PoStnina pla«an* ▼ gotovini._IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._Cena	posametnl	Storilki	Pia	160.	v
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo In obrt
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za H leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69.
Leto XVIII.	V	Ljubljani,	v	torek,	dne	26.	februarja	1935.	štev.	23.
DoiMt&st
Ponovno je »Trgovski list« že naglasil, da ne samo ni nasproten zadrugam, temveč da je tudi za posebno državno pomoč zadružništvu, ki je ostalo zvesto zadružnim idealom in ki dela za dvig naše agrarno in industrijsko-agrarne proizvodnje. Žalostna resnica pa je, da se je pri nas zadružništvo vedno bolj omejevalo le na dve panogi, na kreditno zadružništvo in na nabavljalno, odnosno konzumno zadružništvo. Na polju kreditnega zadružništva je naše zadružništvo doseglo uspehe, ki mu bodo vedno v čast in v težkih časih našega prvega gospodarskega vstajanja je ustvarilo začetke našega domačega kapitala ter pozneje dvignilo ta kapital do te višine, da bi mogel že biti podlaga za dvig, izpopolnitev in modernizacijo naše agrarne proizvodnjo ter za postopno ustvarjanje agrarno-industrijske proizvodnje. Žalibog se je na ta cilj le mnogo premalo mislilo in zato ni bil storjen nujno potrebni korak od zbiranja kapitala pa do njegove uporabe za dvig proizvodnje.
Na to veliko in najvažnejšo nalogo se je, kakor že omenjeno, pozabljalo, s tem večjo ▼nemo pa se propagiralo nabavljalno zadružništvo, ki je v narodno-gospodarskem pogledu ostalo brez pravih pozitivnih rezultatov. Neglede na to, da je bil posebno
v začetku eksperiment s konzumi plačan silno drago s številnimi polomi, ni niti danes razen poostrene konkurenčne borbe prinesel nobene splošne dobrote. To se je videlo »lasti sedaj ob gospodarski krizi, ko niso bile vse številne nabavljalne zadruge a svojimi milijonskimi rezervami gospodarstvu v prav nikako oporo, temveč
vi na račun nabavljalnim zadrugam pode-'enih privilegijev trpeli tako državni do-iodki ko konkurenčna sposobnost zasebnih podjetij, ki so najmočnejši davčni vir države.
Zato bi bilo že čas, da bi v zadružnih krogih pričeli misliti na svojo novo nalogo, ki nastaja po ustvaritvi narodnega kapitala in ki je tudi za naše narodno gospodarstvo odločilne važnosti. Na eno teh nalog opozarjajo zadnje >Trgovske novinec, ki pravijo med drugim:
Potreba preorientacije naše agrarne pro-1zvodnje postaja vedno bolj nujna. Žita-r,ce ne dajejo več onega dobička ko nekdaj in vedno bolj postaja potrebna gojitev industrijskih rastlin. Izvršeni poizkusi so dokazali, da je gojitev industrijskih rastlin v vsej državi mogoča. Naravnost neverjetno je, da uvažamo mi kot izrazito agrarna država semena sončnic in buč za deset- in desetmilijonske zneske. Mesto da bi sami proizvajali te sirovine za naše tvornice °lja, jih uvažamo iz tujine za drag denar, dočim izvažamo žitarice v brezcenje. Samo v letu 1933. smo izdali za uvoz oljnatih semen 50 milijonov Din.
Kako silno nemarni smo v tem pogledu, kaže primer z Nemčijo. Ker je ostala brez deviz, je skušala skleniti ugodne pogodbe <:a nabavo sirovin z agrarnimi deželami' juznovzhodne Evrope. Tako je dovolila tudi nam posebne olajšave za uvoz naših agrarnih proizvodov ter je celo omogočila proizvodnjo industrijskih rastlin. S trgovinsko pogodbo se je lani zavezala, da odkupi od nas 2000 vagonov lanenega semena ter nam je naprej zagotovila odjem ‘«ga blaga, in to po za 3,10 marke za stot ceni, kakor je veljala na svetovnem rgu. Da bi mogli dobaviti teh 2000 vagonov, bi morali zasejati s temi rastlinami .000 ha. A koliko smo jih v resnici zadali? Komaj 500 j utr ov!
Tu je hvaležno polje za naše zadrugar-® vo. Mesto da kupčuje v notranjosti de-, ® ,z vsemi mogočimi predmeti, naj raje rbi za dvig proizvodnje. Naš izvoz propada ne samo zaradi raznih uvoznih omejitev v tujih državah, temveč tudi zato, ker odgovarjajo naši agrarni proizvodi za-'evam svetovnega trga. Naš izvoz ni tipi-u’an, ni pravilno zapakiran, ni dovolj pre-
gledan, vse to povzroča, da nima potrebnega slovesa, v sled česar je tudi njegova cena manjša. Usposobiti naše agrarne proizvode za svetovni trg, osamosvojiti naš izvoz od tujih posredovalcev — to je hvaležna naloga, ki čaka naše zadružništvo.
Druga in nič manj važna naloga pa je, da pomaga zadružništvo izvesti preorien-tacijo naše agrarne proizvodnje, da bo ta_ mesto ne dovolj rentabilnih žitaric gojila" industrijske rastline. Z nemškim primerom smo dovolj pokazali, kako velika pridobitev za vSe naše narodno gospodarstvo bi nastala iz te preorientacije. Ker je sedanji kmetijski minister dr. Jankovič tudi
Krvavo potrebna, ne pa volivni šlager je zahteva po zgradnji železniške proge Slovenije z morjem in s tem kot del te železnice tudi proge Št. Janž—Sevnica. To ne uvideva že davno vsa preudarna Slovenija in to je začel spoznavati celo prestolniški tisk, ki sicer za gospodarske zahteve Slovenije nima preveč razumevanja. Tako je posvetila beograjska »Štampa« z dne 25. februarja pol strani potrebi naše železniške zveze z morjem. Pravi, da je pomanjkanje te zveze rak-rana naše prometne politike. Nezaslišano je, da ima italijanski Jadran in njegovo zaledje hitrejšo, boljšo in cenejšo zvezo z našo Slovenijo, ko jugoslovanski Jadran. Ljubljana danes nima direktne zveze z našim morjem in zato je neodložljiva potreba, da se zgradi železniška zveza Slovenije z morjem. Kot prva etapa pa naj se zgradi železnica Št. Janž— Sevnica in pravi narodni greh bi bil ter zanemarjanje državnih interesov, če se ta proga ne bi zgradila. Ni ne proračunskega, ne finančnega in nobenega drugega opravičila, če se ne bi takoj pričela graditi ta proga.
Se bolj odločno pa je nastopil za gradnjo železniške zveze z morjem naš stari prijatelj, župan Sušaka, g. Gjuro Ružič, ki je izjavil dopisniku >Jugoslovenskega Lloy-da, da je eden glavnih problemov za dvig Hrvatskega Primorja in mesta Sušaka zgraditev železniške zveze Slovenije z morjem. Med drugim je dejal:
Železniška zveza Kočevja s sušaško progo bi se morala zgraditi že iz Blairovega posojila, za kar sta bila zagotovljena 2 milijona dolarjev, a je bil denar potrošen v druge namene. Ce bi se zgradila ta železnica, potem bi bilo konec gospodarske odvisnosti Dravsko banovine od tujih pristanišč. Kar pa je še važnejše, je to, da pomeni ta železnica najkrajšo zvezo med glav-i/imi središči srednje Evropo iu Jadrana, zlasti od Brna in Monakovega. Zato bi imela ta proga tudi velikanski pomen za tujski promet.
Zveza Slovenije s katerimkoli našim pristaniščem je predolga in ne more konku-
Tajništvo Društva narodov je objavilo svoj običajni letni bilten o razvoju svetovnega gospodarstva v 1. 1934. Posebno pozornost je posvetilo v svojem poročilu razvoju svetovne trgovine v 1. 1929. do 1934. ter stanju svetovne produkcije in na-gromadenih zalog. Iz vseh teh podatkov je razvidno, da se je proizvodnja sicer precej dvignila, da pa še vedno nazaduje svetovna trgovina na zlati podlagi, čeprav je to nazadovanje sedaj manjše in počas-nejse ko v prejšnjih letih.
