela saleška Bajta kroma TRST - Pred dnevi je bil v tržaškem Baru Basso prvi praznik piva Pivo Kras fest, ki je bil posvečen izključno lokalno proizvedenemu pivu, in sicer bolj znane znamke Cittavecchia iz Zgo-nika in mlajše Campagnolo, ki jo proizvajajo v Miljah. Ob vseh kraških proizvodih, po katerih nov bar blizu sodišča slovi, je vse dni praznika ponujal tudi domače klobase in prašičje meso (skupaj z zeljem, krompirjem v kozici in drugimi prikuhami), ki ga je dobavila kmetija Bajta iz Saleža. Ta proizvaja tudi kraški pršut, ki ga narezanega prodajajo v omenjenem lokalu. Vse dni praznika je bilo živo in razposajeno, sta zagotovila mladi upravitelj Andrea in njegova mama Luciana. V pokušnji je bilo točeno ustekleničeno pivo obeh obrtnih pivnic. Miljski obrat, ki ga vodita brata Angelo in Michele Cam-pagnolo, je ponudil več vrst svetlega in temnega piva: Bora ciara (Weizen), Bora scura (rdeče), Neverin, Borin... Cittavecchia Mic-heleja Barra, ki proizvaja v zgoniški obrtni coni, pa znane vrste, svetlo, rdeče, La Formidabile itn. Vse te vrste piva bodo še naprej na prodaj v omenjenem baru in v drugih lokalih Okusov Krasa, ki se bodo odločili, da ju bodo ponujali od sobote, 18 .oktobra. V okviru promocije tipičnih proizvodov za Okuse Krasa, ki se že v drugo širi iz gostiln v trgovne, bodo ob tradicionalnih sadovih kraške zemlje, kot so vino, olje, sir in med, zastopani tudi drugi proizvodi, ki so visoke kakovosti in jih proizvajajo krajevni obrtniki, npr. kava, čokolada ipd. Seznam sodelujočih podjetij na Okusih Krasa je objavljen na novih zgibankah in na spletni strani http://www.triesteturismo.net. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 19,65 -1,70 KRKA 71,59 -5,34 -2,56 MERCATOR 194,19 -0,22 TELEKOM SLOVENIJE 408,57 190,86 +0,03 -3,34 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 54,43 -1,96 ETOL - - ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST 55,23 17,29 -4,96 -3,78 NIKA - - POZAVAROVALNICA SAVA 19,17 -2,54 SALUS, LJUBLJANA SAVA 569,50 +4,59 TERME ČATEŽ 293,95 260,00 +1,56 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 30,80 -0,30 -6,61 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 1S. oktobra 2008 -S<39 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 1,391 5,25 -3,34 -4,72 BANCO POPOLARE 9,03 -4,67 -7,81 BCA POP MILANO 4,6 -2,64 -4,09 ENEL 5,31 -8,94 FIAT 7,715 -5,82 -4,80 GENERALI 21,68 -3,52 -0,73 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,496 3,27 -2,80 -5,41 LUXOTT1CA 15,95 +3,95 -4,80 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,99 8,85 -5,00 -0,86 PIRELLI e C 0,331 -4,08 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 14,6 -6,05 STMICROELECTRONICS 4,09 6,24 -9,30 TENARIS TERNA 0,86 9,13 -11,63 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,26 0,7147 -2,14 -5,22 UNICREDIT 2,485 -3,09 -8,07 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 74,16 $ -0,s1 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 5.733,54 -1,70 PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, Banjaluka 2.542,26 1.329,53 -7,98 -0,46 FIRS, Banjaluka 2.433,98 +2,87 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 13.259,67 3.780,54 +1,01 +4,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 8.875,16 1.299,64 -4,68 -4,76 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 946,50 1.022,58 4.861,63 -5,16 +2,56 -6,49 CAC 40, Pariz 4.079,59 3.381,07 2.270,20 -6,82 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 998,8 2.578,06 -7,95 -6,48 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.547,47 2.059,39 15.998,30 1.994,67 10.809,12 +1,05 -3,23 -4,95 -1,12 -5,87 / DEŽELA Četrtek, 16. oktobra 2008 5 rim - Prizadevanja SKGZ, SSO in senatorke Tamare Blažine Kako preprečiti načrtovana krčenja državnih prispevkov slovenski manjšini? Demokrati in Južnotirolska ljudska stranka podpirajo manjšinske zahteve - Napeto srečanje s Sarom RIM - Napovedano krčenje državnih prispevkov bi za slovensko manjšino pomenilo pravo katastrofo. To smo slišali na sobotni tiskovni konferenci SKGZ, SSO in senatorke Ta-mare Blažine v Trstu, ista črnogleda misel je prevladala tudi na včerajšnjih rimskih srečanjih predsednikov krovnih organizacij Rudija Pavšiča in Draga Štoke. Demokratska stranka in parlamentarna skupina jezikovnih manjšin sta Slovencem obljubila podporo, dosti bolj problematično pa je stališče, ki ga je izrazil senator Ljudstva svobode iz naše dežele Ferruccio Saro. V zadnjem trenutku je odpadlo srečanje s podtajnikom na notranjem ministrstvu Francescom Nittom Palmo, ki je bil včeraj v Bruslju in je nato še zastopal italijansko vlado na nekem medministrskem srečanju v Sloveniji. Pavšič in Štoka sta se v spremstvu Blažinove in njenega sodelavca Livia Semoliča najprej srečala z delegacijo Demokratske stranke v sestavi Luigi Vimercati, Carlo Pegorer in Flavio Per-toldi. Senator Vimercati neposredno spremlja proračunske in finančne zadeve, senatorja Pertoldi in Pegorer pa sta doma iz naše dežele in torej dobro poznata lokalno stvarnost in tudi probleme slovenske manjšine. Zastopniki DS bodo že v pristojnih poslanskih komisijah (finančni zakon je začel svojo pot v zbornici) opozorili na nevzdržnost krčenja sredstev Slovencem, isto stališče bodo nato zagovarjali v senatu. Seveda če ne bo vlada medtem spremenila svoje načrte in prišla na roko manjšini. Popolno podporo Pavšiču in Što-ki je izrazil vodja poslanske skupine jezikovnih manjšin in vidni predstavnik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Siegfrid Brugger. Takšno krčenje prispevkov za kulturne dejavnosti Slovencev v FJK je označil za škandalozno. Jezikovne in narodne manjšine imajo v parlamentu majhno število predstavnikov, Brugger in somišljeniki bodo naredili vse, kar je mogoče, da bosta finančni zakon in državni proračun vsaj ohranila dosedanji denar za Slovence. Dosti bolj problematično je bilo srečanje predsednikov krovnih organizacij s Sarom, videmskim senatorjem desne sredine, ki ima na deželni ravni velik politični vpliv. Zastopnik Ber-lusconijeve stranke se je večkrat skliceval na dejstvo, da velika večina Slo- dežela Novi Corecom bo žal brez Slovenca TRST - V novem deželnem odboru za komunikacije (Core-com) žal ne bo nobenega Slovenca. Danila Slokarja, ki je bil edini Slovenec v tem telesu, namreč ni več med kandidati. Za mesto v novem Corecomu se potegujejo dosedanji predsednik Franco Del Campo, Fulvio Cuiz-za, Ilari Celledoni, Maria Luisa Garzitto, Renata Kodilja, Paolo Panontin in Giancarlo Serafi-ni.Deželni parlament bo izvolili štiri člane tega organa. Med kandidati za mesto v paritetni komisiji med državno in deželno administracijo je nekdanji slovenski deželni svetnik Boris Iskra. Ostali kandidati so bivši predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, Leopoldo Coen, predsednik videmske Pokrajine Pietro Fontanini in Antonio Pedicini, deželni svetnik desne sredine. Senatorka Tamara Blažina vencev volilno podpira levosredinsko koalicijo, kar po njegovem močno otežkoča odnose med manjšino in rimsko ter očitno tudi deželno vlado. »V preteklosti ni bilo tako,« je poudaril Saro, kateremu sta Štoka in Pavšič pojasnila, da tukaj ne gre za takšno ali drugačno volilno izbiro ali opredelitev Slovencev, temveč za manjšinsko skupnost, ki jo je Italija dolžna zaščititi ne glede na volilne usmeritve njenih pripadnikov. Saro vsekakor ni zaprl vrata za dialog s Pavšičem in Štoko, tako da bo še priložnost za soočenje o tem Predsednik SKGZ Rudi Pavšič in drugih vprašanjih, ki zadevajo odnose med Slovenci, desno sredino ter oblastmi v Rimu in FJK. Predsednika SSO in SKGZ sta si precej obetala od sestanka z vladnim podtajnikom Nittom Palmo, ki pa je -kot rečeno - odpadel. Srečanja s parlamentarnimi skupinami so bila koristna, v kolikor so nudila občutek o vzdušju, ki spremlja začetni del ocene finančnih in proračunskih dokumentov. To vzdušje ni ravno naklonjeno dopolnilom in popravkom, ki jih bodo vložili posamezni poslanci in se- Predsednik SSO Drago Štoka natorji, saj ima vlada vse pogoje, da izpelje to, kar hoče. Za Slovence bo tako pomemben, če že ne odločilen t.i. maksi amandma, ki ga bo ob sklepu parlamentarnega postopka o proračunu najbrž predložil minister Giulio Tremonti in zanj zahteval zaupnico. SKGZ in SSO pri teh vprašanjih računata na močno podporo Slovenije, katere vlada je že opozorila Rim na problem državne pomoči naši manjšini. To vprašanje bosta Pavšič in Što-ka postavila mandatarju za sestavo nove vlade Borutu Pahorju ter novemu Poslanec Siegfrid Brugger Senator Ferruccio Saro slovenskemu zunanjemu ministru ali ministrici. šolstvo - Sindikalno zborovanje v Trstu: šolniki iz FJK se pripravljajo na splošno stavko Obeta se demontaža javnega šolstva Grenka ugotovitev, da so šolniki precej osamljeni pri svojem boju - Na zborovanju v Laciju glasovi za odpravo slovenskih šol s premajhnim številom učencev TRST - Šolniki iz Furlanije-Julijske krajine se pripravljajo na splošno stavko šolskega osebja, ki so jo za 30. oktober okli-cali sindikati Flc Cgil, Cisl Scuola, Uil Scuo-la, Snals in Gilda proti vladnim ukrepom na področju šolstva, iz naše dežele pa bi moralo po izračunih sindikatov na osrednjo manifestacijo v Rim iti kakih tri tisoč ljudi (manifestacije na krajevni ravni zaenkrat niso predvidene). Sindikati (in na splošno šolniki) pa se morajo pri tem soočiti tudi z določeno mero osamljenosti in tudi kritičnosti zaposlenih na račun njihovega (ne)delovanja v zadnjem poldrugem mesecu, odkar so bila odobrena določila o javnih uslužbencih in (vsaj v začetni fazi) tista, ki zadevajo ukrepe v šolstvu. To izhaja iz včerajšnjega zborovanja v zborni dvorani liceja Dante Alighieri v Trstu, na katerem so množici zbranih govorili član vsedržavnega vodstva sindikata Uil Scuola Piero Bottale, deželna tajnika sindikatov Cisl Scuola in Flc Cgil, Donato La-morte in Natalino Giacomini, ter tržaška pokrajinska tajnika Cisl Scuola in Uil Scuo-la, Manfredi Poillucci in Michele Angelo-ro. Govorniki so obnovili razloge za nasprotovanje ukrepom, ki gredo po njihovem mnenju v smer ustrahovanja javnih uslužbencev (in torej tudi šolnikov), kot je npr. določilo o obdavčenju uslužbenca v slučaju odsotnosti zaradi bolezni, predvsem pa v smer korenitega krčenja finančnih sredstev za javno šolstvo, pri čemer bodo v treh letih odslovili 135.000 ljudi. Prav tako negativna je za sindikate napoved nekritičnega združevanja oz. celo za- piranja šol s premajhnim številom učencev, dalje odločitev o znižanju števila učnih ur in zvišanju števila učencev v razredih, pa še novi kriteriji za poučevanje angleškega jezika na osnovnih šolah in po-višek plač za državne uslužbence, ki ga po mnenju sindikatov v resnici ne bo. Kot tudi ne bo, pravijo, v nasprotju z napovedmi, zagotovljenega celodnevnega poua, saj na 16.000 učiteljev, ki so za to potrebni, jih bo službo izgubilo 14.000. Kar zadeva FJK, Sindikalnim predstavnikom (na levi) je prisluhnila množica šolnikov (spodaj) kroma je v načrtu zaprtje 29 šol z manj kot 50 učenci in združitev drugih 66 šol z manj kot petsto oz. tristo učenci, od katerih jih je osemnajst na Tržaškem. Gre za pravo demontažo javnega šolstva, je bila splošna ugotovitev, kar je tudi v nasprotju z ustavnimi določili. Zaradi vsega tega je tako potrebno, da se splošne stavke udeleži čim več šolnikov. Tu pa se postavlja tudi vprašanje, koliko je med ljudmi to občuteno. Ko so predstavniki sindi- katov v nedeljo po tržaških ulicah razdeljevali letake proti vladnim ukrepom, niso opazili kakega splošnega odobravanja in zanimanja, je dejal Poillucci, nekateri drugi šolniki iz občinstva, ki so posegli v razpravo, pa so brez ovinkarjenja dejali, da se je med ljudmi uveljavilo prepričanje, da želijo šolniki le ohraniti svoje stolčke. Še več: Bottaleja so pred dnevi na nekem drugem zborovanju v notranjosti Italije ravno sindikalni predstavniki prekinili, rekoč da soglašajo z vladnimi ukrepi, glede slovenskih šol, ki jih napovedana racionalizacija utegne močno prizadeti, pa je bilo na nekem zborovanju v Laciju slišati, da je treba prenehati s šolami, ki imajo le petdeset učencev. Zato je potrebno potrpežljivo prepričevalno delo med ljudmi, nekdo pa se je tudi vprašal, kaj vraga so delali sindikati v zadnjem poldrugem mesecu (odgovor je bil, da so uporabili veliko časa, da se doseže skupno stališče v zvezi z vladnimi ukrepi). Da bi bila mera polna, so se prisotni na koncu seznanili še s »cukrčkom«, ki se pripravlja za nekdanje uslužbence krajevnih uprav, ki so prešli pod državno upravo in jim kot kaže nočejo priznati prejšnjega delovnega obdobja: tako bodo nekomu, ki po 31 letih dela prejema 1.600 evrov mesečne plače, slednjo prihodnji teden utegnili znižati za 300 evrov na mesec, poleg tega pa bo moral državi vrniti kakih 30.000 evrov, ki jih je že prejel s prejšnjimi plačami, je bilo slišati na zborovanju. Ivan Žerjal 6 Četrtek, 16. oktobra 2008 ALPE-JADRAN / slovenija - Ustanovna seja državnega zbora Pavel Gantar predsednik Izvolili tudi tri podpredsednike Po potrebi bodo Gantarja nadomeščali Miran Potrč, Vasja Klavora in France Cukjati LJUBLJANA - Poslanke in poslanci petega parlamentarnega sklica so na ustanovni seji slovenskega državnega zbora (DZ) s potrditvijo mandatov tudi uradno konstituirali DZ. Za novega predsednika DZ so izvolili Pavla Gantarja (Zares), za podpredsednike pa Mirana Potrča (Socialni demokrati), Franceta Cukjatija (Slovenska demokratska stranka) in Vasjo Kla-voro (DeSUS). Poslance je nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk. Državni zbor je na podlagi poročila Državne volilne komisije o izidu parlamentarnih volitev poslanske mandate potrdil brez zapletov, saj noben mandat ni bil sporen, poleg tega pa ni bilo vloženih nobenih pritožb kandidatov ali predstavnikov list kandidatov na parlamentarnih volitvah. Nato so na tajnem glasovanju za novega predsednika državnega zbora z 69 glasovi za in 13 proti izvolili poslanca Zaresa Pavla Gantarja. Novoizvoljeni predsednik DZ se je v svojem nagovoru poslancem zahvalil za podporo ter izrazil upanje, da bo to častno in predvsem odgovorno funkcijo opravljal v dobro parlamentarne demokracije v Sloveniji. Kot je pojasnil, je v državnem zboru osnovni način, do katerega pridejo do odločitev, glasovanje in zato tudi preglasovanje. "Je seveda tudi delitev na večino in manjšino. In moja naloga je, da v tem procesu, če je potrebno, zaščitim predvsem manjšino - to je opozicijo." Novoizvoljeni predsednik ob tem opozarja, da opozici- Od leve novo vodstvo državnega zbora Vasja Klavora, Miran Potrč (podpredsednika), Pavel Gantar (predsednik) in France Cukjati (podpredsednik) po konstitutivni seji DZ, spodaj pa poseg predsednika Danila Türka bobo ja v parlamentarni demokraciji ni samo "za okras", niti ne more biti le vzvod demokratične legitimizacije oblasti. "Je dokaz, stalni dokaz, da pri vseh političnih odločitvah obstaja tudi alternativa, drugačna možnost, drugačna in druga pot." Poslance pa je nagovoril tudi predsednik države Danilo Türk. Napovedal je, iiilfe da bo v najkrajšem času opravil potrebna posvetovanja s poslanskimi skupinami in predlagal mandatarja za sestavo nove vlade. Novoizvoljenem poslancem pa je tudi dejal, da ni dobro, kadar se parlament reducira na mehanizem za glasovanje in preglasovanje. "Volja ljudstva, izražena na volitvah, je bila jasna, moja naloga pa je, da prispevam h konstituiranju novega državnega zbora in izvolitvi nove vlade z dejanji, ki mi jih nalaga ustava, kot tudi s potrebnimi posvetovanji - in to v najkrajšem času," je poudaril in zatrdil, da tako namerava tudi ravnati. Na ustanovni seji so izvolili tudi tri podpredsednike parlamenta. Novi podpredsedniki so z veliko podporo poslancev postali Miran Potrč (SD), France Cukjati (SDS) in Vasja Klavora (DeSUS). Potrča je na tajnem glasovanju podprlo 72 poslancev, 13 pa jih je bilo proti. Za Cukjatija je glasovalo 79 poslancev (proti sedem), za Klavoro pa 84 (proti štirje). Po Potrčevih besedah je izvolitev na podpredsedniško mesto čast in tudi dolžnost. Želi si, da s podpredsednikoma in predsednikom DZ najdejo skupni jezik, ki bo koristil sprejemanju dobrih odločitev v parlamentu. Dosedanji predsednik Cukjati pa je dejal, da s ponosom gleda na pretekla štiri leta. Včeraj pa so po njegovih besedah izvolili "kar dobrega naslednika". Kot predsednik mora tudi podpredsednik pri svojem delu, ko vodi sejo nastopati, iz-venstrankarsko in politično nevtralno in sam bo s takim načinom nadaljeval, je še napovedal. Klavora pa je po vnovični izvolitvi na podpredsedniško mesto dejal, da je to lepa potrditev za njegovo preteklo delo. Glede na število glasov podpore namreč ve, da so ga potrdili in izbrali vsi poslanci tega DZ, ne glede na to, kdo bo v opoziciji in kdo v koaliciji. Državni zbor je včeraj tudi že oblikoval dve parlamentarni delovni telesi, mandatno-volilno komisijo ter odbor za zadeve EU. Mandatno-volilno komisijo bo poslej vodil poslanec SD Dušan Kumer, podpredsednik pa je Danijel Krivec. Za predsednico odbora za zadeve EU so poslanci imenovali Darjo Lavtižar Bebler (SD), za podpredsednika pa Franca Jurija (Zares) in Bogdan Barovič (SNS). Predsednika SDS Janeza Janše na ustanovni seji ni bilo zaradi udeležbe na vrhu EU v Bruslju. (STA) Pahor: Vsaj vsebinski del koalicijske pogodbe naj bi bil končan do nedelje LJUBLJANA - Vsaj vsebinski, po možnosti pa tudi kadrovski del koalicijske pogodbe naj bi bil končan do nedelje zvečer, je ob robu ustanovne seje državnega zbora danes povedal verjetni mandatar Borut Pahor. Karl Erjavec vztraja na tem, da bi ostal minister za obrambo, vendar Katarina Kresal in Gregor Golobič s tem ne soglašata. Verjetni mandatar Borut Pahor je po-vedal,da si je skupaj s sodelavci "zadal zelo ambiciozen načrt" in da bodo iskali tudi najboljše kadrovske rešitve "za resorje, okoli katerih glede vsebine verjetno po nedelji ne bo več velikih razlik". Poudaril je, da si želi sestaviti kompetentno vlado, saj Slovenijo čakajo zahtevni časi. "Treba bo reagirati odločno, a preudarno," je dejal. Beneški gorski skupnosti trn v peti desnici VIDEM - Deželna vlada naj ukine vse gorske skupnosti, najprej pa naj poskrbi za ukinitev gorskih skupnosti za Terske doline in za Brda in Nadiške doline. To od Tondove uprave zahteva Paolo Ciani, deželni svetnik Nacionalnega zavezništva, po mnenju katerega so sicer vse gorske skupnosti popolnoma preživele. Tondo je med svojim prvim predsedovanjem FJK leta 2003 na zahtevo tržaške desnice (zlasti takratne Liste za Trst) ukinil Kraško gorsko skupnost z utemeljitvijo, da je nepotrebna. Sedaj očitno prihajata na vrsti gorski skupnosti v Benečiji, češ da so njuna območja premalo gorata. Sanader: Na pogajanjih ne prejudiciramo meje BRUSELJ - Hrvaški premier Ivo Sa-nader je presenečen nad izjavami slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da Hrvaška v stališčih v pogajanjih z EU prejudicira mejo, in zatrjuje, da to ni res. "Nekoliko sem bil presenečen, da odhajajoči minister reče nekaj takšnega, ker to preprosto ni res. Resnica je drugačna. Hrvaška ni nikoli v svojih dokumentih prejudicirala tistih spornih točk na meji s Slovenijo, za katere predlagamo, naj se rešujejo pred mednarodnimi pravosodnimi telesi," je poudaril Sanader. Na vprašanje, ali meni, da Slovenija zaradi tega odprtega vprašanja upočas-njuje pogajanja Hrvaške na poti v EU, pa je Sanader odgovoril: "Ta zadnja Ruplova izjava zagotovo ne pomaga." celovec - Nova odkritja o smrtni nesreči koroškega deželnega glavarja Haider je imel v krvi kar 1,8 promila alkohola Na pogrebni slovesnosti pričakujejo približno 30 tisoč ljudi - Glavni govornik bo avstrijski predsednik Heinz Fischer - Med gosti tudi predsednik FJK Tondo - Policija pričakuje tudi skrajno desničarske skupine CELOVEC - Tragično preminuli koroški deželni glavar Jorg Haider v soboto zjutraj v Ilovju pri Celovcu ni le vozil najmanj 142 kilometrov na uro ali še enkrat toliko kot dovoljeno, bil je tudi močno alkoho-liziran. Kot je namreč včeraj potrdil predsednik Hai-derjevega zavezništva BZO Stefan Petzner, je preiskava Haiderjeve krvi pokazala, da je imel deželni glavar v času nesreče kar 1,8 promila alkohola. Vest o močni vinjenosti Haiderja je objavila neka avstrijska revija na spletni strani, Petzner pa je nato dejal, da »mora to vest potrditi.« Ugibanja, da je bil Haider v času nesreče vinjen, so se širila že od dneva nesreče, prav tako, da se je med potjo iz Vrbe v Rute oz. Dolino medvedov ustavil še v Celovcu - ali v svojem privatnem stanovanju ali pa v nekem »in-lokalu« ali hotelu v centru mesta. Medtem vse kaže, da se bo na osrednji poslovilni slovesnosti v soboto na Novem trgu v Celovcu od rajnega deželnega glavarja poslovilo predvidoma blizu 30.000 ljudi. Glavni govornik bo avstrijski zvezni predsednik Heinz Fischer, na slovesnost pa bo prišel tudi avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Prisotni bodo tudi številni politiki iz tujine, med njimi tudi predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo in predsednik deželnega sveta FJK Edoardo Bal-laman z uradnim praporom FJK. Ali bo v Celovec prišel tudi višji zastopnik Slovenije še ni znano. Policija pa v soboto pričakuje tudi skrajne desničarske skupine, mdr. iz Belgije, Francije, Nemčije in Italije, saj je bil Haider politik, ki je imel veliko privržencev tudi med skrajno desnico po celi Evropi. V Celovcu so objavili tudi spored uradnega slovesa od umrlega deželnega glavarja in predsednika Za- vezništva za prihodnost Avstrije (BZO). Poslovilni obred se bo začel ob 11. uri v Dvorani grbov v deželni hiši, kjer bo krsta s truplom umrlega politika že od danes z namenom, da se prebivalci Koroške lahko že prej poslovijo od Haiderja. Povorka s posmrtnimi ostanki Haiderja se bo nato v soboto podala na Novi trg, kjer bo osrednja slovesnost z nagovori najvišjih predstavnikov Avstrije in dežele Koroške. Ob približno 12.30 uri pa bo na sporedu rekvijem v celovški stolnici. Nato bodo krsto s Haiderjem odpeljali v krema-torij v Beljak, kjer ga bodo upepelili. Medtem ko bo osrednja slovesnost na Novem trgu dostopna vsem, bo slovo v deželni hiši in v celovški stolnici dostopno samo častnim gostom. Zadnje dejanje, postavitev žare s pepelom Haiderja v hišni kapeli Haiderjeve družine predvidoma prihodnji teden v Rutah oz. v Dolini medvedov v Karavankah, pa bo potekalo v najožjem družinskem krogu, so še sporočili iz urada koroške deželne vlade. Na žalni seji se bo prihodnji teden sestal tudi koroški deželni zbor, le nekaj dni kasneje, 23. oktobra, pa naj bi deželni parlament za novega deželnega glavarja izvolil dosedanjega prvega Haiderjevega namestnika Gerharda Dorflerja. Kandidat zavezništva BZO za najvišji položaj deželnega glavarja nima absolutne večine v deželnem zboru (15 od 36 poslancev), tako da je njegova izvolitev odvisna od zadržanja ostalih de-želnozborskih strank - socialdemokratov, ljudske stranke in Zelenih. Te se glede volitve novega deželnega glavarja še niso opredelile. Pričakovati pa je, da bodo privolile v izvolitev Dorflerja, konec koncev se bodo že februarja oz. najkasneje marca 2009 karte na novo pomešale na rednih deželnih volitvah. Vsekakor je Dörfler v svoji prvi politični izjavi kot začasni deželni glavar že vzbujal pozornost koroške in avstrijske javnosti. Vsaj verbalno se je jasno ogradil od skrajne desnice, ko je v pogovoru za avstrijski radio poudaril, da je »mož sredine« in da želi na naslednjih de-želnozborskih volitvah prav s sredinsko pozicijo doseči rezultat, ki bo njegovi stranki zagotovil mesto najmočnejše stranke. Njegov cilj je vsekakor, da bo pri BZÖ-ju na začetku spet štirica (Haider je na volitvah leta 2004 osvojil 42 odstotkov glasov). V zvezi z vprašanjem dvojezičnih krajevnih tabel je Dörfler ponovil, da je zanj zadeva rešena. Sicer pa je Dörfler prepričan, da je na južnem Koroškem kot politik spoštovan, ne nazadnje zato, ker je kot referent za otroške vrtce bil (in bo še naprej) pristojen tudi za financiranje dvo- in večjezičnih otroških vrtcev ter za infrastrukturo. Na obeh področjih da je marsikaj storil tudi za slovensko narodno skupnost, je še menil Dörfler, ki je skupaj s Haiderjem sodeloval pri prestavljanju krajevnih tabel v Pliberku in Drveši vasi in tako aktivno pomagal preprečiti uresničitev razsodb ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. Na Dörflerjeve izjave se je ob vsem razumevanju za trenutno emocionalno stanje mnogih koroških politikov že odzval Narodni svet koroških Slovencev in jih označil za nesprejemljive. Z izjavo, da glede vprašanja dvojezičnih napisov ni potrebe po ukrepanju, daje deželni glavar vedeti, da od vsega začetka noče resno jemati zaprisege na ustavo. NSKS tudi opozarja, da je Dörfler večkrat označil podpredsednika NSKS Rudija Vouka za »dirkača in sprevrževalca prava«. »Ob dejstvu, da se je Rudi Vouk leta 1994 peljal skozi Škoc-jan s hitrostjo 62 km/h, deželni glavar Haider pa se je na Ilovju smrtno ponesrečil pri najmanj 142 km/h, lahko ob vsej obzirnosti označimo Dorflerjevo izjavo kot cinično in makabro,« še piše NSKS v svoji izjavi za javnost in ga poziva, da nemudoma prekliče to svojo izjavo in je tudi v prihodnosti ne uporablja. Ivan Lukan haiderjev pogreb Družina noče neonacistov CELOVEC - Haiderjeva družina noče, da bi skrajna desnica politično izkoristila sobotni pogreb. Paolo Quercia, zet pokojnega glavarja, je dejal, da je bil Haider bližji dalajlami kot politikom skrajne desnice iz Italije in iz drugih evropskih držav. »Družina se zahvaljuje številnim Italijanom, ki so ji v tem težkem trenutku izkazali človeško solidarnost in toplino, skrajneži pa so na pogrebu nezaželeni in naj torej ostanejo doma,« je dejal Quercia, ki je poročen s Haiderjevo hčerko Ulrike. / ITALIJA Četrtek, 16. oktobra 2008 7 šolstvo - Odobrena resolucija poslanca Severne lige Cote »Posebni« razredi za tujce Val protestov proti reformi »Bela noč« na šolah v številnih mestih - Prostesti staršev in šolnikov, vre pa tudi na univerzah RIM - Poslanska zbornica je sprejela resolucijo o uvedbi posebnih osnovnošolskih razredov za tujce. Za sprejem tujcev v šole so predvideni sprejemni testi, tisti, ki jih ne bodo uspešno prestali, pa se bodo morali vpisati v tako imenovane prehodne razrede za tujce (classi di inserimento). Po resoluciji, ki jo je predložil poslanec Severne lige Roberto Cota, bodo učenci iz prehodnega razreda sicer lahko napredovali v splošni razred, pred tem pa se bodo morali naučiti italijanskega jezika. Prehod v splošni razred bo mogoč le do 31. decembra, da bi se tuji otroci bolj racionalno in lažje vključili v šolsko skupnost. Resolucijo je podprlo 256 poslancev, proti pa jih je bilo 246, ob enem vzdržanem. Opozicija se je na sprejetje zakonskega predloga odzvala zelo kritično. Piero Fassino (Demokratska stranka) ga je označil kot nizkotnega in dodal, da bo v šole vnesel diskriminacijo, predlagatelj Cota pa je izjavil, da je njegov namen »preprečiti rasizem«. Po mnenju Fabia Sturanija, župana Ancone in podpredsednika vse-državnega združenja italijanskih občin Anci (odgovoren je za vprašanja priseljencev) naj bi resolucija prvič uvedla v državo diskriminacijo do tujih otrok. Italijanske šole obiskuje kakih 690 tisoč tujcev 190 narodnosti. Medtem se po državi širi protest proti šolski reformi ministrice Marie Stelle Gelmini. Sinoči je bila na številnih šolah po Italiji tako imenovana bela noč, »da ne bi italijansko javno šolstvo postalo strašilo,« kot so manifestacijo označili organizatorji, starši šolarjev in šolniki. Po novicah, ki jih je posredovala spletna stran Rete scuole, naj bi v Milanu pri »beli noči« sodelovalo kakih deset šol, šest v Benetkah, podobne manifestacije pa so napovedali tudi v Rimu, Genovi, Turinu, Brescii, Parmi, Viareggiu. V Neaplju so priredili nočni pohod z baklami po mestnih ulicah do središčnega trga Plebiscito. Duša protesta proti šolski reformi Gel-minijeve je bila Bologna, kjer se je pozivu skupščine staršev in šolnikov že popoldne odzvalo več desetin osnovnih in srednjih šol, večstopenjskih zavodov in krožkov. Vre tudi v akademskem svetu, predvsem v Firencah in v Milanu. V Firencah bodo danes priredili javne lekcije na 14 trgih, da bi opozorili občane na krčenje sredstev za univerze in raziskovalne dejavnosti. parlament - Ustavno sodišče Demokratska stranka: »Ne« Pecorelli RIM - Demokratska stranka ne bo podprla kandidature Berlusconijevega odvetnika, poslanca Gaetana Pe-corello za novega ustavnega sodnika, in sicer zaradi »institucionalne nezdružljivosti.