E S L O V E N I A L I B R E Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIV | 24. juli ja 2025 - Buenos Aires, Argentina | Št. 12 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija DOBRODOŠLI DOMA 2025 J U N I J – J U L I J 2 0 2 5 19. JUNIJ – XXI. VSESLOVENSKO SREČANJE V DRŽAVNEM ZBORU V Državnem zboru v Ljubljani je 19. junija glavna govorca, člana Sveta Vlade Republike 2025 potekalo že XXI. Vseslovensko srečanje, Slovenije za Slovence po svetu Marjan Kola- namenjen srečanju Slovencev iz zamejstva in rič iz Kanade ter Mariana Poznič iz Argentine. sveta, ki ga organizira Komisija za odnose s Sledila je zanimiva razprava, v kateri so šte- Slovenci v zamejstvu in po svetu. vilni govorci iz raznih koncev sveta prispeva- Tokratna vodila misel srečanja je bila: (P)os- li svoje poglede, izkušnje in predloge, med tati Slovenec – ohranjanje slovenstva zunaj njimi tudi predsednik društva Zedinjena Slo- meja domovine. Letos je bila naša slovenska venija Jure Komar ter predsednik Slovenske skupnost v Argentini še posebno prisotna, kulturne Akcije Damijan Ahlin. saj se je srečanja udeležila skupina zastopni- Kot je že navada, je predsednica Komisije kov naših društev in domov, Argentina pa je ob koncu prebrala priporočila udeležencev, bila tudi posebno prisotna v uvodnem petju in mnenja, izzive, s katerimi se soočate, kot namenjena Vladi Republike Slovenije. ter z mestom med vabljenimi govorci. tudi za postanek ob obisku domovine”. Vseslovensko srečanje je priložnost za sre- Po uvodnem glasbenem programu v izved- Sledil je pozdrav podpredsednika Vlade RS in čanje, predvsem je pa dragoceni forum, kjer bi “našega” Lucasa Somoze Osterca je goste ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu lahko predstavimo svojo vizijo, izpostavimo pozdravila predsednica Komisije, Suzana Lep Mateja Arčona, ki je dejal: “Vprašanje, kako težave in potrebe, ponudimo predloge. Le- Šimenko, in med drugim poudarila: našim rojakom v sosednjih državah in po sve- tos je bilo za člane naše skupnosti tudi po- “Slovenci v zamejstvu in po svetu ste ena- tu pomagati, da ostanejo Slovenci, si moramo sebno veselo, saj so nas le dva meseca prej kovreden del enotnega slovenskega naroda, zastavljati znova in znova. Svet se spreminja, obiskali nekateri člani Komisije za odnose s Republika Slovenija pa je matična domovina z njim tudi potrebe, izzivi – in naša odgovor- Slovenci v zamejstvu in po svetu. vseh Slovencev” ter “Vrata Državnega zbo- nost je, da se temu tudi prilagajamo.” Da pa izrečene besede pridejo tudi do čla- ra so vam tako venomer odprta za predloge Nato je prisotne pozdravil podpredsednik nov Državnega zbora, ki jih Ustava zadolžuje Državnega zbora Danijel Krivec ter poudaril, za skrb za Slovence zunaj meja domovine bi pa bila potrebna prisotnost večjega števila da sta za negovanje kulture, jezika in običa- poslancev. Žal vsako leto opažamo, da se jih jev “ potrebna predvsem srčnost in ponos”, tega srečanja udeleži zelo majhno število in da “se moramo kot narod vrniti k svojim še to le v prvem delu. koreninam. K vrednotam, ki smo jih vtkali v Vsekakor pa verjamemo, da je vse, kar je temelje naše samostojni in slovenstva, to so na tem srečanju povedanega, pomembno za pravičnost, poštenost, medsebojna pomoč uspešno sodelovanje na področju skrbi za in spoštovanje. Nad vsemi pa ljubezen do Slovence širom sveta. domovine in svojega naroda.” Prisoten je bil tudi škof dr. Anton Jamnik, za- Pripravila MP dolžen za Slovence v zamejstvu in po svetu. fotografije: V prvem delu srečanja sta spregovorila dva https://www.facebook.com/uradslovenci MARIANA POZNIČ | Slovenci v svetu, živi člani naroda Ljubljana, 19. 6. 2025 ki so jo ustvarili slovenski intelektualci v svetu so zato, da so lahko naprej ohranili svoja verska Na prvem mestu zagotovo kri, biološka pripa- skozi desetletja, pa tudi iz svoje lastne življenj- prepričanja in rešili življenja pred nasiljem ko- dnost etnični skupini, to je prvi skupni imeno- Spoštovana predsednica Komisije za Sloven- ske izkušnje. munističnega režima, zato so bili poimenovani valnik in podlaga ostalim: tudi mi, živeči kjer- ce v zamejstvu in po svetu, spoštovani visoki Rojena sem bila zunaj Slovenije, v Argentini. “Slovenska politična emigracija”. Odločitev za koli po svetu, izhajamo iz naroda, ki že stoletja gostje, Namerno ne uporabljam besede “tujina”, ker odhod so sprejeli sami, prisiljeni od takratnih biva na tej zemlji pod Triglavom. dragi Slovenci, dragi prijatelji! je tam moja domovina in moj domači kraj. Slo- razmer. Pa vsi vemo, da to ni edino in tudi ne zadosti, Ko je Republika Slovenija izpolnila svojih prvih venija je domovina mojih staršev in prednikov Že takoj na začetku, v begunskih taboriščih, da se med izseljenci meje narodne pripadnosti 10 let in so se v tem prostoru prvič zbrali Slo- in na poseben način tudi moja. Sem Slovenka so ustvarili organizirano skupnost in jo po do- po krvi kmalu začnejo brisati ali postajati ne- venci iz matice, zamejstva in sveta je takoj nas- in Argentinka, oboje sto odstotno. končni naselitvi prilagodili novim razmeram. jasne. Nastajanje narodno mešanih družin je tala želja, da srečanje postane tradicija, ki vsa- Argentina je ena izmed držav, v katero se je Še danes, 80 let kasneje, ta skupnost živi del vživljanja v nov svet; v časih globalizaciije, ko leto združi vse Slovence. V veselje in ponos skozi stoletje in pol priselilo večje število Slo- Številni od teh, ki so zapustili domovino v turizma, študija in dela v tujini, se pa to vse bolj mi je, da smem na tem že 21. Vseslovenskem vencev in sicer v treh različnih valih. različnih obdobjih, so želeli še naprej ostati Slo- pogosto dogaja tudi pri vas, ki živite v domovini srečanju spregovoriti kot hčerka Slovencev in Blizu konca XIX. stoletja je tja odšlo okoli 50 venci, v začetku že zaradi želje, da se kdaj vrne- prednikov. članica še vedno žive slovenske skupnosti v družin, največ jih iz slovenskega Primorja. jo domov, predvsem pa, ker so vedeli, da jim Kri je torej potreben dejavnik, ki pa vendar Argentini. V času med vojnama, se je zgodil največji pri- nič ne more odvzeti slovenske duše in ljubezni dopušča neko raznolikost. Na spletni strani slovenci.si je zapisano: Oce- tok, predvsem zaradi fašističnega nasilja, ki je do domovine. Med merili za ugotavljanje višine slovenstva v njuje se, da zunaj Slovenije živi približno pol povzročilo selitve prebivalstva s primorskega ….. krvi, je nedvomno na prvem mestu jezik - slo- milijona Slovencev in oseb slovenskega rodu, ki območja, pa tudi nekaj Prekmurcev, Belokranj- Izseljenec išče odgovor na vprašanje: kaj je venščina. To je naš posebni zaklad, ki ga ne de- se s tem še vedno identificirajo, kar predstavlja cev in Suhokrajnčanov. Teh priseljencev naj bi to, kar nas dela Slovence; nas, ki ne živimo limo z drugimi narodi. Slovenščina je izključno okoli petino slovenskega narodnega telesa.. V bilo okoli 20.000, kmalu so se začeli družiti v na slovenskem ozemlju, ki smo doma na dru- in edino naša. tej razpravi vam želim prikazati nekaj pogledov skupnosti, nastala so društva in tisk. Med njimi gem koncu sveta in ki nam je druga zemlja Vinko Brumen, eden od naših emigrantskih na to, kako mi, živeči v svetu, še danes ostaja- so delovali nekateri