Nazadovanje svetovne trgovine kažejo te številke: V primeri z 1. 1929. je nazadovala svetovna trgovina v 1. 1930. za 19-2°/o, v 1. 1931. za 28-6 °/o in v 1. 1932., ko je bilo nazadovanje najmočnejše, za 32'2 ®/0 in nato je nastalo zboljšanje. V 1. 1933. je
že napravil načrt za takšno preorientacije naše agrarne proizvodnje, upamo, da do nje tudi pride. Zato se naj ta načrt dosledno in z energijo izvaja in zato se naj dovolijo privilegiji le zadrugam, ki sodelujejo pri preorientaciji ali ki delajo za dvig naše proizvodnje. Samo v produkcijske svrhe smejo biti dovoljeni privilegiji, davčni ko vsakteri drugi, to mora biti v bodoče načelo, ki mora veljati vedno in v vsakem primeru. Nobenih privilegijev pa nabavljalnim zadrugam, ker njih poslovanje ne služi celoti! Samo takšno ravnanje bo gospodarsko pravilno in v korist narodnemu gospodarstvu.
rirati ne t Reko in ne s Trstom. Slovenija je zvezana z našo obalo s 330 km dolgo in večinoma tretjerazredno progo Ljubljana— Karlovec—Sušak. Promet, ki nam vsako leto vsled slabe zveze Slovenije z našim Jadranom uhaja v tujino, znaša okoli 400 tisoč ton. Ce računamo, da zaradi tega izgubi naša država, naš kapital in naš delavec pri toni le 200 Din, potem znaša na leto ta direktna izguba za državni erar in za narodno gospodarstvo 80 milijonov Din.
Nadaljnja posledica pa je, da izgubljajo zaradi pomanjkanja te zveze naša pristanišča tranzitni promet s srednje-evropskim zaledjem.
Danes so razmere takšne, da se razvija osebni promet Ljubljane na Sušak skozi Zagreb, to je 371 km daleč. Zveza Ljubljana—Sušak znaša skozi italijansko ozemlje 138 km, dočim zveza Ljubljane skozi Karlovec na Sušak 338 km in vrhu tega še ni sposobna za težji promet. Z zgraditvijo proge Kočevje—sušaška proga (vsega okoli 50 km) pa bi se zveza Ljubljana—Sušak skrajšala za 184 km!
Vse to je že bilo ponovno povedano in gospodarstveniki Savske in Dravske banovine so se o vsem tem že davno sporazumeli. Mislim, da niso finančni vzroki krivi, če kljub tem kategoričnim argumentom še ni prišlo do gradnje te proge, temveč da je vzrok v nerazumevanju pomorske orientacijo, ki je potrebna naši državi.«
Ali je treba še kaj dodati besedam su-šaškega župana? Ali niso že njegovi argumenti tako tehtni, da bi se moralo z gradnjo te proge kar pričeti?
A če se kljub temu ne začne še, ali ni dolžnost nas vseh, da kar neprestano ponavljamo svojo staro zahtevo in da v vsakem času in ob vsaki priliki ponavljamo:
Zahtevamo železniško zvezo Slovenije z morjem, in od te zahteve ne odnehamo nikdar in nikoli. In ravno v volivnem času mora biti ta naša zahteva posebno glasna in vsak kandidat se mora zavezati, da bo čutil kot svojo najsvetejšo dolžnost, da dela Za zgraditev železniške zveze Slovenije z morjem!
nazadovala svetovna trgovina le še m 10°/« in lani le še za 3'9#/o. Ta ugoden razvoj pa je bil dosežen Je z ozirom na količino zunanje trgovine, po vrednosti pa je bil razvoj zunanje trgovine mnogo manj ugoden. Obseg trgovine je rastel, a padale so cene in vsled tega je svetovna trgovina po vrednosti blaga v 1. 1934. nazadovala v primeri z 1. 1929. za 33-9 «/o.
V	primeri z 1. 1933. je uvoz z ozirom na njegovo zlato vrednost nazadoval v Afriki za 2-7, v Sev. Ameriki za 8-2, v Južni Ameriki za 1, v Aziji za 1-3 in v Evropi z Rusijo za 4-6 odstotkov, dočim se je v Oceaniji dvignil za 127 »/0. Na vsem svetu je uvoz padel za 4 odstotke. Izvoz pa je nazadoval v Afriki za 11*9 °/o, Severni Ameriki za 0'6, Evropi z Rusijo za 5‘5,
Oceaniji za 12-6, dočim se je dvignil v Južni Ameriki za 4-1 odstotka. Na vsem svetu je nazadoval za 3‘7 odstotka.
Od vseh držav je uvoz najbolj napredoval v Jugoslaviji, kjer se jo dvignil za 23 odstotkov. — V drugih državah se je dvignil uvoz takole: v Južno-afriški uniji za 22, Avstraliji za 14, Rumuniji za 13, Madjarski in Cejlonu za 12, Finski za 11, Novi Zelandiji za 11, Kanadi za 9 in Švedski za 7 odstotkov, dočim je nazadoval: v Rusiji za 34, Kitajski za 25, Franciji za 19, Holandski za 14, Združenih državah Sev. Amerike za 13, Braziliji za 12, Švici za 11, Holandski Indiji za 10, Češkoslovaški za 8 in Belgiji za 5 odstotkov.
Izvoz pa so je dvignil: v Estonski in Cejlonu za 22, Jugoslaviji za 14, Avstriji za 10, Švedski za 8, Holandski Indiji za 7 in Češkoslovaški za 5 odstotkov, dočim je nazadoval v: Južno-afriški uniji za 25, Avstraliji za 19, Rusiji za 17, Kitajski za 15, Nemčiji za 14, Irski za 13, Italiji za 12, Bolgarski za 10 in Danski ter Švici za 9 odstotkov.
Zunanja trgovina se je dvignila v državah z razvrednoteno valuto, dočim je v onih z zlato padla. Najbolj se je dvignil izvoz v teh državah: v Estonski za 51, Cejlonu za 34, U. S. A. in Argentini za 28, Češkoslovaški za 25, Kanadi za 23, Braziliji za 22, Švedski za 20, Jugoslaviji za 18, Japonski in Finski za 17 odstotkov.
Proizvodnja se je na splošno povečala v vseh panogah, v nekaterih panogah naravnost krepko. Tako je presegla v 1. 1932. svetovna proizvodnja litega železa, jekla, cinka, premoga in petroleja ono v 1. 1931. Petrolejska proizvodnja je bila celo večja ko v 1. 1929. Podroben razvoj proizvodnje kažejo te številke: svetovna proizvodnja litega železa je v primeri z 1. 1933. napredovala za 27'5®/«, v primeri z 1. 1932. celo za 58 odstotkov, kljub temu pa je znašala le 63-5 °/o svetovne proizvodnje iz 1. 1929. Jekla se je proizvelo za 61 -2°/* več ko v 1. 1932. in za 20 »/o več ko v
1.	1933. Proizvodnja premoga se je povečala v 1. 1934. za 97 #/o, proizvodnja petroleja pa za 6 °/o. Skoraj 20% vse petrolejske proizvodnje odpade na ZdruJSene države Severne Amerike.
Splošni indeks svetovnih zalog v živilih in sirovinah izkazuje v primeri z I. 1929. dvig za skoraj 50°/o. Večje ko v 1. 1933. so zaloge čaja, kavčuka in svinca, dočim so cinkove padle. Zmanjšale so se tudi zaloge žita, kave, bombaža in bakra. Zaloge sladkorja so do septembra 1934 nazadovale, nato pa je nastal sezonski dvig zaiog.
Dr. Ravnihar - ljubljanski župan
Z ukazom kraljevih namestnikov je bil imenovan za ljubljanskega župana dr. Vladimir Ravnihar.
Njegovo imenovanje je gotovo pozdravila vsa javnost z zadoščenjem, saj ni le znan kot odličen poznavalec vseh potreb slovenske prestolnice, temveč tudi kot javni delavec, ki je vedno z vnemo in uspehom branil to, kar je smatral za dobro in pravilno. Čeprav je bil dr. Ravnihar skozi desetletja v ospredju strankarskega boja, si je s svojim vedno fairnim postopanjem in objektivnostjo pridobil spoštovanje tudi svojih političnih nasprotnikov.
Posebno pa pozdravljajo imenovanje dr. Ravniharja gospodarski krogi, ki upajo, da bo že pri novem občinskem proračunu prišlo do pozitivnega in plodnega sodelovanja med njimi in novim županom. Zato pozdravlja gospodarska javnost novega župana z velikimi nadami.
Za naše izvoznike v Francijo
Kakor znano, je uvoz jajc, fižola, zaklane perutnine, sira, čebule in svežega ovčjega mesa iz Jugoslavije v Francijo kontin-gentiran. Francoski uvozniki dobijo od pristojne francoske oblasti uvozno dovoljenje samo v okviru določenih kontingentov. — Zbornica za TOI v Ljubljani ima seznam francoskih uvoznikov, ki so dobili uvozna dovoljenja za uvoz navedenega blaga v I. tromesečju.
SvdavM Q6sp6dcuxbi/o. v teta 1934
Uvoz se je najbolj povečal v Jugoslaviji, izvoz pa
v Estonski
Š& fnilifaMM/ diftoefa/ tetna Ue^u&Unb,
Uec hima Slovttiifa xdewiišUe> % tnocfctn
Fr Zelenik:
7z fu&kse
Bodi popasen
Gotovo se bosle začudili temu nasvetu, ko se vsepovsod priporoča trgovcu živahnost in odločnost, jaz pa sedaj priporočani počasnost, tedaj lastnost, ki je nesporna posebnost uradnega šimeljčka. Uradno kljuse sploh ne zmore naglice. Prosim, prečitajte članek in videli boste, da je v nečem počasnost le dobra.
