TRST, četrtek 27. avgusta 1959 Let° XV. . St. 203 (1337) PRIMORSKI DMEVNIK Ona 30 lir Tel.: Prst 94.638, 93-808, 37.338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo ^HTONstvo. UL. MONTECCHI n -. 37-118 —"d «. •, U. nad. — TELEFON S3-«0* IN 94-S3« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur - OGLASOV: 2a mCa G10"10-*: Ullca S. Pelllco 1-11. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 dm - Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: Založništva . aK mm višine v iirifii enega stolpca: trgovski 80. finančmvupravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 ^ ——______ - ———— — ---------------------------------------------------------------------------------------------------------— - - - — Bonn izredno navdušeno sprejel Eisenhowerja f upanju, da doseže podporo za svojo politiko London se v glavnem strinja z Eisenhotverjevim stališčem do glavnih mednarodnih vprašanj - V petek v Londonu sestanek Lloyd-Herter - Hruščev poudarja v pismu Adenauerju nujnost prijateljskih odnosov med obema državama Bonn 2b * l8-27 no i Predsedmk Eisennovver je prišel danes ‘®°eitig 707. letališce Wahn pri Bonnu z letalom ‘n drueih ,spremstvu državnega tajnika Herterja Ustrelili o, -vcev- ob Prihodu letala na letališče z letala i °povskih salv v pozdrav. Ko je izsto- >110 s n, ' Je Eicenhovverja sprejel kancler Adenauer ,^oliLČ'ani svo* vlade. blišče , J Je Priola na 018kunfnoameriskim leta' Pltia amAričviv. >fjev t?a ameriških čas-Jttjt am^a ,etališ6u so bili S o^n‘Ski helikopterji, S v Bad Godes-^Cerjl0 Predsednika i>SU.^tne stra“ tr- je Janjlj državnih hi-mikro,nn r Adenauer Ntavii J ,om na kratko "'erja , Predsednika Eisen- S°!ilca' svnvfj ^ označ4 za it i! Se i, n j sveta»- Za-‘kil NSidniku, ker £rePri( služil <15k Sl^ midru t Z: u ^^sednit r,- lt, hvalil , enhower se 2a Brioj. a dobrodošlico sprejem. Pri- zastopstvo v «direktoriju štirih«. V Londonu so uradno javili, da se bosta britanski zunanji minister Selwyn Lloyd in ameriški državni tajnik Herter sestala v petek v Londonu ob priliki Eisenhowerjevega obiska na Škotskem. Ministra se bosta sestala v petek zjutraj in popoldne v Foreign Officeu, da pripravita razgovore med Eisenhowerjem in Mac Milla-nom. Lloyd se je vrnil danes popoldne s počitnic v Španiji. Pred prihodom Eisenhowerja se bo Lloyd razgovarjal z Mac Millanom. V londonskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo Veli- ka Britanija med prihodnjimi angleško-ameriškimi razgovori odločno podprla pet točk, ki so glavni temelj za potovanje ameriškega predsednika v Ev-:ropo. Britansko .stališče se sklada z Eisenhowerjevim stališčem, ki je po mnenju opazovalcev naslednje: 1. Velika Britanija je prav tako kakor ZPA vedno podpirala zahodno endtnost, kar se tiče morebitne uporabe sile proti vsakemu napadu. 2. Mac MiHan v celoti podpira Eisenhovverja v njegovi pripravljenosti začeti realistična pogajanja s SZ o vsakem načrtu za splošno ali delno razorožitev, ki bi hil razumen in medsebojno izvedljiv. 3. Zadnji dve leti in pol, ko Mac Millan zavzema mesto ministrskega predsednika, je prišlo do tesnih posvetovanj in tesnega sodelovanja med Anglijo in ZDA. 4. Zvestoba Ve- like Britanije atlantskemu paktu je temeljni kamen njene zunanje politike in Anglija bo odločno podDirala ZDA ter vse druge države, ki bi prispevale k okrepitvi zavezništva. 5. Mac Millan odločno zagovarja potrebo izboljšanja življenjske ravni dveh milijard prebivalcev nezadostno razvitih področij. V pooblaščenih krogih potrjujejo, da ima Eisenhovver namen vrniti se v Anglijo ob zaključku svojega obiska v Parizu, da se odpočije. Zelo verjetno bo ostal v svojem gradu Culzean na Škotskem 4. in 5. septembra. V Moskvi pa so danes objavili pismo, ki ga je Hruščev poslal IS. avgusta Adenauerju. V pismu je rečeno, da sta SZ in Zahodna Nemčija v sedanjem trenutku v kritičnem razdobju medsebojnih odnosov. «Vprašanje, pravi pismo, je P°,stau,a,ime Adena-n°sti nem-u »simbol «0» tane m^l ega 'iudstva, ‘Sir ,Pri uro -ln svobod-Siit en°sti, ; 'r®8l»*evaniu te ]e ^eriiv i3 predsed-SL ^rania •» 0 ljudstvo ob 4Vatr Ja Pred- h h“ Važnost’ da Pripisuje r, ,°, >mel i„,, g vorom. ki .!J let"?