« Predsednika poslanske in senatne skupine stranke Antonello Soro in Anna Finocc-hiaro sta v skupni noti zapisala, da je bil proti parlamentarcu Ljudstva svobode uveden sodni postopek (obtožen je prikrivanja v zvezi s pokolom na Trgu della Loggia v Brescii). Ko bi bil izvoljen za ustavnega sodnika, bi se prvič v zgodovini italijanske republike zgodilo, da bi se moral ustavni sodnik braniti pred sodiščem. Kaj takega je za Demokratsko stranko »institucionalno nezdružljivo«, zato so odrekli podporo njegovi kandidaturi. Stranka je vsekakor izrazila pripravljenost podpreti kandidaturo predstavnika Ljudstva svobode, ki pa naj ne bi bil »institucionalno nezdružljiv« s funkcijo ustavnega sodnika. »Ne« Demokratske stranke je postavil ponovno pod vprašaj izvolitev predsednika nadzorne radiotelevizijske komisije. Za to mesto je opozicija - na pobudo Antonia Di Pietra - predlagala nekdanjega palermskega župana Leo-luca Orlanda. Predvčerajšnjim je desnosredinska večina vendarle pristala na to kandidaturo, če bi opozicija podprla Pecorello. Danes se bo v parlamentu začelo no-stop glasovanje o novih imenovanjih, nič pa zaenkrat ne kaže, da bi med stranema prišlo do novega dogovora. Študentski protest proti reformi v Neaplju ansa gospodarstvo - Berlusconi opozoril na sovražne prevzeme Borze spet v rdečem: širi se bojazen pred svetovno recesijo MILAN - Kot večina evropskih in sploh svetovnih borz je tudi milanska včeraj poslovala globoko v rdečem. Borzni indeks Mibtel je včeraj padel za -4,95 odstotka, S&PMb pa za -5,33%. Očitno je evforija, ki je zajela borze v ponedeljek in deloma v torek, že pojenjala. Analitiki pravijo, da se v tem odraža zaskrbljenost zaradi vse vztrajnejših napovedi recesije, v katero naj bi zabredlo svetovno gospodarstvo. Za italijansko gospodarstvo sicer to ni novost. Padec proizvodnje je že pred tedni napovedala študija zveze in-dustrijcev Confindustria. To težnjo potrjujejo tudi podatki, ki jih je včeraj objavila Banka Italije v svojem mesečnem poročilu za oktober. Vodstvo italijanske narodne banke ugotavlja, da se je bruto domači proizvod v drugem tromeseč-ju skrčil v primerjavi s prvim, tako da se je izničila pozitivna rast z začetka leta. Znaki za prihodnje mesece pa so vsi po vrsti negativni. Poleg tega se je potrošnja družin v prvem letošnjem polletju skrčila za 0,3 odstotka v primerjavi z letom poprej. Italijanski ministrski predsednik Silvio Berlusconi pa je včeraj iz Bruslja, kjer se je mudil na vrhu EU, opozoril na drug problem. Dejal je, da skokoviti dvigi in padci borznih indeksov omogočajo špekulacije. »Imam informacijo, da države proizvajalke nafte ta čas kupujejo na debelo na naših trgih. Zdaj se nudijo izredne priložnosti tudi za tiste, ki načrtujejo sovražne prevzeme,« je pristavil. karitas - Zaskrbljujoče letno poročilo o socialnem položaju v državi V Italiji 15 milijonov revnih Italijanski ukrepi za zajezitev revščine manj uspešni kot v drugih državah Evropske unije RIM - V Italiji živi 7 milijonov in pol revnih, prav toliko pa le za spoznanje nad pragom preživetja. V zelo hudih ali hudih življenjskih razmerah živi 15 milijonov prebivalcev, to je kar 25 odstotkov vseh Italijanov. Ta nadvse zaskrbljujoč podatek izhaja iz letnega poročila o revščini, ki ga je včeraj objavil italijanski Karitas. Poročilo, osmo po vrsti, spominja na podatke statističnega zavoda Istat, po katerih naj bi 13 odstotkov Italijanov živelo v revščini, to je z manj kot 600 evri mesečno. Po podatkih, ki jih je posredoval namestnik direktorja italijanskega Ka-ritasa Francesco Marsico, znaša prag revščine 970 evrov mesečno za dvočlanske družine, »skoraj revni« pa premorejo le od 10 do 50 evrov mesečnih dohodkov več. Italija se je znašla prav na robu lestvice 15 najbolj razvitih evropskih držav. Njen povprečni strošek za posege za socialno zaščito se nahaja pod evropskih povprečjem. Najbolj revne so družine s starimi člani, revna pa je tretjina družin s tremi ali več otroki. Skoraj polovica teh družin živi na jugu. Pomeni, da je revščina premo sorazmerna s številom družinskih članov, kar pa ne velja za številne druge evropske države. Na Norveški se, na primer, stopnja revščine ob povečanju števila družinskih članov zmanjša. Iz letnega poročila Karitasa izhaja, da so italijanski ukrepi za zajezitev revščine manj učinkoviti kot v ostalih državah evropske petnajsteri-ce. Na Švedskem, v Danski, Nizozemski, Nemčiji in na Irski uspejo s posegi za socialno zaščito znižati nevarnost revščine za 50 odstotkov, v Italiji pa le za skromne 4 odstotke. Gre za neslaven primat, ki ga Italija deli z Grčijo. V lanskem letu so javni prispevki za posege na področju sociale znašali skoraj 367 milijonov evrov (kar 66 odstotkov teh prispevkov je šlo za pokojnine), skupni strošek za socialno skrbstvo pa kakih 47 milijard evrov. V Italiji je - po oceni Karitasa - že četrtina ljudi revnih ansa Travaglio obsojen zaradi žalitve Previtija RIM - Rimsko sodišče je obsodilo časnikarja Marca Travaglia na 8 mesecev zapora pogojno in 100 evrov globe zaradi žalitve bivšega obrambnega ministra in parlamentarca stranke Forza Italia Cesareja Previtija. Sodišče je vzelo v pretres članek z naslovom »Patto scel-lerato tra mafia e Forza Italia«, ki ga je Travaglio objavil 3. oktobra 2002 v tedniku L'Espresso. Travaglio bo moral poleg tega Previtiju odšteti 20 tisoč evrov odškodnine. Na procesu je bila obsojena tudi tedanja odgovorna urednica tednika Daniela Hamaui, in sicer na 5 mesecev zapora pogojno in 75 evrov globe. Granbassijeva zapušča karabinjerje za televizijo RIM - Tržaška floretistka Margherita Granbassi se je odločila: zapustila bo karabinjerje, da bi lahko sodelovala v Santorovi oddaji Annozero in sploh delala na televiziji. »To odločitev bi tako ali tako morala prej ali slej sprejeti,« je dejala prikupna dobitnica bronaste olimpijske kolajne. »Povrh s tem korakom rešujem iz zagate rod karabinjer-jev, ki so mi prepovedali, da nastopam na televiziji, dokler sem pri njih v službi,« je pristavila. Čas bo povedal, ali se je Tržačanka pravilno odločila. Nekateri so že pripomnili, da je sledila zgledu nekdanjega smučarskega prvaka Alberta Tombe, ki mu odhod od karabinjerjev ni prinesel sreče. To je storil, da bi lahko nastopal v filmu »Alex l'ariete«, ki je doživel polom. Razstava ob 100-letnici rojstva von Karajana MILAN - V milanski operni hiši Sca-la so ob 100. obletnici rojstva svetovno poznanega avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana (1908-1989) pripravili spominsko razstavo. Življenje in glasbeno delovanje velikega mojstra sta v muzeju te znamenite italijanske operne hiše predstavljena preko videov, zapisov in slik. Karajan, s polnim imenom Heribert Ritter von Karajan je leta 1954 nasledil Wilhelma Furtwânglerja na mestu vodje in šefa dirigenta Berlinskih fil-harmonikov, kjer je ostal do leta 1989. Od prvega mednarodno opaženega nastopa v Berlinu leta 1938 je veljal 5. aprila 1908 v Salzburgu rojeni vodja orkestra za "največjo dirigentsko senzacijo 20. stoletja". Razstava, ki nosi naslov Karajan - življenje in umetnost - leta v Scali, bo odprta do 31. marca 2009. 8 Četrtek, 16. oktobra 2008 HHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it obletnica - V nedeljo bo ob 1 5. uri proslava ob 60-letnici postavitve spomenika NOB Trgovina: polemika Gropajci ne bodo pozabili na svoje junake V bojih proti okupatorju je padlo dvanajst vaščanov, trije so umrli v koncentracijskih taboriščih Pred šestdesetimi leti, natanko 7. novembra 1948, so Gropajci postavili in odkrili spominsko obeležje domačinom, ki so darovali svoja življenja v na-rodno-osvobodilni vojni proti fašizmu in nacizmu. Gropajske vaške organizacije bodo v nedeljo (začetek ob 15. uri) priredile proslavo na glavnem gropaj-skem trgu pri spomeniku NOB. Nastopili bodo domači pevski zbor SkalaSlovan, pod taktirko Hermana Anto-niča, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč ter domači recitatorji. Tistega jesenskega dne 1948. leta je bilo deževno. Kljub temu pa se je petnajstim gropajskim junakom poklonila velika množica iz celotne tržaške okolice. Anton Gojča, Peter Gojča, Kar-lo Grgič, Vladimir Grgič, Franc Kalc, Miroslav Kalc, Vincenc Kalc, Svetko Kalc, Vincenc Kalc, Karel Križmančič, Vincenc Macarol in Franc Milkovič so padli v bojih na Krasu, na Krnu, pri Cerknem in pri Celju. Anton Berce, Angela Milkovič in Franc Pečar pa so umrli v internaciji v nemških koncentracijskih taboriščih. Gropada, ki je v vojnih letih štela nekaj čez štiristo prebivalcev, je prispevala raznim brigadam in bataljonom jugoslovanske vojske skupaj štiriinštirideset borcev. Prvi zametki upora segajo v jesen leta 1942. Začetek pa ni bil najbolj obetaven, saj so kara-binjerji pri Bazovici zasačili večjo skupino trebenskih fantov, ki so odhajali v partizane. Štiri so ujeli in enega težko ranili. Na dan je prišlo, da so bili v ilegalno delovanje vpleteni tudi Gropajci. Kar nekaj so jih aretirali. Nov mejnik je predstavljala kapitulacija Italije. Po 8. septembru 1943 se je več domačinov vrnilo domov iz italijanske vojske. Nekateri so se kmalu pridružili partizanskim četam, drugi pa so jim sledili naslednje leto. V vasi je potekalo tudi sistematično terensko delo, ki je v večji ali manjši meri zajelo vso prebivalstvo. Zbiranje pomoči za partizane je koordiniral terenski odbor, ki je v začetku štel štiri člane, nakar se je razširil. Sestavili pa so tudi posebno gospodarsko komisijo. Odbor je imel nalogo, da koordinira in organizira dejavnost v podporo narodnoosvobodilni vojski. Z volitvami oktobra 1944. leta je odbor tudi uradno prevzel vlogo krajevne samouprave. Poleg tega odbora so v vasi delovale še druge organizacije: slovenska protifašistična zveza žensk, zveza slovenske mladine oz. zveza komunistične mladine (od novembra 1943). Vse organizacije so vseskozi obiskovali člani brkinskega in kasneje južno-primorskega odreda, v katerega je spadal gropajski okraj. Gropada je odigrala pomembno vlogo predvsem kot povezovalno središče, saj je preko vasi vodila redna civilna in partizanska zveza. Partizani so prihajali v vas tudi po večkrat na teden. Oskrbovali so se z raznim materialom in v vasi je delovala tudi partizanska kuhinja. V bunkerju izven vasi pa je bila nastanjena skupina Vojske državne varnosti (VDV). Leta 1944 so v vasi postavili tudi tehniko: v kleti pri Nemče-vih (št. 62) so imeli ciklostil in tiskali so propagandne letake. Novembra 1943. leta je na Padriče za partizanskega učitelja prišel Ciril Zlobec, ki je ob podpori gropajskega in padriškega terenskega odbora prišel s poukom za otroke obeh vasi. Nemški vojaki pa so ga razkrili in se je moral umakniti. Od septembra 1944. leta do osvoboditve je potekal tudi tečaj slovenskega jezika za mlade, ki ga je vodila domačinka Marija Milkovič. Enkrat tedensko pa je Ubald Vrabec poučeval zborovsko petje. Partizanska šola je leta 1944 in 1945 bila v Čepjerotvi hiši (št. 32). V Gropadi so pred desetimi leti, ob priliki 50-le- Spomenik padlim v narodnoosvobodilni vojni so v Gropadi postavili 7. novembra 1948. Pod rdečo zvezdo je vklesanih petnajst imen. Gropada pa je partizanskim četam prispevala 44 borcev kroma, arhiv kd skala tnice postavitve spomenika, vse te podatke in pričevanja zbrali v zanimivi brošuri, ki jo je izdalo domače kulturno društvo Skala. PRIČEVANJE Pri cerkvi so partizani prepevali in plesali kolo Anton Križmančič - Tinčetov je leta 1947 zapisal svojo življensko zgodbo, v kateri se spominja zadnjih vojnih dni leta 1945: »Bilo je 30. aprila 1945 zjutraj, ko so že pričeli prihajati v našo vas partizanski borci. Spočetka nismo niti hoteli verjeti svojim očem, da je to resnica. Nekateri so iz previdnosti tajno poizvedovali in prisluškovali, da ne bi to mogoče bili belogardisti ali ustaši, ker tisti narodni izdajalci so bili vsega slabega zmožni. Ko pa se je ugotovilo, da so borci naše hrabre Narodno Osvobodilne Vojske, smo vsi, ženske in moški, stari in mladi prihiteli na vaške ulice pozdravljat naše osvoboditelje. (...) Dne 2. maja so partizanski borci vedno prihajali in odhajali proti Trstu. Zbirali so se na prostoru pri cerkvi, prepevali partizanske in druge narodne pesmi in plesali kolo. Jan Grgič v desni sredini Pristojna deželna komisija je včeraj odobrila nov zakon o trgovini, ki med drugim tudi urejuje praznično odprtje trgovskih obratov. Trst ne bo deležen posebnega statusa, kar je povzročilo ostro polemiko med tržaškim in furlanskim delom desne sredine. Poklon pesnici Lini Gallo V palači Costanzi je v polnem teku druga izvedba jesenskega salona tržaške umetnosti, ki ga prireja center za kulturne pobude Z-O4. Dogodek spremlja vrsta dodatnih glasbenih, slikarskih, literarnih in pesniških srečanj. Prvo bo na vrsti danes ob 18. uri v dvorani Alessi tržaškega novinarskega krožka (Korzo 13), kjer se bodo spomnili tržaške pesnice Line Gal-li. O njej bo spregovoril umetnostni kritik Sergio Brossi, igralka Mariella Terra-gni pa bo prebrala nekaj njenih poezij. Branje v knjigarni In der Tat V okviru niza Odprto gledališče, ki ga prireja kulturno združenje La Macchina del Testo, bo danes ob 17.30 v knjigarni In der Tat (Ul. Diaz 22), srečanje posvečeno Nelidi Milani. Igralka Elena Zagaglia bo udeležencem postregla z branjem dveh povesti Pignatte inossidabili in Agnus Dei. I v* • Luci in sence v kinodvorani Ariston Ob 30-letnici »zakona Basaglia« prirejata združenji Maremetraggio in Alpe Adria Cinema niz filmskih večerov na temo umskega zdravja, ki bodo na sporedu ob četrtkih v kinu Ariston pod skupnim naslovom »Luči in sence«. Drevi bo ob 20. uri na sporedu film češkega režiserja Saše Gedeona z naslovom »Vrnitev idiota«. Ob 22. uri bodo vrteli film madžarske režiserke Vere Janish »Dobro, hvala«, zatem pa še dokumentarec bolgarskega režiserja Andreja Paounova »Geor-gi in metulji«. Vstop je prost. Od padca meja do evroregij Jutri se bo v Trstu začelo tridnevno zasedanje italijanskega združenja profesorjev in docentov zemljepisa. Na sedežu tržaške univerze na Trgu Evropa bo od 9.30 do popoldanskih ur nad 4 tisoč docentov iz vse Italije razpravljalo o italijanskem izobraževalnem sistemu in si hkrati izmenjevalo izkušnje na tem področju. Rdeča nit pa bo padec fizičnih mej znotraj Evropske unije in vloga čezmej-nega sodelovanja v mednarodnih odnosih. Srečanja se bodo udeležili tudi predavatelji iz Slovenije in Hrvaške. muzej revoltella - Od 26. oktobra niz glasbenih matinej Uspešna kombinacija koncertov in obiskov muzeja Vpeljana kombinacija muzeji-glas-ba se učinkovito obrestuje tudi v Trstu, kjer so glasbene matineje v muzeju Revoltella postale že tradicija. Prihodnjega 26.oktobra se bo namreč pričela že osma sezona niza, ki ga promovirata od-borništvo za kulturo tržaške občine in omenjeni tržaški mestni muzej. Odbornik Massimo Greco in ravnateljica Maria Masau Dan sta poudarila željo, da bi muzej Revoltella potrdil svojo vlogo večnamenskega prostora, kjer se srečujejo razne umetniške discipline. Uspeh pobude vedno razprodanih matinej je spodbudil organizatorje ne samo k nadaljevanju, temveč k širitvi ponudbe, tako da se je letos povečalo število koncertov, obiskovalci pa si z isto vstopnico lahko tudi sprehodijo po muzejskih prostorih, kjer sta trenutno na ogled razstavi o italijanskem sodobnem slikarstvu v Trstu v letu 1953 in o morskih pokrajinah v 19. stoletju. Umetniško vodstvo je zaupano orkestru Ferruccio Busoni in njegovemu Maria Masau dan dirigentu Massimu Belliju, ki se je s svojimi glasbenimi izbirami osredotočil predvsem na krajevne skladatelje in glasbenike, ki delujejo v našem prostoru (med temi Massimo Gon, Michele Lot in Jacopo Francini). Niz obsega več glasbenih poklonov in se bo pričel z okroglo mizo oziroma koncertom ob stoletnici rojstva skladatelja Franca Margole (doma iz Brescie). Posvet bo v soboto, 25. oktobra, ob 17.45, koncert s solisti orkestra Busoni pa naslednji dan s pričet-kom ob 11. uri. Ob tej priložnosti bo tu- di predstavljen nov cd orkestra s skladbami Margole. Dne 2.novembra bo na sporedu recital trinajstletne violinistke Laure Bor-tolotto, dobitnice prve nagrade na mednarodnem tekmovanju Pieve di Soligo. V spomin na svojega ustanovitelja Alda Bellija bo orkester Busoni izvedel tri koncerte s sodelovanjem raznih solistov, med katerimi bo tudi francoski violon-čelist Yvan Chiffoleau (14. decembra). Kitarist Fabio Cascioli bo 30. novembra recital posvetil svojemu nekdanjemu mentorju Brunu Tonazziju ob dvajsetletnici smrti, ženska skupina Cappella civica pa bo nastopila 7.decembra s programom zborovskih priredb samospevov Schuberta in Schumanna. Niz bo 21.decembra sklenil dogodek na temo evropskega simbolizma s triom Fluns (klavir štiriročno in recitator Quirino Principe). Vsaka matineja se bo končala z zdravico, ki jo ponuja furlanska kmetija De Claricini Dornpacher. ROP / TRST Četrtek, 16. oktobra 2008 9 milje - Jutri popoldne javno srečanje v organizaciji občin Milje in Dolina Razlogi za nasprotovanje žaveljskemu plinskemu terminalu Župan Nesladek:»Pomisleki tudi glede prenatrpanosti pristanišča«- Prisoten bo predstavnik slovenske vlade Kopenski plinski terminal pri Žavljah, ki ga namerava zgraditi družba Gas Natural, je že dolgo predmet polemik. Jutri bo na pobudo miljske in dolinske občinske uprave posvet, na katerem bodo govorili nasprotniki načrta. V miljski dvorani Millo bodo od 17. ure posegli gostujoči župan Nerio Nesladek, dolinska županja Fulvia Premolin, koprski župan Boris Popovič, odgovorni za energetska vprašanja pri deželnem WWF Dario Predonzan, predsednik tržaškega krožka zveze Legambiente Lino Santoro in geolog raziskovalnega centra OGS Livio Si-rovich, pridružil pa se jim bo predstavnik slovenske vlade - državni sekretar za lokalno samoupravo in regionalno politiko Marko Starman. Miljski župan Nesladek je včeraj pojasnil, zakaj njegova uprava nasprotuje ža-veljskemu plinskemu terminalu. »Svetniki večine in opozicije so trikrat soglasno potrdili enotno stališče občinskega sveta. To je torej stališče Milj in se mu sam niti ne bi mogel zoperstaviti,« je bil jasen. Terminal naj bi sicer postavili na območju tržaške občine, miljska in dolinska občina pa bi bili zaradi bližine neposredno izpostavljeni. Poleg tega pa ne bi bili deležni ugodnosti, ki se obetajo tržaški občini. Med razlogi za nasprotovanje omenja župan že znane pomisleke v zvezi z ekološkimi posledicami in možnimi varnostnimi problemi v zvezi s terminalom, posebej pa poudarja, da bi uplinjevalnik bržkone oviral gospodarski razvoj in reden potek pristaniških dejavnosti. »Tržaško pristanišče načrtuje širitev proti vzhodu, torej proti Miljam, plinski terminal in plinski tankerji pa se s tem projektom ne ujemajo,« pravi župan, ki je prepričan, da bi bilo območje od Škednja do Žavelj prenatrpano, saj so tam že prisotni rezervoarji goriva, plinov in kisika, termova-lorizator in še marsikaj. Vse to leži na območju, okrog katerega živi in dela na tisoče ljudi. »Ob vsakem prihodu in odhodu plinskih tankerjev bi se moralo vse ostalo ustaviti. To bi močno upočasnilo promet turških in drugih trajektov,« je prepričan Nesladek, ki trdi, da načrtov v zvezi z usklajevanjem pristaniških in terminalskih dejavnosti še ni. Predstavniki WWF in Legambiente bodo jutri razlagali, zakaj naj bi bila pozitivna ocena o vplivu na okolje (VIA), ki jo je izdalo italijansko ministrstvo za okolje, sporna. K temu pristavljajo, da so se o načrtu negativno izrekli občinski sveti, spomeniško varstvo in sosednja Slovenija, kljub temu pa bi lahko terminal zagledal luč: »V primeru nesoglasja med ministrstvoma za okolje in kulturo ima namreč zadnjo besedo o vplivu na okolje svet ministrov,« piše v sporočilu okoljevarstvenikov. (af) trst, žavlje Poskus ropa in rop v razmiku dvajsetih minut Včeraj popoldne je prišlo v razmiku dvajsetih minut do uspelega in neuspelega ropa, po vsej verjetnosti ju je zakrivil isti ropar. Ob 17.20 je neznanec stopil do blagajne v drogeriji Schlecker, ki se nahaja v galeriji med ulicama Coro-neo in Sv. Frančiška Asiškega. Bla-gajničarki je z domnevno tujim naglasom velel, naj mu izroči ves denar. Zatrdil je, da je oborožen, pogumna uslužbenka pa mu ni verjela in njegovi zahtevi ni ugodila. Neznanec, visok približno 180 centimetrov, jo je napadel z golimi rokami in naglo odšel, ne da bi mu rop uspel. Ob 17.40 pa je prišlo do ropa na bencinskem servisu Shell v Zavljah. Ropar (policija domneva, da gre za isto osebo) je z nožem napadel uslužbenko in ji lažje ranil roko. Zbežal je s 500 evri v gotovini. Dogodka preiskuje policija, ki je sinoči nadzorovala tako mestno kot obmejno območje. Miljski župan Nerio Nesladek si ogleduje zemljevid tržaške pokrajine kroma tabori - V Žabnicah in Avstriji s Slovensko mladinsko pastoralo Sprehodi po naravi v duhu medsebojnega spoznavanja Višješolci in srednješolci so si po poletnih taborih privoščili še izlet v Bohinj Nabrežina: DS jutri o ukrepih v šolstvu Katere bodo posledice vladnih ukrepov za italijansko in slovensko šolo v Občini Devin-Nabrežina? O tem bo govor na jutrišnji okrogli mizi, ki bo ob 18. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini v priredbi Krožka Demokratske stranke Občine Devin-Nabrežina. Prisotni bodo senatorka DS Tamara Blažina, profesorici Vera Caharija in Tatiana Gergic, načel-nica svetnikov DS v tržaškem pokrajinskem svetu Maria Monteleone in pokrajinski koordinator mladih DS Matej Iscra. Uvodno besedo bo podal načelnik skupine Skupaj-Insieme v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese. O novi knjigi v Minervi V knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20) bo jutri ob 18. uri Octavio Prenz predstavil zadnje delo tržaškega pisatelja Antonia Della Rocca »La spilla di Janesich«. Zgodba se dogaja v multietničnem in večjezičnem Trstu, kjer glavno vlogo odigrava broška in njene povezave s tržaško oziroma judovsko družino. Narečna predstava Pred nami je 24. sezona narečnega gledališča, ki jo prireja združenje gledaliških skupin LArmonia. Prvo predstavo »L'ultima de Scala santa« v režiji Silvie Grezzi bodo člani skupine Quei de Scalasanta uprizorili jutri ob 20.30 v gledališču Silvio Pellico (Ul. Ananian). Uvod v balkanske plese Vsak petek bo v telovadnici li-ceja Dante (Ul. Giustiniano 7) potekal tečaj balkanskih plesov, ki ga prireja Mediterraneo folk club. Zoran Tatalovič bo od 21. do 22.30 ljubiteljem plesa predstavil tradicionalne ljudske plese z Balkana, predvsem z zahodne Bačke v Vojvodini, kjer se je rodil. Razstava v Primčevi vili V soboto bodo v socio-kultur-nem centru v Primčevi vili na Greti ob 16.30 odprli razstavo umetnostne obrti. na ogled bo do petka, 24. oktobra, od 16. do 19. ure. Solidarnostna stojnica Prostovoljke združenja Gof-fredo De Banfield se bodo v nedeljo, 19. oktobra, udeležile sejma v Ul. del Ponte. Pri svoji stojnici bodo mimoidočim ponujale marsikaj zanimivega, z zbranimi prispevki pa bodo okrepile delovanje združenja v pomoč starejšim osebam v stiski. Obleka ne naredi človeka, pa tudi tabor ne. Ravno nasprotno, saj so udeleženci tisti, ki oblikujejo katerokoli dejavnost. In tudi tabor. Tako, če opravimo krajši obračun letošnjih poletnih dejavnosti, se hitro zavedamo, da sta si bila letošnja poletna tabora povsem različna. Obnovljena koča sv. Jožefa v Žabnicah, kjer vsako leto poteka poletni tabor za višješolce (letos od 21. do 31. julija), je pod svojo streho sprejela goste, ki so bili skoraj vsi prvič z nami. Nepričakovano je namreč precej »običajnih« prijateljev zadnji trenutek odpovedalo in našlo alternativne dejavnosti, tako da je tabor z novimi člani zaživel v popolnoma novi obliki. Tradicionalni izletniški del je bil običajen: koča Grego in bivak Stuparich v dolini Zajzere, soteska reke Žilice pri Trbižu, Rabeljsko jezero in toplice Warmbad v Beljaku ... Novost je morda predstavljalo dejstvo, da so bili letos udeleženci povečini moškega spola, medtem ko sta nežni spol predstavljali le dve udeleženki. Pa tudi sprejem novih članov je bil povsem različen. Naši »junaki« so se na primer letos v vsakem prostem trenutku podili za žogo, medtem ko žoge v preteklih letih sploh ni bilo. Pa smo vseeno ostali živi in zdravi pa še izredno zadovoljni. Najlepša zahvala naj gre gospe Silvani za dragoceno pomoč ter Davidu in Maddaleni za sodelovanje. Drugi tabor, ki je bil namenjen srednješolcem, je potekal v Št. Ilju ob Dravi v Avstriji (od 4. do 13. avgusta), kjer nas je gostil tudi letos prijazen župnik g. Lovro Petri-čič. Tega tabora pa so se udeležili vsi stari prijatelji, katerim sta se pridružili še dve novi članici ter Neža, ki je pridno pomagala kot vzgojiteljica. Tudi tukaj je bil predviden izletniški del: Št. Jakob v Rožu, sprehod po bregu reke Drave, Celovec, Beljak ... in seveda bazen, ki je »zahteval« vsakodnevni oziroma celo večkrat dnevni obvezni obisk. Glavno vlogo pa je seveda na desetdnevnem taboru odigrala skupina prijateljev in njihove dejavnosti, ki jih je le poletna vročina skušala pokvariti. Pred začetkom pouka smo si privoščili še en dan skupaj, tako da smo bili v torek, 9. septembra, že ob 6.15 pred postajo v Sežani. Z vlakom smo se namreč odpeljali v Bohinj. Lep dan poln idiličnih trenutkov: sprehajali smo se (morda celo preveč po mnenju nekaterih), nasitili lačne želodce s tipičnimi bohinjskimi dobrotami in si privoščili zadnje letošnje kopanje v Bohinjskem jezeru. To je bila res naša zadnja poletna dejavnost; pred nami je še večerja tabora in seveda navadne »zimske« dejavnosti. Tudi letos se lepo zahvaljujemo Zadružni Kraški Banki, Vincencijevi konferenci in dolinski občini, ki so s prispevki omogočili, da so se vsi, ki so si to želeli, udeležili tabora. SM mestni redarji - Letaki na udaru Tisoč evrov globe zaradi »divjega« oglaševanja Tržaški župan Roberto Dipiaz-za je pred nedavnim izdal uredbo, ki je poleg lulanju na odprtih javnih prostorih in mazanju zidov napovedala vojno tudi »divjemu« raznašanju letakov. Mestni redarji so v teh dneh ravno zaradi slednjega prekrška naložili slani globi. Dve podjetji, ki sta uporabljali to dokaj agresivno oglaševalsko strategijo, bosta morali namreč plačati vsaka po tisoč evrov kazni. Občina Trst je pojasnila, da na podlagi županove uredbe ukrepa občinska policija zgolj proti podjetjem, čigar raznašalci puščajo nedovoljene letake pod brisalci avtomobilskih ve-trobranov, naposled pa se kupi papirja kopičijo na pločnikih in cestiščih mestnih ulic. Globo so naložili neki trgovini ter podjetju, ki ponuja posojila in finančne storitve. Tatici v kostimu Policija sporoča, da sta se včeraj pripetili še dve kraji, v katerih so na-stradali priletni občani. Ob 11. uri sta prikupni mladi črnolaski v Rojanu potrkali na vrata stanovanja in spraševali gospoda po telefonski številki sosede. Med pogovorom je ena od dveh neopazno vstopila v drugo sobo ter ukradla več družinskih draguljev in denarja. Žrtev je dejala, da sta bili neznanki temnejše polti, na sebi pa sta imeli kostim. Nekaj podobnega se je zgodilo nedaleč, v Ul. Pauliana (pri železniški postaji), okrog 14. ure. Tokratna žrtev je bila priletna gospa: tatici sta ji ukradli nekaj dragocenih predmetov. Opisala ju je kar podrobno: odeti sta bili v kostim, govorili sta s tujim naglasom, ena je bila plavola-sa in visoka okrog 165 centimetrov, druga pa temnolasa, kodrasta in visoka okrog 150 centimetrov. Obe kraji sta verjetno izvedli isti tatici, ki se včasih zamaskirata. Policija ponovno poziva občane, naj neznancem nikakor ne zaupajo. 1 0 Četrtek, 16. oktobra 2QQ8 TRST / bazilika sv. silvestra - Srečanje o Trubarju in glasbi Mešani mladinski zbor Trst nastopil na Kvirinalu, danes bo na posvetu o Trubarju Združenje Skupina 85 prireja danes ob 16. uri v dvorani Tessitori okroglo mizo ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja, ki se bo slovesno zaključila ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra s srečanjem o Trubarjevi vlogi in doprinosu h koralni in instrumentalni glasbi 14. stoletja. Večer v sodelovanju z Glasbeno matico bodo oblikovali tržaški skladatelj Carlo Tommasi, vokalna skupina Sraka, ki jo vodi Bogdan Kralj, in Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot. Mladinski zbor, ki deluje pod okriljem Glasbene matice in Zveze slovenskih kulturnih društev, bo prvič stopil na oder ob začetku nove sezone po izredni izkušnji, ki so jo pevci doživeli v Rimu, kjer so se srečali s predsednikom italijanske republike Gior-giom Napolitanom. Tržaški pevci so se namreč odzvali na povabilo italijan- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 16. oktobra 2008 HEDVIKA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.19 - Dolžina dneva 10.57 - Luna vzide ob 18.45 in zatone ob 9.31. Jutri, PETEK, 17. oktobra 2008 IGNAC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,6 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste, brezvetrje, vlaga 68-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,6 stopinje C. skega šolskega skrbništva in sodelovali pri slavnostni otvoritvi šolskega leta na Kvirinalu. Vsako leto se namreč izbrani predstavniki šolske stvarnosti iz vseh italijanskih dežel udeležijo rimskega velikega sprejema, na katerem prejmejo voščila predsednika in visokih državnih političnih oblasti. Našo deželo sta letos zastopala nižja srednja šola s športno usmeritvijo iz Tava-gnacca in Mešani mladinski zbor Trst, ki je po zasnovi vezan na slovensko višješolsko stvarnost. Inštitucionalni trenutek je pomenil priznanje in veliko doživetje za tržaške višješolce. Slovesno prireditev je v predsedniški palači povezoval voditelj Fabrizio Frizzi, ob govoru predsednika Napolitana pa sta bila protagonista glasbenega sporeda pevec Massimo Ranieri in pianist Giovanni Allevi. Srečanja se je seveda udeležilo veliko visokih predstavnikov ita- Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Disaster Movie«. ARISTON - 16.30 »Parigi«; 20.00 »Il ri-torno dell'idiota«; 22.00 »Bene, grazie«. CINECITY - 17.15, 20.00, 22.15 »The Mist«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.00 »Disaster Movie«; 17.55, 20.10, 22.15 »The Women«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 15.50 »L'ar-ca di Noe'«; 16.15 »Kung Fu Panda«; 21.00 »Miracolo a Sant'Anna«; 18.30 »Sfida senza regole«; 10.45 »Piccolo grande eroe«. EXCELSIOR - 16.15, 18.20, 21.10 »The Women«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.30, 21.00 »La classe - entre les murs«. FELLINI - 16.30, 22.00 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 18.15, 20.15, »Il papa' di Giovanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 19.30, 22.00 »Miracolo a Sant'Anna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Burn After Reading - A prova di spia«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00 »Na muhi«; 17.00, 19.20, 21.40 »Sod- Mešani mladinski pevski zbor z zborovodkinjo Aleksandro Pertot na čelu lijanske vlade, med temi tudi ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini. Naslednjega dne se je uradno srečanje šolnikov nadaljevalo z veliko prireditvijo v športni palači v Formii, kjer je vsaka od sodelujočih skupin predstavila krajši glasbeni, gledališki, plesni ali folklorni program. Mladinski zbor Trst je zapel dve slovenski pesmi iz svojega repertoarja, in sicer Pojemo Ubalda Vrabca in Jurjevanje Emila Adamiča. Program je posnela tretja postaja italijanske radiotelevizije. S tem izrednim dogodkom se je začela sezona zbora, ki bo danes ob 20.30 prvič nastopil v zasedbi starejših pevcev. Skupina je nastala iz potrebe bolj izkušenih pevcev po zahtevnejši literaturi in bo odslej delovala samostojno v okviru zbora. Za to priložnost je zbor pripravil tri korale Primoža Trubarja. ROP ni dan«; 16.50, 19.00, 21.00 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«; 18.15, 20.15 »Sfida senza regole«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mist«; Dvorana 4: 18.30, 20.15 »No problem«; 16.30, 22.00 »The Hurt Locker«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Disaster Movie«; Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengo-no al pettine«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.10 »No problem«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »Miracolo a S. Anna«. EXÎ Čestitke pohod Po sledeh soške fronte Turistično društvo Brest Bre-stovica pri Komnu v sodelovanju z Jamarskim društvom Sežana, sekcija Komen in SŠKD - ASCS Timava Med-ja vas - Štivan vabi vse, ki se želijo na-užiti svežega kraškega zraka v dobri družbi in uživati v barvah jeseni na 11. Pohod po sledeh soške fronte v Bre-stovici. Pričetek pohoda bo ob 9. uri izpred vaške šole v Brestovici pri Komnu. Prijave bodo sprejemali od 07.30 dalje na dan pohoda pred vaško šolo v Brestovici. Zaželene so predhodne prijave, posebej večjih skupin. Pohodniki bodo lahko izbirali med dvema različicama pohodoma: 1) Dolžina poti: 8,6 km. Krožna pot, ki bo potekala izpred stare vaške šole v Bre-stovici, mimo cerkve sv. Anastazije, kaverne Moritz vse do položajev soške fronte pod Grmado. Možen je ogled Grofove jame. 2) Dolžina poti: 12,2 km. Zgoraj omenjena pot, se pod hribom Gre-dina nadaljuje v sosednjo Italijo do Medje vasi in se nad zaselkom Stari Klariči zopet vrne v Slovenijo ter se po trasi vodovoda zaključi na cilju pred vaško šolo. Za prehod državne meje potrebujete osebni dokument. Obe poti sta razgibani in tehnično nezahtevni. Priporočamo pohodno obutev in obleko za jesenski letni čas. Za najmlajše bo potekala delavnica obdelave buč, ob tem pa bomo pekli kostanj in ga zalivali z domačim jabolčnim sokom. Med pohodom bodo pohodnikom na razpolago napitki in sadje, po končanem pohodu pa bo pred vaško šolo poskrbljeno za hrano in pijačo.Prispevek 10 EUR. Pohod bo v vsakem vremenu. Informacije: Irena Švigelj, tel.: 05/ 7664 334 ali 040 815 552 in Jurij Smerdelj tel.: 031 719 661 Spletna stran: »http://www.bre-stovica.com« šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. M Izleti Prisluhnite pustne šeme s Krasa, Prosek-Kontovel se oglaša: Abrahama smo omaškarali, na Devinščino ga poslali, naj naši pustni kraljici sporoči: da kolkor kapljic-tolko let ji kličemo vsi mi! Hvaležni pustarski podložniki. Danes naša BRKO 50 let slavi! Polno sreče, zdravja in pustnih idej ji želimo mi vsi Serie A in B. Pred 25 leti sta si večno zvestobo obljubila in od takrat se neizmerno ljubila. Za super dosežek vama čestitamo in želimo vse naj, naj... Jasmy, Eda in Torči. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 17. oktobra, potekale na Draga Nadja Rupel Z Abrahamom si se srečala danes ti in sedaj Abraham beži tvoja družina pa vse najboljše ti želi!!! Andrej, Jernej in Neža Lidija in Walter, Lojzi in Liči POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje -Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040220693 ali 347-9322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta v nedeljo, 19. oktobra na tradicionalni praznik kostanja Burnjak v Zgornji Tarbij v Nadiških dolinah, da bo odhod avtobusa sledeči: Bo-ljunec (F.Prešeren) 7.30; Ricmanje (Barde) 7.35; Bazovica (pred cerkvi-jo)7.45;Padriče (avtobusna postaja) 7.50; Trebče (spomenik) 7.55; Opči-ne (ex Bar Centrale) 8.00; Prosek (pred društveno gostilno) 8.05; Križ (ex Verena) 8.10; Nabrežina (Bunker) 8.15; Sesljan (hotel pošta) 8.20. SKD TABOR vabi v nedeljo, 19. oktobra, na »Jesenski dan« s pohodom, kosilom, igrami ter družabnostjo, ob kostanjih in novim vinom. Po kosilu ex tempore za otroke. Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. V primeru dežja bo pohod v nedeljo, 26. oktobra. SPDT organizira v nedeljo, 19. oktobra izlet, z osebnimi avtomobili, na Snežnik (1796 m). Zbirno mesto bo ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. V društvenim kombiju je še nekaj prostih mest. Vse informacije Vam nudi Livio - tel. 040/220155. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tudi letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in torklo ter razne lepote Ligurije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 040-8990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. Obveščamo, da so prosta samo še 4 mesta, kajti smo se odločili za velik avtobus. Obenem prosimo vse vpisane, in tudi tiste, ki so bili vpisani v čakalni listi, da se še danes, 16. oktobra javijo v naših uradih za plačilo salda. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezi-kovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. SK DEVIN začenja novo smučarsko sezono s trodnevnim izletom »Openday v Dolomitih« 6., 7. in 8. decembra v Sextenu s smučanjem na Helmu. Prijave in informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. IS Prireditve ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na 5. revijo odraslih in otroških pevskih zborov openske dakani-je, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi pri Sv. Jakobu v Trstu. KD IVAN GRBEC (Škedenska ulica 124), vabi na »Koncert dalmatinskih pesmi« izvaja Duo Melody v nedeljo, 19. oktobra, ob 17. uri. SKD VIGRED vabi v sredo, 22. oktobra, ob 19. uri v Štalco v Šempolaju na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser...«. Biser-ka bo s sliko in besedo predstavila njeno štirimesečno bivanje v Ugandi, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. SKD IGO GRUDEN prireja do 2. novembra razstavo Anice Pahor »Občutljivi stiki«. Možnost ogleda med tednom popoldne v času društvenih dejavnosti in v nedeljo od 10. do 12.ure. Za informacije 349-8430222 (A.Pahor). GLASBENA MATICA vabi na koncert v okviru mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi 2008«, ki bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu. Nastopili bodo baritonist Markus Fink, sopranistka Olga Kaminska in pianistka Nataša Valant. TRST Četrtek, 16. oktobra 2008 1 1 Ü3 Obvestila Loterija 14. oktobra 2008 Bari 46 56 79 38 72 Cagliari 29 65 18 55 41 Firence 70 64 58 67 89 Genova 45 75 49 4 64 Milan 14 57 87 24 15 Neapelj 61 76 42 77 39 Palermo 43 36 89 35 67 Rim 11 60 44 41 86 Turin 46 85 1 3 26 Benetke 82 77 89 83 6 Nazionale 73 88 78 87 22 Super Enalotto St. 124 11 14 43 46 61 70 jolly 82 Nagradni sklad 13.816.960,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot -€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -€ 49 dobitnikov s 5 točkami 42.296,82 € 6.158 dobitnikov s 4 točkami 336,56 € 228.573 dobitnikov s 3 točkami 18,13€ Superstar 73 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.057.420,50€ 19 dobitnikov s 4 točkami 33.656,00 € 771 dobitnikov s 3 točkami 1.813,00 € 12.541 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 86.745 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 190.295 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST Alpinistični odsek vabi na predavanje ČLOVEK IN GORE Predavanje bo danes, 16. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, ulica Sv. Frančiška 20 O varnosti v gorah in svojih alpinističnih dosežkih bo govoril priznani slovenski alpinist Peter Podgornik Vabljeni alpinisti in vsi ljubitelji gora! ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. AŠD MLADINA sporoča, da se smučarski tečaj na plastični stezi v Nabre-žini začne danes, 16. oktobra. Prosimo interesente, da zaradi organizacij skupin čimprej pokličejo na tel.: 040220718 ali 338-6376575. OBČINA ZGONIK, ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA TER KD Rdeča zvezda vabijo v petek, 14. oktobra, ob 19.30 v prostrore bivše zbiralnice mleka v Zgoniku na predstavitev in praktičen prikaz uporabe Sušilnika z dr. Mauro Arh. Vabljeni! KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja danes, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040360072. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 16. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu, na Proseku št. 159. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestaldanes, 16. oktobra, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159. SKD PRIMOREC TREBČE vabi vse otroke, ki so obiskovali letošnje Poletne delavnice »Trebče 2008« (od 14. 7. do 8. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Slovensko stalno gledališče pesniški večeri 08/09 Pesniški večer s Primožem Čučnikom. V petek, 17. oktobra ob 20.30. Slovensko stalno gledališče, fqyer balkona vstop bo prost. 8.), da se nam pridružijo na predstavitvi DVD-ja, ki je nastal o letošnjih delavnicah danes, 16. oktobra ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah! Možen bo nakup dvd-ja. Za sliko in montažo sta poskrbeli Mija Kalc in Biserka Cesar. Pričakujemo vas v velikem številu!! SKUPINA 85 TRST prireja razne prireditve ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Danes, 16. oktobra, ob 16. uri okrogla miza v dvorani »Tessitori« na trgu Oberdan, ob 20.30 koncert srednjeveške glasbe v baziliki sv. Silvestra. V soboto, 18. oktobra, ob 10.30 izpred katedrale sv. Justa sprehod po srednjeveškem Trstu, ob 13. uri v ribji restavraciji v centru mesta uradna predstavitev publikacije »Forum Tomizza« in družabnost s kosilom. Info in rezervacije na tel. št. 348-5289452 ali amm.Oberdan@libero.it. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 17. oktobra, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnici Generali v ul. Trento 8. Predavanje na temo diabetiki na visokih gorah. Predavala bosta Marco Peruffo n Daniele Mirolo, ki bosta orisala njun podvig in bosta tudi odgovarjala na vprašanja med filmom. Vabljeni so vsi. DELAVNICA SWAROVSKY namenjena odraslim, bo potekala v soboto, 18. oktobra, od 16. do 18. ure, na ul. Cicerone 8. Izdelali bomo dragulje z bi-serčki Swarovsky. Informacije in prijave na info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. KD ROVTE KOLONKOVEC (Ul. Mon-tesernio, 27) vabi na večer z Biserko Cesar in »Njeni Afriški biser«, v sliki in besedi. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 338-8086691 (Igor-Nac-jo). MLADINSKA MAŠA ob začetku šolskega, študijskega in delavnega leta, bo v soboto 18. oktobra v Marjanišču na Opčinah. Ob 16. uri spoznavne igre in duhovna misel, ob 16.30 pogovorne skupine in delavnice na izbiro: pevska, športna (nogometni ali odbojkarski turnir), družabne ire in plesi. Ob 18. uri Sv. maša v dvorani Mrjanišča. Sledi za-kuska. Vabljeni srednje in višješolci, mladi v poklicu in mlade družine! Org. Slov. mlad Pastorala, društvo MOSP in ZCPZ. Info: MOSP ul. Donizetti 3, Trst, tel: 040-370846, 339-7046331. REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Kruta, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77 (Občina Zgonik) v soboto, 18. oktobra 2008,ob 15.30,tekmovanje v risanju,ter ob 16.30, predvajanje risanke »Rataouil-le« (v ital. jeziku, 110 min). Prost vstop... Vsi toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. SKD LIPA vabi v nedeljo, 19. oktobra, na naravoslovni sprehod z ogledom geo- GALERIJA RETTORI TRIBBIO 2 (Trg-Piazza Vecchia 6) do 24. oktobra razstavlja LIVIO MOZINA WmW Ulica Petronio 4 - Trst slovensko stalno glenauíce iiifo@teaterssg.it - www.teaterssg.it loških zanimivosti Spoznajmo kamnine okoli Bazovice, ki ga bo vodil Paolo Sossi. Zbirališče pri kalu ob 13.30, sprehod bo potekal od 14. do 16. ure in je primeren za vse. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. oktobra, ob 20.30 na srečanje z jubilantko Zoro Tavčar. Glasbeni intermezzo: Aleksander Ipavec - Ipo. Prof. Tatjana Rojc bo spregovorila o najnovejši knjigi jubilantke, člana Radijskega odra Nadia Roncelli in Ivan Buzečan pa osta prebrala nekaj odlomkov iz njenega zadnjega dela »Kroži, kroži galeb«. Večer bo v Peter-linovi dvorani, Donizettijeva 3. PLESNA ŠOLA SKD F. PREŠEREN vabi otroke od 6. do 10. leta na poskusno vajo skupinskih plesov (HIP HOP) z učiteljico iz »Club Diamante« Anno Settomini, v ponedeljek, 20. oktobra, od 16.15 do 17.45 v društvenih prostorih v občinskem gledališču v Bo-ljuncu. Toplo vabljeni!! SKD VIGRED obvešča, da bo v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri, v društvenih prostorih v Šempolaju informativno srečanje za tečaj za pripravo narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adriano Cibic. OBVESTILO OLJKARJEM: obvešča svoje člane oljkarje, da na osnovi obvestila Deželne fitosanitarne službe z dne 10. oktobra 2008 niso več potrebni škropilni posegi proti oljčni muhi. Izjeme so lahko le oljčniki, v katerih je prišlo do pomembnega ulova muhe. V tem primeru svetuje služba poseg s sredstvi za zatiranje muhe. Sredstva morajo imeti zelo kratko karenčno dobo, ker se bliža čas obiranja plodov ( Deltametrin, Piretro ). Zveza obvešča tudi, da bo torklja Parovel Group -Obrtniška cona Dolina, 546 (tel. 040227050 ali 040-8326364) začela delovati v ponedeljek, 27. oktobra, torklja v Tržaški kmetijski zadrugi v ulici Travnik, 10 (tel. 040-8990111) pa bo začela obratovati v torek 21. oktobra. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi v torek, 21.oktobra 2008 ob 20.30 v galerijo »Babna hiša« v Ricmanjih na po-topismo predavanje Biserke Cesar z naslovom »Uganda, moj afriški biser...« Biserka nam bo predstavila svoje šti-rimesečno bivanje v Afriki, kjer je kot prostovoljka delala s tamkajšnjimi otroki. Prisrčno vabljeni! TEČAJ AEROBIKE z vajami za oblikovanje telesa v organizaciji AŠD Che-erdance Millenium je namenjen vsem in poteka ob ponedeljkih in/ali sredah v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah od 20.15 do 21.30. Vpisovanja so še v teku na tel.št. 346-1852697 Petra ali 3497597763 Nastja. TEČAJ STANDARDNIH IN LATINSKO-AMERIŠKIH PLESOV v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium poteka vsako sredo od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opcinah. Vpisovanja so se v teku. Tečaj je namenjen vsem in ni potrebno vpisovanje v paru! Info na 346-1852697 Petra ali 3497597763 Nastja. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, 21. oktobra, ob 20.45 pevska vaja na sedežu na Padričah. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040-200620 ali 3496483822 (Mileva). Bambičeva galerija vabi v soboto. 18.10.2008 ob 20.30 na odprtje fotografske razstave Peter Cvelban BRAZDE, STRUGE IN SLEDI V KAMNU... o avtorju bo spregovoril Edi ŽerjaL v glasbeni medigri bo nastopil folk duo Cantigas. Presežka ul. 131, Opčine SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu vabimo otroke, ki so se udeležili letošnjega ora-torija v Slomškovem domu v sv. Križu k pevskim vajam, ki bodo potekale ob torkih za večje (od . razreda OŠ do 3. razreda NŠ) od 16.30 do 17.30, za male (od 5. do 8. leta starosti) pa od 17.30 do 18.15. TORKLA v Kmetijski Zadrugi, bo začela obratovati zadnje dni oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čimprej zglasijo v naših uradih, v trgovini oz. na tel.št. 040/8990120 od ponedeljka do sobote od 8.00 do 12.30. 35-LETNIKI!!! Za praznično večerjo z zabavo, ki bo 8. novembra ob 20. uri v restavraciji Križman v Repnu, bomo odšteli 35,00 evrov na osebo - all inclusive! Vsi, ki ste se že prijavili, ste vabljeni, da svojo prisotnost potrdite z akontacijo 20,00 evrov. Navodila dobite preko e-maila: »mailto:vecer-ja1973@yahoo.it« vecerja1973@ya-hoo.it ali tel. št. 329-8012528 in 3389436142. Ostali ste pa še vedno toplo vabljeni, da se prijavite! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testudo.ts@gmail.com OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 -327122) do 14. novembra. ličje, 2 svetli spalnici, kopalnica, prostorna dnevna soba s kuhinjo, velika sončna in delno pokrita terasa (pribl. 160 kv.m), parkirni prostor v garaži, dvigalo. 173 tisoč evrov, primerno tudi kot investicija. Tel. 347-3404638. PRODAM 4OOO kv m. nezazidljivega zemljišča med Opčinami in Repnom (takoj po mostu, ki prečka avtocesto). Dostop z avtom. Cena 19.500 evrov. Tel.347-6145807. PRODAM manjše opremljeno stanovanje v bližini ul. Orsera. Cena 98.000 evrov. Tel. 040 - 281107 ob urah kosila ali 320-4291333. PRODAMO ZEMLJIŠČE »gozd«, 10.000 kv. m., pod Volnikom (blizu Efe), cena 23.000 evrov z možnostjo dogovora. Tel. 040-225654 ali 338-7281332 (Štoka). ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneghin, v zelo dobrem stanju, za vzrejo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 3297260688 v večernih urah. in Osmice MARIO IN ONDINA GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci, 17. Tel.: 040229449. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. Vabljeni! OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas. Tel. 040299442. S Poslovni oglasi DELAVNICA V NABREŽINI, ki se ukvarja z aluminijastimi zasteklitvami in splošnim kova-štvom, zaposli vajenca. Tel. 040-200329 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU preverja kandidate za delovno mesto odrskega delavca. Zaželjene izkušnje tudi iz tonske tehnike in razsvetljave. Prijave sprejemamo do 20. oktobra 2008 na elektronski naslov tehnika@teaterssg.it ali na naslov: Slovensko stalno gledališče, Ul.Petronio 4, 34141 -Trieste-Trst TAJNICO s polnim delovnim urnikom zaposli servisno podjetje v Trstu. Humanistična univerzitetna diploma, znanje angleškega in slovenskega jezika, Office. Življenjepis poslati na: cv.trieste@libero.it S Mali oglasi Prispevki IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in hrvaščine, samo v jutranjih urah. Tel. 347-1542693. KRAŠKO HIŠO (120 kv. metrov) s 60 kv. metrov ateljeja na parceli 948 kv. metrov, le 1 km oddaljeno od centra Sežane prodam. Tel. št.: 040-208084 ali 0038641-852575. MALE ZLATE PRINAŠALCE (Golden Retriever) prodam ljubiteljem živali. Tel. 347-7657924. NA OPČINAH, v mirnem in zelenem okolju, dajemo v najem lepo, moderno opremljeno (vključno z gospodinjskimi aparati), komaj obnovljeno tros-obno stanovanje, z balkonom-verando, garažo, parkiriščem in skupnim vrtom. Mobilni telefon +39 3289486440 ali +39 3282830671. PODARIMO kaminsko peč rabljeno dve sezoni. Klicati v večernih urah na tel. št. 334-3333451. PRODAJAMO PSIČKE pasme Golden retriver z odličnim rodovnikom. Tel. št.: 335-8111393. PRODAM STANOVANJE pribl. 