Informacija O VKLJUČEVANJU OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA V RAZVOJ GOSTINSTVA IN TURIZMA V LJUBLJANI !. UVOD Turizem, ki ga sestavljajo številne družbene in go-spodarske dejavnosti ter storitve, je za območje ob-čine pomembna dejavnost, posebno glede na naravne, geografske, prometne in druge možnosti. Turizem je posredno vzpodbujevalec tudi gospodarskega in druž-benega razvoja, kar pomeni, da se z razvijanjem tu-rizma in turistične kulture pospešuje tudi vsestranski razvoj občine. Poleg tega, da turistični razvoj spodbuja k razvoju posamezna področja življenja, je turizem v občini Ljubljana-Šiška nujno razvijati tudi glede na potrebe občanov in turistcv, saj je najbližji in najbogatejši re-kreacijski rezervat mesta Ljubljane in velikega evrop-skega cestnega križa, ki ima svoje središče prav na območju občine. Glede na to, da sestavljajo pojav in dejavnost turiz-ma številne posamezne aktivnosti, ki imajo v družbe-nem življenju točno določene funkcije, je razumljivo, da lahko o razvoju turizma govorimo le takrat, kadar se razvijajo te posamezne dejavnosti sočasno. Pomeni, če naj beležimo večanje stopnje razvitosti turizma v občini, tedaj moramo spremljati in spodbujati razvoj posameznih družbenih dejavnosti in gospodarskih pa-nog ne le iz ozkih značilnosti dejavnosti posamezne pa-noge, pač pa tudi iz vidika, koliko njihov razvoj pri-speva k razvoju turizma. Povezanje stanja in razvoja posameznih družbenih in gospodarskih dejavnosti v skupen turistični učinek je mogoče doseči na ta način, da ustvarimo širše za-snove dolgoročnega turističnega razvoja občine ali nje-gov dolgoročni program, s katerim se naj oblikujejo in sprejemajo razvojne odločitve na posameznih sesta-vinah turizma. Če se naj doseže hitrejši napredek v stopnji turističnega življenja, ki je hkrati tudi odraz hitrejše rasti življenjskega standarda, je potrebno raz-vojne odločitve posameznih sestavin usmerjati, če že ne v neposredno pa vsaj v posredno učinkovanje in razvoj pogojev za odvijanje turističnega življenja v občini. Pri tem gre torej za oblikovanje in graditev skupnega programa vseh vrst dejavnosti in življenja, da se doseže njihov medsebojni učinek, ki se navzven izraža v višjem nivoju turistične ponudbe občine. Glede na takšno kompleksnost turizma kot posebne vrste družbenega pojava se lahko razvojni učinki regi-strirajo le na srednji in daljši rok, zato je že v samih pristopih k razvoju turizma graditi dolgoročno usmer-jene aktivnosti, ki se izražajo v dolgoročno zasnovanih ciljih. V občini so za potrebe nadaljnjega razvoja turizma izoblikovani tudi ostali predpogoji oziroma osnove za prehod v višjo stopnjo turizma (komunalne storitve tu-rističnega značaja, zdravstvo, PTT, trgovina itd.)- S tem v zvezi so tudi naravnane smernice za ure-sničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Siška za leto 1979, ki v tem pogledu pišejo: »USKLADITI RAZVOJ TURISTlCNE PONUDBE kot integralni del gospodarskega in socialnega razvoja mesta in občine v Ljubljanski poslovni skupncsti za tu-rizem, Ljubljanski turistični zvezi, komiteju za pre-skrbo, cene, gostinstvo in turizem IS SML ter oprede-liti razvoj turizma v konkretnem programu občine z izpostavitvijo enotnih dolgoročnih razvojnih ciljev.« II. DOSEDANJE STANJE IN RAZVOJ Za spoznavanje z gostinstvom in turizmom v infor-macijo vključujemo tudi podatke, ki omogočajo vpo-gled v stanje razvitosti te družbene dejavnosti v občini Ljublj ana-Šiška. Na območju občine Liubljana-Šiška so v letu 1978 v gostinski dejavnosti družbenega sektorja nudile go-stinsks storitve OZD kot: DO in TOZD, kar pomeni: a) OZD s sedežem v občini in b) OZD s sedežemv drugih občinah 1. Največji nosilec gostinstva v občini je DO Merca-tor — Hoteli — Gostinstvo, katerega TOZD Hotel Ili— rija s svojimi enotami — obrati je najmočnejši pred-stavnik družbenega sektorja gostinstva. 2. V družbenem sektorju nudijo gostinske storitve še v naslednjih gostinskih organizacijah: — Kompas TOZD Motel Medno, — SAP Viator, Gostinstvo Ljubljana (obrat druž-bene prehrane in prenočišča), — GP Megrad TOZD Družbeni standard (obrat družbene prehrane), — Litostroj TOZD Zunanje storitvena enota (obrat družbene prehrane) in — Delikatesa. 3. Posebno obliko organiziranja storitev predstavlja obrat Gostinskega šolskega centra Hotel Bellevue. 4. V občini deluje tudi posebna oblika organiziranja združenega dela POZD (pogodbena organizacija zdru-ženega dela) Kanu iz Valburge, ki je v letu 1978 za-ključila rekonstrukcijo dela gostilne Na klancu v Medvodah. 5. Enostavnejše oblike gostinskih uslug nudijo tudi delovne in temeljne organizacije združenega dela s se-dežem v drugih občinah (Mercator, Emona idr.), in si-cer v 14 bifejih in podobno. 6. Nadalje nudijo gostinske usluge tudi nekatere or-ganizacije, ki nimajo osnovno usmerjenost v gospodar-sko dejavnost (Planinska društva in društvo upoko-jencev). 