Neki trgovec na drobno se je hudo jezil na svojega dobavitelja, češ da ni poslal takšno blago, kakršno je bilo naročeno, a tudi cena je bila drugačna kot prej in še druge napake je videl in ugotavljal naš prijatelj. Kaka pomota in nehotena napaka se lahko vrine vsakomur kljub vsej pazljivosti, pa zato ne smemo imeti takoj pri rokah slabe kritike in nevolje. Bolje je vso stvar dobro pregledati, pretehtati in preudariti ter končno ugotoviti, da se morda le najde vzrok pomoli in napaki. Velike firine se ne mažejo z malenkostmi in pač nimajo namena povzročati škode odjemalcu, temveč pazijo na svoj sloves. V preje omenjenem primeru se je ugotovilo, da je površnost odjemalca bila prav za prav kriva netočne izvršitve naročila in za tem jezi in zabavljanju odjemalca, njegovi razburjenosti in očitanju. Najslabše je, če se ta jeza in nevolja stresa v pismu dobavitelju. To je ne samo brez smotra, temveč naravnost škodljivo. Kdor misli, da se ne more drugače ohladiti, ko s tem, da narekuje ostro pismo dobavitelju v svoji jezi in razburjenosti, naj narekuje ali napiše to pismo, toda odpošlje naj ga — ne, temveč počaka do drugega dne. Medtem se bo jeza izkadila in če prečita mirne krvi in trezne glave to svoje včerajšnje pismo, ga gotovo ne odpošlje, temveč bo napisal novo in trezno pismo. Nevljudno, žaljivo pismo more le škodovati, koristiti nikdar. Te dni sem videl pismo v trgovski zadevi. V pismu je pisec med drugim tudi zapisal, da je prejemnik ogaben lažnivec. Ali mar tako piše izobražen trgovec?
Tretji je imel uspeh
Nekje je dolgo časa bil en sam klobučar. Dobro mu je šlo, ni imel stroškov z reklamo, ni mu belila glave konkurenca itd. Dobri posli našega klobučarja so zamikali nekega trgovca, da je ravno v isti ulici začel prodajati tudi klobuke. Čez nekaj časa je še tretji začel trgovati v isti ulici s klobuki. Prvi klobučar se je jezil na vse pretege na svoja konkurenta, ker sedaj mu ni šlo več taivo dobro in tudi s cenami je moral nekaj navzdol. V svoji sveti jezi je zapisal v izložbi, da prodaja najboljše klobuke sveta. Drugi trgovec ga je hotel pobiti, pa je napisal, da prodaja najboljše klobuke v tem mestu. Tretji ni hotel zaostati in je napisal, da prodaja najboljše klobuke v tej ulici. Ljudje so se smejali in hodili k njemu kupovat. Prvi klobučar se je preveč mastno zlagal, pa je imel od tega največ škode. Trgovec mora dobro premisliti vsako svojo trditev, da ne bo trdil nekaj, kar ga more osmešiti in škodovati njegovemu žepu.
Kakor zadnjič	/'
V	trgovskem poslovanju igrata ti dve besedici precejšnjo vlogo, staneta večkrat tudi precej časa in povzročata nepotrebno jezo in nejevoljo. Seveda se držita v prvi vrsti površnih trgovcev. Naročnik kaj rad izpolni svojo naročilnico s tema besedicama, da si prihrani nekaj dela in časa, ne pomisli pa, da lahko zaradi te njegove površnosti izgubi na času in ima sitnosti z ugotavljanjem prejemnik naročila. Večkrat pa se sploh ne more ugotoviti, kaj naročnik hoče imeti. Naročnik naroči n. pr. vrečo riža kakor zadnjič. Zadnjič pa je dobil dve vreči dveh kakovosti. Katero hoče sedaj? Seveda dobavitelju n 3 preostane nič drugega, kakor da vpraša naročnika, kaj naj pošlje. S tem izgubita na času naročnik in dobavitelj; naročnik je pričakoval takojšnjo pošiljatev, pa dobi namesto blaga vprašanje, dobavitelj pa more odposlati blago šele po prejemu naročnikovega odgovora. Seveda je kriv te zamude le naročnik sam in ee po nepotrebnem jezi na dobavitelja. Dogodilo se je že, da se je naročnik zmotil v dobavitelju in mu naročil nekaj, kar še sploh ni vzel pri njem. Seveda se tam veliko trudijo, da bi ugotovili, kaj je že imel. Nekje so pregledali vse knjige za deset let nazaj 1
Priporočam, da se naročilo napiše natančno in točno z navedbo količine, vrste in kakovosti. Ako uporabljate naročilnice, kakor vam jih priporoča »Trgovski kole-
dar« za leto 1928. in jo izpolnite tako,
kakor je tam nasvetovano, bodo vaša naročila pravilna in brez škode za vas.
Protiračun
Neko industrijsko podjetje je naročevalo pri nekem trgovcu razne potrebščine. Ker je industrijskemu podjetju bilo znano, da trgovec rabi njegove izdelke, je na vsako naročbo napisalo pripombo: »za protiračun«. Trgovec je vsako naročbo točno izvršil in vselej poslal tudi račun. Ker se industrijsko podjetje ni nič zmenilo in ni poravnalo njegovih računov, je opomnil na plačilo. Na opomin je industrijsko podjetje takoj odgovorilo, in sicer se je sklicevalo na svoje naročbe, v katerih je bila vselej pripisana opomba, da se naroči za protiračun in prosi trgovca, naj naroči industrijskih izdelkov za svojo terjatev. S svojo pripombo je industrijsko podjetje jasno izjavilo svfojo ponudbo, da vzame in naroča le za protiračun in trgovec je to ponudbo vselej sprejel s tem, da je naročeno blago brez nadaljnjega dobavil. Da je dal vselej tudi račun, s tem ni ovrgel ponudbe naročnika, temveč je račun služil le v vednost odjemalca, kolika je vrednost dobavljenega blaga. Ce trgovec ni hotel sprejeti ponudbe naročnika in ni nameraval vzeti blaga za svoje blago, bi moral naročniku jasno izjaviti, da dobavlja le za gotovino in ne za protiračun. Tega pa ni nikoli napravil, pač pa je vselej dobavil naročeno blago brez vsake pripombe. S tem je proti-ponudbo industrijskega podjetja sprejel. Zadeva se je obravnavala pred sodiščem in je dalo sodišče industrijskemu podjetju prav.
Nova potniška tarifa na državnih železnicah
Dne 1. marca stopi v veljavo nova in znatno znižana potniška tarifa. Po novi tarifi se računa prevoznina po minimalni tarifi pri razdalji od 3 km dalje in ne šele od 5 km, kakor dosedaj. Razmerje med voznimi cenami v III., II. in I. razredu je odslej kakor 1:1'5:2. Normalne vozne cene znašajo odslej (v oklepajih stare cene):
zn potniške vlake:
km		II. razred	III. razred
		dinarjev	
1-	- 3	1'50 ( 4‘50)	1*00 ( 2-50)
4-	- 5	2‘50 ( 4-50)	1*50 ( 2*50)
6		3*00 ( 8'00)	2*00 ( 4*50)
7-	- 8	4-00 ( 8'00)	2*50 ( 4*50)
9-	-10	4'50 ( 8*00)	3-00 ( 4*50)
11		5‘50 ( 11'50)	3*50 ( 6*50)
12-	-13	6'00 ( 11 50)	4*00 ( 6-50)
14-	-15	7'00 ( 11-50)	4*50 ( 6*50)
16		7*50 ( 15’00)	5*00 ( 8*50)
17-	-18	8-50 ( 15*00)	5*50 ( 8*50)
19-	-20	9'00 ( 15'00)	6-00 ( 8*50)
21		10'00 ( 18*50)	6*50 ( 10*50)
22-	-23	10*50 ( 18*50)	7*00 ( 10*50)
24-	-25	11*50 ( 18-50)	7*50 ( 10*50)
26		12*00 ( 23*00)	8*00 ( 13*00)
27-	-28	13 00 ( 23*00)	8*50 ( 13*00)
29-	-30	13*50 ( 23*00)	9-00 ( 13*00)
35		16*00 ( 26*50)	10*50 ( 15-00)
40	,	18*00 ( 30*00)	12*00 ( 17-00)
45		20*50 ( 33-50)	13*50 ( 19*50)
50		22*50 ( 37*00)	15*00 ( 21*00)
60		27*00 ( 45*00)	18*00 ( 25*50)
70		31*50 ( 52*00)	21-00 ( 29*50)
80		36*00 ( 59*50)	24*00 ( 34*00)
90		40*50 ( 66*50)	27*00 ( 38-00)
100		45*00 ( 73-50)	30*00 ( 42*00)
150		67-50 (110*50)	45*00 ( 53*00)
200		90*00 (147*00)	60-00 ( 84*00)
300		135*00 (220*50)	90 00 (126*00)
400		. 180*00 (285*50)	120*00 (163*00)
za brzovlake:
Pri večjih razdaljah se znižajo cene za III. razred za 20 do 29%, za II. pa za 35
do 40%.	dinarjev	
km	II. razred	III. razred
10	8*50 ( 55*50)	5*50 ( 34 00)
20	21*00 ( 55-50)	14*00 ( 34*00)
50	41-50 ( 55*50)	27*50 ( 34*00)
75	62*00 ( 89-50)	41*50 ( 54*50)
100	89*50 (110*50)	59*50 ( 67-50)
200	150*00 (206*00)	100*00 (126*00)
300	210*00 (298*00)	140 00 (176*50)
400 V_	262*50 (371-50)	175*00 (212*00)
Jz naših organizacij
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 5. marca 1935 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica štev. 8, pritličje levo.