65 kv.m v Tržiču v zaključni fazi gradnje. Prit- Namesto cvetja na grob Vlaste Bachi Grgič daruje družina Škabar (Col) 50,00 evrov za CRO v Avianu. V spomin na Anico Udovič in Tatjano Šmuc daruje Vida Siega z družino 50,00 evrov za Krut. V spomin na Fulvija Businellija darujeta Nadja in Miloš 15,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na pok. Elia Komarja darujeta žena Nella in sin Maurizio 200,00 evov za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na padlega Svetka Calzija daruje družina Calzi (Repen 43) 10,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Repnu. V spomin na Bruna Malalana in Karlo Vidali darujejo družine Renčelj in Vi-dali 40,00 evrov za SKD Grad. V spomin na Leopolda Vatovca darujeta Kemperle Edi in Gina 20,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na drago Tatjano Šmuc Koren darujeta Tuša in Pavel 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Tatjano Šmuc Koren daruje Irma Kraus 50,00 evrov za dom Zore Perello v Škednju. 12 Četrtek, 16. oktobra 2008 KULTURA / društvo slovenska matica - Nova knjiga v zbirki Razprave in eseji Ko še nismo bili Slovenci obletnica »Goriški slavček« in Slovenke Gorazda Makaroviča pe vedno Etnolog in zgodovinar raziskuje značilnosti etnonimov v priimkih in proces oblikovanja pojma Slovenci priljubljen Ugledni etnolog in zgodovinar Gorazd Makaro-vič v tej svoji novi knjigi - v zbirki Razprave in eseji jo je izdalo društvo Slovenska matica - raziskuje značilnosti etnonimov v priimkih in proces oblikovanja pojma Slovenci. V razpravi s podnaslovom Novoveške etnične identitete pred slovensko narodno zavestjo ugotavlja, katere etnične skupnosti so v preteklosti obstajale v vedenju ljudi, kako so jih pojmovali oziroma kaj so imeli za etnična določila. Svoja dognanja utemeljuje ob primerih pogostejših etnonimov, ki so jih naši predniki dajali prišlekom za vzdevke, ti pa so se sčasoma preobrazili v priimke, ki so se v mnogih različicah in izpeljankah ohranili do naših dni. Avtor med drugim ugotavlja, da je bil najbolj očitna lastnost priseljenca njegov jezik oziroma govor, manj zaznavna pa njegov pokrajinski ali deželni izvor; pogledi na etničnost so se pri izobražencih in preprostih ljudeh pogosto razlikovali, zavedanje razlik pa je bilo ne-malokdaj tudi razlog za spore in sovraštva. V prvem razdelku avtor obravnava etnonime v priimkih, naslonjenih na nemški, hrvaški, italijanski in druge govore. Tema drugega razdelka so vsebine pojmov Slovenci in slovensko, v najobsežnejšem tretjem razdelku pa se avtor podrobneje ukvarja s pogledi izobražencev na jezikovno-teritorialne etnične skupnosti na Slovenskem. Po protestantih, ki so v svojih knjigah prvi uporabljali oznako Slovenci in slovenski jezik, je bila za uveljavljanje slovenske narodne zavesti, dopolnjene z drugačnimi vsebinami, odločilna predvsem druga polovica 19. stoletja s krepitvijo slovenskega meščanstva. V naslednjih poglavjih Makarovič razčlenjuje še etnonime v priimkih, naslonjenih na imena domačih pokrajin in dežel, na imena tujih pokrajin in dežel in na imena iz tujine. Vsebina kratkega sedmega razdelka so vprašanja o mestni, trški in vaški etničnosti. Sklepno besedo avtor zaokroži z mislijo, da je etnična zavest najbrž vedno večplastna; njene sestave in prvine so procesi, ki so zelo različni in se tudi v okoliščinah sedanje stopnje globalizacije, informacijske re-voluciej in oblikovanja Evropske unije pri nas spreminjajo na nov način, ki ga brez vednosti o preteklosti ne moremo celostno razumeti. Etnični znak so lahko pomenile tudi različne noše preprostih ljudi, ki jim Gorazd Makarovič kot etnolog namenja posebno pozornost zlasti v priloženem slikovnem gradivu. Zanj so mu služili predvsem bakrorezi, s katerimi so svoja dela ilustrirali Valvazor, Hac-quet ter v 18. in 19. stoletju tudi nekateri drugi pisci in kartografi. Kot posebno zanimivost je na čelo postavil perorizbo Albrechta Durerja iz leta 1505 s portretom Rezijanke ali Korošice iz Kanalske doline. Iztok Ilich G^rnzd Makamvič KO SE NISMO RILI SLOVHNCl w SLOvflRE Niiuyuriiif tLi liúnf- identitet pnfd JnvL'jihko narodu« *;r.>44)o gledališče verdi - Na obletnico Verdijevega rojstva inovativen glasbeni večer Saksofonist Mario Marzi navdušil Domači ansambel je predvsem v prvem delu koncerta pokazal svojo muzikalnost in fleksibilnost ter znova podaril svojemu občinstvu lep večer Osrednja zvezda večera je bil saksofonist Mario Marzi, ki se je izkazal v dveh skladbah V Frankfurtu odprli največji knjižni sejem na svetu Slovenija se predstavlja s Pahorjem in Deklevo FRANKFURT - V Frankfurtu so včeraj odprli 60. knjižni sejem, največji na svetu. Do nedelje se bo na stojnicah predstavljalo 7373 založnikov iz sto držav, med njimi iz Slovenije. Na ogled je več kot 400.000 knjig in drugih založniških produktov. Glavni zvezdi slovenske predstavitve bosta Boris Pahor in Milan Dekleva, ki bosta tudi prisotna in posebej predstavljena na sejmu. Prvi trije dnevi sejma so namenjeni le strokovni javnosti. Včeraj so prevladovali obiski politikov, med prvimi gosti sejma sta bila tako nemški predsednik Horst Köhler in nemški minister za notranje zadeve Wolfgang Schäuble. Med svetovno znanimi pisatelji je gost sejma tudi turški nobelovec Orhan Pamuk. Turčija je sicer častna gostja letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma. Tako se je turški predsednik Abdulah Gül v torek zvečer udeležil slavnostnega odprtja sejma, ko je zbrane nagovoril Pamuk. Tradicionalni knjigotržci se najbolj bojijo širitve spletnega založništva, še posebej stvarne literature. Število razstavljalcev je letos padlo za odstotek, je povedal direktor sejma Jürgen Boos. 10. oktobra obhajamo Verdijev rojstni dan: v tržaškem gledališču, ki mu je posvečeno, pa je ravno na ta datum zazvenela glasba, ki bi jo mojster najbrž poslušal z velikim zanimanjem, kajti bil je zelo radoveden in odprt za novosti. Peti simfonični koncert je tudi tržaške poslušalce presenetil z nekaterimi novostmi ali vsaj redkostmi, med katerimi je bilo marsikaj žlahtnega in zanimivega. Na programu so bili izključno avtorji 20. stoletja, korenine prve skladbe pa segajo v zlato dobo italijanske opere: ko se je Gioachino Rossini dokončno odpovedal opernemu ustvarjanju, nikakor ni miroval, kajti v zrelih letih je spisal celo vrsto ljubkih skladb za klavir. Benjamin Britten je iz zakladnice starega mojstra črpal v dveh primerih, ko je pisal glasbo za dokumentarec in kasneje za balet. V prvem slučaju so nastale prikupne Soirées Musicales op. 9, v drugem Matinées. Številka opusa jasno kaže, da so bili to prvi simfonični izdelki zelo nadarjenega mladeniča, ki je imel odličen posluh in že lepo izoblikovan okus, s katerima je uspel ohraniti lahkotnost in humor Rossinijevega originala. Tržaški orkester je pod vodstvom mladega Ric-carda Frizze podal Brittnovo glasbo dokaj sproščeno, le tu pa tam je partitura zazvenela nekoliko preveč robato. Osrednja privlačnost koncerta je bil tokrat saksofonist Mario Marzi, odličen solist, ki se je izkazal v dveh skladbah; obe sta doživeli svojo prvo tržaško izvedbo, Mulliganova glasba pa sploh svojo praizvedbo. Marzi je začel svoj nastop iz ozadja, utrl si je pot med violinisti in takoj očaral poslušalce z zapeljivim zvokom svojega sopran saksofona. Suite Hellenique španskega skladatelja Pedra Iturraldeja (r.1929) je prava mojstrovina, ki spaja klasično, jazz in etno glasbo v razgibano in zelo dopadljivo enoto : tehtna partitura se delno posluži tudi aleatorike, iz navideznega kaosa, ki ga v začetku ustvari orkester, se saksofon dvigne v spevne fraze, ki zaživijo z veliko melodično in ritmično fantazijo. Marzi si je v kadenci privoščil tudi citat Ravelovega Bolera, sploh pa je bila njegova interpretacija navdušujoča iz vseh zornih kotov in pozdravili so jo navdušeni aplavzi in vzkliki. Nekoliko manj navdušujoča, a vsekakor zanimiva, je bila skladba Gerryja Mul-ligana z naslovom Entente. Veliki jazz mojster je v njej izrazil svoje občudovanje do klasične glasbe, toda večkrat opažamo, da prehod iz enega žanra v drugi razvodeni najbolj markantne značilnosti avtorja. Mulligan je v svojih jazz improvizacijah praviloma genialen, simfonično snovanje pa mu prepreči svobodo, ki si jo lahko privošči jazz solist v majhni skupini. Mario Marzi je tudi z bariton saksofonom potrdil svoje vrline in je bil lahko upravičeno zadovoljen s svojim poklonom, ki je Mulliganovo skladbo prvič predstavil javnosti. Dolgim aplavzom se je zahvalil z dodatkom, Mulliganovo melodično Etude for Franca. Skladateljeva vdova je bila napovedala svojo prisotnost, toda okoliščine so ji preprečile potovanje, zato je v Trst poslala zahvalno pisemce. Drugi del koncerta je bil v celoti posvečen avtorju, ki je čislan predvsem v svoji domovini. Angleški dvor je zelo vezan na stare običaje in je še v 20. stoletju imel uradnega kraljevega skladatelja, Edwarda Elgarja. Glasbenik, ki si je večino svojega znanja pridobil kot samouk, je kraljevi družini posvetil veliko priložnostnih skladb in pridevnik navadno pomeni tudi manj iskren navdih. Enigma Variations op. 36 niso vezane na posebno priložnost in so še dandanes v repertoarju mnogih angleških in ameriških orkestrov, čeprav se nikakor ne morejo kosati z najlepšimi umetninami minulega stoletja. Partitura je večkrat resno zaposlila tržaški orkester, vendar trudu ni odgovarjal vrhunski užitek. Riccardo Frezza je pokazal dokaj jasne ideje, le manjše negotovosti so tu pa tam ohromile zanos, s katerim je izpeljal skladbo. Za konec pa še eno najbolj znanih Elgarjevih del, Pump and Circumstance Marches op.39, ki je po-klon angleškemu skladatelju razvlekel na skoraj uro glasbe. Že naslov jasno nakazuje namembnost skladbe, ki bi bila lahko uvodni poklon napovedanemu obisku angleške kraljice v naših krajih, nikakor ne pa glasba, ki bi nas vabila v višje dimenzije. Dirigent in orkester sta partituro oživila z nezane-marljivim zanosom. Tudi tokrat lahko pohvalimo domači ansambel, ki je predvsem v prvem delu koncerta pokazal svojo muzikalnost in fleksibilnost ter sproščeno prehajal iz jazzov-sko ubranih partitur na bolj klasično zasnovane skladbe ter znova podaril svojemu občinstvu lep večer. Katja Kralj KOBARID - Včeraj je minilo 164 let od rojstva pesnika Simona Gregorčiča. "Goriški slavček" je bil pesnik velikega formata, meni direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar, medtem ko je pesnikov pra pra nečak Pavel Gregorčič, ki skupaj z ženo že 18 let skrbi za muzej v pesnikovi rojstni hiši na Vrsnem, prepričan, da ga Slovenci še premalo poznamo. Le malokateri slovenski pesnik je med Slovenci tako globoko zapisan kot Simon Gregorčič in to kljub časovni odmaknjenosti. Pred dvema letoma je minilo 100 let od njegove smrti, a je še vedno močno prisoten v slovenskem prostoru in priljubljen med ljudmi, je v zgibanki o muzeju na Vrsnem, s katerim od leta 2002 upravlja Tolminski muzej, zapisala Fortunat Černilogarjeva. O tem je prepričan tudi Pavel Gregorčič. "Bil je pesnik in lirik, ki je temeljito poznal dušo primorskih ljudi. Po sili razmer je študiral za duhovnika, a iz njegovih izpovedi, pesmi in pisem prijateljem je razvidno, da se je v duhovniškem poklicu našel," je povedal pesnikov pra pra nečak. Simon Gregorčič, ki je kot kaplan v Kobaridu srečal svojo veliko ljubezen Dragojilo Milek, ki je postala simbol za njegovo razklanost med duhovniškim in posvetnim življenjem, je za seboj pustil štiri zbirke Poezij, pri čemer je zadnja pred 100 leti izšla po pesnikovi smrti. Še danes je svojevrsten fenomen prva zbirka Poezije I - ponekod jo imenujejo kar zlata knjiga slovenskega naroda - iz leta 1882, saj je bilo v pol leta prodanih kar 1800 izvodov. Njegovo pesništvo se glede na motive in ideje deli na ljubezensko, domovinsko, življenjsko izpovedno in pripovedno. Med pesnitvami je najpogosteje omenjena pesem Soči, ki je pogosto predstavljena kot pesnikova daljnovidna napoved krvave Soče med prvo svetovno vojno. Pavel Gregorčič pesem Soči razume nekoliko drugače, ne toliko kot pesnitev o Soči, ampak o primorskih ljudeh, njihovi duši in značaju. Sicer pa je "goriškemu slavčku" po krivici pripisana oznaka družbeno motečega človeka, meni Pavel Gregorčič. Pesnik, ki je kot kaplan v Kobaridu ustanovil eno prvih slovenskih čitalnic, je imel težave tako znotraj cerkvenih krogov kot pod fašizmom zaradi svojega domoljubja, tako da še ni raziskan v vseh podrobnostih, je opozoril. K boljši prepoznavnosti Simona Gregorčiča pripomore tudi njegova rojstna hiša na Vrsnem, katere lastnik je občina Kobarid. Že leta 1951 je bila tam urejena spominska soba, kot muzej pa deluje od leta 1966. Zbirko so preuredili leta 2006, ko so med drugim dobili v dar tudi Poezije, izdane v času pesnikovega življenja, kar govori o izjemni priljubljenosti "goriškega slavčka", je povedala Fortunat Černilogarjeva. O tem nenazadnje pričajo pesnikov spomenik sredi Kobarida, po Gregorčiču poimenovanja tamkajšnja šola ter številne Gregorčičeve ulice po slovenskih mestih. Rojstno hišo Simona Gregorčiče letno obišče okoli 3000 ljudi, ob okroglih obletnicah pa se obisk poveča. Prevladujejo skupine šolarjev - v letošnjem septembru jih je bilo 900 - iz vseh delov Slovenije, medtem ko so med tujimi gosti predvsem zamejski Slovenci, je za STA povedala oskrbnica muzeja Rida Gregorčič. Precej jih obišče tudi pesnikov grob ob cerkvi Sv. Lovrenca na Libušnjah, ki so ga očistili pred dvema letom, je še dodala. (STA) / SVET Četrtek, 16. oktobra 2008 13 evropska unija - Voditelji 27 držav članic so se včeraj zbrali na dvodnevnem zasedanju Vrh v znamenju reševanja svetovne finančne krize V središču pozornosti tudi energetsko-podnebni ukrepi, Lizbonska pogodba in kriza v Gruziji BRUSELJ - Voditelji EU, med njimi slovenski premier Janez Janša in italijanski Silvio Berlusconi, ki so se včeraj zbrali v Bruslju, so pred pričetkom dvodnevnega vrha pozvali k enotnosti in usklajenemu evropskemu pristopu k reševanju ključnih finančnih institucij. Vrh bo po pričakovanjih potrdil nedeljski načrt evroskupine za usklajeno ukrepanje za zaščito evropskega finančnega sistema in vlagateljev. Evroskupina je skupaj z Veliko Britanijo v nedeljo v Parizu sprejela skupni načrt v boju proti finančni krizi. Gre za najbolj konkretne ukrepe doslej, bistvo pa je vsestranska pomoč bankam in drugim finančnim institucijam za ohranjanje likvidnosti in solventnosti ter za čimprejšnjo oživitev medbančnega trgovanja. Številni voditelji so tako pred vrhom izrazili pričakovanje, da bo sedaj celotna sede-mindvajseterica potrdila skupna načela delovanja v primeru finančne krize. Vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker je ob prihodu na zasedanje ocenil, da Evropa ne potrebuje drugih ukrepov kot te. Evroskupina je v nedeljo vse preostale članice unije pozvala k usklajenemu pristopu z nekaterimi ukrepi, ki naj bi pomirili trge. Med drugim ti ukrepi vključujejo zagotavljanje primerne likvidnostni za finančne institucije, njihovo financiranje, dovajanje dodatnega kapitala finančnim institucijam za normalno financiranje gospodarstva. Ti ukrepi morajo tudi zaščititi davkoplačevalce, izpostaviti odgovornost vodilnih me-nedžerjev ter zaščititi interese drugih akterjev na trgu. Številni se tudi strinjajo, da bi morala EU po umiritvi finančnih trgov sedaj iz prve faze reševanja krize preiti v drugo fazo. "Prva faza je bila stabilizacija finančnega sistema," je menil britanski premier Gordon Brown. "Sedaj pa se moramo premakniti v drugo fazo, da se problemi, ki se pojavljajo v finančnih sistemih in za katere vemo, da izvirajo iz Amerike, ne ponovijo," je pozval. Le enotna EU bo lahko izkoreninila finančno krizo, je v Bruslju dejal Brown in pozval, naj se načrtu evrosku-pine pridružijo še preostale članice unije. Poudaril je še, da je treba za ureditev svetovnega finančnega sistema in preprečitev ponovitve globalne kreditne krize preoblikovati Mednarodni denarni sklad (IMF). "To, kar predlagamo, je načrt reševanja državljanov," pa je poudaril predstavnik predsedujoče Francije, francoski premier Francois Fillon. Ob tem si je predsedstvo prislužilo kritike Češke, prihodnje predsedujoče EU, ki nasprotuje uporabi davkoplačevalskega denarja za reševanje bank in nadzornemu sistemu na evropski ravni. Češka opozarja, da so predvideni ukrepi v nasprotju s samo idejo EU, in meni, da razsežnost finančne krize nikakor ne upravičuje kršitev pravil konkurence in vpletanja države v zakone trga. Kritičen je tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, saj evropski voditelji po njegovem mnenju sploh ne omenjajo vloge Evropskega parlamenta v načrtih, ki jih imajo za rešitev finančne krize. Ob tem je poudaril, da je parlament v preteklosti večkrat opozoril na nujnost ukrepanja. Evropski svet naj bi kljub nekaterim kritikam predvidoma potrdil odločenost ukrepati usklajeno in celostno, da bi finančni sistem znova nemoteno deloval, ter tudi, da je treba evropske predpise izvajati tako, da se zadosti potrebi po hitrem in prožnem ukrepanju. V ta namen bo EU vzpostavila posebno službo za odzivanje na finančno krizo, ki bo služila kot mehanizem opozarjanja, izmenjave informacij ter vrednotenja. Ob vsem tem pa je bilo večkrat slišati voditelje, da EU ne sme zaradi finančne krize pozabiti na podnebno-ener-getske cilje, ki si jih je zastavila. To je sicer ena osrednjih točk na dnevnem redu zasedanja. Poljski premier Donald Tusk je denimo v Bruslju dejal, da se Poljska ter še nekaj držav zavzema za zmanjšanje obveznosti, ki so za članice predvidene v boju proti podnebnim spremembam. Na začetku vrha je irski premier Brian Cowen kolegom predstavil razloge za zavrnitev Lizbonske pogodbe na junijskem referendumu in poudaril, da si bo prizadeval za to, da bi lahko Irska decembra predstavila tudi predloge za rešitev te krize, k čemur ga je sicer izrecno pozval predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Sarkozy je po navedbah virov poudaril, da bi morali decembra opredeliti vsaj časovni načrt za Lizbonsko pogodbo, če že ne bo mogoče rešiti vseh odprtih vprašanj. Tokratni vrh poteka v kontekstu kriz, s katerimi je soočeno francosko predsedstvo od začetka predsedovanja EU - najprej kriza v Gruziji in zdaj finančna kriza. Tako je ta vrh nekakšno nadaljevanje reševanja teh dveh kriz, torej izrednega Evropskega sveta o Gruziji 1. septembra in nedeljskega vrha evrosku-pine, ki se je tedaj na premierski ravni sestala prvič. (STA) Madžarski premier Ferenc Gyurcsany in francoski predsednik Nicolas Sarkozy gospodarstvo - Strah pred svetovno recesijo Borzni indeksi padajo, cena nafte pod 75 dolarjev NEW YORK - Nemiri na svetovnih bančnih trgih in padci na borzah vplivajo tudi na gibanje cen črnega zlata. Za-hodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je med včerajšnjem trgovanjem pocenila na 74,90 dolarja, severnomorska nafta brent pa na 71,04 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je na newyorški borzi pocenila za kar 3,73 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko se je nafta brent pocenila za 3,56 dolarja. Nafta je po rekordni vrednosti 147,27 dolarja v začetku julija izgubila skoraj 49 odstotkov vrednosti. Vlagatelji so v skrbeh, da bo upočasnjevanje svetovnega gospodarstva povzročilo upad povpraševanja po nafti. Na zniževanje cen nafte v teh dneh močno vpliva padanje tečajev delnic na vodilnih svetovnih borzah. Vlagatelji so vse bolj zaskrbljeni, da bo svetovna finančna kriza še bolj spodbudila upočasnjevanje svetovnega gospodarstva, s tem pa tudi povpraševanje po energiji. Cene nafte potiskajo navzdol bojazni pred recesijo, ki ne pojemajo, so povedali borzni posredniki. Že v torek popoldne so se cene ameriške nafte znižale z več kot 85 dolarjev na manj kot 80 dolarjev. Soglasje o sprejemu paketa ukrepov za pomoč bankam je v ponedeljek cenam nafte očitno prineslo le vmesni pre-dah. Pojemanje gospodarske dejavnosti zmanjšuje tudi povpraševanje po nafti. (STA) Ameriške sile ubile drugega človeka Al Kaide v Iraku BAGDAD - Ameriška vojska je včeraj v Bagdadu sporočila, da so med operacijo v Mosulu na severu Iraka 5. oktobra ubili drugega človeka teroristične mreže Al Kaida v tej državi. Po navedbah ameriških sil gre za Maročana, znanega pod imenom Abu Kasvarah ali Abu Sara. Ameriške sile so Kasvaraha ubile na podlagi namiga. Padel je pod streli med racijo v poslopju v Mosulu, v katerem je bilo ključno poveljstvo Al Kaide v Iraku. Poleg Kasvaraha je bilo v raciji ubitih še pet upornikov. Po navedbah ameriške vojske je Kas-varah junija 2007 postal vodilni mož Al Kaide na severu Iraka, imel pa je »zgodovinske vezi z ustanoviteljem Al Kai-de v Iraku Abujem Musabom al Zar-kavijem in visokimi predstavniki Al Kaide v Afganistanu in Pakistanu«. Pogovori med Gruzijo in Rusijo neuspešni ŽENEVA - V Ženevi so včeraj potekali pogovori, namenjeni vzpostavljanju varnosti in stabilnosti po avgustovskem rusko-gruzijskem konfliktu. Pogovori pa očitno niso bili uspešni, saj se predstavniki Gruzije in Rusije sploh niso se-šli, ruska delegacija pa naj bi nato odšla. Organizatorji so zatem sporočili, da so pogovore prekinili, predvidoma do 18. novembra. Delegaciji Tbilisija in Moskve sta kljub kaotičnim poskusom na pogovorih, ki so potekali pod okriljem ZN, EU in Ovseja, obsedeli vsaka v svojem prostoru in se nista sešli na štiri oči. Delegacije iz Rusije ter gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Osetije so nato pogovore zapustile še pred predvidenim koncem. Zakaj so to storili, naj bi sporočili kasneje. Voditelji G8 zavezani za rešitev finančne krize BRUSELJ - Voditelji skupine sedmih najbolj razvitih držav na svetu in Rusije (G8) ter Evropska komisija so se včeraj zavezali sodelovanju in usklajevanju ukrepov za rešitev svetovne finančne krize. V skupni izjavi za javnost so se tudi izrekli za sklic vrhunskega srečanja, na katerem bi vse vpletene države razpravljale o morebitnih rešit-vah.To srečanje, ki ga je predtem predlagal že predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, naj bi organizirali "v bližnji prihodnosti". "Prepričani smo, da se bomo s skupnimi ukrepi lahko soočili s trenutnimi izzivi ter obnovili stabilnost in uspešnost naših gospodarstev," so v izjavi zapisali voditelji ZDA, Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Velike Britanije, Rusije in Evropske komisije. Na omenjenem srečanju bi po njihovem mnenju morale sodelovati tako razvite države kot države v razvoju. (STA) kanada - Predčasne volitve Konservativci prvi, a brez absolutne večine OTTAWA - Kanadski premier Stephen Harper, prvi pomembnejši svetovni voditelj, ki se je soočil z voljo volivcev po začetku globalne finančne krize, je na torkovih predčasnih parlamentarnih volitvah v Kanadi slavil s svojo Konservativno stranko, ni pa mu uspelo, da bi stranka dobila večino v parlamentu. Po zadnjih podatkih kanadske volilne komisije je Konservativna stranka dobila najmanj 143 poslanskih mandatov v 308-sedežnem parlamentu, sledijo liberalci s 77 poslanci, Quebeški blok z 49, Novi demokrati z 37 poslanci, v kanadskem parlamentu pa bosta tudi dva neodvisna poslanca. Konservativci so sicer izboljšali število poslancev v parlamentu, kjer so jih doslej imeli 127, vendar, kot kaže, vseeno ne bodo imeli najmanj 155 poslancev, kar bi zadostovalo, da bi lahko sami sestavili vlado. Konservativci bodo tako ponovno po oceni opazovalcev, kar se dogaja vse od njihove zmage na volitvah leta 2006, prisiljeni, da se bodo pri sprejemu proračuna in zakono- daje morali opirati na opozicijo. Harper je predčasne parlamentarne volitve sklical, ker je upal, da bo njegova stranka dobila večino, kar se ni zgodilo, je pa stranka vendarle povečala število svojih poslancev. "Naša stranka je večja, temelj naše podpore je širši in vedno več Kanadčanov najde dom pri kanadski Konservativni stranki," je dejal Harper in dodal, da so že "dokazali, da manjšinska vlada lahko deluje, v sedanjih časih globalne gospodarske nestabilnosti pa stranka dolguje Kanadčanom, da jim to ponovno dokaže". (STA) azerbajdžan - Predsedniške volitve Alijev bo pričakovano še pet let predsednik BAKU - Na včerajšnjih predsedniških volitvah v Azerbajdžanu je po prvih podatkih v skladu s pričakovanji zmagal sedanji predsednik Ilham Alijev. Kot kažejo izidi vzporednih volitev, je Alijev prejel več kot 80 odstotkov glasov. Kot kažejo rezultati vzporednih volitev, ki jih je izvedel azer-bajdžanski institut Ray, je Alijev prejel 80,05 odstotka glasov, opozicijski kandidat Gulamgusein Ali-bejli pa daleč za njim samo 5,4 odstotka. Ostalih pet kandidatov pa je prejelo še manj glasov. Po podatkih drugih vzporednih volitev, ki jih je izvedel neodvisni raziskovalni center ELS, je Alijev prejel 82,6 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila nekaj več kot 70-odstotna, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. 46-letni Ilham Alijev je leta 2003 na predsedniškem položaju nasledil očeta Gejdarja Alijeva, ki \ C Ilham Alijev J», H^ ■■_ m je državo vodil od osamosvojitve po razpadu nekdanje Sovjetske zveze. Včeraj je bil Ilham Alijev znova izvoljen za petletni mandat. Volišča so se po enajstih urah zaprla sinoči ob 19. uri po lokalnem času, volilna komisija pa je prve delne neuradne izide začela objavljati kmalu potem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dve uri pred zaprtjem volišč je bila po podatkih volilne komisije volilna udeležba 64,7-odstotna. (STA) 1 4 Četrtek, 16. oktobra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it podgora - Opuščeni tekstilni obrat ostaja v središču pozornosti Z azbestom v tovarni gorica - IRIS Uslužbenci in sindikati se bo spopadel deželni svet odklanjajo Po srečanju z Bandljem je Gabrovec vložil svetniško vprašanje -»Območje je treba primerno zavarovati« prodajo Problem bivše tekstilne tovarne v Podgori bo konec meseca potrkal na vrata deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine. Na vprašanje opuščenega obrata, kjer še vedno ni prišlo do odprave azbestnih kritin in namestitve primernih ograj, ki bi onemogočale vstop v nevarne prostore, bo upravo FJK opozoril slovenski deželni svetnik Igor Gabrovec. Le-ta se je v ponedeljek sestal s predsednikom krajevnega sveta za Podgoro Walterjem Bandljem, ki že več let opozarja na problematiko bivše tovarne podjetja Bergamin. »O prisotnosti azbestnih streh sem leta 2006, ko smo ugotovili, da se v prostorih bivše tovarne igrajo otroci, obvestil prefekturo in goriško zdravstveno podjetje. Nato je goriško javno tožilstvo zavarovalo bivši obrat s plastičnim trakom,« je povedal Bandelj in nadaljeval: »Od takrat pa so bile moje zahteve neuslišane. V zadnjih mesecih sem se dvakrat srečal v vice-prefektinjo Glorio Allegretto, ki sem ji izrazil potrebo, da si bivšo tovarno v ulici Co-tonificio ob njej ogledajo tudi prefektinja, sile javnega reda in goriški župan. Dogovorjeno je bilo, da bo ogled potekal prejšnji teden, z županstva pa so mi nato sporočili, da ima Romoli druge obveznosti.