7. V zasebnem sektorju gostinstva imamo v občini 38 gostinskih enot, in sicer 27 gostiln, 9 bifejev in 2 okrepčevalnici. Rekapitulacija: V občini je v letu 1978 obratovalo hotelov 2 motelov 2 restavracij s prenočišči 3 restavracij 2 gostišč s prenočišči 4 gostiln 27 okrepčevalnic 2 prodajaln vina, bifejev 27 obratov družbene prehrane 8 planinskih domov 3 KAPACITETA GOSTINSKO-TURISTICNIH ENOT merjena s številom sedežev, je takale: družbeni sektor 4.048 sedežev 70,8 % zasebni sektor _____________1.672 sedežev 29,2 % Skupaj 5.720 sedežev 100,0 °/» PROMET, ki ga ustvarjajo našteti obrati, je v 88 % Iz družbenega sektorja in le 12 % zasebnega sektorja (podatek iz leta 1977). PO ŠTEVILU ZAPOSLENIH, ki ustvarjajo gostin-sko-turistični promet pa je pregled naslednji: družbeni sektor 583 delavcev 89,5 % zasebni 68 delavcev 10.5 % Skupaj 651 delavcev 100,0 % PREGLED GOSTINSKIH ZMOGLJIVGST! PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 1. M. Majcen X 11 2. H. Smrekar I J, 4 6 3. Sercerjevo 1 ; 4. Litostroj 2 5. Zg. Siška 1 111 .1 6. Kom. Staneta 1 2 7. Koseze 1 '2 8. Dravlje 1 1 9. Podutik . . . 1 1 10. Sentvid 1 12 i s prenoč. ¦11. Gunclje-M. , , ___ Vižmarje ¦ - .1 1 12. Stanežiče-Medno 1 11 . - 13. Vižmarje-Brod 1 . 1 . " ' 14. Šmartno-Tacen 5 . . \, 15. Gameljne-Rašiea . ¦ 1 ¦'.$¦"' .1 16. Bukovica-Š. turn 1 17. Vodice • . 2 ¦ - . . 18. Smlednik ..-11 1 2 .19. Pirniče 3 2 , -rr ^ 20. Medvode 4 13 12 1 21. Trnovec-Topol 3 Zmogljivosti gostinskih dejavnosti po krajevnih skupnostih Za učinkovitost gostinske dejavnosti je pomembno, kako so zmogljivosti razporejene pcr krajevnih skupno-stih. V občini razpolagamo z vsemi sestavinami gostin-stva, od hotelskih kapacitet do najenostavnejših oblik nudenja gostinskih storitev. Tudi pregled razporeditve teh uslug po krajevnih skupnostih kaže, da se občanom v vseh krajevnih skupnostih nudijo osnovne gostinske usluge, saj ni nobene krajevne skupnosti, ki bi bila brez osnovnega obrata gostinstva. Večja ponudba je v tistih krajevnih skupnostih, ki so po številu občanov močnejše, medtem ko se v krajevnih skupnostih izven mestnih predelov, ki pa so za vse vrste turizma za-nimivejši, že pojavljajo tudi specifične gostinske sto-ritve, zasebna prenočišča, sodobno urejeni gostinski lo-kali ipd. 1. STANJE TURIZMA V LETU 1979 Pomen turizma za celotni razvoj občinske skupnosti izhaja na eni strani iz splošne družbene in gospodar-ske značilnosti turizma in na drugi strani geografskega položaja občine. Prvenstvenega pomena je vsekakor geografski položaj in krajinska značilnost, saj ta pogo-juje in celo terja pospešeno razvijanje turizma. V turistično življenje na območju občine se vklju-čujejo posarnezni uporabniki storitev turističnega zna-čaja v cilju: — enodnevne rekreacije, ki jo razvijajo predvsem občani iz območja občine in mesta Ljubljane ter upo-rabljajo predvsem gostinske (prehrambene), kulturno-zgodovinske, športno-rekreacijske in prometno-komu-nalne storitve, — prehodnega zadrževanja, to so potujoči turisti in potniki iz drugih mest, republik in držav, ki uporab-ljajo poleg navedenih storitev še prenočninske, trgov-ske, servisne in informacijske storitve, — daljšega bivanja na turističnih območjih v ob-čini z namenom osebne rekreacije in počitniškega od-diha, ki uporabljajo vse prej navedene storitve, še po-sebej poudarjene v splošnih športnih in rekreacijskih dejavnostih. Posamezne dejavnosti in storitve, ki sestavljajo tu-rizem, je mogoče tudi razporediti tudt glede na to, na kakšen način se vključujejo v turizem: — kot cilj turističnega udejstvovanja, med katere lahko prištevamo kulturno-zgodovinske in športno-rekreativne storitve, — kot pogoje in predpogoje turističnega udejstvo-vanja, med katere lahko prištevamo informacijsko de-javnost, gostinstvo, prometne mreže idr., — kot posredne potrebe turistov za pokrivanje splošnih potreb kot npr. trgovina, razni servisi, PTT, zdravstvo, banke, komunalne storitve ipd. Turistično propagandna in informacijska služba : Čeprav je temeljnega pomena za razvoj turizma njegova materialna podlaga, je za njegovo uporabo in izrabljanje razpoložljivih objektov turistične ponudbe tako za občane, še v večji meri pa goste izven občine ter iz tujine, pomembna informacijska in propagandna dejavnost. V letu 1978 je na splošno opravljalo to funkcijo 8 turističnih društev in še niso pokrita območja vseh krajevnih skupnosti. Turistično društvo Siška je na svojem področju zato ustanovilo pododbore. Svojo ak-tivnost je razširilo tudi na osnovne šole — vzgoja turi-stičnega značaja. Turistična društva: Šiška, Katarina-Topol, Zbilje, Dragočajna-Moše, Smlednik, Vodice in Rašica so de-lovna in akcijsko usmerjena na svojem krajevnem ob-močju. Značilno je, da turistični delavci dobro sode-lujejo v krajevnih skupnostih tudi z vsemi drugimi or-ganizacijami in društvi. Organizacijsko so društva po-vezana v Ljubljansko turistično zvezo in Turistično zvezo Slovenije. Neposredno povezovanje in sodelova-nje je doslej uspešno potekalo v okviru občinske kon-ference SZDL. Na področju delovanja turistične informativne de-javnosti se v precejšnji meri pogreša organizirano, na-črtno in grafično kvalitetnejše upodabljanje turističnih tabel in obeležij, ki naj odpirajo pota turističnega za-nimanja in tokov turistov. 23 Nočitve V letu 1978 je bilo po statistično zbranih podatkih, ki jih javljajo gostinsko-turistične enote mesečno, 173.472 nočitev ali 8,5 % več kot v letu 1977. Primerjava nočitev domačih in tujih gostov z letom 1977: I.