izseljeniški duhovniki. pravi dom. mislecev, se je takole vprašal: “In kaj je to: zna- mo Slovenci z ohranjanjem izročila prednikov, Zadnji val se je zgodil po drugi svetovni vojni, Katere so tiste osebne in skupne lastnosti, ki nje slovenščine? Ali zadostuje, da se govori po in postajamo Slovenci s tem, da se kot živ del v Argentino je takrat prispelo okoli 7000 Slo- vsakega od nas posamezno in pa naše skup- slovensko v domači hiši in da kak slovenski te- naroda udeležujemo v njegovem življenju. vencev. Med njimi je bilo veliko število intelek- nosti okoli po svetu delajo žive člane tega na- čaj skuša vtepsti v glavo nekaj slovničnih pravil? Misli, ki sledijo, črpam iz bogate zakladnice, tualcev, premožnih ljudi in duhovnikov. Odšli roda, pa čeprav ne živimo v njegovi sredi? - nadaljuje na 2. strani S T R A N 2 2 4 . J U L I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A D O B R O D O Š L I D O M A 2 0 2 5 | J U N I J – J U L I J 2 0 2 5 MARIANA POZNIČ | Slovenci v svetu, živi člani naroda - iz 1. stran družin. POSTAJAM boljši in aktiven član naroda. tem področju proaktivni. In si odgovoril: “Ne razlikujemo vselej zadosti Zato se tudi skupine oseb iste narodnosti zu- In kaj mi, Slovenci v svetu nudimo Sloveniji in Obenem še vedno sanjamo -zakaj ne bi- da med slovenstvom kot pripadnostjo našemu naj matičnega ozemlja družijo v skupnosti. Te narodu? bomo nekoč imeli svojega lastnega predstavni- narodu in med znanjem slovenščine. Včasih so kot neki poseben ekosistem, njihovo življe- Še vedno smo Ambasadorji Slovenije v drža- ka v tem Državnem zboru. delamo, kakor da bomo zdomsko narodnostno nje je povezano z dvema različnima svetovo- vah, kjer živimo. Cenimo srečanja, kot je današnje, ko lahko v vprašanje rešili, če bomo dosegli, da bodo naši ma, ob tem pa je vsaka sama neki tretji svet, Doprinos te prave neformalne diplomacije, ki tej dvorani govorimo o svojem življenju in pot- potomci še znali slovensko. Jezik je izrednega različen od obeh. je leta 1991 svet glasno opozarjala o napadu rebah. S tem, ko se med seboj bolje poznamo, pomena, vendar samo znanje slovenščine še Ko se oseba geografsko oddalji od naravnega na mlado slovensko državo in takoj stopila na naredimo tudi korak k bolj uspešnemu sode- iz nikogar ne naredi Slovenca.” Do tu Brumen. sedeža narodne skupine s tem izgubi več kot delo za mednarodno priznanje novega člana lovanju. Slovenščina ni enostaven jezik in je kar trd le enega od teh temeljnih dejavnikov - ozemlje zbora demokratičnih držav je dobro znan in Zanimivo je, kako se na teh Vseslovenskih oreh za vsakega, ki se ga loti brez ustreznega - ampak tudi stik s telesom naroda, z deblom, verjamemo, da ne bo pozabljen. srečanjih nekatere problematike ponavljajo šolanja. Za večji del teh, ki živimo zunaj Slove- iz katerega rasejo njegove manjše veje. Izguba O Sloveniji so si v državah, v katerih bivamo, leto za letom, in kako na dan prihajajo druge, nije je omejen na domači prostor in na majhne tega stika ima številne posledice. ustvarili tako sliko, kot so jo videli preko nas. ki izhajajo iz novih okoliščin. Ohranjanje slo- kroge slovenskih znancev. In dejstvo je, da gre Ohranjanje identitete skozi desetletja in ge- Vsak od nas sooblikuje podobo Slovenije, ki venstva, jezika in kulture - to so teme, ki osta- čas neizprosno svojo pot in da kakovost znanja neracije ni enostavna naloga in utopično je je poznana v svetu. Vsak odgovoren študent, jajo na vrhu obravnavanih problematik. Zaščita slovenščine upada. Izziv, kako ostati Slovenec pričakovati, da bi bila slovenska zavest enako vsak resen podjetnik, zanesljiv profesionalec, slovenskih manjšin v zamejstvu v prvih letih, v “brez slovenščine” je danes že konkretna real- intenzivna prva leta po odhodu iz Slovenije kot uspešen športnik ali navdihnjen ustvarjalec. In zadnjih letih večji poudarek na gospodarskem nost, za katero še nimamo dobrih receptov. desetletja zatem. Na priseljenca je že od dne- še toliko bolj naša društva, katerih delovanje je sodelovanju in skrb zaradi odhajanja mladih iz Naslednji dejavnik našega slovenstva je na- va, ko se je izkrcal iz ladje, pretila asimilacija. dobro znano in spoštovano v našem okolju. Slovenije. rodna zavest ali zavedanje o svoji pripadnosti Njej se lahko predamo ali pa se z njo borimo, Slovenci v svetu smo živi člani tega naroda. Ali to pomeni, da za ponavljajoče se tematike narodu. Vi, ki živite na slovenskem ozemlju in ne moremo je pa ignorirati. Realnost je taka, Še vedno. Kljub času in razdalji. Obogateni z nimamo rešitev, ker jih spet in spet obravna- obkroženi od slovenskega ljudstva, to doživlja- kot je, in asimilacija se dogaja, vsak dan malo. drugimi kulturami lahko veliko doprinesemo vamo? Odgovor je v tem, da gre za dinamične te samoumevno, skoraj podzavestno. Prav skupnost, ta povezanost s so-člove- slovenskemu svetu. transverzalne vsebine. Ne moremo jih pustiti Za nas, ki smo bili rojeni in živimo daleč, temu kom iste narodnosti, je orodje za učinkovitej- Dokazali smo že, da lahko Slovenija računa na ob strani, ker dajejo smisel ostalim. ni tako. Potrebna je osebna odločitev, želja in še upravljanje te naravne težnje k asimilaciji, nas. Če nas ohranjanje slovenstva ne bi več zani- volja, da pripadam slovenskemu narodu. In do- predvsem pa posameznemu človeku omogoča Kaj pa mi pričakujemo od Slovenije? malo lahko pogovore o gospodarskem sodelo- gaja se, da se številni potomci Slovencev, s sto izražanje svoje narodne biti. Danes že ni odvisno samo od nas, do kdaj vanju med slovenskimi podjetji po svetu seli- odstotno (100%) slovensko krvjo, dejansko ne A narodna skupnost dolgoročno ne more biti bomo ostali Slovenci. Tudi Slovenija ima pri mo na ministrstvo za gospodarstvo, podporo štejejo za člane naroda, ker se iz številnih razlo- le sama sebi namen, obrnjena je proti drugim tem vlogo in odgovornost. društvom, ki imajo pri vratih slovensko zastavo gov ne čutijo del njega. delom naroda, tistemu na matičnem ozemlju Danes potrebujemo odraslo, uspešno in pra- prepustimo zunanjemu ministrstvu in lokalnim Alojz Rebula je zapisal: Da koga smemo imeti in, v slovenskem primeru, tudi drugod. vično državo, da bomo ponosni pripadniki žive- diplomatskim predstavništvom, za mednaro- za Slovenca v času osveščene narodne zavesti, Želi biti udeležena v življenju naroda. ga naroda in ne melanholiki, ki živijo od spomi- dne izmenjave študentov poskrbi ministrstvo ne more zadostovati kri. Za Slovenca smemo Ne samo kot neki fenomen, zanimiv pojav in nov na dobri stari preminuli svet. za šolstvo, pouk slovenščine omejimo na od- imeti samo tistega, ki se za to hoče imeti sam. predmet študij in raziskovanj. Mi smo in hoče- Danes pričakujemo od te slovenske države, delke tujih univerz za eksotične jezike. Gre tudi za stvar ponosa. Zakaj bi si spodzida- mo biti tudi vnaprej enakopraven in upoštevan ki je tudi naša, da v bodoče še naprej skrbi za Kajti skupni imenovalnik vseh teh, zaradi ka- vali svojo narodno samozavest z beračenjem del slovenskega naroda, nič več in nič manj kot Slovence, ki so nekoč odšli v svet. terega jih obravnavamo prav v tem prostoru in slovenskih ostankov? Konec citata. to, kar nam zagotavlja Ustava. Pričakujemo, da z kvalitetno in celovito zako- v okviru teh srečanj je ta, da so