« Zato se je Bandelj odločil, da se obrne na predstavnika SSk v deželnem svetu Igorja Gabrovca, ki se je nemudoma obvezal, da bo problematiko predstavil Ton-dovi upravi. »Vložil sem svetniško vprašanje z zahtevo po takojšnjem odgovoru. Pristojni odbornik oziroma predsednik dežele mi bosta morala odgovoriti že na prihodnjem zasedanju občinskega sveta, ki bo konec tekočega meseca,« je povedal Ga-brovec. Deželni svetnik ocenjuje, da je odstranitev azbestnih kritin, ki se nahajajo na območju bivšega obrata podjetja Berga-min, pereč problem. »Kljub temu, da je vsem znano, da povzročajo azbestna vlakna rakasta obolenja, imamo v Podgori še vedno pravo odprto odlagališče te snovi. Predlagal bom, naj se s študijo preveri, ali je odstotek rakastih obolenj pri tamkajšnjih prebivalcih višji kot drugod v mestu,« je povedal Gabrovec in dodal: »Ob sanaciji azbesta je treba tovarno tudi primerno zavarovati. Spričo dejstva, da se je 13-letni deček septembra za las izmuznil tragediji, ko se je s prijatelji igral v prostorih opuščenega obrata, je treba rešitev najti takoj.« (Ale) gorica - Na prefekturi srečanje z odbornico Segantijevo Za večjo varnost Povezali bodo operativne centre goriških sil javnega reda - Ojačiti nameravajo nadzor nad teritorijem Deželna odbornica Federica Seganti na včerajšnjem zasedanju pokrajinskega odbora za javni red ob udeležbi krajevnih upraviteljev in poveljnikov varnostnih sil bumbaca Sodelovanje med silami javnega reda za boljše kritje goriškega teritorija in udejanjanje novih deželnih norm na področju varnosti sta bili osrednji temi sestanka pokrajinskega odbora za varnost, ki je včeraj zasedal v vladni palači na Travniku. Srečanja se je udeležila tudi deželna odbornica FJK za varnost Federica Seganti, ki je s pre-fektinjo Mario Augusto Marrosu potrdila, da bo čez približno en mesec prišlo do povezave med operativno-ko-munikacijskimi centri goriške kvesture, goriškega poveljstva karabinjerjev in goriških mestnih redarjev. »Srečanje je bilo tudi priložnost, da smo preverili razpoložljivost in možnost sodelovanja med vsemi silami javnega reda in krajevnimi institucijami, da bi zagotavljali občanom čim višjo raven varnosti,« je povedala Marrosu-va, ob kateri so se včerajšnjega srečanja udeležili tudi goriški župan Ettore Romoli, tržiški župan Gianfranco Piz-zolitto, goriški kvestor Antonio Tozzi, vladni referent za izvajanje varnostnih norm v FJK Michele Bernardini in predstavniki sil javnega reda. Segantijeva je pojasnila, da je bilo včerajšnje omizje nadaljevanje srečanja, ki je 22. septembra potekalo na deželi. »Po Trstu in Gorici nameravamo povezati tudi operativne centre sil javnega reda, ki delujejo na drugih območjih,« je napovedala deželna odbornica. Poudarila je, da bo med temi tudi Tržič, in sicer pred koncem tekočega leta, kar bo omogočilo boljšo povezavo s poveljstvi v Gorici. Med temami sestanka so bili še operativni postopki, videonadzor in možnost sklepanja sporazumov med silami javnega reda, ki bi omogočili ojačenje prisotnosti varnostnih sil na teritoriju. To potrebo je v svojem posegu podčrtal tudi goriški župan Ettore Romoli, ki je spomnil na zadnje vandalske akcije v Gorici. Med temi je izpostavil sobotni zažig klopi v ljudskem vrtu, kjer je prenočevala 50-letna brezdomka. »Ob namestitvi videoka-mer je pomembno, da nam uspe povečati prisotnost agentov na teritoriju,« je povedal Romoli. Zupan je tudi potrdil, da bo dežela na podlagi novih varnostnih norm dodelila goriški občini približno 430.000 evrov za potenciranje razsvetljave v mestu, posodobitev obstoječih naprav za videonadzor, izboljšanje prometne signalizacije in večjo učinkovitost sil javnega reda. (Ale) Giacinto Menis bumbaca Vztrajati je treba na poti združevanja z deželnimi storitvenimi podjetji. O tem so prepričani predstavniki pokrajinskih tajništev sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL, ki odločno nasprotujejo odločitvi družbe za javne storitve IRIS in njenih delničarjev, da z evropsko javno dražbo proda energetski sektor. Negativno stališče so včeraj ob sindikatih izrazili tudi zaposleni pri goriškem podjetju za javne storitve, ki so se s svojimi sindikalnimi predstavniki sestali v Kulturnem domu v Gorici. Pokrajinski tajniki sindikatov CGIL, CISL in UIL Paolo Liva, Umberto Bruscia-no in Giacinto Menis so prepričani, da je podjetje IRIS prehitro zavrnilo predlog o ustanovitvi deželne družbe za javne storitve. »Prodaji energetskega sektorja družbe IRIS odločno nasprotujemo,« so podčrtali Liva, Brusciano in Menis ter nadaljevali: »Temu prvemu koraku bodo sledili drugi; s časom bo prišlo do prodaje okoljskega sektorja in sektorja za upravljanje vodovodnega omrežja, kar bo imelo negativne učinke na zaposlitveno raven.« Zato so se predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter osebje, ki je zaposleno pri podjetjih IRIS, Isogas in IRISAc-qua, zavzeli zato, da bi krajevni upravitelji in vodstvo družbe naredili korak nazaj. Delničarje in upravni svet pozivajo, naj ponovno stopijo na pot ustanovitve velike deželne družbe, v kateri bi bila ovrednotena tudi vloga podjetja IRIS. Sindikati predlagajo odprtje deželnega omizja, kjer bi vprašanje družbe IRIS obravnavali v perspektivi deželnega energetskega plana in dolgoročnih načrtov za sektor odvajanja odpadkov. »Po srečanju s tržiškim županom Gianfrancom Pizzolit-tom zahtevamo tudi pogovor z vodstvom in delničarji podjetja za javne storitve. Za sestanek smo vprašali tudi goriškega župana Ettoreja Romolija, datuma pa ni še določil,« so povedali Liva, Brusciano in Menis. (Ale) gorica - Sindikati pri prefektinji Javni uslužbenci proti sklepom vlade gorica - Rimska reforma vznemirja Pokrajinska sindikalna tajništva javnih uslužbencev CGIL, CISL in UIL so včeraj v Gorici priredila protestni shod zoper reforme, ki jih v javnem sektorju zagovarja Berlusconijeva vlada. Manifestacije, ki je potekala pred palačo prefekture na Travniku, so se udeležili zaposleni v zdravstvenem sektorju, krajevnih javnih upravah, Trgovinski zbornici in na deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, sindikalni predstavniki pa so se sestali z goriško prefektinjo Mario Augusto Marrosu. »Z Marrosuvo smo se pogovorili o potrebah uslužbencev v javnem sektorju, izročili pa smo ji tudi pismo z motivacijami, ki so nas privedle do organizacije shoda. Prefektinjo smo zaprosili, naj opozori državno vlado na naš protest,« je povedal pokrajinski tajnik CGIL za javni sektor Luca Mania, ki je v preteklosti že pogosto opozoril na problematike pomanjkanja osebja, prekernosti in slabšanja storitev za občane na raznih področjih, kot so na primer socialne službe. gorica - Trinko Obnova razrednih svetov Z ravnateljstva nižje srednje šole Ivan Trinko v Gorici so sporočili, da bodo v ponedeljek, 20. oktobra, potekale na šoli v ulici Grabizio volitve za obnovo razrednih svetov, in sicer od 17. ure dalje. Ob tej priložnosti bodo razredni koordinatorji predstavili staršem razrede. Starše pozivajo, naj se ponedeljkovih volitev polnoštevilno udeležijo. Naj še zabeležimo, da bo jutri, 17. oktobra, ob 17.30 na goriškem sedežu SSO-ja ponovno srečanje predstavnikov krovnih organizacij, ravnateljic, šolnikov, sindikata in zastopnikov staršev za reševanje vozlov slovenskega šolstva. Val protestov na šolah Včeraj je stavkalo štiristo dijakov italijanskega višješolskega pola DAnnunzio Dijaki šole DAnnunzio med včerajšnjim protestnim zborovanjem bumbaca Tudi v Gorici se nadaljujejo protesti zoper zloglasno reformo šolskega sistema, ki so jo sprejeli na predlog ministrice Mariastelle Gelmini. Po torkovi manifestaciji skozi mestno središče, ki so se je udeležili tudi slovenski dijaki centra v ulici Puccini, so včeraj zoper racionalizacijo in obubožanje višješolske ponudbe ter racionalizacijo prispevkov za šolstvo glasno protestirali dijaki višješolskega pola ITAS-D'Annunzio, ki so priredili manifestacijo v ulici Brass. Protesta na šolskem dvorišču se je udeležilo približno štiristo dijakov. Sto njihovih sošolcev je kljub manifestaciji odšlo v razred, še kakih sto pa jih je ostalo doma, saj je bila manifestacija napovedana. Predstavniki dijakov, ki so se tudi srečali z ravnateljico Bombino Carmelo Giudice, so povedali, da bo reforma ministrice Gelmini privedla do krčenja višješolskih smeri in torej obubožanja ponudbe, s katero trenutno razpolaga pol ITAS-D'An-nunzio. V popoldanskih urah je trideset dijakov ustanovilo nov odbor, ki je napovedal, da bo v prihodnjih tednih prišlo do novih manifestacij. Prihodnja bo po vsej verjetnosti 30. oktobra, ko je napovedana splošna stavka. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 16. oktobra 2008 15 doberdob - Ob 40-letnici društvenega delovanja nov podvig pevskega zbora Hrast Odlikuje jih zmes vztrajnega dela, želja, ljubezni in profesionalnosti » Petelinček je zapieu« in z živo in doživeto pesmijo prepričal Janka Bana - V soboto jubilejni koncert Dne 14. oktobra leta 1968 so se ustanovni člani novonastalega društva v Doberdobu zbrali v župnijski dvorani na prvem občnem zboru. Sedanji odbor kulturnega društva Hrast je želel biti zelo natančen pri počastitvi obletnice delovanja, zato so se člani in prijatelji zbrali v torek, točno po štiridesetih letih, v istem kraju, da bi ob hvaležnih spominih na preteklost poudarili predvsem vlogo in dosežke v sedanjosti s predstavitvijo novega cd-ja pevskega zbora Hrast. Društvo je v štiridesetih letih delovanja skrbelo za razvejano dejavnost, ki obsega glasbene, gledališke in športne aktivnosti, med katerimi je zbor imel vedno posebno vlogo, saj je začel delovati že pred ustanovitvijo društva in je potem zaznamoval njegovo zgodovino najprej pod vodstvom Karla Lavren-čiča, ki je nato leta 1985 prepustil taktirko sinu Hilariju. Uspehi vodilnega slovenskega zbora v naši deželi so znani vsem ljubiteljem zborovskega petja. Za krajši pregled zadnjega, bogatega desetletja, so pevci pod odrom župnijske dvorane razstavili plakete in nagrade, ki so jih prejeli na tekmovanjih in revijah, skupaj z delovnim »orodjem« oziroma z notnimi zbirkami in še z izrezki iz časopisja, ki dokumentirajo glavne etape njihove poti. Razni gostje in politični predstavniki so osebno prinesli svoje voščilo društvu. Na oder je prvi stopil do-berdobski župan Paolo Vizintin, ki je uvrstil zbor med občinske »stebre«, nakar je deželni svetnik Igor Gabrovec označil ustanovitev društva kot svojevrstni kulturni preobrat v letu velikih revolucij v širšem merilu in je namenil poseben aplavz odsotnemu Bogomilu Breclju, duhovniku, ki je bil med glavnimi pobudniki ustanovitve. S pohvalnimi besedami je nastopil tudi pokrajinski predsednik Sveta slovenskih Zbor Hrast z dirigentom Hilarijem Lavrenčičem na torkovi prireditvi; zbrane sta nagovorila tudi župan Paolo Vizintin (desno) in Janko Ban (levo) altran organizacij Janez Povše, ki je opisal z občudovanjem tako vsakdanje delo zbora kot njegovo reprezentančno vlogo v slovenskem in evropskem merilu. Zboru, ki goji glasbeno kulturo na visoki kakovostni ravni, je namenil slavospev tudi Janko Ban, ki je bil zadolžen za strokovno predstavitev vsebin jubilejnega cd- ja z naslovom »Petelinček je zapieu« (po znani Lavrenčičevi priredbi beneške ljudske). Priznani zborovodja je na osnovi dolgoletne izkušnje in poglobljenega znanja podal strokovno in obenem občuteno analizo cd-ja, ki obsega 21 pesmi iz umetne in ljudske, slovenske, krajevne in mednarodne literature. Povečini gre za posnetke RTV-ja s tekmovalnih nastopov v Mariboru, ostali pa so študijski posnetki, ki so nastali v cerkvi sv. Martina v Doberdobu v sodelovanju s tonskim mojstrom Petrom Gergoletom. Hrastov list na platnici je grafično oblikoval Matej Ferfoglia, za besedila in koordinacijo projekta pa sta skrbela Andrej Černic in predsednik društva Claudio Peric. Ban je evidentiral zmes vztrajnega dela, želja, ljubezni in profesionalnosti, ki je privedel do velikih umetniških podvigov. Izredna interpretativna energija je namreč najvišja stopnička strmega vzpona, ki sloni na treh temeljnih elementih, to so tehnika, srce in razum. V nadaljevanju je govornik s tehničnimi in deloma tudi kritičnimi opombami razčlenil diskografski iz- delek, predvsem pa sposobnosti in prednosti zbora, ki je znal utrditi svoj ugled v širšem prostoru. Izvedbe na plošči je označil kot »žive in doživete«, saj se dotaknejo srca poslušalca, kot da bi jim prisluhnil v koncertni dvorani. Program obsega tudi dela krajevnih avtorjev, kar razodeva stalno pozornost zbora za vrednotenje domačih skladateljev (v prvi vrsti Stanka Je-ricija in Štefana Maurija). Kot se za vsako »pevsko« obarvano obletnico spodobi, je program torkovega večera obogatila tudi podelitev Gallusovih značk Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice Franka Padovan je izročila tudi nekaj častnih priznanj dolgoletnim in zaslužnim članom društva, med katerimi je bil zborovodja Hilarij Lavrenčič. Ob predstavitvi cd-ja je zbor zapel tri pesmi, ki so bile samo pokušnja sobotnega koncerta, enega od osrednjih jubilejnih dogodkov, ki bo potekal v cerkvi v Doberdobu z začetkom ob 20.45. Rossana Paliaga števerjan - Pri Briškem griču družinski akordi, otroška skrinjica, gledališka šola in ples Otrokom ponujajo doživetja Glavni namen je poglabljanje znanja slovenščine - Izobraževalne in sprostilne dejavnosti bodo potekale pod vodstvom mentoric Družinski akordi, otroška skrinjica, mala gledališka šola in ples: to je letošnja ponudba kulturnega društva Briški grič za otroke, ki so stari od 18 mesecev do desetih let. »Odločili smo se za celovito otroško animacijo in dejavnosti, ki se razlikujejo glede na starost otrok. Osnovni cilj ostaja poglabljanje znanja slovenskega jezika. Dejstvo je, da se otroci jezikovno izpopolnjujejo tudi preko igre in družabnega življenja,« pravijo pri društvu. Letošnje dejavnosti se delijo v različne sklope. Prvi, ki so ga naslovili Družinski akordi, je namenjen otrokom od poldrugega do tretjega leta starosti in njihovim staršem. Gre za doživljanje, odkrivanje in poslušanje glasbe s spodbujanjem prostega telesnega, vokalnega in instrumentalnega izražanja. Delavnice bodo enkratno doživetje za otroka in odraslega, ki ga bo spremljal, in bodo obenem priložnost za ustvarjanje še tesnejšega stika med njima. Srečanja bodo potekala enkrat tedensko, trajala pa bodo 45 minut; prvo bo v četrtek, 23. oktobra, ob 17.30. Projekt vodi Tanja Gaeta, ki je vzgojiteljica v otroških jaslih, vaditeljica otroških pevsko-glas-benih skupin pri društvu Župančič in pihalnem orkestru Kras. Izobrazbo je pridobila pri društvu mu-zikoterapije Il Flauto Magico iz Vidma, pri ustano- vi Scuola Ritmia iz Piacenze in pri goriški Glasbeni matici, udeleževala pa se je tudi tečajev v Turinu. Drugi sklop dejavnosti ima naslov Otroška skrinjica. Namenjen je otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. Gre za likovne, pevske in glasbene dejavnosti, pa tudi za zabavo in sprostitev. Otroška skrinjica se bo odpirala vsako soboto med 15. in 17. uro na sedežu društva; prvo srečanje bo v soboto, 18. oktobra. Projekt vodijo Daniela Štekar, Janja Korsič, Valentina Kristančič in Tanja Gaeta. Pri društvu so organizirali tudi Gledališko šolo, ki jo posvečajo otrokom od sedmega do desetega leta starosti. Udeleženci bodo odkrivali gledališke prvine in pripravili igrico. Otrokom priporočajo, naj obiščejo gledališko delavnico, ki bo prvič na sporedu 8. novembra ob 10.30. Sprejeli jih bosta Petra Miklus in Aleksandra Maraž, ki sta sodelovali pri delavnici za bodoče mentorje v priredbi ZSKD-ja. Občasno jih bo obiskala režiserka Vesna Tomsič. V drugi polovici sezone bo startal še projekt Pleši in zabavaj se, ki bo namenjen osnovnošolcem. Dejavnosti bodo prirejali v sobi v prvem nadstropju društvenega sedeža, ki so jo preuredili in opremili izključno za otroke. Informacije nudijo člani Briškega griča (tel. 334-2294517 ali 334-2825853). Otroci v delavnici za okraševalce pirhov letos marca v Števerjanu 16 Četrtek, 16. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / miren-kostanjevica - Svetniki zahtevajo podaljšanje roka o odločitvi V Lokvici načrtujejo odprtje igralnega salona Župan: Igralništvo vidimo vsi v negativni luči, toda ta projekt je za naš del Krasa nekaj pozitivnega Svetniki občine Miren-Kostanje-vica v torek popoldan na izredni seji niso sprejeli odločitve glede soglasja k podelitvi koncesije za izvajanje dejavnosti posebnih iger na srečo novogoriški družbi Lepa vila. Ta namerava v Lokvici urediti zabaviščno-turistični center, v katerem bo tudi manjši igralni salon. Večina svetnikov, ki je gradivo za izredno sejo prejela šele v petek, je glasovala za podaljšanje roka o odločitvi, saj o tako pomembni investiciji potrebujejo več časa za razmislek. Slovensko ministrstvo za finance je lokalno skupnost pred dnevi prosilo za soglasje, kar je po zakonu dolžno storiti, svetniki pa imajo za to čas le do sobote. Če se ne opredelijo, se šteje, da je soglasje dano. Svetniki lahko zaradi tehtnih razlogov ministrstvo zaprosijo tudi za podaljšanje roka, kar nameravajo storiti. V občinski strategiji razvoja turizma, ki so jo sprejeli novembra lani, pa igralništvo sploh ni omenjeno. Kot je povedal župan občine Miren-Kostanjevi-ca, Zlatko Martin Marušič, sta občinska odbora za turizem in gospodarstvo zadevo podprla, toda večina svetnikov se je na glasovanju opredelila za odlog odločitve. Župan pa projekt komentira z besedami: »Igralništvo vidimo vsi v negativni luči, toda če pogledamo celoten projekt, menim, da je to za naš del Krasa nekaj pozitivnega. Prinaša namreč tudi druge programe in prenočišča, česar v tem predelu sploh nimamo.« Ministrstvo bodo torej na občini povprašali, če imajo možnost podaljšanja roka za odgovor. Občina Miren-Kostanjevica je na Goriškem še edina občina, ki nima nobene igralnice ali igralnega salona. Za ureditev igralniško-zabaviščnega salona v Lokvici se sedaj zanima novogoriška družba Lepa vila, ki je bila ustanovljena ravno s tem namenom. Objekt nameravajo postaviti oziroma dograditi na mestu obstoječega Rekreacijsko turističnega centra (RTC) Lokvica, v njem pa urediti prenočitveni del, center sprostitve in dobrega počutja, biljard klub, fitness, pivnico z manjšo pivovarno, restavracijo in manjši igralni salon. Ta je po besedah Andreja Sluge, direktorja Lepe vile, sicer pa nekdanjega vodja trženja v HIT-u, najbolj dobičkonosni del med omenjenimi programi. V prvi fazi nameravajo v hotelskem delu urediti 40 ležišč, v drugi pa še dodatnih 20. Novost bo prinesla tudi 50 delovnih mest in večjo turistično prepoznavnost severnega dela Krasa, trdijo pobudniki. Objekt RTC Lokvica, kjer naj bi stal zabaviščno-turistični center foto k.m. V družbi Lepa vila računajo tudi na povezovanje in trženje ponudbe svojega turističnega kompleksa z drugo že obstoječo lokalno in regionalno turistično ponudbo z obeh strani meje. Povezovanje bi potekalo skozi izdelavo skupnega trženjskega programa, ki bi pro-moviral okoliške kulturno-zgodovin-ske znamenitosti, kot so Štanjel, spomenik na Cerju, grofovo jamo, pa še aktivnosti raznih društev in športno-rekreacijskih programov, pri čemer obljubljajo tudi finančno podporo. Podrobnejši pregled tehničnih podatkov prve faze projekta razkrije načrt, da obstoječi gostinski lokal na 150 kvadratnih metrih obdrži svojo namemb- nost, novi objekt pa bo zgrajen v treh etažah po 600 kvadratnih metrov. Za igralni salon namenjajo 380 kvadratnih metrov, pred objektom bo 80 parkirnih mest. V drugi fazi naj bi vse tri etaže povečali še za 300 kvadratnih metrov, dodali 40 parkirnih mest in 20 ležišč v 10 sobah. Prvo fazo, ki naj bi veljala 7,5 milijona evrov, naj bi zaključili 24 mesecev po pridobitvi koncesije oziroma gradbenega dovoljenja, drugo, vredno 3 milijone evrov, pa tri do pet let od začetka poslovanja. Če se bo izkazalo, da mi-renski svetniki projektu ne bodo dali soglasja, potem ga bodo snovalci skušali uresničiti drugje. Katja Munih gorica - Vrtci Pritožba zoper občino zavrnjena Sodnik za delo Marco Casa-vecchia je zavrnil pritožbo sindikatov CISL in CGIL zoper goriško občinsko upravo in župana Ettoreja Romolija zaradi protisindikalnega ravnanja v postopku za krčenje kuhinj v vrtcih. Sindikata sta trdila, da je občina poverila nakup nove kuhinjske opreme in obnovo prostorov pred rokom 30 dni, predvidenih za sindikalno soočanje. Župan je v svojem zagovoru zatrjeval, da so bili roki spoštovani. Sodnik je razsodil, da pravica »o informiranju ne sme vplivati na svobodo odločanja uprave in da odobritev ukrepov ni podvržena soglasju sindikatov«. Na občini navajajo, da so bili sindikati vsekakor primerno seznanjeni, saj so v ta namen priredili junija štiri srečanja in so jim odposlali tudi pismeno obvestilo. »Okoliščina, da je občina 3. julija objavila razpis za nakup kuhinjske opreme za že obstoječe kuhinje v vrtcih, pa ni imela direktnih učinkov za osebje,« pojasnjujejo na občini. Nova lastnika Primorke Primorje in Salonit sta od večinskega lastnika TV Primorke, družbe Krat, odkupila po 19,9 odstotni delež. Direktor družbe Primorje, Dušan Črni-goj, in Salonita, Jože Funda, in Davorin Lozej, direktor družbe Krat, so v ponedeljek tudi uradno podpisali pogodbo. »Primorje in Salonit sta v lastništvo TV Primorke vstopila z namenom, da postane regionalna televizija, ki bo verno beležila življenjski utrip na Primorskem, nova solastnika pa se zavzemata za tesnejše sodelovanje televizijske hiše s primorskimi občinami in njihovimi ustanovami, veliko pa pričakujeta tudi od sodelovanja s primorskim gospodarstvom,« sporočajo iz Primorja. Tako naj bi TV Primorka pozorno spremljala uspešne projekte primorskih podjetij in omogočala, da se z njihovimi dosežki seznani širša javnost. Za ambiciozne načrte bo potrebna tehnološka posodobitev, pa tudi kadrovska okrepitev TV Primorke. (km) Spodbujajo posvojitev psov Goriška občina spodbuja občane k posvojitvi zapuščenih psov. Občinski odbor je včeraj sprejel sklep, na podlagi katerega bo vsak občan, ki bo obiskal goriški pesjak in odnesel domov psa, prejel 200 evrov prispevka. Vzdrževanje zapuščenega psa v pesjakih namreč stane občino 5,30 evrov dnevno - skupno 11.448 evrov v letu 2007 -, zato si je občinski odbornik Francesco Del Sordi zamislil pobudo pod geslom Posvojimo psa, ki jo bodo primerno promovirali med obča- Mladinski zbori štirih rajonov Rajonski sveti za Podgoro, Svetogorsko četrt-Placuto, Sv. Ano ter Štmaver, Pev-mo in Oslavje so si zamislili novo pobudo. Dne 20. decembra bodo priredili koncert mladinskih zborov vseh štirih goriških četrti, ki bo potekal v Podgori. O podrobnostih se bodo pogovorili predsedniki Walter Bandelj, Lovrenc Persoglia, Giancarlo Karlovini in Pierpaolo Silli, ki se bodo sestali jutri popoldne. »Fiesta mexicana« na Gradini Mladinski odsek društva Jezero iz Doberdoba v sodelovanju z družbo Rogos prireja v petek, 17. oktobra, od 21. ure dalje »fiesto mexicano« v sprejemnem centru Gradina. Na programu bo zabava z dj-ejem Cristianom P. Pobudniki pravijo, da sta zaželena mehiški poncho in sombrero. Dobrodošlica PR-ovcem Danes bo predsednica fakultete za tuje jezike in literaturo Videmske univerze Antonella Riem Natale sprejela nove študente univerzitetnega tečaja za stike z javnostmi, ki bodo letos obiskovali tečaje v Gorici. Ob 11. uri jih bo Natalejeva nagovorila v dvorani liceja Slataper v ulici Diaz, kjer jim bo dobrodošlico izrekel tudi predsednik didaktične komisije univerzitetnega tečaja Bernardo Cattari- O judovskem morilcu Danes ob 17.30 bo v konferenčni dvorani Ascolijeve hiše v Gorici (ulica Ascoli 1) predstavitev knjige Tommasa Calioja »La leggenda dell'ebreo assassino. Per-corsi di un racconto antiebraico dal medioevo ad oggi«. Prireja jo goriški Inštitut za socialno in versko zgodovino v sodelovanju z državno knjižnico iz Gori- Večer s pesmimi z meje Nocoj ob 21. uri bo na odru goriškega Kulturnega doma večer v okviru festivala »Canzoni di confine« (Pesmi ob meji), ki sodi tudi v program prireditve Across the Border. Nastopili bodo Vlado Kreslin, Lucilla Galeazzi, Lino Straulino in Mario In-cudine, ki jih bo spremljal Orkester glasbene akademije Naonis pod taktirko vodstvom Valterja Sivilottija. gorica - Pobuda družbe IRIS za šole Okoljska vzgoja in maraton energije Šolarji iz vse goriške pokrajine se bodo lahko učili recikliranja in primernega ravnanja z odpadki v okviru raznih pobud, ki jih prireja družba za javne storitve IRIS. »Čim prej je treba otroke poučiti o pomembnosti recikliranja, saj bodo dobre prakse posredovali tudi svojim staršem in od njih zahtevali, da spoštujejo naravno okolje. Zaradi tega smo se odločili, da šolam ponudimo niz srečanj in obiskov, tako da si bodo otroci med drugim lahko ogledali napravo za kompostiranje v Mo-raru in odlagališče v kraju Pecol de Lupi,« pravi Stefano Russo iz urada za marketing družbe IRIS. Pobuda za šole bo popolnoma brezplačna, saj bo stroške krila družba IRIS, za šolarje pa bo nedvomno poučna, saj bodo s svojimi očmi videli, kako ravnamo z odpadki. »Med obiskom v napravi za kompostiranje v Moraru bomo otrokom dali nekaj komposta, ki ga bodo odnesli domov, na ta način pa bodo razumeli, da so tudi vlažni odpadki ponovno uporabljivi in da jih je treba skrbno zbirati,« pojasnjuje Russo. Okoljska pobuda bo imela tudi čezmejni značaj, saj bo meseca maja potekal mali maraton energije. Učenci slovenskih in italijanskih šol z obeh strani meje se bodo zbrali ob nekdanji mejni črti med Vrtojbo in Štandrežem, kjer elektrovod povezuje Slovenijo z Italijo. Tu bodo razumeli, da energija ne pozna meja in da varovanje naravnega okolja zahteva skupno skrb ne glede na državne meje. Na torkovi predstavitvi projekta je bil prisoten tudi predsednik upravnega sveta družbe IRIS Armando Querin, ki je povedal, da se postopek za prodajo energetskega sektorja nadaljuje, drugih večjih novosti pa zaenkrat ni, je zatrdil. gorica - Brezdomka vprašala bivališče ali odpadni avtomobil Vztraja na klopi Odbornica ji ponuja sobo v ulici Baiamonti, kamor pa se ženska ne namerava odseliti Elsa, brezdomka srednjih let in po rodu s Sardinije, prenočuje na novi klopi, s katero je goriška občinska uprava nadomestila požgano klop, na kateri si je že pred nekaj meseci ženska post-lala začasni dom. Gorice ne namerava zapustiti tudi zaradi solidarnosti, ki ji jo izkazujejo ljudje. Občasno kapljajo k njej z manjšimi darovi - s hrano, oblačilom ali zavojem cigaret. Njena zgodba še vedno močno odmeva v mestu, potem ko naj bi bila med sobotno nočjo žrtev vandalskega napada. »Hoteli so me spoditi,« je prepričana. Preiskava o okoliščinah požiga, zaradi katerega je bila Elsa ob svoje skromno imetje, se nadaljujejo. Po zagotavljanju policije novosti še ni. Včeraj pa je na njene zahteve odgovorila občinska odbornica Silvana Romano. Ženska je namreč občino vprašala, naj ji zagotovi enosobno bivališče na Rojcah ali pa odpadni avtomobil, v katerem bi našla zatočišče, ko bo pritisnila zima. Odbornica pravi, da občina ne more dajati avtomobila v bivalne namene, če pa želi socialno bivališče na Rojcah, ga lahko uradno vpraša in bodo njeno prošnjo obravnavali po rednem postopku in na osnovi zahtevanih rekvizitov. Odbornica ji tudi prigovarja, da lahko še vedno privoli v selitev v večnamensko središče v ulici Baiamonti, kjer bi imela na voljo sobo za prenočitev in kuhinjo, ki bi jo delila z ostalimi pomočmi potrebnimi gosti. Brezdomka vztraja pri tem, da ne bo bivališča delila z nikomer, ker ima za sabo trpko zasebno zgodbo in želi samotariti s svojimi mislimi ter se preživljati po lastnih močeh. Želi si le strehe nad sabo in večje varnosti, pravi in vztraja na svoji klopci v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. gorica - Občinski svet Opozicija: Kaj se dogaja? »Kaj se dogaja?