—XII. 1977 I.—XII. 1978 Indeks gosti nočnine gosti nočnine štev. gostov štev. nočnin domači gosti tuji gosti skupaj 57.892 37.625 95.517 102.607 57.303 159.910 57.332 43.060 100.392 112.095 61.377 173.472 99,0 114,5 105,1 109,3 107,1 108,5 Iz podatkov izhaja, da je število nočitev višje kot pa je indeks zvišanja števila gostov. Več je bilo doma-čih nočitev (pri manjšem številu gostov, indeks 99), kot pa tujih nočitev. Ceprav je bilo tujih gostov sicer več, pa je zaradi njihovega strukturnega deleža porast manjši kot domačih. Pregled gostov in nočnin gostinsko turističnih enot Gostinsko turistična enota Leto Gosti Nočnine DRU2BENI SEKTOR Hotel Ilirija — obrat Majolka in Jelen — Motel Tikveš POZD Pension Kanu Gost. šol. center Hotel Bellewue SAP Viator TOZD Gost. Kompas TOZD Motel Medno 1977 1978 Indeks 78/77 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 40.050 41.630 103,9 2.116 2.244 106,0 2.417 2.914 120,6 1.434 1.310 91,4 6.112 5.925 96,9 11.775 8.569 72,8 15.390 18.546 120.5 68.116 70.094 102,9 3.943 4.160 105,5 4.811 5.659 117,6 2.101 2.621 124,8 10.280 10.115 98,4 25.307 27.106 107,2 20.423 25.148 123,1 Izkoriščenost prenočninskih kapacitet znaša 68,4 %, in sicer v družbenem sektorju 76,8 %, v zasebnem (za-sebne gostilne 47,2, ostali zasebniki, ki oddajajo sobe 36,8 %. Gostinsko turistična enota Leto Gosti Nočnine PD Obrtnik Plan. dom na Govejku Skupaj družbeni sektor 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 397 550 138,5 79.691 81.688 102,5 Gostilne — zasebne — skupaj Ostali zasebniki — skupaj Skupaj gostinsko- turistične enote (brez campov)_________ 1977 1978 Indeks 1977 1978 Indeks 3,494 3.974 113,8 9.374 10.210 108,9 1977 1978 Indcks 92.559 95.872 103,6 POZD KANU avtocamp Smlednik v Dragočajni 1977 1978 Indeks 2.958 4.520 152,8 Skupaj 1977 1978 Indeks 95.517 100.392 105,1 432 710 164,4 135.413 145.613 107,5 8.504 8.830 103,8 12.323 13.754 111,6 156.240 168.197 107,7 3.670 5.275 143,7 159.910 173.472 108,5 Pregled izkoriščenosti prenočitvenih kapacitet Izračun: (štev. stalnih ležišč x meseci a 30 dni v primerjavi z dejanskim številom nočitev) Gostinsko-turistična enota Nočnine dosežene v 1. 1978 Idealno % izkor. Mesečno Stevilo stalnih ležišč DRU2BENI SEKTOR Hotel Ilirija 70.094 — Majolka in Jelen 4.160 — Motel Tikveš 5.659 POZD Pension Kanu 2.621 Gost. šol. center Hotel Bellewue 10.115 SAP Viator TOZD Gost. 27.106 Kompas TOZD Motel Medno 25.148 PD Obrtnik Planinski dom na Govejku 710 Skupaj družbeni sektor 145.613 Gostilne — zasebne — skupaj 8.830 Ostalj zasebniki — skupaj 13.754 77.760 7.920 7.920 11.880 14.040 26.640 33.480 10.080 189.720 18.720 37.440 90,1 52,5 71,5 22,1 72,0 101,7 75,1 7,0 76,8 47,2 36,8 6.480 660 660 990 1.170 2.220 2.790 840 15.810 1.560 3.120 216 22 22 33 39 74 93 28 527 52 104 SKUPAJ GOSTINSKO-TURISTICNE ENOTE (brez campov) 168.197 245.880 68,4 20.490 683 1. Kmečki turizem Posebna oblika nudenja gostinskih storitev je kmeč-ki turizem, ki se zaradi svojih prirodnih značilnosti le postopoma uveljavlja. Družbenopolitične organizacije Skupščine občine Ljubljana-Siška si vrsto let prizadevajo vključiti ne-katere kmetije v občini za dopolnilno dejavnost v kmečkem turizmu. Ob tem delu je bilo ugotovljeno, da je treba take perspektivne kmetije modernizirati, stro-kovno usposobiti domače gospodinje, urediti ali pa del-no dopolniti kmečke hiše ter druga gospodarska po-slopja, zunanjost — okolico. Še posebno pomembno je, da se takim vasem zago-tovi primerna komunalna in sanitarna urejenost. Pripominjamo, da smo tej vrsti aktivnosti turizma v letu 1978 posvetili premalo pozornosti, saj se je na našem območju bavil s kmečkim turizmom samo en kmetovalec in to Potočnik Janez, Trnovec št. 31 (Ro-bež). 2. Trgovina Ceprav je osnovni namen trgovine, da preskrbuje občane, živeče v občini, se z enim delom tudi vključuje v turistično dogajanje, in sicer na svojstven, specifi-čen način. Prav gotovo njen pomen ne dosega gostin-skih storitev, je pa v določenem pogledu nepogrešljiva sestavina turizma. Nekoliko manj se ta značilnost po-javlja v naši občini, kjer se gosti in turisti oskrbujejo s potrebščinami tudi izven občine (v mestu Ljubljani in drugih okoliških mestih), kjer se gibljejo. Ne glede na to pa ni mogoče zanemariti njenega pomena za tu-ristično življenje. Kazvijanje trgovske mreže, ki je pogojena v večji meri s potrebami občanov kot turisti, predstavlja tudi krepitev turistične ponudbe v občini. 3. Servisne storitve Pri odvijanju turističnega življenja v občini nasta-jajo tudi potrebe po določenih servisnih storitvah (av-toservisi, pralnice in likalnice, čistilnice, radio delav-nice idr.). Podobno kot za trgovino velja tudi za vse vrste obrtnih servisnih storitev, da te služijo predvsem občanom, živečim v občini, zato so tudi oni tisti, ki ter-jajo določeno raven razvitosti. Za turistično življenje pa je pomembna njihova teritorialna razporeditev, asortiman in kakovost. V letu 1978 so se turisti lahko posluževali naslednjih storitev v občini: — avtoservisov v 6 obratih iz sestava OZD ter iz sestava osebnega dela. Za vso ponudbo servisnih storitev je značilno, da je koncentrirana predvsem v mestnih predelih, ki so za turizem manj zanimivi in precej oddaljeni od turi-stičnih območij občine. Glede na to, da so te storitve, razen avtoservisnih, potrebne le v posebnih primerih in so zato dosegljive z lastnimi avtoprevozi tudi v mestnih področjih, je mogoče smatrati, da struktura obrtnih storitev ne more biti zaviralni dejavnik turiz-ma v občini. Ni pa mogoee trditi to za avtoservisne storitve, ki jih je v občini vsekakor premalo in še te-ritorialno so neugodno razporejene. 