SLOVENSKE. Skratka, ne samo, da nihče ne ostane Slove- Osamosvojitev Republike Slovenije je na širo- nodajo zagotovi status in pravice, ki izhajajo iz Zaradi vsega tega se veselimo tega srečanja v nec proti lastni volji, zunaj slovenskega sveta je ko odprla vrata stikom s skupnostmi izseljen- Ustave, in pri tem spoštuje značaj, zgodovino naši skupni domovini, s katerim utrjujemo za- za to potrebna aktivna odločitev. cev. Nam, ki živimo daleč je jasno, da moramo in potrebe posameznikov in skupnosti, katerim vest, da je vredno še naprej skrbeti za Slovence Da pa te osveščene osebe slovenske krvi lah- za ohranjanje slovenske identitete črpati iz je namenjena. širom sveta. ko skozi čas ohranjajo narodno zavest je pot- debla slovenskega drevesa. Tudi zato, da ohra- Zakon o odnosih s Slovenci zunaj meja in oba S pesnikom zaključim: rebno še nekaj več. Narodnost je lastnost, ki nimo aktualen značaj naroda in s tem postaja- Sveta, ki sta bila ustanovljena po njegovih do- Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski me veže s skupino oseb, s katerimi delim jezik, mo Slovenci tega časa, v katerem nam je dano ločilih - Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za svet, kulturo in zgodovino, ki prebiva na več ali manj živeti. Slovence po svetu - so pomembne pridobitve, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! določenem ozemlju. Vse to predpostavlja več- S slovensko krvjo, jezikom in zavestjo OSTA- ki nam omogočajo prisotnost na različnih rav- jo skupino oseb, ne le nekaj posameznikov ali NEM Slovenec, ko sem del življenja naroda neh slovenske države in trudimo se, da smo na Hvala lepa. JURE KOMAR | Ostati Slovenec pod Južnim križem Spoštovani in dragi rojaki velike dejavnosti. Med temi izseljenci je bila Danes imam čast da vas pozdravim kot sodelujejo, delujejo kot ekipa, da bi bile Letos obeležujemo osemdeset let odkar so skupina visoko usposobljenih intelektualcev. predsednik krovne organizacije Zedinjena učinkovite pri programiranju dejavnosti ter naši predniki bili primorani zapustiti svojo Ta skupina je bila gonilna sila zelo pomemb- Slovenija, ki jo sestavljajo potomci druge uporabi in vzdrževanju obstoječih struktur. rodno zemljo in pričeti pot v neznano tuji- nega kulturnega razvoja za slovensko skup- in tretje generacije povojnih slovenskih be- Zelo jasno se zavedamo potrebe po ohra- no. Dolga pot jih je peljala preko Atlantika v nost v Argentini, kar je tudi argentinska druž- guncev, ki jih je Argentina sprejela pod svoje njanju slovenščine za preživetje skupnosti južno deželo Argentino, ki jih je vse sprejela ba prepoznala. Razvili so se pesniki, pisatelji, okrilje. Danes Zedinjeno Slovenijo sesta- v prihodnjih generacijah, zato posodablja- pod svoje okrilje, tako družine, samce, mla- slikarji, kiparji, zbori in gledališke skupine. vlja šest domov v Velikem Buenos Airesu: mo naše metode poučevanja. Naši mladi so de ali stare osebe. Nastali so mediji, revije, tedniki, radijski pro- Društvo Slovenska Pristava, Hladnikov dom prihodnost skupnosti, zato prek organizacij grami itd. - Slovenska vas, Naš dom San Justo, Slom- mladci in mladenke, SFZ in SDO spodbujamo Razlogi za njihovo izselitev so bili obramba V verskem pogledu nam je Bog med iz- škov dom Ramos Mejía, Slovenski dom San povezovanje in razvoj. Na duhovni ravni smo svojih vrednot, vere in domovine. To je bila gnanstvom nudil pomoč. Beguncem se je Martín in Slovenski dom Carapachay, ter v zadnjih letih prejeli duhovno podporo Slo- osnova na kateri je izseljenska politična in pridružila pomembna skupina: več kot 120 Slovensko dušno pastirstvo, Zveza Sloven- venske cerkve. Svojo komunikacijo smo pri- kulturna skupina Slovencev ustvarila organi- duhovnikov, bogoslovcev ter redovnikov in skih mater in žena, Mladinske organizacije, lagodili novim omrežnim tehnologijam. zacijo ki se danes imenuje Zedinjena Slo- redovnic je zagotovilo duhovno podporo iz- in Društvo Slovencev iz Mendoze, Slovensko Vse te posodobitve zahtevajo veliko prosto- venija in živi tam daleč pod južnim križem. seljencem v njihovem maternem jeziku. planinsko društvo v Barilochah in Hanželičev voljnega dela naših članov in podporo, ki jo Organizacija je imela jasne pojme, preskrbeti Začetki so bili težki, a poleg veliko žrtvova- dom v Cordobi. V njih živi Slovenija preko nudijo slovenske zasebne in vladne organiza- nastanitev in delo, ohraniti slovenski jezik in nja, veliko dela, je bilo tudi veliko solidarno- svojega jezika, kulture in krščanskih vrednot cije, kar iskreno cenimo. kulturo ter krščansko vero. sti znotraj skupnosti. Slovenski značaj trdega že osem desetletij pod južnim križem. To je dokaz, da nismo odtrgali korenin naše Vedeli so, da je bistveno da v tujini ohra- dela, držanja obljub in marljivosti je skozi skupnosti od domovine naših prednikov. In nijo slovenski jezik, zato so takoj po odhodu leta obrodilo sadove. To so bili in so razlogi za našo slovensko bit. ponosni smo, da smo del te domovine na iz domovine ustvarili slovenske šole, najprej V krajih, kjer so se naselile slovenske dru- Toda danes je svet zelo povezan in časa je skrajnem jugu. To lahko občutiš le v srcu, ko osnovne in tudi srednje šole. Danes v Argen- žine, so si zgradili tudi slovenske domove, v malo, zato se morajo organizacije in njiho- vidiš različne generacije, ki si delijo isti po- tini deluje osem slovenskih osnovnih šol in katerih so se rojaki srečevali v jeziku, veri, kul- ve strukture prilagoditi novim izzivom. Med nos, da so Slovenci Srednješolski tečaj Ravnatelja Marka Bajuka. turi in slovenskih navadah. Razvile so se obrti, temi izzivi so upadanje število članov, zaradi To delo so prevzeli učitelji in profesorji ki so strokovnjaki različnih strok in podjetja, ki so selitve znotraj države ali v tujino ali zaradi Marija Pomagaj naj varuje in pelje po pravi darovali svoje znanje in čas novim generaci- danes priznana v argentinski družbi. Tako je smrti, nove potrebe po poučevanju sloven- poti našo drago Slovenijo. jam, ki so se rodile v tujini. slovenska emigracija pridobila ugled v državi, ščine, programi dejavnosti, mladina, duhov- Na kulturnem področju smo bili deležni ki so jo oblikovali izseljenci iz vsega sveta. na podpora itd. V ta namen vse organizacije Hvala lepa! S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 4 . J U L I J A 2 0 2 5 S T R A N 3 D O B R O D O Š L I D O M A 2 0 2 5 | J U N I J – J U L I J 2 0 2 5 22. JUNIJ – OSREDNJA PRIREDITEV V NOVI GORICI V nedeljo, 22. junija je bila osrednja priredi- doma. Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 okusila življenje na tujem. V nadaljevanju so s tev dogodka “Dobrodošli doma”, ki je pove- držav po vsem svetu je bilo priča zgodo- pesmijo odpeto »na tretko« kot prvi avstrijsko zal Slovence iz matične države, zamejstva in vinskemu dogodku, ki je orisal ustvarjalnost Koroško predstavili Oktet Suha. Iz naše sever- izseljenstva. in vsestranskost naših rojakov. To je bil dan, ne sosede pa je na veliki oder v Novi Gorici ko je bila Slovenija največja. prispel tudi izjemni Tonč Feinig. Za rockerske Nedelja se je začela s slovesno sveto mašo Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in ritme na tokratni osrednji prireditvi so poskr- na Sveti Gori. Mašo je ob somaševanju iz- minister za Slovence v zamejstvu in po svetu beli Skupina Ostanki iz Argentine. Sofi Marolt, seljenskih duhovnikov daroval ljubljanski Matej Arčon je v nagovoru poudaril: »Drage prav tako iz dežele pod južnim križem, je prav pomožni škof pristojen za Slovence v za- Slovenke in Slovenci, Nova Gorica še niko- za to prireditev prevedla del svoje avtorske mejstvu in po svetu dr. Anton Jamnik, ki je li ni bila tako velika in še nikoli ni bila tako argentinske pesmi v jezik svojih korenin – slo- ter iz Italije mlada slovenska smučarka Cate- v svoji pridigi posebno pozornost namenil brezmejna, kot je danes. Lepo vas je videti. venščino, kar je bilo še posebej čustveno. Iz rina Sinigoi. Srčna prireditev se je zaključila Slovencem, ki živijo zunaj domovine in s pre- Hvala, da ste prišli domov! Na tem trgu so Argentine nam je zaplesala tudi folklorna sku- še z enim vrhuncem – v video glasbeni čestit- danostjo ohranjajo slovenski jezik, vero in danes Slovenci iz Italije, Avstrije, Madžarske, pina Pristava. ki so se nam pridružili še mnogi Slovenci, ki narodno identiteto. Hrvaške, Švedske, Nemčije, Velike Britanije, Iz severa Evrope – iz Švedske so prišle člani- niso bili z nami v Novi Gorici. Skupaj smo peli Bosne, Srbije, Argentine, Avstralije, Brazilije, ce Tria Sukno. Naslednjih nekaj minut je bilo Slovenija, od kod lepote tvoje in ob koncu so Slovenci iz 17 držav združeni na nabito Kolumbije, Kanade, Združenih držav Amerike namenjenih gledališču – Isabelle Kralj in The- se pridružili še člani legendarnega Ansambla polnem Bevkovem trgu v Novi Gorici in še bi lahko našteval. Vi ste ljudje, ki naši atre Gigante iz Milwaukeeja v ZDA so namreč Saša Avsenika, ki imajo v svojih vrstah tudi deželi dajete svetovljansko širino, moč in po- predstavili del svoje predstave. Slovenski pe- dva zamejska Slovenca, močno pa so jih zaz- Nabito poln Bevkov trg v Novi Gorici je bil nos. Učite nas, kako ceniti in spoštovati našo smi Pa se sliš’ in Zlat oblaček so v nadalje- namovali tudi obiski pri rojakih po svetu. Za prizorišče ene najbolj srčnih in čustvenih Slovenijo.« vanju zapeli člani Mešanega pevskega zbora tehnično izvedbo projekta so poskrbeli člani prireditev – največjega srečanja Slovencev Osrednja prireditev se je pričela udarno. Na Camerata Slovenica iz Bosne in Hercegovine. argentinskega AudioPristava. iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli prizorišče sta prikorakala dva slovenska pihal- Pravljica o mavričnih ljudeh pa je zvenela v Popoldne so obiskovalce na stojnicah priča- na orkestra, vsak s svoje strani meje, ki pra- izvedbi Slovenskega zbora v Londonu iz Veli- kale domače dobrote zamejskih kmetij, ro- znujeta desetletja sodelovanja in prijateljstva ke Britanije. Skozi večer sta zbrane popeljala kodelske mojstrovine, ustvarjalne delavnice, – Prvačka pleh muzika in Pihalni orkester Kras dva izvrstna igralca Danijel Malalan iz Italije in predstavitve organizacij Slovencev po svetu Doberdob iz Italije. Na odru pa so z akrobat- Lara Maria Vouk iz Avstrije. Spomnila sta tudi ter bogata kulinarična ponudba – od pristnih skimi meti zbrane navdušile razigrane navi- na številne velike Slovence, ki so in še vedno slovenskih jedi do argentinskih specialitet. jačice AŠD Cheerdance Millenium iz Trsta, ki puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgo- Večer se je zaključil s pravo slovensko ve- so na svetovnem prvenstvu iz cheerleadinga dovino. V video izjavah so se nam oglasili: iz selico. osvajale medalje za Slovenijo. Na krilih hrepe- ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak nenja je rojake po svetu v naslednji točki po- Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskar- Pripravil: Jože Jan nesla izjemna Nina Strnad, ki je med študijem ja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Vir:Novi glas , Urad Vlade Republike Sloveni- na avstrijskem Koroškem in v ZDA tudi sama Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj je za Slovence v zamejstvu in po svetu NAŠ POGOVOR | Minister Matej Arčon → Kakšna je vloga dogodka Dobrodošli doma lovanje z njimi ter podpora ohranjanju slovenske in v izobraževanje ter strokovno podporo slo- potomce slovenskih izseljencev organizirali ne- pri krepitvi vezi med Slovenijo in slovenskimi identitete in jezika zunaj države so temeljne nalo- venskim učiteljem v zamejstvu. To ni lahko, ker kakšno potovanje korenin, na katerem bi lahko skupnostmi po svetu? ge in trajne prioritete urada. Ob tem pa se želimo ima vsaka od sosednjih držav drugačen sistem spoznali Slovenijo, vzpostavili ali okrepili vezi z Dogodek Dobrodošli doma je simbolno in odzivati na spreminjajoče se potrebe in izzive na- dvojezičnega oziroma slovenskega šolstva. Med jezikom in kulturo. Upamo, da nam bo uspelo. vsebinsko izjemno pomemben za utrjevanje ših skupnosti. Če bi izbral dve besedi, ki sta zame Italijo, kjer imamo celotno izobraževalno verti- → Bili ste že na kratkem obisku Slovencev v Ar- vezi med matično domovino in slovenskimi ključni pri postavljanju prioritet, bi se odločil za kalo v izključno slovenskem jeziku, in Hrvaško, gentini. Kaj je na vas naredilo najgloblji vtis? skupnostmi po svetu. Gre za priložnost, da se povezovanje in prihodnost. kjer se Slovenščina poučuje zgolj kot izbirni pred- Lahko v bodoče pričakujemo tudi obisk v Bue- v Sloveniji zberejo rojaki, ki živijo izven njenih Povezovanje in izmenjava med zamejskimi in met, so velike razlike. Pomembno je, da naš Urad nos Airesu? meja, in skupaj z domačini praznujejo skupno izseljenskimi skupnostmi sta ključnega pomena. dostojno podpira medije v slovenskem jeziku v Potovanje na vseslovensko srečanje in martino- kulturno dediščino, jezik, tradicijo in pripadnost Marsikje najdejo izvirne rešitve, uspešno prema- vseh štirih zamejstvih. Ter seveda, da poskrbimo vanje v Mendozo je bila dejansko moja prva ve- slovenskemu narodu. gajo težave pri učenju in rabi jezika, pri organiza- za naše kulturne ustanove in kulturna društva, ki lika mednarodna pot v vlogi ministra. Vesel sem, Ponosen in vesel sem, da je letošnji dogodek, ciji dogodkov, dialogu z večinskimi prebivalstvom so temelj ohranjanja jezika. Slednje velja tako za da sem se tako odločil, ker bolje ne bi mogel za- ki je bil zastavljen precej bolj ambiciozno kot in tako naprej. Te rešitve so lahko koristne tudi zamejstvo kot za skupnosti po svetu. četi. Obisk slovenske skupnosti v Argentini me prejšnja leta, potekal v mojem domačem mestu. drugim skupnostim, a je izmenjave dobrih praks Učenje jezika med izseljenci in zdomci je večino- je globoko ganil. Najbolj me je navdušila močna Novo Gorico smo izbrali, ker letos skupaj z Gorico in informacij včasih premalo. V želji po tej izme- ma lepo urejeno. Ministrstvo napotuje in plačuje zvestoba slovenstvu, ki se kaže v jeziku, kulturi, nosi naziv Evropske prestolnice kulture 2025 in njavi smo po vzoru kmetijske oblikovali kulturno, učitelje jezika po Evropi, Urad skrbi za delovanje pesmi, folklori in predvsem v medgeneracijski se posveča temi brezmejnosti. Zdelo se nam je, športno in gospodarsko koordinacijo. Za slednjo šol slovenskega jezika znotraj društev, kjer veči- predanosti. V Argentini sem začutil, da je sloven- da je to primeren kontekst za sporočilo o tem, da upamo, da bo temelj slovenske