« se sprašujejo goriški opozicijski svetniki Donatella Gironcoli, Andrea Bellavite, Bernardo Se Santis in Li-vio Bianchini: »Pred nekaj dnevi je predsednica svetniške komisije za javna dela Marina Francesca Colombo javno in pogumno dala odpoved in opozorila na večkratno, a neupoštevano zahtevo po sklicu seje občinskega sveta ali po obisku svetnikov na travniškem gradbišču. Iz tiska pa smo tudi izvedeli, da sta svetnika Punteri in Hassek prešla iz stranke Forza Italia h Krščanski demokraciji za avtonomije z očitnim namenom, da poiščeta prostor za demokratično soočanje v desnosredinski koaliciji. Ta znamenja razodevajo dostojanstvo in odgovornost posameznikov, ki nočejo le pritiskati na gumb po navodilih načelnika skupine, obenem pa tudi vse večje pomisleke tistih svetnikov, ki so v neposrednem stiku z občani. Pričakujemo, da bosta župan in njegov odbor iz tega razbrala poziv k prepotrebnemu dialogu o vprašanjih, ki so za mesto temeljnega pomena.« GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 16. oktobra 2008 1 7 / gradina - Knjiga Človeški obraz tržiške ladjedelnice bumbaca Tržiška ladjedelnica je bila kot velika družina, ki je zagotavljala delovna mesta, otrokom zaposlenih pa je nudila še šole, letovanja in božična darila. Takšno ladjedelnico, prepleteno s človeškimi zgodbami, opisuje Roberto Covaz v svoji knjigi »Le abbiamo fatte noi - Storia dei can-tierini e del cantiere di Monfalcone«, ki so jo v minulem tednu predstavili na Gradini. Avtorja in novinarja dnevnika II Piccolo je predstavila Ana Černic v imenu družbe Rogos, ki upravlja Gradino, spremljal pa ga je prvi mornar podmornice Toti Giovanni Muo, ki je za to priložnost podaril doberdobskemu sprejemnemu centru akvarel s kraško krajino, »znamenje prijateljstva za tukajšnje, danes že bivše ladjedelniške delavce,« je povedal. Covazova knjižna pripoved se začenja pri ustanovitvi ladjedelnice, izpostavlja prvi čezoceanki Saturnio in Vulcanio, ki sta pluli med Genovo in New Yorkom, marsikaj neznanega navaja o ženski vlogi v delovnem procesu in namenja poseben poudarek t.i. »zlatim rokam«, to je spretnim delavcem, ki so v lesu izdelovali ladijske dele. Avtor pa ni mogel mimo tragedije umrlih zaradi zastrupitve z azbestom; njihovi svojci še danes iščejo pravico. Današnja stvarnost v ladjedelnici je bistveno drugačna; v primerjavi s preteklostjo zaposluje obrat vse manj domačinov in delovno silo črpa predvsem med tujci. Knjižna predstavitev je bila tudi priložnost za ogled podmorskih fotografij Boruta Furlana, ki bodo razstavljene do 19. oktobra. (Jari) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da je v teku prodaja novih abonmajev za sezono 2008-09 pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi. Za abo- nente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da je za lanske abonente v teku vpisovanje abonmajev za sezono 200809, od 18. oktobra za nove abonente, medtem ko bo možen od 27. oktobra nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jeana Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nu-šiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo do 5. novembra možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bra-tuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predpro-daja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.10 -22.10 »Disaster Movie«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »The Women«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Disaster Movie«. Dvorana 2: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.10 - 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pettine«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.10 »No Problem«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »Miracolo a S. Anna«. fl Razstave KULTURNO DRUŠTVO ZDRAVŠČI- NE prireja ob 85-letnici spremembe imena Zdravščin odprtje razstave z naslovom Pozdrav iz Zdravščin v nedeljo, 19. oktobra, ob 11. uri v občinskem središču v Zdravščinah; na ogled bo od srede, 20. do petka, 24. oktobra, med 17. in 19. uro, v soboto, 25. oktobra, med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro. Na ogled bodo tudi risbe udeležencev ex-temporeja. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v soboto, 18. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn; na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ul. 7a v Novi Gorici bo danes, 16. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave slik Azada Kari-ma. Avtorja in njegovo delo bo pred- stavila likovna kritičarka Nelida Nemec; na ogled bo do 30. novembra vsak dan med 10. in 19. uro. MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA- 10. FOTOSREČANJE je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljajo Roberto Aita (I), Biserka Fercek (HR) Herman Pivk (Slo) Boris Prinčič (I), Paul David Redfern (I) in fotoklub Nova Gorica (Slo); do 18. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med prireditvami. -A Koncerti KONCERT AVTORSKE GLASBE v sklopu niza »Across the border« bo v goriškem Kulturnem domu danes, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Tenco 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Furlanija), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilot-tija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v Gorici (ulica Brass 20 -tel. 0481-33288). ZA VEČERNE KONCERTE kulturnega združenja Rodolfo Lipizer iz Gorice je v teku nakup novih abonmajev; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 18. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo koncert z naslovom »Sassofono 2000 e oltre« nastopil bo Rhythm'n Sax Duo (Alex Sebastianutto - saksofoni in Ferdinando Mussutto - klavir); vstop prost. H Čestitke Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha si je prislužila srebrno priznanje na mednarodnem pevskem tekmovanju v Riminiju. Pevkam čestita prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega liceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki -Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. S Izleti AKŠD KREMENJAK IN KRAJEVNA SKUPNOST SELA NA KRASU prireja v nedeljo, 19. oktobra, 13. kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu. Ob 9.30 bo vpisovanje pohodnikov v Selah, ob 10. uri štart, ob 11. uri malica v večnamenskem centru v Jamljah, ob 13. uri kosilo v Selah, ob 14. uri družabne igre. JESENSKI SPREHODI MED ZGODOVINO IN NARAVO: v nedeljo, 19. oktobra, ob 9.30 bo zbirališče pri kostnici na Oslavju; informacije pri organizatorju L'Ape giramondo (tel. 3487507866). SPDG priredi v nedeljo, 19. oktobra, v okviru tradicionalnega praznika kostanja pohod do Štekarjeve domačije na Valerišču v sklopu Kekčeve poti in kolesarsko vožnjo po Brdih. Odhod s parkirišča pred športno halo v Pod-gori ob 10. uri; informacije na tel. 3331581015 (Dino Paulin) in tel. 0481882328 (Marko Lutman) v večernih urah. Društvo nadalje obvešča, da bodo ob priložnosti sprejemali prijave za martinovanje, ki bo 16. novembra na Vipavskem. Organiziran bo avtobusni prevoz. □ Obvestila SREČANJA ZA DOBRO POČUTJE bodo potekala v telovadnici osnovne šole Duca d'Aosta v Tržiču vsako sredo ob 18.15 od 5. novembra dalje; informacije na tel. 347-2471222. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu. Vabljeni so odrasli nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. ŠZ DOM sporoča program letošnjih dejavnosti: tečaj motorike z elementi ritmike za deklice prvega in drugega razreda osnovne šole, za fante iste starosti vadba motorike z elementi orodne telovadbe; obe skupini že vadita ob torkih in petkih med 16.30 in 18. uro. Košarko trenirajo začetniki ob ponedeljkih (med 17. uro in 18.30) in ob četrtkih (med 17. in 18. uro), starejši igralci pa ob ponedeljkih in četrtkih med 18. uro in 19.30. Mini odbojka je namenjena deklicam od tretjega do petega razreda osnovne šole (ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro). Začel se je športni vrtec za otroke slovenskih vrtcev v goriški občini in bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 16. uro. Za otroke vrtcev iz ulic Brolo in Max Fabiani bo poskrbljen prevoz do telovadnice, tako kot za gojence Dijaškega doma za druge športne panoge. Treningi potekajo v telovadnici Kulturnega doma (ul. Brass 20); informacije od 17. ure do 19.30 na tel. 0481-33288. FILMSKO GLEDALIŠČE 2008-09: v Kulturnem dom Nova Gorica je v teku prodaja abonmajev za 15 umetniških filmov do 23. oktobra vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure oz. uro pred predstavami (50 evrov, za dijake, študente in upokojence 30 evrov); vse filme bodo vrteli v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici ob petkih ob 20.15. GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Lungo Isonzo Argentina - petek, 17. oktobra, 15.3016.30. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI vabi na otvoritev novih prostorov, skladišča in meteorološke postaje, ki bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 11. uri. Svečanosti bo sledila družabnost (s predhodno najavo do 20. oktobra na tel. 0481-78024, 335-8291389 ali faks 0481-710681). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. UNITRE (Univerza za tretje življenjsko starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo do 17. oktobra potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. Danes, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Paolom Maurensigom; začetek lekcij bo 20. oktobra. ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). ZSKD naproša vse, ki imajo kakršno koli informacijo v zvezi z Aleksandrin-kami goriške pokrajine (imena, fotografije, dokumente...), da se oglasijo na tel. 393-9297235 (Vesna). H Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici vabi na predstavitev publikacije Tommasa Caliota »La leggenda dell'ebreo assassino. Percorsi di un racconto antiebraico dal medioevo ad oggi« danes, 16. oktobra, ob 17.30 v konferenčni dvorani hiše As-coli v ul. Ascoli 1 v Gorici. ENOTEKA V KRMINU prireja pripravljalni tečaj pokušnje vin z naslovom »Avviniamoci« 16., 17. in 18. oktobra, ob 19.30; informacije in vpisovanje pri Enoteki Krmin (tel. 0481630371 med 11. in 22. uro) ali po elektronski pošti cor- mons@gmail.com, info@enoteca-cormons.com. KULTURNI DOM, ODBORNIŠTVO ZA MIR PRI GORIŠKI POKRAJINI IN ZADRUGA MAJA prirejajo predstavitev knjige Enise Bukvič »Il nostro viaggio - Identita multiculturali in Bosnia Erzegovina« (Naše potovanje - Multietničnost Bosne in Hercegovine) v ponedeljek, 20. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Med večerom bodo tudi predvajali video-dokumentarec Jajce - Mesto v Bosni. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja v torek, 21. oktobra, ob 20. uri prireditev ob 80-letnici Dorice Makuc. Pogovor s pu-blicistko, režiserko in scenaristko bo vodila Marija Mercina, pozdravne besede bo izrekla podžupanja Darinka Kozinc. OB 90-LETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE prireja občina Romans danes, 16. oktobra, ob 20.30 na sedežu občine večer z avtorjem knjige »Dalla Galizia all'Isonzo« Robertom Toderom. ZDRUŽENJA KRVODAJALCEV GORICA, SOVODNJE IN DOBERDOB TER KD SKALA GABRJE prirejajo predavanje z naslovom Klopi... kako se izogniti tveganjem za zdravje, ki bo v petek, 17. oktobra, ob 20. uri na sedežu kulturnega društva Skala v Gabrjah. Sodelovali bodo predsednik združenja krvodajalcev Gorica Egi-dio Bragagnolo in zdravnika Mauri-zio Ruscio in Vincenzo De Angelis. SKD HRAST vabi na praznovanja ob svoji 40. obletnici: v soboto, 18. oktobra, ob 20.45 bo jubilejni celovečerni koncert MePZ Hrast v cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. V VITEŠKI DVORANI GRADU DOBROVO v Brdih bo v petek, 17. oktobra, ob 19. uri predstavitev zbornika Rado Simoniti - Pevec Goriških brd. IH Osmice SALOMON v Rupi je odprl osmico. Odprta je od ponedeljka do petka od 16. ure dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. ure dalje. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Alessandro Scaramuzza iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Pija desetega in na glavno pokopališče; 11.30, Maria (Mariuc-cia) Puppulin vd. Sequalino z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 14.00, Ado Go-deas (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Adalberta in na pokopališču v Medei. ^ Mirno je zaspal moj dragi oče Josip Lavrenčič (Pepi) Žalostno vest sporoča sin Pavel s Patrizio Od pokojnega se bomo poslovili jutri, petek, 17. oktobra, v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah od 13. do 14. ure; sledil bo pogreb na domačem pokopališču. Ronke, 16. oktobra 2008 Četrtek, 16. oktobra 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Janko Petrovec: »Pesniški večer s Primožem Čučnikom« / Foyer balkona, vstop prost, jutri, 17. oktobra, ob 20.30. Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret« / gostuje Mestno gledališče ljubljansko; v petek, 24. oktobra, ob 20.30 (združeni abonmaji A, T, F in labilni), v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 (red B in labilni), v nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri (združeni abonmaji C, K in labilni). Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli Roberto Damiani: »La vita xe fiama«. Poklon Biagiu Marinu, režija Furio Bordon. Nastopa: Massimo De Francovich. Urnik: do sobote, 18. oktobra ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 17.00. La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. Do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. GORICA Kulturni dom V soboto, 18. oktobra, ob 20.30 / v okviru niza komičnih predstav Komi-go nastopa Gledališka skupina Fortif-luidi (Trevignano - TV) z igro »Tren de vin«. Kulturni center Lojze Bratuž Edoardo Erba: »Maraton v New Yor- ku« / v priredbi SSG Trst v torek, 28. oktobra, ob 20.30. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Miroslav Krleža: »Leda« / danes, 16., jutri, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Jutri, 17. oktobra, ob 19.30 / Andrej Hienig: »Osvajalec«. V soboto, 18. oktobra, ob 19.30 / J. B. P. Bodliere: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 16. oktobra, ob 19.30 / Yasmi-na Reza: »Art«. Jutri, 17. oktobra, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 18. oktobra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 21. in v sredo, 22. oktobra, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / danes, 16. in v soboto, 18. oktobra, ob 19.30. Simon Bent: »Elling« / gostuje SLG Celje; jutri, 17. oktobra, ob 19.30. V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.30 / nizozemski drami Daphne de Bruin »Eva« in Oscar van Woensel »Vezuv«. V ponedeljek, 20. oktobra, ob 19.30 / Joe Mastaeroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabret«. V sredo, 22. oktobra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V soboto, 25. oktobra, ob 19.30 / Jar-di Galceran: »Gronholmova metoda« - gostuje Mestno gledališče Ptuj. Mala scena Jose Sanchis sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino« / danes, 16. in v sredo, 22. oktobra, ob 20. uri. Caryl Churchill: »Punce in pol« / v soboto, 18, in v torek, 21. oktobra, ob 20. uri. Jana Pavlič: »Tosca« / v četrtek, 23. in v petek, 24. oktobra, ob 20. uri. Mini teater Ljubljana Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / gostuje SSG iz Trsta, v soboto, 18. oktobra, ob 17.00 in v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00, 17.00 in 18.00. Cankarjev Dom William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Spored: v nedeljo, 19. ob 19.30, v ponedeljek 20. ob 15.00 in v torek 21. oktobra ob 12.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Primo »Concerto Crossover« / v sklopu simfonične sezone 2008 nastopa Michel Portal & Vincent Courtois Duo. Danes, 16. oktobra, ob 20.30 (izven abonmaja). Šesti kocert Brahmsove glasbe / v sklopu simfonične sezone 2008. Dirigent: Dan Ettinger. Sopran: Eteri Gvazava. Bariton: Markus Werba. Orkester in zbor gledališča Verdi. Jutri, 17. ob 20.30 in v soboto, 18. oktobra ob 18.00. Gledališče Rossetti Alvin Ailey. American Dance Theatre. Umetniški vodja: Judith Jamison. Urnik: v soboto, 18. ob 20.30 in v nedeljo, 19. oktobra ob 16.00 in ob 20.30. GORICA Kulturni dom Koncert avtorske glasbe v sklopu niza »Across the border« bo danes, 16. oktobra, ob 21. uri. Nastopili bodo glasbeniki Lucilla Galeazzi (nagrada Ten-co 2007) iz Sicilije, Lino Struilno (Fur-lanija), Mario Incudine (Sardinija), Slovenijo pa bo predstavljal Vlado Kreslin iz Prekmurja. Nastopajoče bo spremljal orkester Accademia Naonis pod taktirko Valterja Sivilottija. Vstop na koncert je prost, vabila pe je treba dvigniti v uradu Kulturnega doma v PRIREDITVE Gorici (ulica Brass 20 - tel. 048133288). KRMIN ■ Jazz & Wine of Peace Festival 2008 V četrtek, 23. oktobra, v Občinskem gledališču ob 20.30 Michel Portal & Jac-ky Terrasson (Francija, Nemčija), ob 22.30 Henry Threadgill & Zood (ZDA). V petek, 24. oktobra, v cerkvi sv. Ivana (Borgo S. Giovanni) ob 11. uri Tryg-ve Seim & Frode Haltli (Norveška); v Občinskem gledališču ob 18.30 Wolfgang Haffner »Acustic Shapes« (Nemčija) in ob 21.30 Marc Ribot Trio (ZDA). V soboto, 25. oktobra, v Medani 20 pri Dobrovem (Slo.) ob 11. uri Piirpauke (Finska); v Občinskem gledališču ob 18.30 [em] (Nemčija), ob 21.30 William Parker (ZDA). V nedeljo, 26. oktobra, v Občinskem gledališču ob 11. uri Odwalla (Italija, Senegal), ob 15. uri Nicolas Simion Quintet (Romunija, Madžarska, Italija, Makedonija, Hrvaška) in ob 17. uri Randi Werston and his African Rhythms Trio (ZDA). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri / koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00 / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30 / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30 / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 16. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert posvečen Beethovnu, igra Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent in solist Gordan Ni-kolic. Danes, 16. oktobra, ob 23. uri / v Kosovelovi dvorani / Subshrubs (Kranj, Gradec, Ciudad de Mexico, Dunaj) -koncert eksperimentalne glasbe v sklopu 14. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk. Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / v torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York); v torek, 28. oktobra, ob 20.30 nastopa Chris Eckman & The Last Side of the Mountain Band (Seattle, Ljubljana); v torek, 4. novembra, ob 20.30 koncert Monice Salmaso (Sao Paulo). V nedeljo, 19. oktobra, ob 19.00 Linhartova dvorana / 8. gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo 2008. SNG Opera in Balet Ljubljana »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. Danes,16. in jutri, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V dvorani Arturo Fittke na Malem trgu 3, bo do 22. oktobra na ogled razstava prvega fotografskega natečaja »Immagini del cambiamento«, ki sta ga organizirala združenje Autoaiuto in Volontariato Club Zip. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V galeriji Caracas na Drevoredu 20. septembra, bo na ogled še danes, 16. oktobra razstava z naslovom »Meta-morfosi« goriškega slikarja Adriana Ve-lussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. MILJE V Občinski dvorani umetnosti G. Ni-grisin, (Trg Republike 4) je na ogled razstava »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sul-čič. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija«. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. GORICA V deželnem avditoriju v Ul. Roma, bo ob 90-letnici konca prve svetovne vojne, do 11. novembra, na ogled razstava z naslovom »1918 - Dal Piave a Go-rizia«. Kulturni center Lojze Bratuž: v soboto, 18. oktobra, ob 18.00 odprtje razstave slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Umetnika bo predstavila likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn; na ogled bo do 31. oktobra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, od 3. novembra do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled do 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti: ob 100-le-tnici tržiške ladjedelnice bo odprtje razstave z naslovom »La forza motrice nel-la storia navale monfalconese« v petek, 17. oktobra, ob 18.30; na ogled bo do 2. novembra, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in praznikih od 10.00 do 13.00 ter od 16.00 do 19.00, (vstop prost). ZDRAVŠČINE Kulturno društvo Zdravščine prireja ob 85-letnici spremembe imena Zdrav-ščin odprtje razstave z naslovom Pozdrav iz Zdravščin v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.00 v občinskem središču v Zdravščinah; na ogled bo od srede, 20. do petka, 24. oktobra, od 17.00 do 19.00, v soboto, 25. oktobra, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00. Na ogled bodo tudi risbe udeležencev ex-temporeja. ROMANS Življenje v strelskih jarkih (1918 - 2008. Ob 90-letnici konca prve svetovne -/ vojne) je naslov razstave v vili del Torre v Ul. Latina v organizaciji občine Romans v sodelovanju z muzejem »Ri-cordi della Grande Guerra a San Martino del Carso« in društvom Soška fronta iz Šempetra, ki jo bodo odprli v petek, 24. oktobra, ob 18.30 ob prisotnosti zgodovinarja Lucia Fabija. Na ogled bo 25. in 26. oktobra ter 1. in 2. novembra med 10. in 18. uro, 8. in 9. novembra med 10. in 20. uro (za šole predhodna prijava na tel. 0481966904). V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici bo danes, 16. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave slik Azada Karima. Avtorja in njegovo delo bo predstavila likovna kriti-čarka Nelida Nemec; na ogled bo do 30. novembra vsak dan med 10. in 19. uro. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. SVETA GORA V Frančiškovi dvorani je v organizaciji KD Slikarjev amaterjev Tolmin na ogled razstava likovnih del, nastalih na Humanitarnem likovnem ex-temporu Drežnica. Izkupiček prodanih likovnih del bo namenjen Domu upokojencev Podbrdo - delovna terapija in Skupini za samopomoč starejšim občanom občine Tolmin pri Centru za socialno delo Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran od 17.10. do 16.11. ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (14. 10. 