4. Kulturno-zgodovinske in zabavne storitve Osnovno mrežo gostinskih, trgovskih, servisnih in drugih storitev mora v turističnem smislu obvezno do-polnjevati tudi nematerialna storitev (kultura, šport, idr.). Bogastvo turistične ponudbe sestavljajo na mate-rialnem področju storitev zlasti kulturne storitve in zgodovinske vrednote kraja, ki posredujejo turistom iz ožjega okoliša in širšega sveta kulturo naroda in za-dovoljujejo razvoj njihovih osebnih vrednot. V občini so v tem pogledu v letu 1978 obstajale osnove za naslednje kulturne storitve in spoznavanje z zgodovino: — Muzej NOB, — Etnografski muzej Goričane, — Pot tovarištva in spominov (v razvoju), — Vodnikova rojstna hiša, — Pomniki iz NOB v KS, od katerih so nekateri zgodovinskega pomena (ustanovitev glavnega povelj-stva NOB, vsedržavne partijske konference KP, šte-vilna obeležja iz NOB itd.). V občini pa sta tudi dve kinematografski dvorani. 5. Šport in rekreacija Sport in rekreacija sta z razvojem turizma najtes-neje povezana, saj se turistični del življenja človeka odvija predvsem v rekreacijske, razpoloženjske, zdrav-stvene, relaksacijske in druge namene. V letu 1978 so obstajale naslednje možnosti za takšno angažiranje občanov in gostov: — športni park Stanka Bloudka s široko ponudbo športno-rekreacijskih objektov, — športni park SD Ljubljana, — športni park ŠD Ilirija, >- — športni park ŠD Ilirija (Mostec s trim stezo, ob Večni poti), — športni park Medvode, — Sava Tacen (kajakaštvo), — rekreacijska področja: — Zbilje — Smlednik — Sava — Medvode — Sora — izletniška območja: — Smarna gora (s prečno gozdno potjo na Gr-madi) — Polhograjski Dolomiti, — Rašica — Rožnik — lovstvo v lovskih revirjih Toško čelo, Šmarna gora, Medvode, Vodice — ribištvo v ribiških družinah na Sori in Savi in gojitvenim ribištvom v Gameljnah in ribogojniško-rekreacijskim kompleksom v Povodnju. Ostaja še vrsta šolskih športnih igrišč in objektov, kakor tudi športnih objektov v KS, ki pa so pretežno zaprtega tipa. 6. Prometne zveze S turističnim angažiranjem občanov in gostov je najtesneje povezana prometna struktura cestnih in drugih zvez, katera često predstavlja celo temeljni po-goj za nudenje določenih turističnih storitev in za tem-po razvoja. Brez odgovarjajočih prometnih zvez ni mo-goče doseči hitrega, družbeno ter gospodarsko učinko-vitega razvoja turizma. Prometne zveze je najprimerneje prikazati v pove-zavi s prostorom in ni dovolj le prikazovati strukturo in kategorijo standarda posameznih prometnih zvez oziroma njihov fizični obseg. V ta namen je izdelana karta najpomembnejših cestnih zvez v občini, ki v posredni obliki tudi že nudi vpogled v gibanje obča-nov in gostov in v tej zvezi tudi predstavlja osnove za turistične tokove v dbčini. 7. Poštne in telekomunikacijske storitve Poštne storitve so neobhoden spremljevalec turi-stičnega življenja v občini. 8. Zdravstvena služba Turistično življenje pogojuje tudi intervencijo zdravstvenega značaja. Te so glede na bližino central-nih zdravstvenih ustanov v mestu v popolni strukturi na razpolago. Za hitrejše intervencije pa so bile turi-stom na razpolago v občini osnovne zdravstvene storit-ve na naslednjih lokacijah: — Zdravstveni domovi v: — Siški — Medvodah — Šentvidu — Vodicah — ambulante v nekaterih območjih občine in delov-nih organizacijah. Glede na potrebe turizma je mogoče ugotavljati, da je zdravstvena mreža zadostno razvita, zlasti če upo-števamo celotno ozadje, ki jo predstavlja celoten kom-pleks zdravstvenih uslug v mestu Ljubljani. 9. Razne komunalne službe za potrebe turizma Za razvoj turizma so potrebne tudi nekatere sto-ritve komunalnega značaja, kot npr.: taksi služba, par-kirišča idr. V letu 1978 je bilo v tem pogledu na raz-polago: — avtotaksi postajališča ob hotelu Ilirija in SAP — Viator, — parkirišča ob hali Tivoli, centru občine in posa-meznih lokalih, — avtocamp v Dragočajni (Smlednik). III. PERSPEKTIVA RAZVOJA TURIZMA V OBČINI V »INFORMACIJI O TURIZMU IN GOSTINSTVU V LJUBLJANI TER PREDLOGU PROGRAMA TURI-STICNE PONUDBE ZA LETO 1979« (gradivo SML št. 7 — nov. 1978), je nakazana potreba, da se v planskih dokumentih občin in mesta opredeli turizem kot pred-nostna dejavnost z vsemi pripadajočimi ugodnostmi pri investiranju in paslovanju. Hkrati bo potrebno doseči boljšo organiziranost in sodelovanje vseh udeležencev v turistični ponudbi (gostinstvo, trgovina, promet, sto-ritvena dejavnost, samoupravne interesne skupnosti s področja kulture, telesne kulture, komunale, prometa idr.). Medsebojno sodelovanje in enotno ponudbo Ijub-Ijanskega turizma naj bi s svojim sodelovanjem v okviru sedanje organiziranosti zagotavljali: — Komite za družbeno planiranje in družbenoeko-nomske