globalne poslov- noma poučujejo prostovoljci, ki smo jim izjemno stvo res nekaj, kar se živi vsak dan z veliko ljubez- je tudi Slovenija brezmejna. Da torej naša kultura ne povezave in poslovna konferenca v okviru Do- hvaležni. Na voljo so tako štipendije za učitelje ni in ponosa. Zelo ponosen sem bil tudi na to, in ustvarjalnost segata daleč izven države, na vse brodošli doma je bila v tem smislu dober začetek. kot štipendije za mlade, ki prihajajo na poletne kako uspešni so argentinski Slovenci. V tej veliki, kontinente sveta. Slovenci po svetu pomembno Povezovanje je neposredno povezano s priho- šole ali se udeležujejo spletnih tečajev slovenske- kulturno mešani državi, so dokazali, da slovenska prispevate k mednarodnemu ugledu naše drža- dnostjo. Seveda si vsi želimo ohraniti tradicijo, ga jezika. Sredstva za te štipendije smo v zadnjih pridnost, delavnost, inovativnost in pamet niso ve, kulturno, gospodarsko, izobraževalno. Pove- naša društva, naše kulturne domove, stičišča, letih precej okrepili in uspemo pozitivno rešiti nek mit, neka zgodba, ki jo pripovedujemo sami zovanje z vami krepi identiteto naroda in bogati pevske zbore, dramske skupine, prostore druže- praktično vse prošnje za štipendije. Bomo pa sebi. Ampak so resnična dediščina in vrednote, ki naše skupno razumevanje, kdo smo kot Slovenci, nja, župnije in verske skupnosti, ampak moramo morali skupaj – obe ministrstvi in društva – v pri- so v vaši skupnosti še kako žive. Težko obljubim ne glede na to kje živimo. biti tudi realni pri odgovoru na vprašanje, kako hodnje malo več razmišljati o uporabi sodobnih obisk v Buenos Airesu, si ga pa zelo želim. Na naš poziv k udeležbi na tem največjem sre- lahko to naredimo. Vsekakor ne brez mladih. digitalnih orodij. Ključna beseda je skupaj - naša → Kakšno sporočilo bi želeli poslati Slovencem v čanju Slovencev so se resnično odzvale skupine s Projekti za mlade so cel naš mandat prednostni naloga je, da vam pomagamo, ne da bi prevzeli, Argentini, predvsem mladim, ki s ponosom oh- celega sveta, kar je še posebej ganljivo. Prav vi- na vsakoletnem razpisu. In ko razmišljamo o kar že tako dobro delate. ranjajo slovenski jezik in kulturo? deti je bilo, kako se na različnih dogodkih tkejo podpori športu in o gospodarskem razvoju ter → Mladi so bodočnost sveta in tudi naše skup- Predvsem, da ste in boste vedno del sloven- vezi med Slovenci, še posebej med mladimi. To sodelovanju imamo v mislih predvsem mlade. nosti. Ali načrtujete nove oblike izmenjav za skega naroda. In da smo vam hvaležni. Biti mlad ustvarjanje mrež se mi zdi najpomembnejša na- Ki potrebujejo vzpodbudno, perspektivno oko- mlade Slovence iz Argentine? danes še zdaleč ni lahko in to, da med iskanjem loga in dediščina tega dogodka. Je pa množična lje, zanimiva delovna mesta in kakovosten, zdrav V Slovenijo vsako leto pridejo maturanti iz svojega mesta v svetu najdete energijo za ohra- udeležba obenem matični domovini dala signal, način življenja. Če bodo manjšinske in izseljenske programa RAST. Urad z veseljem materialno njanje svoje slovenske identitete, je hvalevredno. da je občutek pripadnosti med Slovenci po sve- organizacije k temu pripomogle, bo pripadnost podpre njihovo pot v matično domovino. Mladi Je pa tudi vse bolj pomembno. Svet vedno bolj tu močan in trden. Razveseljivo je tudi, da so ta mladih veliko večja. Argentinci prihajajo tudi preko štipendij funda- potrebuje ljudi, ki so v stiku z več kulturami, več novogoriški praznik kot svoj začutili Slovenci iz → Kakšno podporo nudi Slovenija pri ohranja- cije ASEF, pri kateri je ravno tako Urad ključni jeziki, kajti to so graditelji mostov in tisti, ki nam zamejstva, ki jim Dobrodošli doma morda doslej nju jezika v zamejstvu in po svetu in kako bi jo financer. Mnogi tudi na poletne in druge jezi- bodo pomagali premagovati konflikte. S povezo- ni bil tako blizu. lahko še okrepili? kovne šole. Vsakega smo res veseli in tudi preko vanjem, sodelovanjem in soustvarjanjem skupaj → Katere so danes prioritete Urada za Slovence Jezik je duša naroda, vez med generacijami in vašega medija vabim mlade Argentince, ki pri- gradimo Slovenijo, ki ni le država na zemljevidu v zamejstvu in po svetu? most do prihodnosti. Ministrstvo za vzgojo in iz- dejo v domovino svojih prednikov, da se oglasijo Evrope, ampak tudi dom v srcu vseh, ki čutite Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu, sode- obraževanje veliko vlaga v pedagoške asistente pri nas. Že kar nekaj časa pa zori ideja, da bi za slovensko. S T R A N 4 2 4 . J U L I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A D O B R O D O Š L I D O M A 2 0 2 5 | J U N I J – J U L I J 2 0 2 5 DOBRODOŠLI DOMA, DOBRODOŠLI V NUK Ena prvih prireditev srečanja Dobrodošli nateljica dr. Jana Kolar, ves večer pa je pove- Slovenske vasi pri Buenos Airesu. Vrhunsko doma 2025 je bila v NUK-u.. Narodna in uni- zovala skrbnica knjižničnega gradiva Sloven- sta predstavila prizor iz podeželskega življe- verzitetna knjižnica je največja slovenska cev v zamejstvu in po svetu Helena Janežič. nja, ki ga je Anton P. Čehov napisal ob koncu knjižnica in je odgovorna za zbiranje in ohra- 19. stoletja. Publika je uživala ob predstavi, njanje vseh pomembnih publikacij, ki nasta- Tenorist Andrej Rustja - mladi Slovenec iz Go- smeha je bilo še in še in edina kritika je bila, nejo v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Vsako rice z argentinskimi koreninami - je popestril da je predstava bila prekratka. leto se pridruži srečanju “Dobrodošli doma”. večer z izvajanjem slovenskih narodnih pesmi. Dani in Boris sta uspešno predstavo pono- V četrtek, 19. junija je na dvorišču poleg Glavna točka večera pa je bila komična eno- vila še v Škofji Loki, Logatcu, Cerknici, na Ta- kavarne NUK gostila druženje z izseljenci. dejanka Tragik po sili, ki sta jo predstavila boru Slovencev po svetu in na Argentinskem Udeležence večera je najprej nagovorila rav- naša dobra znanca Dani Grbec in Boris Rot iz večeru v Gorici. ARGENTINSKI VEČER v Gorici NOGOMETNI TURNIR SLOVENCEV PO SVETU Zaključna prireditev v okviru srečanja Dobro- Argentinski večer se je nadaljeval na dvori- došli doma 2025 je bil Argentinski večer v Gori- šču pod lipami, kjer se je ob argentinski hrani ci. Večer je pripravilo društvo Slovenija v Svetu - ki jo je pripravilo podjetje Momentos café To leto nas je Izseljensko društvo Sloveni- organizatorjem in podpornikom – Uradu kot praznik povezovanja slovenske in argentin- - predstavila tudi glasbena skupina La Zorka ja v svetu (v nadaljevanju SVS) ponovno za Slovence v zamejstvu in po svetu, Iz- ske kulture ob 80-letnici odhoda povojnih Slo- iz Buenos Airesa. povabilo, da se udeležimo nogometnega seljenskemu društvu Slovenija v svetu ter vencev iz domovine. Novi glas, tednik Slovencev v Italiji, je o Ar- turnirja Futsal v mesecu juliju. seveda Nogometni zvezi Slovenije. Argentinski večer se je vršil v četrtek, 3. juli- gentinskem večeru objavil obširno poročilo, Morda se sprašujete, kaj je posebnega Glede futsala pa: to je zelo hitra igra, ki ja v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v zaključil pa s temi besedami: “Meje domo- pri NK Slomškov dom. Ime vam morda traja 20 + 20 minut in zahteva stoodsto- Gorici, ki je od leta 1962 pomembno