Dr. Sedlar —- novi finančni direktor
Za finančnega direktorja ▼ Ljubljani je imenovan dosedanji pomočnik direktorja dr. Avgust Sedlar, dočim je dosedanji direktor dr. Valjavec imenovan za direktorja v Sarajevu.*
Odveč je naglašati, da je gospodarska javnost s to Izpremembo v vodstvu ljubljanske finančne direkcije izredno zadovoljna in da jo smatra naravnost za svoj uspeh.
Upamo, da bodo odslej tudi odnošaji med gospodarskimi organizacijami in davčno upravo znatno boljši, kar bo tako v korist države ko našega težko preizkušenega gospodarstva.
Že v 24 urah 52 £5* 1X1
klobuke itd. Skrobi
in svetlolika srajce, ovratnike in manšete.
Pere, snši, mongn ln lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—G.	Selenburgova ni. 8.
Telefon št. 22 72.
Težke posledice italijanske uvozne prepovedi za lesno industrijo
Iz Sušaka poročajo, da so od italijanske uvozne prepovedi posebno težko prizadete lesne industrije in lesni izvozniki, ker so italijanski lesni uvozniki zaradi te prepovedi stornirali vse pogodbe, ki so že bile sklenjene o dobavi našega lesa. Zaradi vojnih priprav Italije je bilo od teh pogodb posebno v zadnjem času zelo mnogo sklenjenih. Sušaška lesna skladišča so sedaj polna blaga, ki ne najde trenutno nobenih kupcev. Škoda, ki jo imajo vsled tega naši lesni izvozniki, je ogromna.
Ukrepi naše vlade proti italijanskim uvoznim prepovedim
Kakor hitro je trg. minister dr. Vrbanič izvedel o uvozni prepovedi italijanske vlade ter o zaustavitvi naših vagonov na meji, je takoj storil najnujnejše korake, da prepreči škodo, ki je grozila našim izvoznikom. Interveniral je po delegatu trgovinskega ministrstva na meji in po našem poslaništvu v Rimu, da se dovoli uvoz vseh vagonov, ki so na potu. Intervencija ministra dr. Vrbaniča je bila uspešna ter je italijanska vlada dovolila uvoz vseh vagonov, ki so bili na dan objave uvozne prepovedi na meji ali vsaj na poti za mejo. Obenem je trgovinsko ministrstvo tudi obvestilo razne naše gospodarske organizacije o vsebini italijanske prepovedi in o izdajanju uvoznih dovoljenj, ki so potrebna za izvoz blaga v zmanjšanih količinah do konca marca. Minister dr. Vrbanič pa je tudi zaprosil zunanje ministrstvo za intervencijo, ker je italijanska uvozna prepoved v nasprotju z veljavno trgovinsko pogodbo.
Mariborski špeceristi ustanove zadrugo
Na sestanku špecerijskih trgovcev iz Štajerske, ki je bil dne 22. t. in. v Mariboru, je bila sklenjena ustanovitev zadruge »Združenja špecerijskih trgovcev«. Zadruga bi na debelo nakupovala blago za svoje člane in ga jim prodajala na drobno po cenah, ki veljajo za grosiste. Izvolil se je posebni pripravljalni odbor, ki naj poskrbi za čim prejšnje poslovanje zadruge.
Veliko zanimanje za bakarsko pristanišče
V zadnjem času je zelo naraslo zanimanje za bakrsko pristanišče, ker so bila zgrajena ob sami obali lepa skladišča, da je sedaj promet mnogo cenejši. Zagrebška tvrdka V. Spitzer je najela od zasebnikov lep prostor ob Novi obali, ki ga sedaj urejuje za iztovorjenje 350 vagonov koksa, ki ga dobi iz Poljske. Tudi več slovenskih lesnih trgovcev se zanima za izvoz svojega blaga skozi pristanišče Bakar. Železniška uprava je te dni postavila na kolodvoru Bakar-pristaui-šče mostno tehtnico, kar tudi pospešuje hitrejši razvoj prometa.
Taksa za prisege
V »Politiki« pripoveduje nekdo, da je prišel v Bosni v neko okrajno mesto, kjer je imel opravka na sodišču. Ko je nekega človeka vprašal, kje je sodišče, ga je ta vprašal:
»Ali morda potrebujete kakšno pričo?«
— Kakšno pričo?
SPa tako! To je zelo poceni. Velja samo 20 Din s prisego in 10 Din brez prisege.«
PeUIiteevesU
Dr. Topalovič je obvestil notranjega ministra, da bo postavil lastno kandidatno listo. Njegova lista pa ne bo izrazito socialistična, temveč bo apelirala tudi na inteligenčne kroge. V glavnem bo poudarjala boj proti fašizmu in se borila za uvedbo demokratske vladavine.
Ministrski predsednik Zlatev je po radiu govoril o vzrokih, da je padla vlada Geor-gijeva. Tako je začela vlada podpirati pro-togeroviste, mesto da bi nastopila proti vsem makedonstvujuščim brez razlike. Hotela je omejiti oblast kralja, ni upoštevala predlogov vojske, od katere je prejela oblast, in hotela je s posebnim zakonom podeliti sebi neomejeno oblast. Vojska jo zato morala proti njej nastopiti.
Nato je podal Zlatev program svoje vlade in dejal, da je odločen pristaš ustavne monarhije. Vlada hoče ustvariti državno upravo, da bo vsak Bolgar organiziran v svoji stanovski organizaciji in po njej sodeloval v javnem življenju. Zlasti bo skušala dvigniti socialno stanje ljudstva ter bo tudi reorganizirala prosveto. V zunanji politiki bo nadaljevala politiko zbližanja z vsemi sosedami, zlasti pa z Jugoslavijo.
Pogajanja med Abcsinijo in Italijo za sestavo mešane komisije, ki naj na novo določi meje med obema državama, so propadla, ker Italija ni hotela pristati na to, da bi bili člani te komisije tudi uradniki neudeleženih evropskih narodnosti.
Čim več čet je poslala Italija v Afriko, tem bolj se tudi stopnjujejo njene zahteve. Sedaj že izjavlja, da se ne more več zadovoljiti z zadoščenjem za obmejne konflikte, temveč zahteva teritorialne pridobitve, zlasti pa gospodarske in trgovinske koncesije.
Italija je dosedaj mobilizirala v Julijski Benečiji 6 letnikov, in sicer letnike 1908 do 1913. Abesinski vladi je že sporočeno, da bo v italijanski vojski zelo mnogo slovanskih vojakov.
Za komandanta 29. italijanske divizije, ki je že krenila v Afriko, je imenovan general Pavone, ki se je proslavil e svojim iztrebljevanjem upornega arabskega prebivalstva v Tripolitaniji in Cire-najlti. Proslavil se je tudi pri D’Annunzi-jevem pohodu na Reko.
Angleška vlada je sporočila Abesiniji, da naj ne računa na posebno pomoč Društva narodov, če ne bi izvršila vseh zahtev Društva narodov.
Japonska vlada je demantirala vesti, da bi se hotela vmešati v italijansko-abesin-ski konflikt. Zakaj bi bil ta demanti bolj verjeten od drugih podobnih demantijev, ni ravno razvidno.
Sušnik je v Parizu dosegel uspeh, kakor pišejo listi. V oficialnem kominikeju se pravi, da so se pogajali francoski in avstrijski državniki o avstrijskem vprašanju na podlagi francosko - italijanskega sporazuma v Rimu. Francoski listi trde, da o habsburškem vprašanju sploh ni bilo govora, dočim trde nekateri dunajski listi nasprotno. Iz Pariza se je Sušnik odpeljal v spremstvu zunanjega ministra v London, kjer bo razpravljal o srednje-evropskem paktu. Načrt tega pakta bo sporočila Nemčiji in Italiji angleška vlada, državam Male antante pa francoska.
Angleški zunanji minister Simon odpotuje v Berlin, kjer se bo pogajal radi sklenitve vzhodnega pakta, nato pa odpotuje v Moskvo, kamor ga je že povabila sovjetska vlada. Angleški zunanji minister bo skušal posredovati med nemško in rusko vlado, da se končno vendarle sklene vzhodni pakt.