2008) Vodoravno: Štajerska, teritorij, Iranec, T. A., Vala, kraj, Jan, N. K., Eja, Ben, Aras, skul, plesalka, To-dorovski, I. L., Oliver, K. A., eze, Panatta, Davis, E. Č., Caan, amidi; na sliki: Jan Budin. izola - Jutri ob 19. uri v Palači Manzioli Odprtje razstave Med starim in novim umetnice Megi Uršič Calzi ZOLA - Italijanska samoupravna narodna skupnost pripravlja za jutri ob 19. uri v Palači Manzioli v Izoli odprtje razstave z naslovom Med starim in novim mlade izvedenke za mozaično umetnost Megi Uršič Calzi (na posnetku Kroma) iz Trsta. Umetnica, ki je pred desetimi leti diplomirala na inštitutu za mozaično umetnost v Ravenni, sicer ustvarja v slikarstvu, kiparstvu, ilustraciji in mozaični umetnosti ter je bila v preteklem šolskem letu tudi profesorica na treh slovenskih srednjih šolah. Predstavila se je že na enajstih samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji, Avstriji in Kanadi ter sodelovala na mnogih skupinskih razstavah. Tokrat pa se bo Megi Uršič Calzi v Izoli predstavila z mozaiki v dveh tehnikah. Arhitekturna dediščina Krasa in Istre bo zajeta v mozaikih-slikah v kamnu v originalni ravenski tehniki. V moderni tehniki pa bo umetnica predstavila mozaike-slike v mešanih materialih (kamen, steklo, smalti, keramika), ki so nastale v zadnjem obdobju pod vplivom vtisov s pravkar končane enomesečne turneje po Kanadi. Pred kratkim je Uršičeva zaključila izobraževanje iz konzervacije mozaika, keramike in kamna na oddelku rimskega inštituta v Faenzi, trenutno pa zaključuje magisterski študij na koprski fakulteti za humanistične študije iz umetnostnozgodo-vinske dediščine Sredozemlja. Razstava bo odprta do 7. novembra, in sicer od ponedeljka do petka med 10. in 12.uro ter med 17. in 20.uro. Olga Knez GLEDALIŠČE w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Četrtek, 16. oktobra 2008 1 Q APrimorski ~ dnevnik nogomet - Kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2010 v Južni Afriki Prvi poraz Slovenije »Azzurri« zmagali s težavo Črna gora pošteno namučila Italijane - Lippi kot Pozzo - Slovenija dobro le v prvem delu Skupina 3 Izidi Češka - Slovenija 1:0, S. Irska - S. Marino 4:0, Slovaška - Poljska 2:1 Slovaška 4 3 0 1 8:5 9 Poljska 4 2 1 1 6:4 7 Slovenija 4 2 1 1 5:3 7 Severna Irska 4 1 1 2 5:3 4 Češka 3 1 1 1 2:2 4 San Marino 3 0 0 3 1:9 0 PRIHODNJI KROG (28.3.) S. Irska - Poljska, Slovenija - Češka; 11.2. San Marino - S. Irska Igol je bil dovolj, da je Trapattonijeva Irska premagala Ciper. Irska za Italijo zaostaja za tri točke. V Beloru-siji je zmagal tudi Fa-bio Capello. Njegova Anglija je Be-lorusijo premagala 3:1. Skupina 8 Izidi Gruzija - Bolgarija 0:0, Irska - Ciper 1:0, Italija Črna Gora 2:1. Italija 4 3 1 0 6:2 10 Irska 3 2 1 0 3:1 7 Bolgarija 3 0 3 0 2:2 3 Črna Gora 3 0 2 1 3:4 2 Gruzija 4 0 2 2 2:5 2 Ciper 3 0 1 2 2:4 1 PRIHODNJI KROG (28.3.) Irska - Bolgarija, Ciper - Gruzija, Č. gora Italija; 11.2. Irska Gruzija Skupina 5 Izidi BiH - Armenija 4:1, Estonija - Turčija 0:0, Belgija - Španija 1:2 Španija 4 4 00 10:1 12 Turčija 4 2 20 5:2 8 Belgija 4 2 11 7:5 7 BiH 4 2 02 12:4 6 Estonija 4 0 13 2:13 1 Armenija 4 0 04 1:12 0 PRIHODNJI KROG (28.3.) Španija - Turčija, Armenija Estonija, Belgija - BiH Skupina 1 Izidi Malta - Madžarska 0:1, Portugalska - Albanija (nočna tekma) Danska 32 10 6:2 7 Madžarska 42 11 4:2 7 Švedska 31 20 2:1 5 Portugalska 31 11 6:3 4 Albanija 31 11 3:2 4 Malta 40 04 0:11 0 PRIHODNJI KROG (28.3.): Albanija - Madžarska, Malta - Danska, Portugalska - Švedska; 11.2. Malta - Albanija Skupina 6 Izidi Hrvaška - Andora 4:0, Belorusija - Anglija 1:3 Anglija 4 40 0 14:3 12 Hrvaška 4 21 1 8:4 7 Ukrajina 3 21 0 4:1 7 Belorusija 3 10 2 4:5 3 Kazahstan 4 10 3 5:11 3 Andora 4 00 4 1:12 0 PRIHODNJI KROG (1.4.) Kazahstan - Belorusija, Anglija - Ukrajina, Andora - Hrvaška Skupina 2 Izidi: Latvija - Izrael 1:1, Luksemburg - Moldavija 0:0, Grčija - Švica 1:2 Grčija 4 3 01 9:2 9 Izrael 4 2 20 8:5 8 Švica 4 2 11 7:6 7 Latvija 4 1 12 4:6 4 Luksemburg 4 1 12 3:7 4 Moldavija 4 0 13 2:7 1 PRIHODNJI KROG (28.3.) Luksemburg - Latvija, Izrael - Grčija , Moldavija - Švica Skupina 7 Izidi Litva - Ferski otoki 1:0, Avstrija - Srbija 1:3 Srbija 4 3 0 1 9:3 9 Litva 4 3 0 1 6:3 9 Francija 3 1 1 1 5:6 4 Avstrija 4 1 1 2 5:7 4 Romunija 3 1 1 1 3:5 4 Ferski otoki 4 0 1 3 1:5 1 PRIHODNJI KROG (28.3.) Litva - Francija, Romunija - Srbija Skupina 4 Izidi Rusija - Finska 3:0, Nemčija Wales 1:0 Nemčija 4 3 1 0 12:4 10 Rusija 320 1 6:3 6 Wales 420 2 4:3 6 Finska 3 1 1 1 4:6 4 Azerbajdžan 301 2 0:2 1 Liechenstein 301 2 0:8 1 PRIHODNJI KROG (28.3.) Wales - Finska, Nemčija - Liechenstein, Rusija - Azerbajdžan Skupina 9 Izidi Norveška - Nizozemska 0:1, Islandija - Makedonija 1:0 Nizozemska 3 3 0 0 5:1 9 Škotska 3 1 1 1 2:2 4 Islandija 4 1 1 2 4:6 4 Makedonija 3 1 0 2 2:3 3 Norveška 3 1 0 2 2:3 2 PRIHODNJI KROG (28.3.) Nizozemska -Škotska; 1.4. Nizozemska - Makedonija, Škotska - Islandija Italija - Črna gora 2:1 (2:1) STRELCA: Aquilani v 8. in 28., Vu-činic v 19. min. ITALIJA (4-3-3): Amelia, Zambrot-ta, Cannavaro, Chiellini, Dossena (Bone-ra), Gattuso, De Rossi, Aquilani (Perrot-ta), Pepe, Gilardino, Di Natale (Quaglia-rella). Trener: Lippi. ČRNA GORA: Poleksic, Pavičevic, Tanasijevic, Batak, Jovanovic, Drinčic, Zverotic (Novakovic), Vukčevic, Jovetic, Boškovic (Bozovic), Vučinic (Damjanovic). Trener: Filipovic. LECCE - Italija se je morala proti Črni gori pošteno potruditi. Začetek tekme je bil za »azzurre« nadvse obetaven. Igrali so napadalno in kmalu povedli z golom Aquilanija, sicer po napaki gostujoče obrambe. Črnogorci so se nato opogumili. Igrali so bolj odločno in osem minut kasneje tudi izenačili z golom Mirka Vučini-ca (pred tem je Zambrotta enkrat rešil svoja vrata na gol-črti). Pred odhodom v sla-čilnice so Italijani še enkrat povedli. Aqui-lani je streljal proti vratom, branilec Ta-nasijevic pa je žogo nesrečno preusmeril v levi vratarjev kot. V drugem polčasu so se »azzurri« v glavnem branili in igrali na protinapad. Črnogorci so imeli vsaj tri dobre priložnosti za zadetek. Dvakrat je branil Amelia, prav tolikokrat pa je žoga švignila mimo vratnice. Z novo zmago je Lip-pi izenačil rekord nekdanjega selektorja Vittoria Pozza: trideset zaporednih reprezentančnih tekem brez poraza. Pred tekmo je del italijanskih navijačev žvižgal ob izvajanju črnogorske himne. Žvižge pa so kmalu prekrili z bučnim ploskanjem. Češka - Slovenija 1:0 (0:0) STRELEC: Sionko v 62. min. ČEŠKA: Zitka, Jarolim (od 66. Širl), Rozehnal, Rajnoch, Plašil, Sionko, Janku-lovski, Fenin (od 81. Sverkoš), Baroš (od 90. Kladrubsky), Ujfaluši, Pospech. SLOVENIJA: Handanovic, Radosa-vljevic, Kirm, Ilic, Šuler, Novakovic, Šišic (od 65. Birsa), Brečko (od 86. Mejač), Mo-rec, Koren, Dedic (od 79. Jokic). TEPLICE - Še pred meseci bi češko zmago pospremili s pridevnikom pričakovana. A sodeč po igri predvsem v prvem polčasu tekme v Teplicah, bi razplet s slovenskega gledišča lahko bolje označili z za- Italijanski napadalec Alberto Gilardino ni blestel. Črnogorski nogometaš Jovan Tanasijevic (št. 6) je v 28. minuti nesrečno preusmeril Aquilanijev strel v svojo mrežo ansa mujeno priložnostjo. Čehi so bili namreč daleč od stare slave, v uvodnih 45 minutah celo slabši tekmec. V drugem polčasu pa so izkoristili vrzel v slovenski obrambi in se na koncu zasluženo veselili težko priborjenih treh točk. Slovenski re-prezentanti so bili v drugem delu podrejen tekmec, a že v prvem so zapravili nekaj priložnosti, ki so vendarle spomnile na dobre predstave z začetka teh kvalifikacij. Pred tekmo so se Slovenci bali predvsem uvodnega naleta nogometno ugled-nejših Čehov. A ti so v prvem polčasu pokazali, da so res v krizi, saj od naleta ni bilo nič. Šele v 19. minuti so si gostitelji priigrali prvo priložnost v prvem polčasu, ko je podajo Jaroslava Plašila skušal v gol preusmeriti Jan Rajnoch, toda Samir Handa-novic ni imel veliko dela, tako kot tudi ne v 44. minuti po poskusu Mareka Janku-lovskega s prostega strela. Bolj odločno so Čehi začeli drugi polčas, saj je že v 51. minuti z odličnim posredovanjem Handanovic preprečil veselje Plašilu, v 63. pa še Milanu Barošu. A minuto pred tem so Čehi povedli. Neodločno posredovanje Radosavljeviča je Jan-kulovskemu dovolilo podajo, ki jo je Libor Sionko - zamudil je Mišo Brečko - z glavo zabil v slovensko mrežo. »Težko je izgubiti tekmo na tak način. Večji del tekme so fantje odigrali vrhunsko, si priigrali nekaj izjemnih priložnosti, ki bi jih morali, realizirati. Po prvem polčasu bi morali voditi z 2:0 in verjetno je tudi to dejstvo vplivalo na zbranost v drugem polčasu. Res so se poznale tudi težave s poškodbami in kartoni, a ne nazadnje so Čehi vrhunska ekipa, na trenutke smo stali predaleč od njih. Vseeno lahko fantom samo čestitam za vložen trud,« je po tekmi povedal Kek. U21 - DODATNA TEKMA »Azzurrini« na EP TEL AVIV - Italijanska reprezentanca do 21. leta starosti je na povratni tekmi v gosteh zanesljivo premagala Izrael s 3:1in se tako uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnjo leto na Švedskem. Dva zadetka je dosegel Mario Balotelli, enega pa Abate. šah Remi tudi v drugi partiji za svetovni naslov BONN - Svetovni prvak Indijec Viswanathan Anand in Rus Vladimir Kramnik sta se tudi v drugi partiji dvoboja za šahovskega svetovnega prvaka v Bonnu razšla z remijem. Po dveh igrah je tako izid izenačen na 1:1. Danes imata šahista prost dan, jutri pa bo na sporedu tretja partija. V tej bo imel rahlo prednost 33-letni Kramnik, saj bo on igral z belimi figurami. DOMENECH - Francoski selektor Raymond Domenech kljub slabšim izidom galskih petelinov ostaja selektor francoske nogometne reprezentance. Izbrano vrsto bo vodil do SP leta 2010. ODBOJKA - Srednjeevropska liga: Salonit - Mladost Zagreb 3:0 (22, 20, 22). VUJAČIČ - Slovenski košarkar v dresu Los Angeles Lakers Saša Vu-jačič je po podrobnejših zdravniških pregledih ugotovil, da ima zlomljeno kost v levem gležnju. Zdravniki so sprva menili, da gre za zvin, po magnetni resonanci pa se je izkazalo, da je gleženj zlomljen. Vujačič bo z igrišč odsoten še najmanj deset do 14 dni. KOPITAR - Slovenski hokejist Anže Kopitar je skupaj s svojo ekipo Los Angeles Kings vknjižil prvo zmago. Kralji so na domačem terenu s 6:3 premagali Anaheim Ducks. Kopitar je igral več kot 21 minut ter zbral dve podaji, s katerima je pomagal k zmagi moštva. NAJBOLJŠA NA SVETU -Ameriška telovadka ruskega rodu Nastia Liukin, olimpijska prvakinja v mnogoboju iz Pekinga, je prejela nagrado Ženskega športnega združenja (WSF) za najboljšo športnico leta2008 na svetu. EP V ATLETIKI - Danes so na spetni strani Lis Ticket Lottomatica uradno na voljo vstopnice za ogled dvoranskega evropskega atletskega prvenstva, ki bo v Turinu od 6. do 8. marca 2009. THE MIDDLE SEA RACE - V sklopu jadralskega pokala Rolex se bo 18. oktobra na Malti začela prestižna večdnevna regata The middle sea race. Jadrnice bodo morale prejadrati 606 milj dolgo razdaljo od Malte prek Mesinske ožine do otoka Stromboli preko otoka Favignagna (na zahodu Sicilije), Pantellerie, Lampeduse spet na Malto. Na letošnji preizkušnji bo prisotna tudi tržaška jadrnica Wanderlust Amplifom Fulvia Gellettija. Na krovu bo ob lastniku še tržaški Slovenec Berti Brus, krmar Diego Paoletti, Flavio Genzo, Franco Ferluga in Matjaž Miklavec , Adrea Canciani, Luigi Formoso, Renzo Blasi in 19-letni Toni Scarpa 'Kunc'. Danes se bodo vse sodelujoče jadrnice udeležile pred-tekmovalne obalne regate. UNION OLIMPIJA - Košarkar Tyler Crawforda je zapustil ljubljansko Union Olimpijo. Branilec ni zadovoljil pričakovanj vodstva kluba. Kariero bo nadaljeval pri Slogi iz Kraljeva. VIŠJE KAZNI - Predsednik Mednarodne kolesarske zveze (UCI) Pat McQuaid je napovedal, da naj bi od 1. januarja 2009 v veljavo stopilo novo pravilo, po katerem bo kolesar, ki ga bodo ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil, lahko kaznovan s prepovedjo tekmovanja do štirih let. Doslej je bila maksimalna kazen dve leti. BIATLON - Mednarodna biat-lonska zveza je včeraj predstavila novosti za novo sezono: zmaga bo odslej vredna 60 točk, prej 30; namesto 30, pa bo točke prejelo prvih 40 tekmovalcev na tekmi. Nov je tudi način, ki določa kvoto o pravici nastopa v svetovnem pokalu: na prvih treh tekmah, bodo imeli pravico nastopa vsi najboljši, ki so uvrščeni v svetovni pokal, ki pa bodo morali na prvih treh postajah vsaj enkrat doseči manjši zaostanek od 20 odstotkov za najboljšimi. 20 Četrtek, 16. oktobra 2008 ŠPORT / namizni tenis - Moška deželna C-liga Kras še naprej žanje uspehe Premagali nevarni CUS - V moški D1-ligi in ženski C-ligi je Kras klonil nogomet - Naše številke Po dveh letih spet 18 točk, jubilejni gol Brega 59-letni Edi Bole je bil v drugem krogu odločilen za končno zmago Krasa. Prispeval je vse tri razpoložljive točke. Bole (lani je z ekipo napredoval iz C1 -lige v B2-ligo, letos pa se je odločil za nastopanje v C2-ligi) je igral taktično dovršeno proti vsem trem nasprotnikom kroma MOŠKA C2-LIGA - Tudi drugo prvenstveno tekmo so Krasovci dobili na najboljši način; tokrat proti nevarnemu CUS-u iz Vidma. Videmčani so večkrat poskušali krasovce izzivati z nešportnim vedenjem, kar pa jim ni zadostovalo, da bi nadoknadili tehnične pomanjkljivosti. Izkazal se je predvsem veteran Edi Bole, ki je taktično dovršeno igral proti vsem trem nasprotnikom in osvojil vse tri dvoboje. Tom Fabiani in Gianni Rotella pa sta dala svoj nenadomestljiv doprinos h končni zmagi. (M.M.) Cus Udine Agere - Kras 2:5 Sabbadini - Fabiani 0:3 (7,3,2); Marega - Rotella 3:1 (3,-10,7,9); Pozzuto - Bole 1:3 (-10,7,8,7); Marega - Fabiani 3:0 (9,12,10); Sabbadini - Bole 0:3 (6,6,5); Pozzuto - Rotella 0:3 (12,5,3); Marega - Bole 1:3 (5,-8,8,9). MOŠKA D1-LIGA - Pri Rangersih je tokrat opravila svoj krstni nastop dru-gokategornica in državna reprezen-tantka Schierano, ki je bistveno odločala o končnem razpletu tekme. V odsotnosti kapetana Ridolfija so naši v vseh tekmah dali vse od sebe, da bi pripravili presenečenje, a kljub dobri igri to ni zadostovalo za zmago. Nekaj več bi lahko pokazal Simone Giorgi: proti Miani-ju je bil v vseh setih v vodstvu, žal pa je v končnici niza vsakič popustil in dopustil nasprotniku zmago. Sonja Doljak je z agresivno igro pokazala, da se ji forma postopoma stopnjuje, Guido Si-mionato pa je med igro varčeval z gibi, ker ni še saniral poškodbe hrbtenice. (M.M.) AŠK Kras - Rangers Udine Fiorino 2:5 Doljak - Peri 3:0 (1,6,9); Simiona-to - Schierano 1:3 (-8,6,3,10); Giorgi -Miani 1:3 (-8,7,8,9); Doljak - Schierano 0:3 (5,4,10); Giorgi - Peri 3:0 (3,6,11); Guido Simionato - Miani 0:3 (7,6,6): Giorgi - Schierano 1:3 (8,-10,7,6). ŽENSKA C-LIGA - Krasovke so v Huminu skorajda pripravile presenečenje, naposled pa jim je zmaga spodletela. Tekma je bila dopadljiva in v določenih trenutkih zelo napeta. Posebno zanimivo je bilo zadnje srečanje med Katarino Milič in staro znanko Moro. Katarina je dala vse od sebe, pozorno je sledila nasvetom trenerke in jih tudi izvajala. V setih je že vodila 2:0, a ji je v končnici zmanjkalo nekaj izkušenj, tako da je šla končna zmaga gostiteljicam. Svoj krstni nastop s krasovo žensko vrsto je opravila Claudia Micolaucich, ki jo je skozi srečanje stalno spremljala trema. V odločinih trenutkih je igrala pasivno in dopuščala nasprotnici preveč iniciative. Obe dekleti, Katarino in Claudio, pa moramo pohvaliti za resen pristop in borbenost. (M.M.) D'Aronco Gemona - Kras 3:2 Gubiani - Katarina Milič 0:3 (7,7,8); Moro - Claudia Micolaucich 3:1(13,8,-8,7); Gubiani/Moro - Micolaucich/ Milič 3:1 (-8,4,9,11); Micolaucich - Gubiani 0:3 (8,6,8); Moro - Milič 3:2 (-8,-10,9,7,9). odbojka - Prvenstvo U18 za dekleta Združena ekipa v gosteh do prve zmage Killjoy - Sloga Dvigala Barich 0:3 (26:28, 23:25, 10:25) SLOGA: Spangaro 3, Kralj 15, Černic 1, Milkovich 13, Žerjal 13, Valič 1, Malalan 1, Slavec 4, Pertot 7, Porro, Barbieri (L). TRENER: Martin Maver. Združena ekipa igralk Sloge, Brega in Bora je v prvem krogu prvenstva za dekleta pod 18. letom starosti osvojila prvo zmago. Kljub zmagi v vseh treh nizih sta bila predvsem prva dva seta izredno izenačena, obema ekipama pa je precej preglavic povzročala majhna telovadnica. Začetek srečanja ni kazal pozitivnega razpleta, saj so gostiteljice povedle s 17:8. Takrat je trener Maver na igrišče poslal najmlajšo igralko ekipe Tamaro Pertot, ki je s serijo učinkovitih servisov pri- pomogla k preobratu. Združena ekipa je s prepričljivo predstavo nadoknadila visok zaostanek, izenačila in po razburljivi končnici tudi zasluženo zmagala. Tudi drugi niz je bil izenačen, v tretjem pa je Killjoy popustil, Maverjeve varovanke pa so vse do konca igrale zelo zbrano. KOŠARKA U21 - Z gostovanjem v Venetu (v kraju San Ven-demiano) bodo mladinci Konto-vela nocoj (ob 21.00) začeli z nastopi v deželnem mladinskem prvenstvu U21. San Vendemiano je sicer edina ekipa iz Veneta, ki pa se je vpisala v deželno prvenstvo v naši deželi. Kontovel trenira dvojica Claudio Starc in Danjel Šušteršič. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 -Jadran ZKB - Mille e una notte 81:51. Rezultati četrtega kola v amaterskih prvenstvih so bili ugodni za naše enaj-sterice, ki so od 27 možnih točk odnesle kar 18. Zabeležili smo le en sam poraz (Primorec), pet zmag in tri neodločene rezultate. Upoštevati moramo, da v lanski sezoni našim ekipam ni nikoli uspelo osvojiti 18 točk, največ so jih zbrale 17 ( v soboto 16. in nedeljo 17. februarja 2008) in trikrat po 14 točk. Zadnjič je našim ekipam uspelo osvojiti 18 točk v sezoni 2006/07, in sicer v prvem povratnem kolu (14. januarja 2007), ko smo prav tako zabeležili pet zmag in tri neodločene rezultate. Takrat pa v 3. AL ni igrala Mladost, ker je imela nedeljo počitka. 1500. prvenstveni gol Brega Gol iz prostega strela, s katerim je Degrassi v 32. minuti igre povedel v vodstvo Breg na nedeljski tekmi proti ekipi Torre, bo ostal v analih, saj je to bil 1500. zadetek Brežanov v 44 sezonah igranja v amaterskih prvenstvih. Pred iztekom srečanja je rezultat na 2:0 zaokrožil German. Skupno je Breg v 44 sezonah igral 644 tekem v 2.AL in dosegel 668 golov, ter g. kolesarstvo C. Leghissa v Beneški Sloveniji med najboljšimi Slovenska gorska kolesarja Christian Leghissa in Marko Ciuch sta v nedeljo tekmovala v Beneški Sloveniji na tretji preizkušnji Jesenskega pokala. 143 gorskih kolesarjev se je pomerilo na 30 km dolgi progi (višinska razlika 750 m): prvih 15 km proge je bilo razgibanih, nato so se morali povzpeti na vrh gore Iva-nac. Sledil je spust do vasi Podcirkev, kjer je bil tudi cilj. Christian Leghissa, ki tekmuje za klub Ovam, je bil na koncu četrti, v kategoriji junior (organizator jesenskega pokala je zveza Udace, ki deli starostne kategorije na kadete, juniorje, seniorje in veterane) pa je bil najhitrejši. V kategoriji senior je bil Marko Ciuch 21. Zmagovalec nedeljske dirke je bil kadet David Bevilacqua. V skupni razvrstitvi je Leghissa tretji; vodi Marco Depolo (junior) iz Por-denona, ki je bil na tretji preizkušnji drugi, torej počasnejši od našega kolesarja. v 478 tekmah v 3. AL 833 golov. Največ golov (67) so Brežani dali v sezoni 2002/03, ko je ekipo v 3. AL vodil Euro Pe-tagna. Najboljši strelec s 13 goli (kar 12 iz 11-metrovk) je bil Mitja Laurica. V 24 odigranih tekmah so zbrali kar 59 točk (18 zmag in pet neodločenih rezultatov). Edini poraz 2:1 so doživeli proti Poggiu. To je bila nadvse uspešna sezona za Breg, ki je zmagal prvenstvo in prestopil v 2. AL. Najmanj golov (11) pa so dosegli v sezoni 1973/74 v 2. AL. Trener ekipe je takrat bil Severino Kozina. V 30 odigranih tekmah so Brežani izbojevali le dve zmagi in dvakrat igrali neodločeno, kar 26-krat pa so poraženi zapustili igrišče. S šestimi osvojenimi točkami in kar 51 prejetimi goli so končali prvenstvo na repu lestvice in izpadli v 3. AL. Za ljubitelje statistik bi lahko dodali, da so Brežani doslej v 1122 odigranih tekmah zbrali 1431 točk, dosegli 413 zmag, 358 krat igrali neodločeno, doživeli 351 porazov in dobili 1346 golov. Bruno Rupel VESNA Branilec Rossi pod nož Enaintridesetletni Vesnin branilec Simone Rossi, ki se je v nedeljo poškodoval na tekmi proti Pertegadi (poškodoval si je ahilovo tetivo), je v torek že šel pod nož. Devetdeset dni (tri mesece) bo imel nogo v mavcu in šele zatem bo lahko začel z rehabilitacijo. Zanj je torej sezona predčasno končana. V soboto, na derbi tekmi proti Krasu, bo kot srednji branilec najbrž igral Riccardo Bertocchi. Po lažji poškodbi pa sta okrevala Martin Che-ber in Michele Leghissa, ki pa v torek zvečer še ni treniral. ZAČETNIKI 11:11 Zmaga Pomladi B Pomlad B - Trifoglio 2:0 (0:0, 2:0, 0:0) STRELCA: Vidali in Renar. POMLAD B: Puntini, Kosovel, Gruden, Renar, Paulucci, Labianca, Košuta, Bicocchi, Dean Vattovaz, Vidali, Cherin, Rotondaro, Diego Vattovaz, Perelli, trener Fabio Zucca. Na zaostali tekmi začetnikov v Rep-nu je Pomlad B zasluženo premagala tržaški Trifoglio. Zuccovi varovanci so igrali dobro in požrtvovalno. PLANINSKI SVET Druženje ob kostanju Na vsakoletnem druženju ob kostanju in kozarcu sladke rebule se bomo goriški planinci zbrali prihodnjo nedeljo, 19. t.m. Srečanje bo, tako kakor že vrsto let doslej, na kmetiji Šte-karjevih v Števerjanu. Najmlajši člani, ki se zbirajo v skupini kekcev, in njihovi starši se bodo v Števerjan odpravili peš iz Podgore preko Kalvarije. Začetek pohoda bo ob 10. uri izpred športne hale. Prav tako ob 10. uri bodo na kolesarsko vožnjo (z gorskimi kolesi) odpeljali ljubitelji tovrstne dejavnosti. Start bo prav tako ob 10. uri izpred športne palače. Prireditev druženje ob kostanju bo ob vsakem vremenu. Martinovanje bo na Vipavskem SPDG prireja v novembru, za svoje člane, še eno družabnost. Mar-tinovanje bo v nedeljo, 16. novembra in bo, tako kakor je pri planincih v navadi, imelo, poleg družabnosti tudi kulturni poudarek. V zgodnjih popoldanskih urah bo voden ogled muzejske zbirke v Ajdovščini z bogatimi najdbami iz rimskega časa, popoldne in zvečer pa družabnost na turistični kmetiji, ki bo ob tej priložnosti odprla vrata vinske kleti, za pokušino novih in zrelih vin. Na razpolago bo av- tobus. Prijave v četrtek, 23. oktobra. Predprijave pa že v nedeljo, 19. t.m., na srečanju v Števerjanu. Program dejavnosti za leto 2009 Le še dobra dva meseca sta do izteka leta in pri SPDG že pripravljajo program dejavnosti za naslednje leto. V glavnem odboru želijo v največji meri upoštevati tudi želje in predloge članov, zato bodo dobrodošle vse pobude, ki jih bodo prejeli v prihodnjih tednih. Program bo oblikovan do začetka decembra. Zimovanje v Val Zoldani Nekajdnevno bivanje na snegu, ki ga SPDG prireja za svoje člane, bo od 2. januarja v Val Zoldani, v Venetu. Podrobnosti bodo pri smučarskem odseku objavili v prihodnjih dneh. Trenutno je na razpolago okrog 60 mest. Tečaj nordijske hoje Nadaljuje se »tečaj nordijske hoje« v priredbi SPDT. Kot že dogovorjeno se bodo tečajniki zbrali v soboto, 18. oktobra 2008 ob 15.30 pri spomeniku padlim na Proseku. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 040/220155 - Livio. (L.S.) Izlet SPDT na Snežnik Snežnik (1796 m) nudi obiskovalcu izjemen razgled daleč naokrog, saj je najvišji vrh slovenskega Krasa in najvišja gora slovenskega nealpskega sveta. Ime je dobil po snegu, ki se zadržuje na vrhu še dolgo v pomlad. Tja se bomo podali planinci, člani SPDT v nedeljo, 19. oktobra 2008. Zbirno mesto bo ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. Izlet je z lastnimi avtomobili. Na razpolago je tudi društveni kombi, v katerem je prostih še nekaj mest. Vse dodatne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.) Danes predavanje Petra Podgornika »Človek in gore« Odpira se nova predavateljska dejavnost Slovenskega planinskega društva Trst. Ze nocoj, 16. oktobra 2008 bomo imeli v gosteh izjemnega gosta, priznanega slovenskega alpinista Petra Podgornika, ki bo v okviru plezalnega tečaja SPDT govoril v prvi vrsti o varnosti v gorah. V nadaljevanju pa bo prikazal lastne, izjemne alpinistične dosežke in dogodivščine, ki jih je doživel med plezanjem v različnih gorstvih sveta. Srečanju je dal naslov »Človek in gore«. Predavanje je splošnega značaja in je zato namenjeno vsem in ne le alpinistom. Večer bo v Gregorčičevi dvorani, v ul. Sv. Frančiška, 20, ob 20.30. Za naslednji četrtek, 23. oktobra, pa društvo prireja predavanje prizna- nega slovenskega botanika, prof. dr. Toneta Wrabra. Ta izjemen poznavalec flore Julijskih alp in dolgoleten prijatelj našega društva se bo tokrat osredotočil na prikaz rastlinskih zanimivosti in posebnosti pasu, ki teče tik ob meji. Wraber je ta svoj prikaz naslovil »Od Devina do Kanina«. Predavanje bo na Opčinah, v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke, Ul. Ricreatorio 2, z začetkom ob 20.30. Polaganje venca v dolini Glinščice V soboto, 25. oktobra 2008 bo SPDT priredilo spominski pohod v dolino Glinščice s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Zbirališče bo na trgu v Boljuncu ob 14.00 uri. Od tod se bomo podali najprej na domače pokopališče, da se poklonimo spominu dolgoletne članice in dobro-tnice Vekoslave Slavec, nakar se bomo kot običajno podali v dolino Suhe v Glinščici, kjer je tudi prvotni začetek naše Vertikale. / ŠPORT Četrtek, 16. oktobra 2008 21 odbojka - V ženski C-ligi Sloga List, v moški D-ligi Sloga in v ženski D-ligi Bor Breg KB V vseh ligah so imeli težave pri sestavi prvenstev Zaradi združitev in novih vključitev v ligo - Novosti pri izpadih in napredovanjih - Slovenski igralci in igralke tudi pri drugih ekipah Z izjemo ženske C-lige smo imeli lani v vseh deželnih odbojkarskih ligah kak slovenski derbi. Letos bomo imeli v ženski C-ligi še vedno le enega predstavnika, nobenega derbija pa ne bo niti v moški in ženski D-ligi (jih bomo pa zato imeli kar dvanajst - šest v prvem in šest v povratnem delu - v moški C-ligi). Za Slogo List (ženska C-liga), Bor/Breg Kmečka banka (ženska D-liga) in Slogo (moška D-liga) bo letošnje prvenstvo dolgo in naporno, še posebno če pomislimo na število izpadov in mest, ki vodijo v play-off. V ženski C-ligi se bodo tako kot v prejšnjih letih v play-off uvrstile najboljše štiri ekipe, več pa bo izpadov. Letos bodo namreč izpadle najslabše tri ekipe, tako da se bo večina ekip verjetno prav do konca potegovala ali za obstanek ali za uvrstitev v play-off. Še bolj zanimiva bo iz tega vidika ženska D-liga. Tudi letos bo izpadlo najslabših pet ekip, napredovale pa bodo kar tri ekipe: prva neposredno, drugi dve pa po play-offu, v katerem bodo igrale ekipe, ki se bodo uvrstile od drugega do petega mesta. Iz moške D-lige bodo tako kot v ženskem delu tega prvenstva napredovale tri ekipe, izpadle pa bodo najslabše štiri ekipe (ker je v ligi le 13 ekip, bo ena verjetno ponovno vključena v ligo). V vseh omenjenih ligah so imeli letos precej težav, da so zbrali dovolj ekip. Več je bilo prodaj lig, združitev in vključitev v ligo. V C-ligi bo tako letos igralo kar pet ekip, ki so bile lani v D-ligi, Lucinico/Farra se je povezal s Torriano in sestavil skupno ekipo Millenium, mesto v tem prvenstvu pa je dobila tudi Altura, ki se je odpovedala igranju v B2-ligi. V ženski D-ligi je novincev kar 8, med temi pa ni nobene ekipe, ki je lani izpadla iz C-lige. V moški D-ligi pa kljub napredovanjem in ponovnim vključitvam ne bo 14 ekip. Slovenski igralci pa razen v ženski D-ligi ne bodo nastopali samo v naših ekipah. V ženski C-ligi bo tako igrala še Ilaria Černic pri Volleybasu in Mirjam Černic ter sestri Tamara in Barbara Visintin pri Milleniumu. V moški D-ligi pa bo pri Clu-bu Altura še vedno igral tudi Marko Marega. (T.G.) sloga list Kompletna ekipa, ki računa na pomoč novih igralk Po lanskem zasluženem obstanku bodo zamejsko odbojko v ženski C-ligi tudi letos zastopale odbojkarice Sloge List. Pri Slogi so imeli v poletnih mesecih sicer nekaj težav s sestavo ekipe, na koncu pa jim je, če sodimo po njihovih nastopih v predprvenstvenem obdobju, vendarle uspelo sestaviti dovolj dobro ekipo. Na trenersko klop se po dveh letih vrača Franko Drasič (na sliki), njegove varovanke pa čaka že v prvem krogu zahtevna naloga na gostovanju v Gradišču, kjer se bodo pomerile z nevarnim Milleniumom. Spremembe v igralskem kadru: V ekipi ni več Chiare Fazarinc in Roberte Chirani. Novinke v ekipi pa so Kontovelki Sabrina Bukavec in Tanja Babudri, ki zadnje dve leti ni igrala, ter Brežanka Aleksia Colsani. Nekatere odbojkarice pa bodo letos igrale v drugih vlogah (Alice Spangaro, ki je bila v prejšnjih sezonah standardni center, bo na primer letos igrala na tolkaškem mestu). Povprečna višina: 175,8 cm Povprečna starost: 24,8 let Plus: Ekipa je kompletna in homogena, nove igralke pa so se zelo dobro vključile. Njihov doprinos bi lahko bil letos odločilen. Minus: Ekipa trenutno igra precej nihajoče, tako da bo treba to odpraviti. Kapetan: Irina Pertot Trenerjeva napoved: »Začetek bo zelo zahteven, saj nas čakata v prvih dveh krogih dve odlični ekipi, Millenium in Talmas-sons, v tretjem krogu pa še Martignacco, ki je prav tako dobra ekipa. Skušali se jim bomo čim boljše upirati, če bomo pa prvenstvo začeli s serijo porazov, nas to ne sme potreti. Prvenstvo je dolgo, tako da sem prepričan, da bomo lahko marsikoga presenetili, če bomo še naprej tako zavzeto trenirali. Računamo na obstanek v ligi, čeprav bodo letos izpadle tri ekipe, tako da bo naloga težja kot lani.