odnose pri Skupščini občine Ljubljana-Šiška oziroma posvetovalna komisija za promet blaga na drobno, turizem in gostinstvo pri tem komiteju, — Ljubljanska turistična zveza naj bi poleg svoje osnovne funkcije (to je krepitev turistične društvene organizacije, bogatenja oblik dela društev tudi zago-tavijala trdnejše povezave s krajevnimi skupnostmi), izvajala tudi posebej poverjene dogovorjene naloge s področja gostinstva in turizma, — Ljubljanska poslovna skupnost naj bi zagotav-ljala enotnejši nastop na domačih in tujih turističnih trgih, skrbela za racionalnejše poslovanje članov, po-speševala dohodkovno povezovanje ter izvajala komer-cialno in informacijsko dejavnost. — Medobčinska gospodarska zbornica naj bi uskla-jevala interese gostinstva in turizma z ostalim gospo-darstvom v mestu Ljubljani. Na podlagi tako predvidenih izhodišč glede bodoče-ga usmerjanja in razvoja gostinstva in turizma v ob-čini, obstajajo v sedanji situaciji možnosti razvoja v naslednjih smereh: 1. UREDITEV KOSEŠKEGA BAJERJA 2. UREDITEV IN ZAZIDAVA REKREACIJSKEGA CENTRA »SORA« 3. UREDITEV REKREACIJSKEGA CENTRA OB ZBILJSKEM JEZERU 4. RAZVOJ KMECKEGA TURIZMA 5. UVEDBA POHODNE TRANSVERZALE 6. POVEZAVA KULTURNIH PRIREDITEV S KRA-JEVNIMI PRAZNIKI 7. IZDELAVA PROSPEKTA GOSTINSKO-TURI-STICNE PONUDBE V OBCINI LJUBLJANA-glSKA. 1. Ureditev Koseškega bajerja Ureditev Koseškega bajerja je predvidena po fa-zah. Od skupno 1900 starih milijonov din bi približno 1/4 do 1/3 stroškov odpadlo zaradi pomoči mehaniza-cije Agrostroja in mladinskih delovnih brigad. KS Koseze se že ukvarja s prvimi osnutki ureditve bajerja kot rekreacijskega centra, ki bi bil ne samo krajevnega ali občinskega pomena, temveč rekreacij-ski center, pomemben za mesto Ljubljana. Osnutek predvideva ureditev obale in okolice ob obali tako za šport, razno rekreacijo in s sodelovanjem gostinskih lokalov za hitro postrežbo sprehajalcev, kjer bi se tudi uredile sprehajalne steze ob bajerju. Bajer bi tako imel dva pomena, in sicer: v zimskem času rekreacij-sko drsanje, v poletnem pa za veslanje, sprehajalne sleze ob bajerju, igrišča za otroke itd. Urediti in rešiti pa bo treba še nekatere druge komunalne probleme. Za sanacijo Koseškega bajerja že obstaja INTE-RESNA SKUPINA, v katero so vključeni: IS SO Ljubljana-Šiška, Ribiška družina Medvode, Lokostrelsko društvo Ljubljana, Zivalski vrt, Telesno-kulturna skupnost, Aleja spominov in tovarištva, Mest-na konferenca ZSMS, Občinska konferenca ZSMS, Skupnost otroškega varstva, Skupnost za varstvo oko-lja, Hotel Ilirija, Območna vodna skupnost Ljublja-nica-Sava, Standard-Invest, Jadralni klub Ljubljana, SOB Ljubljana-Siška (tov. Sašo Majcen), Agrostroj (tov. Srečko Šlosar), KS Koseze (tov. dr. Milan Betetto in Marjan Kocjančič), Zelezniško gospodarstvo Ljub- ljana, Ljubljanski urbanistični zavod, le-ti vsi bodo kot koristniki oziroma uporabniki bajerja podpisali satno-upravni sporazum o zbiranju in financiranju sredstev ter njihovi uporabi. V okviru SIS za izgradnjo objektov družbenega standarda naj se zagctovi možnost, da se ob združe-vanju sredstev za objekte družbenega standarda pred-vidi tudi dokončna ureditev Koseškega bajerja v re-kreacijske namene. Problem Koseškega bajerja se mora glede na širše interese reševati v okviru mes.ta in v okviru predvide-nega kompleksa rekreacijskih površin: Tivoli, Rožnik, Mostec, Šišenski hrib,. Večna pot ter Živalski vrt. 2. Ureditev in zazidava rekreacijskega centra SORA Ureditev in zazidava rekreacijskega centra SORA, ki ga je izdelal Kompas, predvideva tri etape, in si-cer: I. etapa: regulacija Sore in potoka Ločnica z ure-ditvijo pristopov, gostinsko-turistični objekt, športna igrišča in infrastruktura; II. etapa: centralna recepcija, camp III. etapa: parkirišča, bazeni, hortikultura. Skupna investicijska vrednost ureditev območja predvidoma znaša 30,000.000 din in naj bi se jo raz-delilo po etapah. Potrebno bi bilo dolgoročno urediti vprašanje za-ščitnih nasipov pred poplavami. Naročiti bi bilo treba izdelavo študije poplavljanj in izhajajoče rešitve za odpravo tega na območju vasi Dol do tovarne Celu-lcza. Študijo naj bi pripravila Vodna skupnost. Glede na nastalo škodo v decembru 1978, januarju in februarju 1979 na poplavljenem področju Sore se mora dati prioriteto študiji, ki mora biti izdelana v roku 2 mesecev, sanacija pa do kopalne sezone, to je do 15. junija 1979. Tako kot v KS Medvode, je tudi v interesu občine Siška in mesta da se uredi rekreacijski center kopali-šča ob Sori. Ker obstaja več idej za tovrstno izvedbo (možno bi bilo urediti tudi zimsko — zaprto kopališče z ogrevano vodo iz tovarne AERO TOZD Celuloza Medvode — Goričane, in se pri tem no=i-Triti š+ndiie, ki jo ima »ALPLES« Železniki), bi t,e po ooiavnavi naknadno zbralo ideje in predložilo ustrezen program ureditve tega rekreacijskega centra, ki je pomemben tako za območje Ljubljane kot za širšo okolico. 