^rjem. S kaPcler-sev. je zbrala N* le!ališču ičr“!e Prav rtal^3la Eisenh°-Clca poVzd k?. je velika Pre<1sednikVa n ameri' % le kolm! P0 potl. P° VelJ>to- avtomobilov Qsebn0 e j® tudi, da je :ite!',določenihrnrl0st Eisenho-»tri?h je nov 3 000 mož, od ( >v. o^kaj desetin A-tov unifor lt* mož jih 1 p J80 Pa ®lran'h polici-k 8 teo-9 v clvi- 'erja 1, ‘spr,emLiajo Ei-""'l ■ 0 od blizu dva v po? številni poli-> I 11 Predi’ p° kateri se C°U6ili in n?lki J° skrb" i1*1' ti«p0zornost Po* k(i e>hu . * Pa so posve- prillo do SSbffi.s 5« >il ,22« letalu, -Ki ga RS* in od.delek a- Cp? so , v .e policije, tiste, kibr,Z8alnicami ••IIMtMIIHIIIIfIHtHIIIIMIIIIItllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlini lll|||imilllil|||||||||tltlllfltll||||||«|||miHltfltHtHIMIMtll Komentarji tiska FLRJ o obisku v Bonnu Geslo Bonna je: Nič proti Parizu toda vsekakor nič brez Washingtona Adenauer hoče odvrniti pozornost Eisenhosverja od vprašanj, ki jih SZ postavlja v ospredje «*a;li so se pre- VploiWk’ le‘alu. '»rja°a letališč01, ni b‘l na-Uta« 9 Eisenl?' Se Pou' i Oj-^oega 0"b?werjev obisk < v^?0zica' ki se je ’ pn,! kolon?0tl’ P° kateri Pri 8®1« or„ , *vtom°bilov, Vnfratn, obrnila prvoL hi^» na ? tu°Čal’ da MiJ! od i«* s.v^l^ometrov ‘n navd°niCa Preplavila ^vicatdsednik?n° p?zd;av- a> mahala z a-5a obsipala s vii ’,da ie P.red- V%^ai«i in Ka’ ?bsipala s bud\3ak° P° ^ r*iefc *r ie i' ■ zavni taj- S*,,« »■ priredili čudovit.. Pred- ^va izjavi,, da 1? Uli„ Voli,^ez?u v Ame-i hn«?a,ni v r? kampanjo. ®°nnu so vise- s,^ikU. k 36 v - - - ' spt.ihcslaoi-b^storih ame- P' " lZlavil rlo J’ t»h,Ca t*uL'p*rent'i n Vas? JJ^Pisi: «Ike, iar"zaci^ at"e be- ^Jetn k°hlenzPe ?a 80 ob Jhbeij- tačrtau trasse s ' e. Lejami uzan»j®vid 1937 akršne je ttS* 1 batravnoslOV je od- HS0 iamerišk0 10 s? raz* f *i«»d betlinškr. zahodno’ J t« in jdnika V? zastavo, 5 P’>. Uge ob°ri avil' žu*- klS9mza .. nske oseb- &Sihin®JpaS?oialdeipokrat- d!" ^n^^Ari819 * *^ei° Mtrditve pSs» ^ki^bia NaT0 1 b> dovolil amer?srwayic°- so-ki se t?- . strat«-^ Si1, tu-eJO upo- 5 h . tl v atomskega j® zvedelo pJeBa., Pri rnislijo „u (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Vodilno mesto v jutrišnjem jugoslovanskem tisku je posvečeno najvažnejšemu dogodku: se- stanka Eisenhowerja in Adenauerja. Jugoslovanski tisk v poročilih svojih dopisnikov iz Bonna ugotavlja, da se od teh razgovorov ne morejo pričakovati neki pomembni rezultati. Po informacijah dopisnika Tanjuga, v bonnskih uradnih krogih poudarjajo, da razlike med ameriškim in zahodno-nemškim stališčem glede Berlina in velike Nemčije niso pomembne; zato gledajo na razgovore z zaupanjem. Po vesteh iz istih virov politični krogi v Bonnu postavljajo na prvo mesto razgovorov vprašanje razorožitve. Ti krogi namreč menijo, da v sedanjem trenutku ni upati na rešitev berlinskega vprašanja in vprašanje velike Nemčije. Uspeh v zvezi z razorožitvijo pa bi lahko ustvaril ugodne 'pogoje za rešitev nemškega vprašanja v kasnejši fazi. postavljanjem vprašanja razorožitve na prvo mesto želi bonnska vlada odvrniti pozornost Eisenhowerja od ns*i'i vprašanj, ki jih je sovjetska vlada zadnje mesece s številnimi akcijami postavljala ra dnevni red. Po mnenju dopisnika »Politike., s postavljanjem vprašanja o razorožitvi na prvo mesto in zapostavljanjem vprašanja Nemčije želi Adenauer ohraniti sedanje stanje \ Berlinu in glede združitve Nemčije. Odprta