« Naša napoved: miren obstanek Nasprotniki: Altura, Sangiorgina, Il Pozzo, Roveredo, Martignacco, Talmas-sons, Libertas, Cordenons, Volleybas (UD), Cormons, Chions, Millenium (G O), Tar-cento. Favoriti: Glavni favorit bi lahko bil letos Talmassons, ki se je močno okrepil, med boljšimi bi lahko bila tudi Altura, ki ima v svojih vrstah nekaj zelo dobrih odbojkaric, združena ekipa Torriane, Lucinica in Farre Millenium, pri kateri igra tudi nekaj slovenskih odbojkaric, in Chions. (T.G.) Sabrina Bukavec je pomembna okrepitev za Slogo List Lanski postavi Bora Brega in Sloginih četrtoligašev BOR BREG KMEČKA BANKA Glavni orožji uigranost in izkušenost Potem, ko smo imeli lani v ženski D-ligi kar tri naše predstavnike, bo letos zamejsko odbojko v tem prvenstvu zastopala samo združena ekipa Bora in Brega Kmečka banka. Plave v D-ligi igrajo že petič zapored, že osmič pa bo na klopi prve ekipe sedel trener Saša Smotlak (na sliki), za katerega pa bo to prva izkušnja v vlogi glavnega trenerja. Smotlak nam je povedal, da je zadovoljen z doslej opravljenim delom, čeprav njegova ekipa še ni v optimalni formi. V soboto čaka plave gostovanje v Červinjanu. Spremembe v igralskem kadru: Ogrodje ekipe je ostalo nespremenjeno, v primerjavi z lansko sezono pa ni več mlade Aleksie Colsani. Trener pa bo lahko občasno računal tudi na povratnici Martino Flego in Kristino Bezenšek, ki že več let nista igrali, a bosta lahko ekipi še kako koristni. Novih mlajših odbojkaric zaenkrat v ekipo niso vključili, da jim ne bi preprečili konstantnega igranja v nižjih kategorijah. Povprečna višina: 171,7 cm Povprečna starost: 27,2 let Plus: Ogrodje ekipe je že nekaj let nespremenjeno, tako da so igralke uigrane, poleg tega pa tudi izkušene, kar bo nedvomno koristno. Zelo koristne bodo gotovo tudi rezervne igralke, med katerimi bi lahko bila letos skrito orožje Anja Grgič. Minus: Tudi letos bo treba zaradi službenih obveznosti nekaterih igralk večkrat spremeniti postavo, nekaterim igralkam pa tudi vlogo. Kapetan: Tjaša Gruden Trenerjeva napoved: »Radi bi izboljšali lansko uvrstitev in si čim prej zagotovili miren obstanek. Če bo nivo lige tak kot v zadnjih letih, se lahko združena ekipa z dobro igro uvrsti vsaj na sredino lestvice. Treba pa bo počakati nekaj kol, da bo bolj jasno, kakšni so nasprotniki, saj je letos v ligi več novincev.« Naša napoved: zgornji del lestvice Nasprotniki: Cervignano, Mossa, SantAndrea, Buia, Rizzi (UD), Ronchi, ASFJR Cividale, Carnia, Reana, Danieli (UD), Cecchini (PN), Blu Volley (PN), Cus TS. Favoriti: Med boljšimi bi lahko bili glede na lansko sezono Reana, ki se je baje močno okrepila, Cervignano in Carnia. Sicer pa je večina ekip prava neznanka. Osem je namreč novincev, dve ekipi pa sta bili po lanskem izpadu ponovno vključeni v ligo. (T.G.) sloga S pomlajeno ekipo za zgornji del lestvice Po lanski reorganizaciji moških prvenstev bi moralo letos v moški D-ligi igrati 14 ekip, kljub ponovni vključitvi v ligo moštev, ki sta lani izpadli, pa jih je deželni odbojkarski zvezi FIPAV uspelo zbrati le trinajst. Letos bomo imeli v tem prvenstvu le enega predstavnika, to je Slogo, ki bo prvenstvo začela s tržaškim derbijem proti Pallavolo Trieste. Sloga-še bo letos vodil Ivan Peterlin (na sliki), ki nam je tudi posredoval nekaj podatkov o svoji ekipi in prvenstvu. Spremembe v igralskem kadru: Pri Slogi so letos še dodatno pomladili ekipo in vanjo vključili nekaj perspektivnih odbojkarjev letnika '92 in celo '93 (Ilic, Košuta, Dussich, Riosa). Novinca v ekipi sta tudi Mirko Kante in Giacomo Bertali, ki sta že igrala v B2 oz. C-ligi. Nekateri odbojkarji bodo letos igrali v zanje novih vlogah (bivši center Cettolo bo na primer letos tolkač). Povprečna višina: 186,6 cm Povprečna starost: 18,8 let Plus: Trener Peterlin ima na razpolago precej visokih igralcev, tako da bi morali biti letos slogaši še posebno v napadu in bloku zelo dobri. Minus: Ekipa s psihološkega vidika ni zelo trdna, tako da bi lahko zašla v krizo, če bo kaj narobe. Kapetan: Denis Iozza Trenerjeva napoved: »Ekipa je konkurenčna ter zelo dobro in motivirano trenira, tako da lahko izpelje dobro prvenstvo. Zelo pomembno bo dobro začeti. Na uvodni tekmi bo treba ciljati na vse tri točke, zelo zahtevno pa bo verjetno že drugo srečanje v Reani. Igra bo slonela na starejših članih ekipe, veliko priložnosti pa bodo dobili tudi mlajši, ki so se z nekoliko starejšimi soigralci odlično ujeli.« Naša napoved: zgornji del lestvice Nasprotniki: Cervignano, Cor-denons, Club Altura, Mossa, Volley Club, Lignano, Reana, San Sergio, San Quirino, Pallavolo Ts, Fincantieri, Aqui-leia. Favoriti: Fincantieri bi moral biti v tem prvenstvu razred zase, v boju za play-off pa bodo imele verjetno največ možnosti izkušene ekipe, kot sta na primer San Quirino in Club Altura. Tudi Reana bi lahko bila zelo nevarna. (T.G.) ŽENSKA C-LIGA SLOGA LIST BABUDRI Tanja 1989 180 T BUKAVEC Sabrina 1982 182 C COLSANI Aleksia 1990 185 T CIOCCHI Daniela 1976 163 P CVELBAR Staška 1983 178 C GANTAR Ivana 1984 178 T GREGORI Barbara 1970 179 C MAUROVICH Jessica 1990 180 C PERTOT Irina 1973 172 T SPANGARO Alice 1988 170 T SPANGARO Michela 1989 168 L STAREC Fanika 1985 175 P Trener: DRASIČ Franko ŽENSKA D-LIGA BOR/BREG KMEČKA BANKA BEZENŠEK Kristina 1977 177 C CONTIN Roberta 1980 160 L DELLA MEA Maria 1988 178 C FLEGO Ivana 1980 175 C FLEGO Martina 1977 181 T GRGIČ Anja 1989 182 T/C GRUDEN Tjaša 1978 165 P LEGOVICH Lara 1985 165 L/P SADLOWSKI Giulia 1980 160 P SANCIN Ingrid 1973 175 C SPETIČ Katja 1984 170 T VODOPIVEC Katja 1976 173 T ZERIUL Nataša 1984 172 T Trener: SMOTLAK Saša MOŠKA D-LIGA SLOGA BERTALI Giacomo 1987 182 P CETTOLO David 1990 195 T DUSSICH Daniel 1993 182 T ILIČ Ivo 1992 192 C IOZZA Denis 1985 188 T/P KANTE Mirko 1986 190 C KOŠUTA Matej 1992 187 C RIOSA Dennis 1993 172 L/P ROMANO Matjaž 1987 191 T ROŽAC Simon 1987 189 C TAUČER Ervin 1989 185 T tenis - Turnir ITF Paola Cigui v Dubrovniku čez prvo oviro DUBROVNIK - Igralka pa-driško-gropajske Gaje Paola Cigui je po zelo uspešnem izkupičku zmag v Reggio Calabrii začela svoje nastope v Dubrovniku. Na mednarodnem turnirju ITF z nagradnim skladom 10.000 dolarjev je včeraj igrala prvi krog glavnega turnirja. Srbkinjo Avramovič (št. 788) je premagala s 6:4 in 6:4. Paola je v obeh nizih igrala zelo prepričljivo in uspešno parirala 23-letni levi-čarki, ki je zelo malo grešila. V drugem krogu glavnega turnirja se bo Cigujeva pomerila z 19-letno Slovakinjo Veresovo (št. 664), ki je v prvem krogu brez težav premagala 16-letno Hrvatico (wild card). □ Obvestila Trener: PETERLIN Ivan SK DEVIN prireja tečaj smučanja na plastični progi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9.00 do 11.00 z društvenimi učitelji. Začetek tečajev ob sobotah od 8/11 do 29/11 oz. ob nedeljah od 9/11 do 30/11/2008. Možnost najema opreme. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na tel. 338 8621592 (Janja). ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v danes. ob 20.30 v Križu. AŠD MLADINA sporoča, da se smučarski tečaj na plastični stezi v Na-brežini začne v danes, 16. oktobra. Prosimo interesente, da zaradi organizacij skupin čimprej pokličejo na tel.: 040-220718 ali 338-6376575. ASD - SK BRDINAorganizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. AŠD ZARJAorganizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). 22 Četrtek, 16. oktobra 2008 AVTOMOBILI crossover - Namenjen predvsem za trg v ZDA Tudi novi murano na voljo samo s 3,5-litrskim bencinarjem Turbodizel je šele v načrtih - Nova, večja platforma Japonski Nissan je najbolj znan po svojih terenskih vozilih s štirikolesnim pogonom, že pred petimi leti je s križancem med terencem in enoprostornežem - crossoverjem -muranom zaznal, da bi lahko privabil tudi bolj zahtevne kupce. Sprva je bil namenjen samo za ameriški trg, doživel pa je lep uspeh tudi v Evropi. V Italiji so na primer v prvem letu prodaje oddali kar 800 muranov. Kljub temu je avto še vedno namenjen predvsem ameriškemu trgu, saj z avtom, ki ima samo 3500-kubični V6 bencinski motor (265 KM) in menjalnik CVT, na stari celini velikih številk ne bodo zabeležili. Zato pa trdijo, da imajo že v mislih sodoben turbodizel, kdaj pa bo zaživel, tega niso hoteli povedati. Nova izvedba murana je nekoliko večja, za malce več prestižnosti poskrbijo tudi usnje z dvojnimi šivi in vložki iz pravega usnja. Novi murano je nameščen na novo platformo, ki so si jo pri Nissanu sposodili pri ameriškem modelu altima. Nova osnova je zaradi izdatnejših prečnih in vzdolžnih ojačitev za približno 50 odstotkov trša, kar povečuje predvsem vzvojno trdnost, večjemu udobju v prid pa so muranu pritaknili novo večvodilsko zadnjo premo. Murano je zaradi nove platforme daljši za 64 milimetrov. Za štirikolesni pogon skrbi sistem All Mode 4x4, ki smo ga že omenili pri qashqaiu+2. Zelo ponosni pa so tudi na lak, ki s pomočjo sonca deloma sam popravi manjše praske. Te ponavadi nastanejo recimo v avtopralnicah in med vožnjo mimo grmovja, ki raste ob kolovozih. Zabeležili bi še dve novosti: kameri za pomoč pri vzvratni vožnji sta dobili pomoč v obliki kamere pod zunanjim (sopotnikovim) vzvratnim ogledalom, kar pomaga predvsem pri visokih robnikih. Murano je je prepoln električnih pomagal, saj so tako vrata prtljažnika kot zadnji sedeži (naslon!) električno pomični. Še več: prtljažnik in naslone zadnjih sedežev lahko odpremo oziroma preklopimo kar z daljinskim upravljalnikom, kar še kako prav pride, ko se polni vrečk vračamo z nakupov. Novega murana si lahko privoščite že s 50 tisoč evrov. / 207 energie sport s serijskim navigatorjem in digitalnim televizorjem volvo Okolju prijazen zračni tunel Švedski Volvo je bil v avtomobilskem svetu od nekdaj v ospredju na dveh področjih: varnosti in varstvu okolja. To svojo politiko nadaljuje tudi danes, ko je v veliki Fordovi družini, kjer pa je ohranil del svoje neodvisnosti, v okvir katere sodita prav varnost in skrb za okolje. Švedska tovarna je tako prvi proizvajalec avtomobilov, ki ima na razpolago zračni tunel, ki simulira pretok zraka okoli vozila in pod njim, medtem ko avto vozi po ravni podlagi. »Naša, 20 milijonov evrov vredna investicija že kaže pozitivno plat, saj smo pri novem Volvo C30 DRIVe tako že uspeli zmanjšati odpor zraka za več kot 10 odstotkov. To pomeni, da avtomobil izpušča v okolje 3 grame CO2 manj po prevoženem kilometru,« pravi Tim Walker, strokovnjak za aerodinamiko pri Volvo Cars. To znižanje zračnega upora pa istočasno pomeni prihranek 0,1 litra goriva na 100 km glede na uradni EU znesek, ki se nanaša na kombinirano vožnjo. V realni situaciji vožnje, kjer sta hitrost in odpor zraka znatno višja, je lahko prihranek goriva dvakrat večji in lahko doseže celo 0,3 l na 100 prevoženih kilometrov. Tako voznik, ki letno prevozi 15.000 km, lahko prihrani 45 litrov goriva - skoraj poln rezervoar Volva C30. Prihranek so poleg denarnice pozna tudi v okolju. »S pogledom na našo bolj ekološko prihodnost bo naš najnovejši zračni tunel zelo koristno orodje. Aerodinamična izboljšanja na karoseriji in na podvozju avtomobila nam bodo pomagala zmanjšati emisije CO2 pri vseh naših modelih,« pravi Magnus Jonsson, podpredsednik razvojnega in raziskovalnega oddelka pri Volvo Cars. Stran pripravil Ivan Fischer Peugeotova serija 207 energie sport je edini avto, ki serijsko ponuja navigator geosat 6 phone TV, ki vsebuje tudi digitalni televizor in telefon GSM, da o MP3 in MP4 sploh ne govorimo. eco tour - Špansko slavje Ibiza ecomotive se odlikuje • ■ ■ • v v • z najbolj varčno vožnjo Ibiza ecomotive je zabeležila uspeh na 10. Eco Touru, zahtevni preizkušnji v varčni vožnji po evropskih cestah. Avto ni zmagal le v svoji kategoriji malih vozil z dizelskim motorjem, temveč je s povprečno porabo 3,8 l/10 km/h slavil tudi v skupnem seštevku. Sodelovalo je 42 ekip iz 14 različnih držav, med drugim iz Španije, Nemčije, Nizozemske in Italije. Cilj turneje je bil, predstaviti prednosti premišljene in varčne vožnje, s katero je možno zmanjšati ne le stroške goriva, temveč tudi onesnaževanje okolja. 20 vozil je bilo razdeljenih v 6 kategorij: mala vozila, kompaktna vozila, družinska vozila z dizelskimi in bencinskimi motorji. Ekipe so v svoji kategoriji vsak dan zamenjale vozila in dnevno prevozile do 400 km. AVTOPRALNICA BAR-BIFE GORIVO ÄäricsD ADRIAENERGY - 0MV - ZRAVEN OBRTNE CONE "ZG0NIK" - Ts\. 040-225007 / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. oktobra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Žabica re- ga in žabec Grega 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Otroci s Petrička 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 20.00, 23.10, 0.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Provaci ancora Prof! 3 23.15 Aktualno: Porta a porta Rai Due 6.20 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Un mondo a colori 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.00 Dnevnik in rubrike 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.05 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (v. M. Santo-ro) 23.10 Aktualno: Punto di vista 23.20 Variete: Artu' (v. G. Gnocchi, E. Ca-nalis) 1.15 Dnevnik - Parlament 1.15 Aktualno: Magazine sul Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano (v. C. Augias) 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis 15.10 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: 007- La morte puo' atten-dere (srh., VB, '02, r. L. Tamahori, i. P. Brosnan) 23.20 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 0.00 Dok.: Ritratti 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 7.05 Nan.: I Robinson 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Hunter 9.20 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nad.: Bianca 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: My Life 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film: A mezzanotte va la ronda del piacere (kom., It, '75, r. M. Fonda-to, i. C. Cardinale) 18.40 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Atto di forza (fant., ZDA, '90, r. P. Verhoeven, i. A. Schwarzene-ger) 23.40 Film: Wall Street (dram., ZDA, '87, r. O. Stone, i. M. Douglas) hokLIW mim mim r i iijliu i': -t1Ti;t Mfa it 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.20 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Distretto di polizia 8 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik, pregled tiska 6.10 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 11.05 Nan.: The flying doctors 13.50 Inf. odd.: ...Mescola e rimescola 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olimpico 15.40 Dokumentarec o naravi 19.00 Inf. odd.: La provincia ti informa 20.05 Lavoro donna 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Police resque 22.45 Il Rossetti 23.35 Film: Principessa triste LA 7.00 9.15 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Mai dire si Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: Cenere sotto il sole (voj., ZDA, '58, r. D. Daves, i. F. Sinatra) Nan.: Mac Gyver Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 (i. Amanda Tapping) 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Stargate SG-1 23.35 La storia proibita del'900 italiano (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.30 Pod klobukom 10.15 Nad.: Sorodni duši 10.45 Izobraževalna oddaja: Turbulenca 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nad.: Blisk 13.50 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kratki dok. film: Kaj vidim? 16.25 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nad.: Komisar Rex 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Film: Najboljši prijatelj {p Slovenija 2 15.55 Nan.: Wildfire 6.30 9.30, 0.40 Zabavni infokanal 18.30 23.40 Dnevnik in vremenska na- 7.00 Infokanal poved 8.00 Otr. infokanal 19.05 Nan: Tutto in famiglia 9.30 Tv prodaja, sledi Zabavni infokanal 19.35 Resničnostni šov: La Talpa 11.00 Otroški infokanal 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 12.15 Globus 21.10 Resničnostni šov: La Talpa 12.45 Dok. nan.: Pogled z neba 1.00 Pokemania 13.35 14.15 50 let televizije 14.00 Prvi in drugi ^ Tele 4 15.00 Dok. serija: Zgodovina komunizma 16.20 Evropski magazin 16.50 Pomagajmo si 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 17.25 Mostovi - Hidak 23.02, 1.32 Dnevnik 18.00 Slovenija danes 7.15 17.00 Risanke 18.25 Kronika osrednje Slovenije 8.10 Pregled tiska 18.35 Primorska kronika 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 18.55 Z glasbo in plesom 10.35 Nan.: Don Matteo 4 20.10 Film: Glojufi 21.55 Nad.: Števike 22.35 Nad.: Veliki mali družinski umori 0.10 Planet rock (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 16.15 16.45 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.50 22.50 23.25 0.00 12.00 18.00 18.45 19.45 20.20 20.30 21.30 21.45 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Nogomet: Kvalifikacije za SP 2010 Odmev Glasbena oddaja: Folkest 2008 Pogovorimo se o... Izostritev (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Vas tedna Avtomobilizem Film: Volkovi prihajajo (fr, '70, r. J. Ertaud, i. P. Le Person) Primorska kronika Izostritev Primorski mozaik vremenska napoved, sledi Čezmej- na Tv TDD Tv Primorka 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani Mojca in medvedek Jaka Primorski tednik (pon.) Pravljica (pon.) Kultura Kmetijska oddaja Glasbena oddaja Kulturni utrinek Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Skrb za zdravje in dobro počutje, sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledita Slov. lahka glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC poročajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasb. razglednica; 20.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 16. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika A Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. A ■1020 C Nad našo deželo se bo v noči na petek pomikala atlantska fronta; pred njo bodo dotekali vlažni jugozahodni tokovi. Za fronto pa bo začel pritekati hladnejši in bolj suh zrak od severovzhoda. Hladna fronta se prek severozahodnega dela Evrope bliža Alpam. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 18.19 Dolžina dneva 10.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.45 in zatone ob 9.31 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih bodo občasno možne manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 19,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.51 najnižje -35 cm, ob 11.04 najvišje 58 cm, ob 17.38 najnižje -58 cm, ob 23.54 najvišje 27 cm. Jutri: ob 5.17 najnižje -24 cm, ob 11.31 najvišje 51 cm, ob 18.12 najnižje -52 cm, ob 24.37 najvišje 19 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........18 2000 m............8 1000 m ..........16 2500 m............6 1500 m...........12 2864 m............3 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER CELOVEC O 9/18 TOLMEČ O 9/15 TRBIŽ O 8/14 O 7/15 KRANJSKA G. o 8/19 S. GRADEC VIDEM O g 12/9 O PORDENON 13/18 O GRADEC 9/20 M. SOBOTA MARIBOR 08/22 08/22 ^ PTUJ -- ° uf1 CELJE 8/21 LIUBLJANAA/ tf ' ZAGREB 9/23 GORICA rt O N. GORICA 11/20 N N. MESTO 9/21 ° GOR|CA O 12/9 PO9TOJNA O <^^ PORTOROŽ O ---- CRNOMELJ 13/21 r—-—if- UMAG \A REKA 14/20 UMAG ^ OPATIJA , ČEDAD O 13/18 15/19 O TRŽIČ 8/19 O KRANJ PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES' Po vsej deželi bo dopoldne pretežno oblačno vreme. Popoldne in proti večeru pa se bo oblačnost še gostila, verjetno se bodo pojavljale padavine, ki bodo šibke do zmerne. Ob morju bo pihal zmeren jugo do jugovzhodni veter. Ponoči se bo od zahoda oblačnost povečala. V vzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. V zahodni in ponekod v osrednji Sloveniji bo čez dan že rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 15 do 20 stopinj C. TOLMEČ O 3/13 O GRADEC 7/14 CELOVEC O 9/12 TRBIŽ O 2/12 o 6/11 KRANJSKA G. VIDEM O 9/18 O PORDENON 10/17 ČEDAD O 10/17 o 8/10 S. GRADEC GORICA O 12/18 O N. GORICA 13/16 O TRŽIČ 8/12 O KRANJ O LJUBLJANA 9/13 POSTOJNA O 8/13 KOČEVJE O CELJE 9/12 O MARIBOR o 9/11 PTUJ O M. SOBOTA O 9/11 N. MESTO 9/12 O .___ ZAGREB 9/13 O (NAPOVED ZA JUTRp Vjutranjih urah bo še oblačno vreme s plohami, zlasti v Julijski Krajini. Izboljšanje z razjasnitvami pričakujemo od visoke Karnije, nebo bo zmerno oblačno do spremenljivo. Popoldne bo ob morju začela pihati zmerna burja. V noči na petek se bodo padavine okrepile in razširile nad vso državo. Jutri bo dež čez dan ponehal, na jugu države šele pozno popoldne. Proti večeru se bo od severa pričelo jasniti. Na Primorskem bo zapihala burja. Hladneje bo. V soboto bo povečini sončno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. POREČ velika britanija - Po pisanju britanskega tabloida Sun Znana pop pevka Madonna in režiser Guy Ritchie se ločujeta LONDON - Ameriška pop ikona Madonna in britanski režiser Guy Ritchie naj bi se po skoraj osmih letih zakona ločevala, piše britanski tabloid Sun. Novico o ločitvi naj bi par uradno razkril v kratkem. K ločitvi naj bi se sicer nagibal predvsem Ritchie. 40-letni Ritchie in Madonna, ki je avgusta praznovala 50. rojstni dan, sta zakon začela z razkošno poroko na Škotskem, že nekaj časa pa krožijo govorice, da je v njuni zvezi vse več težav. "Zelo je žalostno. Bila sta sijajen par in odlična starša. A preprosto ne moreta več živeti skupaj," je povedal neimenovani vir blizu zakoncema. Madonnina tiskovna predstavnica barbara Charone je za AFP dejala: "Dokler se ZDA ne prebudijo, ne bomo ničesar izvedeli." Obenem je sicer dodala, da ni prepričana, ali bo na tej točki sploh prišlo do kakšne izjave. Madonna in Ritchie sta se spoznala na večerji pri britanskem glasbeniku Stingu, poročila pa sta se decembra 2000 na razkošni slovesnosti na škotskem gradu. Imata osemletnega sina Rocca, skupaj pa sta posvojila dveletnega Davida Bande iz Malavija. Madonna ima z nekdanjim trenerjem fitnesa tudi 12-letno hčerko Lourdes. Julija je Madonna uradno zanikala navedbe, da naj bi se zapletla v razmerje z ameriško košarkaško zvezdo Alexom Rodriguezom, ter ob tem dodala: "Moj soprog in jaz ne načrtujeva ločitve." A po pisanju Suna naj bi bil Ritchie v zakonu vse bolj fru-striran in naj bi se počutil, kot da "ima kamen okoli vratu", zato si želi čim hitrejše ločitve. (STA) avstrija - To nedeljo v Innsbrucku Pes 14-letno dekle rešil pred posiljevalcem INNSBRUCK - Mešanec med ovčarjem in jazbečarjem je 14-letno Tirolko minulo nedeljo rešil pred posilstvom. Pes je namreč napadalca večkrat ugriznil v obraz in uho, dokler ta ni izpustil dekleta. Poleg tega je z glasnim laježem priklical na pomoč mimoidočega pešca, kar je posiljevalca dokončno prestrašilo. 14-letnica se je v nedeljo zvečer okoli 21. ure s svojim psom sprehajala po lokalnem parku. Malo kasneje je v park prišel posiljevalec in se ji začel približevati. Ko je skušalo dekle park zapustiti, jo je neznanec napadel, vrgel na tla, ji zagrozil s posilstvom in strgal oblačila z nje. Ob tem je pes napadalca odločno napadel in ga začel gristi, dokler ni moški že precej krvavel, še posebej iz ušesa, kamor so se med drugim zarili močni zobje zvestega mešanca. Policija sedaj upa, da ji bo uspela na podlagi številnih sledi, ki so jih našli na prizorišču, napadalca čim prej odkriti. Britanska babica dodobra prestrašila roparje LONDON - Trem fantom, ki so skušali v mestu Torquay na jugozahodu Anglije oropati 68-letno Janet Lane, so se dodobra tresle hlače, ko so ugotovili, da je Janet nekdanja prvakinja v krosu in da je še vedno v prav dobri formi. 68-letna Janet Lane je na klopci v parku čakala prijateljico, ko ji je eden od treh mladeničev iz rok iztrgal torbico, v kateri je imela celotno pokojnino v gotovini, in zbežal. "Mislim, da so fantje videli staro gospo in ocenili, da sem lahek plen, toda nikakor nisem mogla le sedeti tam in dovoliti, da se izmuznejo," je dejala Janet, ki je brez razmišljanja hitro stekla za napadalci in ob tem glasno kričala. Mladeničem je sledila do bližnjega hotela, kjer je enega od njih ujela za ovratnik. "Bil je tako prestrašen, da je takoj izpustil mojo torbico, toda nato se mu je uspelo izmuzniti," je še razkrila Laneova, ki je v 50. letih minulega stoletja na športnih tekmovanjih uspešno zastopala svoje okrožje Devon. Mravljinčarja preselili v drug živalski vrt na oddih BANGKOK - Mravljinčarja v živalskem vrtu v Bangkoku sta odšla na trimesečni oddih, ker sta močno trpela zaradi hrupa, ki so ga pretekli teden povzročali spopadi med policijo in protivladnimi protestniki. V njih sta sicer umrli dve osebi, 478 pa je bilo ranjenih. Samec in samica sta bila kmalu po začetku nasilnih protestov 7. oktobra prepeljana v drug živalski vrt v provinci. Njuno dosedanje bivališče se namreč nahaja v neposredni bližini parlamenta, ki je bil pretekli teden prizorišče spopadov med protivladnimi protestniki in policisti. Slednji so uporabljali velike količine solzivca, ki je na živali prav tako vplival moteče. Kot je povedal direktor živalskega vrta Kanchai San-wong, je par mravljinčarjev pred letom dni prispel iz ZDA. "Ta žival je izredno občutljiva na hrup in ta dva nista bila navajena na tovrsten kraval" v nasprotju z drugimi živalmi, je pojasnil. Ulično nasilje je sicer "nekoliko vznemirilo" tudi kenguruje in slone, vendar pa so ti že dolgo tu in jih je bilo lažje pomiriti, je še dodal Kanchai. (STA) v y SLOVENSKO STALNO GLEDLISCE Vpisi abonma za novo sezono! m Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ur. Brezplačna telefonska številka 800214302 www.teaterssg.it info@teaterssg.it