3. Ureditev rekreacijskega centra ob Zbiljskem jezeru Glede na čedalje večje število obiskovalcev Zbilj-skega jezera turistični delavci s tega obrnočja že dalj časa opozarjajo, da je dosedanja kapaciteta gostinstva premajhna, zato bo potrebno poiskati primernega in-vestitorja in novo lokacijo za povečanje gostinsko-turi-stične ponudbe. Tudi v bodoče bo Turistično društvo Zbilje organi-ziralo tradicionalno »Zbiljsko roč« in posvetilo vso skrb varstvu okolja, urejanju obale ter okolice ter na-daljnji ureditvi rekreacijskega prostora ob jezeru. Celotno obalno področje jezera je nujno urbanistič-no obdelati za potrebe nadaljnjega rekreacijskega raz-voja v sodelovanju z zainteresiranimi, s krajevno skupnostjo na tem območju, s turističnimi društvi Zbilje-Smlednik-Dragočajna in Ribiško družino Kranj. Za dolgoročno ureditev prvih treh navedenih turi-stičnih območij so v Programu razvoja turizma mesta Ljubljane zadolženi in odgovorni: — Ljubljanska turistična zveza s turističnimi dru-štvi — Mestni svet zveze sindikatov — Planinska društva — Krajevne skupnosti — Ljubljanska poslovna skupnost za turizem — Ljubljanske kulturne skupnosti — SIS za telesno kulturo — AMD in druge zainteresirane organizacije. 26 4. Razvoj kmečkega turizma ¦ Najbolj neobdelano ponudbo imamo v kmečkem tu-rizmu. Razlogi za to so v tem, da je akumulativnost kmečkih gospodarstev na takšnem stanju, ki ne omo-goča prekategorizacijo kmetije v višjo stopnjo. S pre-kategorizacijo so namreč povezani stroški za usposo-bitev kadrov (gospodinj), zagotovitev dodatnih sanita-rij, prostorov za dnevno bivanje itd., kar je v seda-nji situaciji težje izvedljivo. Zato bi morala izhodišča v pogledu razvoja kmečkega turizma temeljiti na med-sebojnem dogovarjanju tako Kmetijske zadruge Med-vode kot tudi bank ter Skupnosti za pospeševanje kmetijstva, da bi se izdelal: — pregled potencialnih gospodarstev, ki bi prišla v poštev za dvig v višjo kategorijo, — predložitev ponudb individualnih gospodarstev glede pristopa in zagotovitve vloge lastnega deleža, — oblikovanje osnovnega fonda (sklada) za zago-tovitev garancij za investicijske kredite za razvoj kmečkega turizma, — sklenitev družbenih dogovorov vseh v razvoju gostinstva in turizma sodelujočih faktorjev. Pogodbena organizacija združenega dela »KANU« — Medvode — Na klancu bo prek svoje recepcijske službe organizirala v letu 1979 ponudbo kmečkega tu-rizma v naslednjih naseljih: — Smlednik, ¦.•_..:¦ ' " • — Dragočajna ¦ ;, " '¦' ¦ "¦" ''; , • — ziebe. - ":" ' : ' "' ¦';¦¦ : Ker je frekventnost tega gostinskega objekta v času letne sezone zelo velika — saj je ob glavni cestni vpadnici — ter lastne kapacitete 14 sob premalo za za-dovoljitev vseh zainteresiranih, bodo v navedenih na-seljih z lastno angažiranostjo pritegnili v dejavnost kmečkega turizma ca. 50 gospodinjstev, katera že imajo izpolnjene pogoje za to turistično ponudbo: — bivalni prostori in sanitarije ¦ — kmečke gospodinje, ki jih bodo še z dodatnimi instrukcijami uvedli v to vrsto dejavnosti kmečkega gospodarjenja. Za turistično ponudbo bodo pripravil svoj prospekt, s katerim bodo prikazali možnost letovanja v kmečkih gospodarstvih, organizirali prijavno — odjavno službo prek svoje recepcijske službe, se dogovorili s kmečkimi gospodarstvi glede višine cen pensionov, organizirali prevoz turista od recepcije do kmečkega gospodarstva, oziroma se točno dogovorili glede prevoza s ponudniki kmečkega turizma. 5. Uvedba pohodne transverzale Skupščina občine Ljubljana-Šiška naj bi za občin-ski praznik v juniju 1979 odprla začetek »pohodne transverzale«, ki bi potekala po poteh spominskih obe-ležij NOB, in sicer: od spomenikov padlim v NOB v občini Ljubljana-Šiška s posebnim poudarkom na obisku spomenikov narodnih herojev. V tem pogledu bi potekala pešpot: Spodnja Siška, mimo spomenikov Zg. Šiške — Viž-marje — Brod — Šmartno — Gameljne — Rašica — Vo-dice — Zapoge — Šmarna gora — Smlednik — Pirni-če — Medvode — Topol — Toško čelo — Siška. Utemeljitev tega predloga je v tem, da bi se v mno-žičnosti, ki naj bi jo zagotavljali tako občani Šiške kot tudi drugi občani Ljubljane zagotovilo: — spoznavanje spomenikov NOB, kar bi bilo zelo pomembno za praktično spoznavanje šolskega pouka za učence, — zagotavljal bi se daljši rekreacijski pohod tako otrok kot tudi njihovih staršev, — za večino obiskovalcev bi se neposredno tudi po-večal obisk turističnih in gostinskih obratov na novih točkah. Organizacijo tehnične izvedbe pohoda (legitimacije, značke, žigi, prospekt poti), kakor tudi vse potrebne razgovore z oskrbniki žigov na postojankah, bi prev-zela OBCINSKA SKUPNOST ZA TELESNO KULTU-BO. 6. Povezava kulturnih prireditev s krajevnimi prazniki Pri povezavi kulturnih prireditev s krajevnimi prazniki predvidevamo boTj smotrno nastopanje an-samblov narodne in zabavne glasbe v občini. Občutno je pomanjkanje nastopov pihalnih orkestrov, ki bi lah-ko s promenadnimi koncerti popestrili marsikateri predel krajevne skupnosti in s tem razbili enolični vsakdan. Pobudniki te vrste dejavnosti že obstajajo v neka-terih krajevnih skupnostih in bi v sodelovanju s turi-stičnimi društvi ter s financiranjem OBClNSKE KUL-TURNE SKUPNOSTI, še bolj zaživele. 