kulturno, vine niso meje srca, to je sporočilo argentin- ne pove veliko, a za njim se skriva bogata tno zbranost in telesno pripravljenost. izobraževalno, rekreacijsko in športno središ- skega večera, ki se je v Kulturnem centru Loj- športna zgodovina. Skrbno izbrano moštvo sestavljajo nas- če, odprto za celotno goriško območje. V njem ze Bratuž v Gorici odvijal v sklopu projekta Po zgledu salezijanske ideje, da šport lednji igralci: K. Smole, T. Kokalj, A. Ko- imajo sedež Svet slovenskih organizacij, Slo- Dobrodošli doma 2025. Dogodek je dokazal, privablja otroke in jih odvrača od napač- kalj, M. Kokalj, M. Loboda, M. Cepeda, venski center za glasbeno vzgojo Emil Komel, kako močne so lahko vezi med ljudmi, ki jih nih poti, je pred 45 leti pri Slomškovem Valen Mokorel, A. Kavčič, M. Kavčič, Dami Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje povezujejo skupna kultura, jezik in ljubezen domu nastala skupina 14-letnih fantov, Marinčič in T. Marolt. cerkvenih pevskih zborov, Mešani pevski zbor do domovine, četudi živijo na drugem kon- ki so začeli sodelovati na različnih turnir- Dvakrat na teden treniramo in izbolj- Lojze Bratuž, Moški pevski zbor Mirko Filej, cu sveta. Slovenska skupnost iz Argentine je jih tudi zunaj slovenskih krogov. Ekipa je šujemo tehnične spretnosti na različnih Slovenska zamejska skavtska organizacija in s pesmijo, plesom, gledališčem in domačimi hitro postala zelo tekmovalna – merila se igriščih. Današnjo ekipo vodita inž. Jani Športno društvo Olympia, v Kulturnem centru okusi pričarala srčno vzdušje in dokazala, da je s starejšimi igralci in večkrat osvojila Kocmur in dr. Pavle Marolt. pa redno delujeta tudi Slovensko stalno gleda- se pripadnost ne meri v kilometrih, ampak v pokale na Mladinskih slovenskih dnevih. Turnir bo potekal od petka, 25. julija, lišče, Centro teatro animazione e figure CTA predanosti, ki presega meje in čas.” Prvotno ime moštva je bilo »Padre Mer- do nedelje, 27. julija. Nogometna zveza Gorizia in Associazione culturale maestro Ro- nik«, v zahvalo g. Janezu Merniku za vso Slovenije nam je ponudila tudi možnost dolfo Lipizer. njegovo opravljeno delo. Večina igralcev prijateljskih tekem velikega nogometa, in Prvi del večera se je odvijal v veliki dvorani je izhajala iz šole Don Bosco. Leta so mi- sicer proti ekipama iz Idrije in Šenčurja. Kulturnega centra. Goste, ki so napolnili veliko nila in ekipa je še 15 let sodelovala pri Tokrat bomo poskusili s pomočjo teh- dvorano, sta najprej pozdravia Franka Žgavec, mladinskih dejavnostih doma in predsta- nologije omogočiti, da naša skupnost ravnateljica Kulturnega centra in Matej Arčon, vljala nogometno reprezentanco. Ta leta spremlja naše tekme prek YouTube-a. podpredsednik vlade republike Slovenije in mi- so bila zlato obdobje nogometa. Veseli bomo vašega navijanja – potrebu- nister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred pandemijo smo z novim imenom jemo pozitivno energijo! Sledilo so nastopi Folklorne skupine iz Pri- NK Slomškov dom sodelovali na medna- stave, abiturientov srednješolskega tečaja dr. rodnem turnirju Futsal slovenske emigra- Jani Kocmur Marka Bajuka - Rast LIV - in gledališke skupine cije, ki ga je organiziralo Društvo SVS. Bila Slovenska vas. je čudovita izkušnja za naše nogometaše, Folklorna skupina Pristava se je v Sloveniji ki so tako imeli priložnost bolje spoznati predstavila z belokranjskimi, prekmurskimi in lepo Slovenijo. Čeprav takrat nismo osvo- rezijanskimi plesi, za zaključek večera pa so za- jili prvega mesta so fantje, stari med 15 plesali argentinski ples pericón. in 19 let, še bolj poglobili svojo ljubezen Rast LIV je nastopila z recitacijami poezij Tone- do Slovenije. ta Kuntnerja in Ivana Korošca, plesom in petjem. Takrat ni bilo zadosti finančne pomoči, Člana gledališke skupine Slovenska vas, Dani zato smo si z letalskimi vozovnicami po- Grbec ter Boris Rot, sta navdušila publiko s ko- magali kar sami – iz lastnih sredstev. medijo Tragik po sili avtorja Antona Pavloviča Letos želimo z udeležbo na tem med- Čehova. narodnem turnirju izraziti hvaležnost Nekaj utrinkov DOBRODOŠLI DOMA 2025 Slovenci iz zamejstva in sveta skupaj z Ansamblom Saša Avsenika vam pošiljamo glasbeno čestitko: “Slovenija, od kod lepote tvoje” Kliknite za ogled videa S V O B O D N A S L O V E N I J A | 2 4 . J U L I J A 2 0 2 5 S T R A N 5 RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji V torek, 8. julija 2025, je Evropski parlament na cističnih kolaborantov in drugih vojnih akterjev, zavesti in totalitarizmu ter je bil vedno zavezan pridobivanje političnih točk in poziva k nadaljnje- plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejel Reso- odgovornih za grozodejstva med drugo svetovno ohranjanju spomina na žrtve vseh totalitarnih mu akademskemu obravnavanju te kompleksne lucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega vojno in po njej, vključno s trivializacijo zločinov režimov; zapuščine; komunističnega obdobja v Sloveniji. Pobudo za- nacističnih in fašističnih režimov ter njihovih za- D. ker se zločini, storjeni med drugo svetovno 5. poziva k ohranjanju spomina na vse nedolžne njo je dala evropska poslanka Romana Tomc. veznikov«. Iz njenega odziva bi torej lahko upra- vojno v Sloveniji in drugih republikah nekdanje žrtve komunističnega režima v Sloveniji, od nje- »Resnica je zmagala, resolucija Evropskega vičeno sklepali, da resolucije sploh ni prebrala, Jugoslavije, ne smejo nikoli pozabiti; govega začetka do padca; parlamenta je sprejeta. Za vedno bo ostala del temveč se je zgolj postavila na ideološke okope, ki E. ker je bilo po drugi svetovni vojni več kot 100 6. poudarja, kako pomembno je vztrajno priza- evropske zgodovine. Prej ali slej bo morala to dej- jih njeni ideološki kolegi gradijo že osem desetle- 000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali komu- devanje, da bi v celoti razkrili zgodovinska dej- stvo sprejeti tudi levica v Sloveniji,« je takoj po tij. Žalostno, pa tudi zamujena priložnost za korak nističnemu sistemu in njegovi ideološki represiji, stva, in nadaljevanje uradne preiskovalne misije sprejetju resolucije zadovoljno zapisala njena po- k resnični spravi. žrtev različnih oblik nasilja; ker so bila ta dejanja za odkrivanje množičnih grobišč v Sloveniji, da bi budnica Romana Tomc. Resolucija Evropskega parlamenta o ohranja- hude kršitve temeljnih človekovih pravic, vključ- dokumentirali in preverili zgodovinske dokaze o Resolucijo je na glasovanju podprlo 357 evrop- nju spomina na žrtve povojnega komunističnega no s pravico do življenja, poštenega sojenja in storjenih zločinih; skih poslank in poslancev, 266 ji je nasprotovalo, obdobja v Sloveniji je torej dobro vodilo, kako se dostojnega pokopa; 7. poudarja, da mnogi odgovorni za povojne zlo- 16 pa se jih je vzdržalo. Pred tem so poslanci (s v Sloveniji soočiti s polpreteklo zgodovino, zato F. ker je jugoslovanski komunistični režim v Slo- čine niso odgovarjali za svoja dejanja; 352 glasovi proti 278) zavrnili predlog skupine so- si želim, da bi dobila primerno mesto v našem, veniji izvensodno usmrtil več deset tisoč civilistov 8. meni, da je treba žrtve druge svetovne vojne cialistov (S&D) za preložitev glasovanja. tako razklanem prostoru. Morda pa bomo potem