Ker se Nemčiji ni posrečilo, da bi razdvojila Francijo in Anglijo, je nemški zunanji minister v. Neurath sporočil angleškemu veleposlaniku v Berlinu, da sprejema nemška vlada londonski sporazum v polnem obsegu.
Baldwin je demantiral vse vesti o nesoglasjih v angleški vladi ter je označil vse te vesti kot histerične.
Nemci ne bodo na Češkoslovaškem pri parlamentarnih volitvah enotno nastopili, keT so nemški agrarci predlog za enoten nastop odklonili.
Poljski finančni minister je izjavil, da izkazuje novi poljski proračun 150 milijonov zlotov deficita, ki bo krit z blagajniškimi rezervami in kratkoročnimi krediti.
Na zborovanju delavskih sindikatov Poljske je bila sprejeta resolucija, s katero se obsoja sedanja poljska politika zbliževanja z Nemčijo.
Avtoritarni režim hoče uvesti na Mad-jarskem Gembcš, da bi bil tako varen pred opozicijo in da bi mogel uveljaviti proti vsakomur svojo voljo. Eljen!
[Žfrenctgsžvo
Zveza slovanskih hranilnic
Sredi meseca je bila v Brnu predsedstve-na seja Zveze slovanskih hranilnic, katere so se udeležili Cehoslovaki, Poljaki in Jugoslovani. Iz Slovenije se je udeležil seje dr. Murko. Na seji je bilo med drugim sklenjeno, da se poglobi sodelovanje slovanskih hranilnic pri propagandi varčevanja.
V	ta namen se bo izdelal skupni film ter izdal češkoslovaško-poljsko-jugoslovanski hranilniški slovar. Sklenilo se je nadalje, da bo Zveza toplo priporočila vsem slovanskim hranilnicam, da se v čim večjem številu udeleže kongresa varčevanja, ki bo letos v Parizu. Na kongresu bodo Poljaki in Cehoslovaki zahtevali, da se priznata tudi poljski in češkoslovaški jezik kot službena jezika. Poljska in Češkoslovaška pošljeta na pariški kongres po 60 delegatov, udeležba Jugoslavije pa je še čisto negotova. Na kongresu se je končno ugotovilo, da so hranilnice tudi v dobi krize storile svojo dolžnost. Kongres je izrazil željo, da dobi tudi Jugoslavija kmalu podoben hranilniški zakon, kakor ga je dobila Poljska.
Nazadovanje našega zadružništva
Do lela 1931. se je naše zadružništvo prav krepko razvijalo, potem pa je gospodarska stiska tudi na zadružništvo položila svojo težko roko. Leta 1931. je bilo na novo vpisanih 288 zadrug (zlasti zaradi razdelitve veleposestniške zemlje), 27 jih je likvidiralo, 1 je prišla v konkurz, 10 se jih je izbrisalo, skupno je narastlo število zadrug Za 250. — Leta 1932. je bilo vpisov 71, likvidacij 25, konkurzi 4 in 23 izbrisov, več vpisov torej 19. — Leta 1933. je bilo vpisov 53, likvidacij 25, konkurzov 3, izbrisov 13, torej samo še 12 več vpisanih zadrug. — Leta 1934. pa je bilo 45 vpisov, 26 likvidacij, 2 konkurza in 22 izbrisov in je torej število zadrug padlo za 5.
Stiska je tako zelo pritisnila naše zadruge tudi zato, ker so večinoma ves svoj denar nalagale le v banke in velike hranilnice ter jih je nastala kriza na denar, trgu zadela z vso silo. Morda ne bi bila kriza za naše zadruge tako težka, če bi uporabljale svoj denar tudi v agrarno produktivne namene ter za dvig agrarne industrije.
*
Upravni svet Drž. hipotekarne banke je
znižal obrestno mero za lombard državnih vrednostnih papirjev od 8 na 7 odstotkov.
Medjunarodna i trgovafka banka, d. d. v Vel. Beckereku, je prišla v konkurz.
Občinska hranilnica in zastavljalnica mesta Beograda izkazuje koncem 1. 1934. povečanje vlog od 34'15 na 35'9 in zmanjšanje reeskonta in loinbarda od 9'8 na 6'25 milijona dinarjev. Čisti dobiček znaša 1'4 milijona dinarjev. Občina dolguje zavodu 23'24 milijona dinarjev.
Komercialna banka v Zagrebu izkazuje za 1. 1934. (vse v milijonih Din): glavnice 10, hranilnih vlog 0'38 (lani0‘39), tek. računov 3'15 (5-34), rezerv 3'5 in čistega dobička 0’054 (0'047).
Assicurazioni Generali so povišale glavnico od 60 na 120 milijonov lir. Za leto 1934. izplačajo zopet 35odstotno dividendo.
lliunione Adriatica di Sieurta v Trstu je zvišala glavnico od 40 na 50 milijonov lir in izplača za 1. 1934. 20odstotno dividendo.
Bivši ameriški predsednik Hoover zahteva, da se dolar stabilizira na sedanji podlagi, da je en papirnati dolar enak 59 centom zlatega dolarja.
Insolventna je postala dunajska banka Nattor & Co. Deficit znaša nad pol milijona šilingov. Banka ponuja 40% kvoto.
Avstrijski denarni zavodi so določili obrestno mero za vloge na knjižice na 3%, za vezane na tri mesece na 3'25%. Vloge nad 5000 šilingov se morajo odpovedati 3—14 dni preje, ali pa se pri izplačilu odtegne 0’25% do 1%. Obrestna mera za hranilne vloge, ki jih je mogoče dvigniti brez odpovedi, je za pol odstotka manjša. Ta obrestna mera velja za Dunaj, v provinci je obrestna mera za po! odstotka višja.
Nemške vloge so se v decembru zmanjšale za 57-6 milijona mark. Koncem leta 1934. so znašale vse nemške vloge na knjižice 12-68 milijarde mark, z onimi po tekočem računu pa 14 milijard mark.
Bukareštanska občina se pogaja z neko londonsko skupino za najetje posojila v višini poldruge milijarde lejev. Vsa občinska podjetja bi se združila potem v avtonomno podjetje ter bi bil v vodstvu podjetja zagotovljen tudi upnikom mesta večji vpliv.
Veu/cM
Na zadnji konferenci zastopnikov industrije iz vse države v Beogradu je bila soglasno sprejeta spomenica, ki vsebuje vse zahteve in želje naše industrije in ki jo je mogoče označiti kot minimalni program naše industrije. V drugem delu te spomenice se navajajo davčne zahteve naše industrije. Ker se te zahteve v glavnem krijejo z zahtevami tudi drugih gospodarskih stanov in ker je sedaj v volilnem času posebno primerno, da se seznanijo s temi zahtevami tudi poslanski kandidati, objavljamo te zahteve v trdni nadi, da bodo vsaj glavne zahteve uresničene.
V davčnem oziru zahteva naša domača industrija:
1. Da se poživi gospodarska delavnost, je neobhodno potrebno, da se ublaži davčna obremenitev, ki je po deklaraciji vlade dosegla v 1. 1935. svoj maksimum, ter da se spravi v sklad z davčno sposobnostjo prebivalstva.
2. Zahtevamo odpravo § 7. davčne novele iz 1. 1934., in to ne samo glede minimalne davčne osnove za pridobnino, temveč tudi glede določanja davčne osnove na podlagi bilanc. Pravilnik k tej davčni noveli se mora spraviti v popoln sklad s samim besedilom zakona ter zlasti glede onih določil, s katerimi so prekoračene z zakonom določene meje.
3. Zahtevamo absolutno in najstrožje čuvanje uradne tajnosti s strani organov, ki pregledujejo knjige in odmerjajo davek, da se prepreči lažniva in tendenciozna kampanja v tisku proti industriji.
4. Zahtevamo, da 66 izdajo finančnim organom navodila, da se morajo opravljati davčne revizije strogo po zakonu in samo v nujnih primerih in da se ustavijo revizije, ki imajo značaj davčno - kazenskega postopka ter s© celo izvajajo ob asistenci policijskih organov. V zvezi s tem je treba sprejeti zakon o aboliciji in amnestiji davčnih, taksnih in trošarinskih prestopkov v tem smislu, da se ob reviziji ugotovljena manjša vplačila pobirajo brez kazenskega dodatka.
Predpisi o cenzurnem roku se ne smejo izigravati z uvajanjem kazenskega postopka. Cenzurni rok je treba skrajšati.
5. Pobiranje lodstotncga izrednega prispevka na prejemke fizičnih delavcev se mora takoj ustaviti, ker je nasprotno zakonu, kar je ugotovil tudi državni svet.
6. Potrebna je revizija zakona in uredbe in tarife o skupnem davku. Plačevanje davka je treba čim bolj poenostaviti in gledati na to, da obstoji primerna razlika med obdačenjem domače in tuje proizvodnje. Vsi domači proizvajalci morajo biti enakomerno obdačeni in od davčne osnove se smejo odbiti neizterljive terjatve.