7. Izdelava prospekta gostinsko-turistične ponudbe v občini Ljubljana-Šiška Za izdelavo prospekta gostinsko-turistične ponud-be v občini Ljubljana-Siška, ki naj bi ga izdali za ob-činski praznik v juniju 1979, se zadolži Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose — Posvetovalna komisija za preskrbo in promet blaga na drobno, turizem in gostinstvo ter Občinska konferenca SZDL. Poleg že navedenih usmeritev za gostinstvo in turi-zem pa bi kazalo, da se v prizadevanjih, ki so bila sprejeta na nivoju mesta Ljubljane, močneje angaži-ramo tudi pri popestritvi turistične ponudbe, kar bo zlasti pomembno v rajonu, kjer bo ustanovljen trgov-ski center ob novi obvoznici. V tem okviru ponudbe bo namreč potrebno zagotoviti trgovski center v ma-lem za vse artikle, od živil do tehničnega blaga in spo-minkov, do prenočišč in s tem v zvezi tudi vseh ser-visnih storitev za obiskovalce in vozila. Za popestritev turistične ponudbe in boljšo oskrbo občanov bo na željo oziroma na predlog krajevnih skupnosti v občini, v letošnjem letu bolje urejena pre-skrba s sadjctn in zelenjavo ter drugimi galanterijski-mi izdeiki, časopisi in revijami v osmih krajevnih skupnostih, in sicer: KS Milan Majcen, KS Hinko Smrekar, KS Litostroj, KS Komandanta Staneta, KS Zg. Siška, KS Dravlje, KS Sentvid in KS Medvode. Zaradi naraščajočega števila prebivalstva v teh kra-jevnih skupnostih in nezadovoljivega stanja v druž-benem sektorju se bo v naštetih krajevnih skupnostih pristopilo k postavitvi tipskih kioskov, ki bodo vsaj delno omilili pomanjkanje svežega sadja in zelenjave, izboljšali pa bodo tudi preskrbo s časopisi ter prodajo drobnih galanterijskih izdelkov. Glede na bližaj očo se turistično sezono in na ak-cijo, ki jo vodi mestna skupščina — Komite za pre-skrbo, cene, gostinstvo in turizem, da se pravočasno dogovorimo o obratovalnem času, ne samo na vpadni-cah, ampak tudi na ostalem območju občine, si bo tre-ba prizadevati, da bo za področje gostinsko-turistične ponudbe v sezoni, to je v mesecu juliju in avgustu, na razpolago dovolj odprtih kapacitet tako turistično-gostinskega značaja, kot tudi glede preskrbe z živili ter sadjem in zelenjavo. Glede na to, da je v pristojnosti občine dovoljeva-nje zapiranja gostinsko-turističnih obratov, se bo o tem še pred sezono potrebno pogovoriti. Prav tako se bo občina Ljubljana-Šiška vključila v dogovorjeni obratovalni čas ob vpadnicah, pri čemer bo treba razmisliti še o razvrstitvi obratov v naši ob-čini, ki spadajo pod ta dogovor. • Turistična ponudba izven občine Ljubljana-Šiška V času, ko močno narašča povpraševanje po časov-no krajših terminih bivanja ob koncu tedna (vikendi), je pomembno, da lahko v tej zvezi nastopamo na na-slednji ponudbi: Delovna organizacija Mercator — Hoteli — Gostin-stvo, ki ima svoj sedež v občini Ljubljana-Šiška, ima v svojem sestavu Hotel Bor na Crnem vrhu nad Idri-jo, katerega bi kazalo vključiti v turistično ponudbo naše občine. Tudi TZ Litostroj ima Dom na Soriški planini, Pla-ninsko društvo Medvode pa Dom Tamar — Planica, 27 oba bi zlasti zaradi ugodnih smučarskih pogojev pri-šla v poštev za zgoraj navedeno turistično ponudbo. Občinska zveza prijateljev mladine občine Ljublja-na-Šiška že vrsto let uspešno organizira letovanje so-cialno in zdravstveno šibkih otrok v občini, organizi-ra pa tudi šol v naravi. Otroci letujejo v dveh ob-morskih bazah zaprtega tipa, to je na Pagu in v Po-reču ter na Srednjem vrhu na Gorenjskem, ki je odpr-tega tipa. Kapaciteta ležišč je: v Poreču 140 ležišč, na Pagu 80 ležišč, na Srednjem vrhu 55 ležišč. Šolo v naravi so na Pagu v letu 1978 obiskovale 4 izmene otrok po 7 dni, v Poreču pa prav tako 7 dni, 2 šoli: OŠ R. Jakopiča in OŠ iz Suhorja. V preteklem letu je zamenjalo letovanje otrok s pobratenimi Kavadarci 15 otrok po 14 dni, iz Avstrije pa v Poreču 30 otrok po 14 dni. V Poreču je letovalo tudi 16 otrok Koroških Slovencev. Glede na to, da so počitniški domovi starejši, je bi-lo v preteklem letu nujno opraviti najnujnejša dela — popravila v Poreču in Pagu, na Srednjem vrhu pa ob-novitvena dela in zamenjava inventarja ter obzidava cisterne za kurilno olje. Kazalo bi, da se kapacitete domov, predvsem na Srednjem vrhu bolje izkorišča v korist delavcev obči-ne Ljubljana-Šiška, in sicer z organiziranim oddihom ali vikend izletništvom. Tovrstno zadolžitev bi prevzel OBClNSKI SINDI-KALNI SVET LJUBLJANA-ŠIŠKA. Turistična društva Na območju občine Ljubljana-Siška je osem turi-stičnih društev, kazalo pa bi glede na to, da niso po-krita vsa območja krajevnih skupnosti, to dejavnost razširiti tudi na ostale krajevne skupnosti. Posebno skrb velja posvetiti območju Medvod, ker je tamkajšnje turistično društvo črtano iz registra društev zaradi nedelavnosti in območju Šentvida, kjer je turistično neaktivno. Vsa ostala turistična društva ŠIŠKA, ZBILJE, SMLEDNIK, DRAGOCAJNA - MOŠE, KATARINA -TOPOL, RASICA in VODICE so delavna in bodo z novo organiziranostjo LJUBLJANSKE TURISTICNE ZVEZE, ki je 26. januarja 1979 imela občni zbor, še bolje zaživela. Od naštetih turističnih društev so registrirane pod: TURISTICNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO SMLED-NIK, TURISTIČNO OLEPSEVALNO DRUSTVO ŠI-SKA — ker je osnovna dejavnost teh turističnih dru-štev olepšava kraja, ki zajema vzgojo občanov, mla-dine, pionirjev za olepšavo krajev s cvetjem, v ta na-men prirejajo tudi tekmovanja z nagradami najlepše urejenemu okolju, cvetličnemu