in vojnih ujetnikov; ker jih je bilo več tisoč usmr- in povojnega maščevalnega nasilja jugoslovan- Resolucija med drugim poudarja pomen vero- končno sposobni sprejeti svojo preteklost in na čenih samo leta 1945, torej takoj po koncu vojne; ske komunistične oblasti v Sloveniji ustrezno in dostojnega in vključujočega zgodovinskega spo- polno zaživeti sedanjost z zdravim pogledom v G. ker je komisija vlade Republike Slovenije za re- dostojno pokopati; poziva slovenske oblasti, naj mina, ki priznava vse razsežnosti totalitarnega prihodnost. ševanje vprašanj prikritih grobišč odkrila več kot si še naprej z vsemi močmi prizadevajo, da bi za- nasilja ter moralno odgovornost za ohranjanje 750 lokacij neoznačenih grobišč ter tako razkrila gotovile univerzalno pravico do pokopa, in naj spomina na vse nedolžne žrtve totalitarnih in Viri: sistematično prizadevanje, da bi se ti zločini prik- ohranijo podporne institucije, ki prispevajo k aka- avtoritarnih režimov v duhu sprave, resnice in Evropska resolucija, slovenska tišina, Helena rili, a kljub temu še vedno niso bili najdeni kraji demski in z dokazi podprti razlagi zgodovinskih demokratičnih vrednot. Zavrača vsakršno izkori- Jaklitsch (Radio Ognjišče) usmrtitve in žrtve še vedno niso ustrezno poko- dogodkov; ščanje zgodovine za pridobivanje političnih točk Evropski parlament potrdil resolucijo o povojnih pane; 9. je seznanjen, da so države članice totalitarna in poziva k ohranjanju spomina na vse nedolžne pobojih v Sloveniji, Janez Porenta (Družina) H. ker so se množična grobišča desetletja prikri- grozodejstva obeležile s spomeniki; poziva slo- žrtve komunističnega režima v Sloveniji, od nje- vala in ker je bila javna razprava o teh zločinih v venske oblasti, naj še naprej preiskujejo prikrita govega začetka do padca. Resolucija poudarja po- totalitarnem režimu strogo prepovedana, s čimer grobišča, opravijo dostojen pokop in postavijo men nadaljevanje odkrivanja množičnih grobišč v Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. se je zakopala zgodovinska resnica in zavrl proces spominska obeležja, ki bodo pomnik za prihodnje Sloveniji, tudi z namenom dokumentiranja in pre- julija 2025 o ohranjanju spomina na žrtve po- sprave; generacije; verjanja zgodovinskih dokazov o storjenih zloči- vojnega komunističnega obdobja v Sloveniji I. ker je slovenska vlada leta 2023 odpravila na- 10. ponavlja, da je 23. avgust uradni dan spo- nih. Poziva slovenske oblasti, da si še naprej priza- (2025/2575(RSP) cionalni dan spomina na žrtve komunističnega mina na milijone žrtev totalitarnih režimov, ime- devajo zagotoviti univerzalno pravico do pokopa, nasilja, kar je velik korak nazaj v prizadevanjih za novan tudi evropski dan spomina na žrtve vseh z nacionalnim dnevom spomina v Sloveniji pa bi Evropski parlament, zgodovinsko pravičnost, spravo in spoštovanje totalitarnih in avtoritarnih režimov; se poklonili žrtvam avtoritarnih in totalitarnih re- – ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in žrtev; 11. poudarja, da je pomembno ohranjati spomin žimov, vključno s komunizmom. Poudarja spošto- zlasti člena 2 o spoštovanju človekovega dosto- J. ker se je treba evropske zgodovine spominjati na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi, saj vanje zgodovinske pravičnosti ter poziva Sloveni- janstva, svobode, demokracije, enakosti in člove- in o njej nepristransko razpravljati in ker si žrtve brez spomina ni mogoče doseči sprave; ponavlja, jo in druge države članice, naj si prizadevajo za kovih pravic, komunističnih pobojev v Sloveniji zaslužijo spo- da je politika spomina v pristojnosti držav članic krepitev zgodovinskega spomina, medsebojnega – ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih min in spoštovanje; ker ohranjanje zgodovinske- in torej ne spada na področje uporabe prava EU; razumevanja in sprave na podlagi resnice ter spo- pravic in sorodnih resolucij Organizacije združe- ga spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov spodbuja vse države članice, naj dejavno podpre- štovanja vseh žrtev totalitarnih režimov. nih narodov (OZN), prispeva k izgradnji pravične in demokratične jo spominske projekte, ki spodbujajo spravo, ne A čeprav je bila resolucija v celoti namenjena – ob upoštevanju resolucije št. 1481 parlamen- družbe; pa delitve ali politične instrumentalizacije; slovenski državi, so ji osrednji mediji v Sloveniji tarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja K. ker je državni zbor Republike Slovenije decem- 12. opozarja, da Komisija v okviru programa za namenili bore malo prostora, pa še tisto malo je 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov bra 2024 sprejel zakon, ki prepoveduje uporabo državljane, enakost, pravice in vrednote zagota- bilo popolnoma izkrivljeno. totalitarnih komunističnih režimov, simbolov nacizma, fašizma in njunih kolaboraci- vlja financiranje za ukrepe, namenjene zgodo- Da so osrednji slovenski mediji ideološko po- – ob upoštevanju praške deklaracije o evropski onističnih organizacij iz druge svetovne vojne, ne vinskemu spominu, ter raziskovalne in izobraže- habljeni ter da trpijo za pomanjkanjem kritične vesti in komunizmu z dne 3. junija 2008, v kateri pa tudi simbolov komunizma; valne projekte, ki preučujejo vzroke totalitarnih presoje naše polpretekle zgodovine ni nobena se poziva k vseevropski obsodbi zločinov komu- L. ker so v vseh nekdanjih jugoslovanskih repu- režimov, zlasti nacizma, pa tudi fašizma, staliniz- novost ali presenečenje in smo tega, žal, še pre- nizma in izobraževanju o njih, blikah obstajala taborišča za prisilno delo; ker ma in komunizma, pa tudi za počastitev spomina več navajeni, bi pa upravičeno pričakovali bolj – ob upoštevanju svoje izjave z dne 23. sep- so bila ta taborišča orodje, ki ga je državni tota- na žrtve njihovih zločinov; zrel in državniški odziv predsednice države. Toda tembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta kot evrop- litarni komunistični režim uporabljal za zatiranje 13. meni, da bi se bilo treba z nacionalnim dnem to se ni zgodilo. Predsednica se je v tednu, ko je skega dneva spomina na žrtve stalinizma in na- vsakršne politične opozicije; spomina v Sloveniji pokloniti žrtvam avtoritarnih izšla Resolucija, udeležila raznih slovesnosti ob cizma(1), 1. meni, da bi moral biti spomin na zločine, ki in totalitarnih režimov, vključno s komunizmom, 30. obletnici genocida v Srebrenici, kjer so leta – ob upoštevanju izjave iz Vilne, ki jo je julija 2009 so jih zagrešili totalitarni režimi, del kolektivnega da bi se spoštovala zgodovinska pravičnost in pri- 1995 bosanski srbi pobili več kot 8.000 musli- sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v spomina, ki oblikuje sodobno evropsko zgodovi- spevalo k spravi; manskih dečkov in mož. Ob tem je bila sposobna Evropi (OVSE) in v kateri je obsodila totalitarizem no; se zaveda zločinov, ki so jih zagrešili nacistič- 14. poziva Komisijo, naj nadaljuje program zgo- jasno obsoditi zločine in storilce zla v Srebrenici ter podprla evropski dan spomina na žrtve stali- ni, fašistični in komunistični totalitarni režimi, ter dovinskega spomina, pri čemer naj upošteva vse ter sprejeti užaloščene srebreniške matere, v svo- nizma in nacizma, vloge, ki so jo ti zločini