Revidirati je treba tudi seznam luksuznih predmetov in iz seznama se morajo črtati vsi oni predmeti, ki nimajo nobene zveze z luksuzom, temveč so predmet potrošnje najširših slojev. Predvideli je treba možnost, da se' plačilo luksuznega davka prenese od gotovega izdelka na polfabri-kat s ciljem, da se poenostavi plačPo luksuznega davka.
V večji meri ko dosedaj je treba dovoljevati izvozne premije.
7. Revidirati jo treba zakon o taksah in taksnih tarifah in znižati takse, ki zlasti obremenjujejo gospodarstvo (n. pr. takse v zvezi z izvozom, z elektrifikacijo dežele, vozarinsko takso po tar. post. 101 itd.). Pri uporabljanju taksne tarife se morajo finančne oblasti strogo ravnati po zakonu in nc sme biti dovoljeno, da sc s posebnimi tolmačenji razširijo taksni predpisi čez one meje, ki jih dejansko predpisuje zakon.
8. Potrebna je ustanovitev carinskega posredovalnega odbora, ki bi ga sestavljali zastopniki finančnega in trgovinskega ministrstva ter gospodarskih zbornic in organizacij.
9. Preklicati j© treba sklep ministrskega sveta z dne 29. novembra 1934 o izpre-membah in dopolnitvah carinske tarife, ker 60 z njim odpravljene številne olajšave za pospeševanje domače delavnosti in ker so v mnogih primerih naložena domači proizvodnji težka bremena. Vsaj revizij« tega sklepa s sodelovanjem gospodarskih organizacij se mora izvesti.
10. Zlasti opozarjamo na stalno zviševa-nje državnih in samoupravnih trošarin in davščin, ker je to ubijajoče za gospodarstvo in škodljivo za državo. Zaradi pretirano visoke davčne obremenitve in kumu-liranja državnih in samoupravnih trošarin na iste predmete, postajajo te že prohibi-tivne ter so povzročile nazadovanje potrošnje v tej meri, da je že resno ogrožen obstoj posameznih panog proizvodnje, do-
noše indusid
čim ni na drugi strani bil dosežen zaželeni fiskalni efekt, temveč so narobe še dohodki padli. S pretiranim in neenakim obdačenjem ter s trošarinskimi barierami v notranjosti države so omajani normalni konkurenčni odnošaji in je na najbolj nevaren način preprečen promet blaga.
Zato najodločneje zahtevamo, da se čim prej urede ta vprašanja na način, da se omogoči neovirano gospodarsko delo, obenem pa da se pravilno razumejo fiskalni interesi javnih teles.
V	ta namen je potrebno, da se revidirajo državne trošarine, zlasti pa da se odpravi državna trošarina na cement, električni tok in plinsko olje.
Nadalje je nujno potrebno, da se s sodelovanjem gospodarskih organizacij izda že tako težko pričakovani zakon o financiranju banovin in samouprav.
Dokler se ta zakon ne izda, zahtevamo, da finančno ministrstvo strogo in nepopustljivo uporablja napram vsem občinam načela, navedena v navodilih za sestavljanje občinskih proračunov in da zlasti prepreči, če zmanjšanje davčnih bremen ne bi bilo mogoče, vsako povečanje sedanjih občinskih doklad, taks, trošarin, uvoznin, mit-nin itd., zlasti pa uvajanje kakršnihkoli novih davščin. Posebno treba nastopiti proti stremljenju nekaterih občin, da v obliki občinskih trošarin ustvarjajo neke vrste nova carinska področja, ista načela je treba uporabljati tudi pri potrjevanju banovinskih proračunov.
Pri potrjevanju samoupravnih davščin treba izvajati načelo, da se ne preobremenjujejo sirovine za predelavo, pomožna sredstva proizvodnje in pogonska sila ter da se morejo trošarine in podobne davščine pobirati samo od predmetov, ki se v dotičnem samoupravnem področju dejansko trošijo, ne pa tudi na predmete, ki se uvažajo zaradi predelave in izvoza v druga področja. Zlasti morata biti električni tok in vodna sila oproščena od vsakih davščin.
Posebej zahtevamo, da se vsi izvozni predmeti, sirovine, polfabrikati in fabri-kati oproste od vseh samoupravnih davščin in če bi bili obremenjeni s samoupravnimi davščinami na proizvodnjo (na sirovine in pogonsko silo), da se te davščine vrnejo v najkrajšem času po izvršenem izvozu.
11. Zahtevamo, da država redno plačuje naročene dobave in da v primeru zakes-nitve plača zamudne obresti v smislu § 200 obrtnega zakona, ki se mora uveljaviti.
Poleg tega zahtevamo, da se dovoli kompenzacija terjatev za izvršene dobave s terjatvami države za dospele davke, in to brez ozira na to, za kateri resor so te dobave izvršene ter da kot rok plačila davka velja dan, katerega je postala terjatev za izvršeno dobavo likvidna.
12. Potrdila o plačanih davkih za udeležbo pri državnih dobavah ko tudi za vse druge primere, za katere se zahteva takšno potrdilo, se naj izdajajo tudi v primeru:
a) če je davčnemu zavezancu odobren odlog plačila davka, b) če je upravno sodišče ali državni svet razsodil v korist davčnega zavezanca, davčna oblast pa še ni izdala sklepa v smislu razsodbe upravnega sodišča ali državnega sveta.
Zahtevamo, da državne oblasti čim hitreje postopajo v smislu razsodb upravnih sodišč in državnega sveta in da pri nadaljnji uporabi dotičnih zakonskih predpisov upoštevajo razsodbe, ki jih je izdalo upravno sodišče ali državni svet v konkretnih primerih.
13. Uporaba odst. 3. čl. 97 zakona o državnem računovodstvu zahteva ponovno pojasnilo. Po zakonskem določilu mora državni dobavitelj plačati vse državne davščine po obstoječih zakonih, ki veljajo na dan sklenitve licitacije in pogodbe, iz česar sledi, da ni treba državnemu dobavitelju tudi plačati državnih davščin, ki bi bile uvedene po tem dnevu. Pojasnilo finančnega ministrstva, ki je bilo objavljeno v »Službenih novinah« št. 13. iz leta 1933, je povzročilo zmešnjavo in napačno uporabo navedenega načela s strani posameznih državnih organov ter ustanov ter se je nekajkrat pripetilo, da so se zahtevale in pobrale davščine, uvedene po dnevu sklenitve licitacije. Da se v bodoče vsaka takšna napačna uporaba prepreči in da se omogoči dobaviteljem varna kalkulacija, je treba, da se izda zahtevano pojasnilo.
14. Vprašanje obveznega mešanja alkohola z bencinom za pogon motorjev je treba vzeti znova v pretres.
[Dcbavc lidfacž/c
Strojni oddelek Direkcije dri. ieleinie v Ljubljani sprejema do 5. marca ponudbe o dobavi cokolj z lesenimi podplati, steklenih čepov, vodokaznih stekel in nalučni-kov. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Komanda mornarice Zemun sprejema do 4. marca ponudbe o dobavi 87.000 mornarskih gumbov; do 5. marca o dobavi 1200 kg čaja; do 6. marca o dobavi 1000 kg paprike; do 8. marca pa o dobavi 150.000 škatel mesnih konzerv in 80.000 škatel jetrnih konzerv.
Pri Generalni direkciji drž. ieleinie v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 7. marca za dobavo delov lokomotiv-skih peči ter raznega tapetniškega materiala; dne 9. marca pa za dobavo 662.200 kilogramov kalcijevega karbida ter za dobavo lokomotivskih osovin.
(Pogoji pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljublani, »Ljubljanski dvor«.)
Dne 7. marca bo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu oferlna licitacija za dobavo 500 trodelnih žimnic in 250 blazin, polnjenih s konjsko žimo.
(Pogoji so na vpogled pri istem skladišču.)
Strojni oddelek dir. državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. marca ponudbe o dobavi croupon- in kravjega usnja; do 6. marca po o dobavi raznih naprav. — (Pogoji pri oddelku.)
Direkcija drž. železarne Varcš sprejema do 6. marca ponudbe o dobavi 22 garnitur svedrov; do 13. marca pa o dobavi 70.000 kilogramov stare litine.
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 7. marca ponudbe o dobavi konjske opreme in masti za konjska kopita, pločevine, ventilov, pisarniškega materiala in 600 medeninastih cevi.
Dobava živil. Dne 4. marca bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 84.000 kg firneža, 52.000 kg riža, 25.000 kg ješprenjčka, 25.000 kilogramov zdroba, 17.500 kg testenin, 56.500 kg svinjske masti, 1600 kg kave, 2000 kg praženega ječmena, 600 kg paprike, 260 kg čaja.
(Pogoji so na vpogled pri komandi.)
Dne 2. marca bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo 30.000 kg kartona.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 1. marca ponudbe o dobavi 10 m gumijaste vrvice.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 7. marca ponudbe o dobavi 800 kg olja za mazanje vagonet, 500 kg tovotne masti in 250 kg kolomaza.