vrtu, balkonu in po-dobno. Za tovrstno vzgojo prirejajo tudi predavanja z diapozitivi o urejenosti drugih krajev. Za prvo polletje 1979, dokler se ne uredi nadaljnje financiranje dela turističnih društev, je odobreno 175.000 din. Na občnem zboru Ljubljanske turistične zveze sprejeti program dela daje upanje, da so podane trd-nejše osnove za delo turističnih organizacij vseh ljub-ljanskih občin. IV. ZAKLJUČEK S tem, ko smo v tej informaciji prikazali dosedanje stanje in razvoj na področju gostinstva in turizma in obenem nakazali dolgoročne usmeritve razvoja turiz-ma v prihodnjem obdobju, se moramo zavedati, da je izpolnjevanje predlaganih programov odvisno od na-slednjih dejavnikov: — vseh subjektov, ki lahko posredno ali neposred-no vplivajo na turistično ponudbo, — vseh krajevnih skupnostih, ki s svojimi dolgo-ročnimi usmeritvami lahko pripomorejo k trdnejšemu in racionalnejšemu razvoju turizma, — vseh samoupravnih interesnih skupnosti, ki lah-ko s svojo programsko usmeritvijo vsebinsko oboga-tijo turistično ponudbo. Koordinator celotne akcije bi morala biti Posveto-valna komisija za preskrbo in promet blaga na drobno, tunzem m gostinstvo, ki bi s svojimi predlogi in mne-nji tako začrtovala razvojne poti turizma in gostinstva kakor tudi na podlagi ugotovitev korigirala sprejete razvojne programe, če bi se to pokazalo kot boljše. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška predlaga skupščini, da sprejme naslednja izhodišča k »Informaciji o vključevanju občine Ljubljana-Šiška v razvoj gostinstva in turizma v Ljubljani«, ki pred-stavljajo hkrati tudi akcijski program za ureditev predlaganih zadev: 1. Za ureditev Koseškega bajerja, katerega obnova naj bi se izvršila s sodelovanjem mladinskih delovnih akcij in Agrostroja j.e potrebno, da se do 20. IV. izpe-ljejo naslednje naloge: — organizacija mladinskih delovnih brigad — no-silci: KS Koseze, ZSMS — sprožitev inLciative za ustanovitev turističnega društva Koseze — nosilci: družbenopolitične organiza-cije v občini. 2. Ureditev in zazidava rekreacijskega centra »So-ra« — Komunalna skupnost in Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ljubljana-Siška ter Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava opravijo pregled škode, povzročene z neurji. Rok: 28. II. 1979 — Skupščina občine Ljubljana-Šiška Komite za družbeno planiranje in družbenoekcnomske odnose iz-dela informacijo in predlaga način financiranja od-prave posledic. Rok: marec 1979. — Skupščina občine Ljubljana-Siška Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose ob-javi ponudbo (v občinskem glasilu Tribuna, dnevnem časopisju) za prevzem kopališča na Sori, ki bo s tem odprto za javni promet. Sanacija mora biti zaključena do kopalne sezone. Eok: 15. V. 1979. — Turistično društvo Zbilje in Krajevna skupnost Medvode naj se povežeta z AEROM Celje — TOZD Celuloza Goričane glede dogovora o analogiji uporabe študije »Alples« Zelezniki o uporabi tople vode za po-trebe rekreacijskega centra (bazen z ogrevano vodo). 3. Na predlog Turističnega društva Zbilje glede ure-ditve rekreacijskega centra ob Zbiljskem jezeru naj bi postopek izgradnje tega centra tekel tako kakor je predvideno s smernicami mesta Ljubljane, vendar bi bilo potrebno v tej smeri razmisliti o iskanju lokacije za izgraditev novega gostinskega objekta. Nosilci: IS Skupščine občine Ljubljana-Siška, KS Medvode, KS Smlednik, turistična društva: Zbilje, Smlednik, Dragočajna-Moše, Ribiška družina Kranj. 4. Kmečki turizem Ob razvoju kmečkega turizma, katerega zametki so bili že vidni pred nekaj leti, je potrebno za pospeši-tev opraviti močnejšo akvizicijo zlasti naslednjih no-silcev: KZ Medvode, ki naj razpiše možnostj razvoja, POZD KANU kot ponudnik za akvizicijo kmetij v okolici Zbiljskega jezera za potrebe kmečkega turiz-ma. Rok: april 1979. 5. Uvedba pohodne transverzale je nova oblika tu-ristične ponudbe in je za njeno izvedbo potrebno delo in angažiranje naslednjih nosilcev: IS Skupščine ob-čine Ljubljana-Šiška kot predlagatelja občinski skup-ščini programa pohodne transverzale, Občinska skup-nost za telesno kulturo za celotno organizacijo pešpoti (legitimacije, značke, žigi, prospekt poti, kakor tudi vse potrebne razgovore z oskrbniki žigov) in krajevne skupnosti, ki sprejmejo v svoj program dela pohodno transverzalo. Rok: 15. V. 1979. 6. Povezava kulturnih prireditev s krajevnimi prazniki pomeni močnejše sodelovanje v občini regi-striranih ansamblov, orkestrov ter godb pri organizi-ranju krajevnih praznikov. V ta namen morajo kra-jevne skupnosti predložiti Občinski kulturni skupnosti program krajevnih praznikov. Občinska kulturna skupnost pa razpiše poziv k sodelovanju ansamblov narodne in zabavne elasbe na teh prireditvah. Rok 15. april 1979. IZVRŠNI SVET 28 7. Izdelava prospekta gostinsko-turistične ponudbe v občini Ljubljana-Šiška. Za izdelavo prospekta go-stinsko-turistične ponudbe v občini Ljubljana-Šiška, ki naj bi ga izdali za občinski praznik v juniju 1979, so zadolženi nosilci: Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose — Posvetovalna komi-sija za preskrbo in promet blaga na drobno, turizem in gostinstvo ter Občinska konferenca SZDL. Izvršni svet