imeli pri dojemanju zgo- tragedije, in naj podpre projekte v Evropi, ki se jem odzivu na Resolucijo o ohranjanju spomina – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila dovine v Evropi; ukvarjajo z zgodovino totalitarnih zločinov, spod- na žrtve povojnega komunističnega obdobja v 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu(2), 2. poudarja, da bi bilo treba zgodovinska dejstva bujajo ohranjanje spomina in prispevajo k spravi; Sloveniji pa niti z besedo ni omenila komunistič- – ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. vključiti v izobraževalne programe in zgodovinske ponovno poudarja, da totalitarni jugoslovanski ne revolucije ali zločinov, ki so bili storjeni v nje- decembra 2010 z naslovom Spomin na zloči- učbenike, da bodo mladi razumeli pomen demo- komunistični režim ni zakrivil zločinov samo v Slo- nem imenu. ne, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi kracije in človekovih pravic; veniji, temveč so bile njegove žrtve v vseh nek- Prav tako ni omenila nedemokratičnega tota- (COM(2010)0783), 3. podobno kot v svojih prejšnjih resolucijah o danjih jugoslovanskih republikah in avtonomnih litarnega sistema, znotraj katerega je bilo »več – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. sep- zgodovinskem spominu in človekovih pravicah pokrajinah; kot 100.000 prebivalcev Slovenije, ki so se upirali tembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinske- ponovno obsoja vse oblike totalitarizma in avtori- 15. poziva k celovitemu pregledu arhivov jugo- komunističnemu sistemu in njegovi ideološki re- ga spomina za prihodnost Evrope(3), tarizma, vključno s komunizmom; slovanskih tajnih služb, zlasti Kosa in Udbe; presiji, žrtev različnih oblik nasilja; ker so bila ta – ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. janu- . ponovno poudarja, da hudodelstva zoper člo- 16. poudarja, da bi bilo treba obsoditi vse tota- dejanja hude kršitve temeljnih človekovih pravic, arja 2024 o evropski zgodovinski zavesti(4), večnost ne zastarajo ter bi bilo treba vsa preso- litarne režime in da se njihovi simboli ne bi smeli vključno s pravico do življenja, poštenega sojenja – ob upoštevanju peticije št. 0718/2023, jati in obravnavati po istih merilih; znova odločno poveličevati; in dostojnega pokopa«, na kar sicer opozori re- – ob upoštevanju člena 233(2) Poslovnika, obsoja zgodovinski revizionizem in poveličevanje 17. poziva Slovenijo in druge države članice, naj solucija. Torej, nobene obsodbe revolucionarne- A. ker bi bilo treba evropsko zgodovino v vsej nacističnih kolaborantov in drugih vojnih akterjev, si prizadevajo za krepitev zgodovinskega spo- ga nasilja, zgolj zabetonirana misel »če stopiš na njeni kompleksnosti spoštovati in obravnavati odgovornih za grozodejstva med drugo svetovno mina, medsebojnega razumevanja in sprave na stran okupatorja, ni opravičila«, kot je zapisala. v nepristranskem, vključujočem in na dokazih vojno in po njej, vključno s trivializacijo zločinov podlagi resnice ter spoštovanja vseh žrtev tota- Toda kot pravnica predsednica države zagotovo utemeljenem dialogu, s katerim bi spodbudili ra- nacističnih in fašističnih režimov ter njihovih za- litarnih režimov; dobro ve, da imajo prebivalci pravico zahtevati zumevanje in spravo in ki bi ga brez političnega veznikov, pa tudi dejanja kolaboracionističnih sil 18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo od okupatorja kot legitimne oblasti v času okupa- vpliva vodili poklicni zgodovinarji; in jugoslovanskih komunističnih oblasti; ponovno posreduje Evropski komisiji, Svetu Evropske unije, cije, da jih zaščiti pred nasiljem. Namesto tega je B. ker je ohranjanje spomina na evropsko tragič- poudarja pomen verodostojnega in vključujočega slovenski vladi in parlamentu ter vladam in parla- v odzivu ostro obsodila kakršnokoli zmanjševanje no preteklost in vse žrtve totalitarnih in avtoritar- zgodovinskega spomina, ki priznava vse razsežno- mentom držav članic. pomena NOB oz. poskuse zgodovinskega revizio- nih režimov bistveno za dostojanstvo teh žrtev, sti totalitarnega nasilja; poudarja moralno odgo- (1) UL C 8 E, 14.1.2010, str. 57. nizma, čeprav resolucija sploh ne govori o NOB in spodbujanje sprave, človekovih pravic in pravne vornost za ohranjanje spomina na vse nedolžne (2) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25. ne zmanjšuje njenega pomena. Prav nasprotno, države ter podpiranje kulture miru in medseboj- žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v duhu (3) UL C 171, 6.5.2021, str. 25. Evropski parlament je v resoluciji odločno obsodil nega spoštovanja; sprave, resnice in demokratičnih vrednot, hkra- (4) UL C, C/2024/5721, 17.10.2024, ELI: »zgodovinski revizionizem in poveličevanje na- C. ker je Parlament sprejel resolucijo o evropski ti pa zavrača vsakršno izkoriščanje zgodovine za http://data.europa.eu/eli/C/2024/5721/oj. S T R A N 6 2 4 . J U L I J A 2 0 2 5 | S V O B O D N A S L O V E N I J A KOLEDAR “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 3. avgusta 57. Mladinski dan v San Martinu PREGOVORI IN CITATI Srečanje “Dobrodošli doma” se je zaklju- reakcije se preoblikujeta obe. 9. avgusta čilo. Pravijo, da še nikoli prej ni bilo toliko ( Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in Ob taktu barv v San Martinu SREČANJE obiskovalcev iz zdomstva. Na vsaki prire- psiholog) ditvi smo se srečali s prijatelji in znanci, ki • Srečanje s prijatelji po dolgem času je 10. avgusta Je vsako srečanje majhno rojstvo, jih morda že leta nismo videli. In, čeprav je boljše od poročne noči. Mladinski dan v Carapachayu rojstvo lučke, ki tajno sveti, slovo žalostno, smo veseli, da smo se srečali (kitajski pregovor) rojstvo niti, ki tajno zveže. in upamo, da se bomo kmalu zopet videli. • Geniji se vedno srečajo z 17. avgusta Nasvidenje, prijatelji! nasprotovanjem povprečnih. Romanje v Lourdes Vsak od nas svojo pot potuje. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik) Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. • Dva, ki se iščeta, se prej ali slej najdeta. • Srečanje s starim prijateljem je kot 23. avgusta Vsako srce tisoč nitk povezuje. (španski pregovor) srečanje samega sebe. Pevsko-glasbeni večer • Mnogokrat nam pride naproti - ne da bi (španski pregovor) Nihče ne hodi po svetu sam. je iskali - stvar, ki je nismo mogli dobiti, ko • Bolečina ločitve ni nič v primerjavi z Vsako slovo je bolečina. smo jo nenehno iskali. veseljem srečanja. Vsako slovo je majhna smrt. (Seneka, rimski filozof, politik in dramatik) (Charles Dickens, angleški pisatelj) • Najboljše zgodbe so tiste, ki jih najdemo • Sreča človeka sreča, ujeti se ne da. po naključju. (slovenski pregovor) Kako prav ima Tone Kuntner, ki je te verze (španski pregovor) napisal! Ampak, v Argentini bi dodali: “Qui- • Srečanje dveh osebnosti je kot stik dveh en te quita lo bailado?!” kemijskih substanc. V kolikor pride do Izbral: Jože Jan Slovenski Dom Carapachay MLADINSKI DAN 10. avgusta Veliki brat ti opazuje, si upaš priti k meni domov? Dra. Cecilia Grierson 3867, Villa Adelina Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznič, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Podpisani članki lahko ne izražajo mnenja in uredniške usmeritve Svobodne Slovenije.