Komanda podmorniške llotilje Tivat sprejema do 5. marca ponudbe o dobavi 1 ročne svetiljke.
Komanda mornarice Zemun sprejema do 11. marca ponudbe o dobavi 25.000 kg testenin.
Dno 8. marca bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo dežnih plaščev in oblek, do 19. marca pa za dobavo sanitetnega materiala.
Pri Vojno-tehničkcm zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 8. marca za dobavo medenine, bakra, žice; dne 11. marca za dobavo 1 aparata metaliza-torja; dne 15. marca za dobavo jekla; dne 18. marca za dobavo premoga; dne 20. marca za dobavo kleja, gumiarabike, kalkum-praška; dne 21. marca pa za dobavo vijakov, pločevine itd. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dne 4. marca bo pri Komandi mornarice v Zemunu pismena licitacija za dobavo svečic za vžiganje avionskih motorjev.
Dobava drv. Dne 5. marca bo pri Komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu ustna licitacija za dobavo ca. 81.600 m* drv; dne 8. marca pa pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani za dobavo ca. 17.300 m8 drv.
Dobava cementa. Dne 8. marca bo pri inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo 220.000 kg portland-cementa.
Razpisane so te ofertne licitacije:
Dne 8. marca pri Vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu za dobavo 500 okvirjev za mitraljeze, 143 sabelj ter raznega medeninastega materiala.
Dne 12. marca pri Upravi barutane v Kamniku za dobavo 1200 kubičnih metrov lesa.
Jz fvgovinsleega vegistva	•
Vpisali sta se nastopni tvrdki:
Pavel Giirtler, trgovina z manufaktur-nim blagom na drobno. Imetnik Pavel Giirtler, trgovec v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Valjčni mlin Studa, družba z o. z., Ljubljana. Obratni predmet: rabokup in nakup valjčnega mlina v Studah in industrijsko obratovanje mlina. Osnovna glavnica v višini 200.000 Din je vplačana v celoti. Poslovodja Josip Bahovec, liišni posestnik in trgovec v Ljubljani. Ce je samo en poslovodja, zastopa ta družbo samostojno in ima pravico postaviti za celotno podjetje tudi prokurista. Če bi bilo več poslovodij, ure-de način zastopanja družabniki.
Vpisale so se izprcmembe in dodatki pri teh firmah:
Viktor Omersa, družba z o. z., Kranj. Izbriše se zaradi smrti poslovodja Viktor Omersa.
Avtomatični buffet, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Nada Hočevar, vpiše pa poslovodja Marija Seljak, soproga trgovskega zastopnika v Ljubljani.
Franc Golob, Ljubljana. Vpiše se Golobu Romanu, Ljubljana, Wolfova ulica 8, podeljena prokura.
I. Krivic, Ljubljana. Besedilo firme odslej: Ivan Krivic.
»Metka«, mehanična tkalnica, družba z o. z. v Celju. Izbriše se kot poslovodja Marko Rosner, veletržec v Mariboru. Družba ima enega poslovodjo, in sicer Henrika Weinbergerja.
Belokranjska železolivarna, družba z o. r., Črnomelj. Izbriše se družabnica in po-slovodkinja Matilda Bitenc. Edini družabnik in poslovodja Alfonz Lackner je vpisal kot poslovodjo še Ivana Lacknerja iz Črnomlja. Novi poslovodja zastopa družbo kolektivno z družabnikom Alfonzom Lack-nerjem.
Izbrisale so se nastopne tvrdke:
Edvard Hofmanu, trgovina z manufak-turnim in mešanim blagom ter prodaja žganja. Kočevje. Imetnik Josef Schober, trgovec v Kočevju — zaradi smrti imetnika 1. 1924. in opustitve izvrševanja obrata po vdovi Ani Schober.
Bush Service Corporation, družba z o. z., Ljubljana — zaradi končane likvidacije.
Davorin Podlesnik, naslednik Franjo Černe, trgovina z mešanim blagom. Zidani most (podružnica), — ker je bila vpisana tudi pri okrožnem sodišču v Celju.
Občni zbori
Centralna vinarna, d. d. v Ljubljani ima X. redni občni zbor dne 8. marca ob 15. v svojih prostorih v Ljubljani VII. z običajnim dnevnim redom. Delnice je treba založiti vsaj 6 dni pred občnim zborom.
Odgovor Prizada
Na članek »Politike«, v katerem se je očitalo Prizadu, da je omogočil tujim špekulantom zaslužek poldrugega milijona dinarjev, ker je dopustil, da so se vtihotapili na naš kontingent za suhe češplje, namenjene za Nemčijo, je sedaj odgovoril Prizad. Njegov odgovor pa ni čisto jasen, ker odgovarja Prizad, kakor da bi se mu očitalo, da je kaznoval trgovce, ki so vzeli na svoje ime tuje špekulante s po 5000 dinarjev za vagon. Tendenca prvega članka v »Politiki« pa je bila čisto druga. Prizad pravi nadalje v svojem odgovoru, da je odstopil trgovcem, ki so prekoračili izvozni kontinegnt 600 vagonov, 122 vagonov in ne 150 vagonov, kakor se je očitalo. Zahteval pa je od dobička, ki je znašal na vagon približno 10.000 Din, polovico tega dobička za sebe, deloma tudi v povračilo svojih stroškov. Z odgovorom Prizada se ne more smatrati vsa zadeva kot pojasnjena.
DRUŠTVO INDUSTRIJCEV IN VELETRGOVCEV V LJUBLJANI
je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza*
za čas od 1. do 20. februarja 11185.
A. OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina: Šprincer Franjo, lastnik kavarne Carlton, Zagreb; Pučki paro-mlin d. d. v Kloštru, srez Gjurgjevac; Sopar Magdalena, Jurovčak, naslednica zapuščine po Petrovari Stjepanu iz Jurov-čaka.
Donavska banovina: Miki j Mojse, Uzdin; Toma Antun star., tiskarnar, Sombor.
Beograd, Zemun, Pančevo: Šimo n Ješa L., Beograd, Carice Milice ul. 13.
B.
RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Adler R. F. k. d., veletrgovina vina, alkoholnih pijač in deželnih pridelkov ter živil, lastnica Renče F. Adler, Zagreb; Runjaič Stojan, Sun ja.
Primorska banovina: Kneževič Luka J., trgovec, Knin; Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov, Split.
Drinska banovina: Abinum Isak S., Sarajevo.
Donavska banovina: Keveši Emil, Vel. Bečkerek; Siklan Bela, trgovec, Sombor; Vasiljevič Vojislav, krojač, Subotica.
C. RAZGLAŠENA PRISILNA PORAV-
NAVA V KONKURZU:
Drinska banovina: Mahmutbegovič Osman, umrlog Cafera, trg., Tuzla.
č.
KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:
Savska banovina: Klein Bela, trgovec, Varaždin; Blum Hinko, trgovec, Zagreb; H6nigsberg i Deutsch, arhitekta in stavbenika, Zagreb; »Jugodrva«, trgovina s stavbnim materialom in kurivom, Zagreb; Tomec Hrvoj, hotelir Lovačkog roga, Zagreb; Vibiral Florjan, Bjelovar.
Primorska banovina: Dalbello Marija vdova, trgovka, Sinj; Tomek Franjo, trgovec, Split; Mladina Martin, trgovec, Split.
Drinska banovina: Pavlovič Živorad, trgovec, Ljig.
Zetska banovina: Zajmovie Abaz, trgovec, Bjelo Polje.
Donavska banovina: Seleši Josip, Senta.
Moravska banovina: Andrejevič Stanislav, Jagodina; Petrovič Stanko in Lenka vdova Petrovič, oba iz Žitkovca; Lazič Aleksa, kovač, Blac; Pesič Tanasije, Pirot.
Vardarska banovina: Mitrovič Trajko, trgovec z usnjem, Leskovac; Nadji Taško, Bitolj; Staničevič Jovan P., bivši trgovec z vinom in žganjem, Negotin; Čirič Peter Liaku, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Levi Salomon »Bora«, Beograd; Pantič-Rajič Ljubica, Boljkovac, sedaj Beograd.
D. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE
IZVEN KONKURZA:
Savska banovina: Krausz Josip i drug, banka, Osijek; Lončar Mirko, trgovec z lesom, Zagreb; Sprincer Franjo, lastnik kavarne »Carlton«, Zagreb; Turkovič Franjo, krojač, Zagreb, Iliča 47.
Donavska banovina: Feher Franjo, apo-tekar, Uljane; Forgač, valjčni paromlin d. d., Bačka Topola.
Beograd, Zemun, Pančevo: Lange Stevan Fr., podjetnik, Beograd.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, ko o narokih, kvotah itd. dobe interesenti v tajništvu Društva.
LIMI PimiHl IE1ESEJEH Uli
Pričetek B. marca
60% popusta
za vožnje na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup registormark dajejo:
Ing.G.Ttinnies, Ljubljana, Tvrseva 33
Telefon 27-62
Zvaniini biro lajpciSkog sajma. Beograd. Knez Mihajlova 33 Potovalne pisarne Putnik
(M
r
>•
On.
feH »
a sffi £
'Avstrija bo omejila izvoz v Madjarsko
Med Avstrijo in Madjarsko dogovorjeno trgovinsko razmerje 1:1’5 je omajano, ker ne more Avstrija dovoliti Madjarski za njen agrarni izvoz novih preferenc in kontingentov. Ker ne more več tako mnogo uvažati, se Avstrija pripravlja na to, da bo tudi manj izvažala. Zlasti namerava omejiti izvoz sirovin in onega pomožnega materiala, ki ga je uporabljala Madjarska za predelavo in je nato s tako pridobljenimi izdelki konkurirala avstrijskim gotovim izdelkom. Tako se je zlasti opazilo, da je Madjarska uvažala iz Avstrije okrogli les, ki ga je potem uporabljala za pohištvo, s katerim je konkurirala avstrijski pohištveni industriji.
*
Svobodna carinska cona na Reki bo
vsled italijanskih uvoznih omejitev odpravljena.
Italijanski izvoz je padel od 642 milijonov lir v januarju 1934 na 620 milijonov lir v januarju 1935, uvoz pa v istem času od 405 na 379 milijonov lir. Pasivni saldo italijanske trgovinske bilance se je torej letos v januarju v primeri z lanskim letom povečal od 237 na 241 milijonov lir.
Češkoslovaška je postala največji dobavitelj čevljev za Holandsko. Skupno je bilo v 1. 1934. uvoženih na Holandsko 460.665 parov čevljev v skupni vrednosti 1*3 milijona holandskih goldinarjev, od katerih je uvozila Češkoslovaška 136.779 parov m 357.000 goldinarjev. Nemčija je sicer izvozila nekaj parov več, toda po vrednosti zaostaja njen izvoz čevljev za češkoslovaškim.
Največji odjemalec Madjarske je postala Nemčija. Od vsega madjarskega izvoza je bila Nemčija v 1. 1933. udeležena s lS^/o, lani pa že s 25-lVo in je s tem prišla na prvo mesto.
Za 4. marca napovedana žitna konferenca v Londonu ie bila odpovedana, ker so Argentina, Avstralija, Kanada in Združene države Sev. Amerike vztrajale na svojem stališču, ki so ga zavzele na budimpeStan-ski konferenci in je zato popolnoma nemogoče, da bi prišlo med žitnimi državami do sporazuma.
Znana nemška optična in fotografska industrija Zeiss Ikon za lani ne izplača nobene dividende, dočim je izplačala za leto 1933 še 2 odstotno dividendo.
Ban dr. Dinko Puc sprejema zasebne stranke vsako sredo in petek med 10. in 12. uro.
Žalostne dogodke v Sibinju je povzročil kat. duhovnik Praskic, ki je bil že zaprt zaradi ponarejanja bankovcev in ki je bil odstavljen kot duhovnik zaradi nemoralnega življenja. Zapeljani kmetje se sedaj bridko kesajo, ker so nasedli temu izgubljenemu duhovniku.
Vsem obiskovalcem velesejma v Plovdivu, ki bo v dneh od 29. aprila do 12. maja, so dovolile naše železnice 50odstoten popust na železnici.
Okoli 60 bolgarskih akademikov obišče Jugoslavijo koncem marca. Obiskali bodo vsa večja mesta Jugoslavije.
Gradbeni minister dr. Kožulj je odobril kredit v višini 3 milijonov Din za zgraditev carinarnice v Šibeniku.
Češkoslovaška vlada je odobrila sporazum o uvedbi stalnih zračnih zvez med Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Vseh volilnih upravičencev je v Sarajevu 22.000.
Daljnovodi za elektrifikacijo železnice Trbiž—Videni so postavljeni. Še pred jesenjo bo elektrifikacija te proge končana. Dela pa se tudi že na elektrifikaciji proge Videm, Červinjan, Trst.
Veliko avtomobilsko cesto nameravajo zgraditi Italijani od Tunisa skozi vso severno Afriko do Egipta. Novo cesto bo slavnostno otvoril sam Mussolini.
Češkoslovaški urad za agrarno reformo je bil s posebno zasilno odredbo vlade odpravljen, njegove agende pa prevzame kmetijsko ministrstvo. Čeprav je čsl. urad za agrarno reformo deloval neprimerno boljše ko vsi drugi podobni uradi v nasledstvenih državah, vendar je bilo tudi
njegovo delo dostikrat in zelo ostro grajano.
Volitve v gdanski parlament bodo dne 7. aprila, ker je bil sprejet narodno-socia-listični predlog za razpust sedanjega parlamenta. Narodni socialisti upajo, da bodo pri volitvah dobili dvetretjinsko večino in potem lahko izpremenili ustavo, za kar je potrebna dvotretjinska večina.
Potne liste s prstnimi odtisi namerava vpeljati Francija za vse tujce, ker se je ugotovilo, da se nahaja v Franciji vse polno tujcev s ponarejenimi potnimi listi.
Svetovna razstava v Parizu 1. 1937. ne bo odložena, kakor so poročali nekateri listi.
Mednarodni filmski kongres bo v Berlinu v dneh od 24. aprila do 1. maja. Kongresa se udeleži 800 delegatov iz vseh delov sveta.
Ugledni ameriški senator Borah zahteva posebno anketo o položaju cerkev v Mehiki. Verjetno je, da bo njegovo zahtevo ameriški senat sprejel.
Vojno sodišče v Haskovu na Bolgarskem je v procesu proti 37 komunistom obsodilo enega obtoženca nar smrt, dva pa na lllet-no ječo, dočim so dobili drugi obtoženci manjše kazni.
Južno-amcriška država Paragvaj je sporočila tajništvu Društva narodov, da izstopa iz Društva narodov.
Sovjetska Rusija ima najmočnejše zračno brodovje na svetu, kakor je izjavil šef sovjetskih zračnih sil.
Poljska vlada ni dovolila, da bi šla redna zračna linija Praga—Moskva čez poljsko ozemlje. Letala bodo zato letela čez rumunsko ozemlje.
Danskemu kralju Kristijanu je policija v Nizzi prepovedala, da se vozi s kolesom, ker ne more v tem primeru prevzeti jamstva za njegovo varnost.
Italijanski državni deficit znaša za drugo polletje 1934 1.210 milijonov lir. Primanjkljaj bo pokrit z notranjim posojilom. Notranji dolgovi Italije znašajo že 105 milijard lir.
Zaradi berlinske špionske afere, ki je razkrila, da se nemški generalni štab še vedno ukvarja z napadalnim načrtom proti Poljski, so se precej ohladili prijateljski odnošaji med Poljsko in Nemčijo. Posledica tega je, da je propadla poljsko-japon-ska pogodba in bo Poljska pristala na podonavski pakt.
Ustanavljanje novih mlekarn v Pragi je češkoslovaška vlada prepovedala.
Obešena sta bila v ponedeljek zjutraj r Mariboru morilca Lakner in Pančur, kar je dalo našim dnevnikom dobrodošlo priliko, da so se na široko razpisali o tem tragičnem dogodku.
Mandžurska ladja »Ašu« se je potopila. Vsa posadka, ki je štela 20 mož, je utonila.
Angleško letalo so je med poskusno vožnjo na letališču v Hastonu ponesrečilo. Oba letalca sta se ubila.
ŽŽcrdff & » fsfuhljantM_________________
II MMIIIIIII lil*Iim I Ml ijllMi
Sreda, dne 27. febr.: 12.00: Ti prešmen-tane citre (plošče) — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, baletna godba na ploščah — 18.00: Plošče po željah — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Sokolsko smučanje (Dušan Podgornik) — 19.20: Čas, jedilni list, program za četrtek
— 19.30: Nac. ura: Zgodov. sloga našega naroda (prof. Popovič) — 20.00: Klavirski koncert prof. Viktorja Urbančiča iz Graza
— 20.00: Fantje na vasi — 21.30: Triglav Šramel kvintet — 22.15: Čas, poročila — 22.30: Slovenska umetna pesem na ploščah
— 23.00: Esperanto: Smuški tereni v Sloveniji (dr. Reya).
Četrtek, dne 28. febr.: 12.00: Veliki simfonični orkestri na ploščah — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, Kupleti in ^vesele pesmi na ploščah — 18.00: Polka je ukazana (plošče) — 18.20: Smuška ura ljublj. zim-skošport. podsaveza — 18.50: Srbohrvaščina (dr. Mirko Rupel) — 19.20: Čas, jedilni list, program za petek —19.30: Nac. ura: Politični pregled (g. Denič) — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila
— 22.15: Radijski orkester.
Stev. 1082/11.
Nabava.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 6. marca 1935 pismeno neposredno pogodbo za dobavo 500 kub. metrov jamskega lesa (smreka ali bor). Ostali pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika v Velenju, dne 24. februarja 1935.
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrljsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.