igra zahodnonem-ške diplomacije se opaža tudi odnosu do de Gaulla. Adenauerju nj niti malo prijetna francoska zahteva za ustanovitev političnega triumvirata v atlantskem paktu brez nemške udeležbe. V Bonnu se danes postavlja geslo: »Nič proti Parizu, toda v nobenem primeru nič brez Washing-tona!.. Po mnenju dopisnika »Politike* dnevni red razgovorov še ni točno določen, toda kanclerja Adenauerja mnogo bolj zanima, ali je prišel Ei senhower v Bonn z določen m minil ... Eiscnhower bo sprejel Castiello LONDON, 26. — V poučenih krogih izjavljajo, da se bo Eisenhovver sestal v Londonu s španskim zunanjim ministrom Castiello na pobudo ameriške' vlade. Priporginjajo, da je a-meriška vlada pozvala Castiel-la, naj pride v London v ta namen, ker Španija ni članica NATO. Pripominjajo, da se bo španski minister razgovarjal predvsem - z državnim tajnikom Herterjem. Dodajajo, da Španija ne bo zahtevala sprejema v NATO. Verjetno bo Castiella prišel v London v soboto ali nedeljo. ciljem, oziroma ali ga bo postavil šele po končanem evropskem potovanju. Po mnogih znakih, ugotavlja dopisnik Politike*, teko iz ameriških kakor iz nemških virov, imajo Eisenhowerjeve koncepcije že določeno obliko, njega samo zanimajo Adenauerjeva reagiranja, njegovi načrti in ideje. Obisku etiopskega cesarja Haile Selasija Jugoslaviji, posebno skupnemu poročilu o razgovorih so svetovne agencije in listi dali pomembno publiciteto. Agencije AFP, AP, Reuter, Ansa in druge so ob-iavile obširne izvlečke iz skupnega poročila. Agencija AFP poudarja, da sta Haile Selasi in Tito z zadovoljstvom ugotovila, da načela, izražena v listini Združenih narodov in v resolucijah na konferenci v Bandungu in Akri dobivajo vedno večji ugled v mednarodnih odnosih in prispevajo k odstranitvi hladne vojne. AFP še posebno poudarja, da sta se Haile Selasi in Tito dotaknila tudi borbe afriških narodov za osvoboditev in poudarila pravico narodov, sami odločajo o svoji usodi. Izvlečke iz skupnega poročila so objavili številni zahodno- nemški listi ter italijanski listi. Listi posebno poudarjajo tisti del skupnega poročila, v katerem Haile Selasi in Tito pozdravljata sestanke in izmenjavo misli med odgovornimi zastopniki držav kot sredstvo za krepitev miru. Vest o podpisu skupnega poročila so 6b-javile tudi agencije in listi na Poljskem, v CSR, Bolgariji in drugih državah. Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije piše danes v zvezi z obiskom Haile Selasija in razgovori s Titom, da je v teh razgovorih prišlo do izraza posebno soglasje o osnovnih vprašanjih. To soglasje se je pokazalo v uveljavitvi načel, postavljenih v listini Združenih narodov in na konferencah v Bandungu in Akri, v poudarjanju potrebe spoštovanja teritorialne integritete neodvisnih držav, v nače’u enakopravnosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih in pravice vseh narodov, med njimi tudi afriških, do svobode in neodvisnosti. V zvezi z etiopsko-jugoslovanskimi odno-sj paudaria »Komunist« dose-da danji pozitivni razvoj in potrebo po še večji razširitvi sodelovanja. B. B. naslednje: Ali hočemo začeti sodelovanje na podlagi realnih koristi in obnoviti medsebojno zaupanje kljub nesoglasjem med obema deželama, ki so predvsem ideološkega značaja? Ideološka nasprotja so vedno bila m bodo še dalje obstajala. Toda noben pameten človek ne misli, da jih je treba premagati z vojno.* Dalje izjavlja Hruščev, da gospodarski interesi SZ in Zahodne Nemčije narekujejo vzdrževanje prijateljskih odnosov. Tesni gospodarski stiki so vedno bili v korist o-beh držav. «Mi, pravi pismo, si nismo nikoli delali konkurence. Nasprotno, gospodarstvo naših dveh držav se medsebojno spopolnjuje. Gospodarsko sodelovanje bi lahko dalo plodove za obe državi z izboljšanjem življenjske ravni prebivalstva*. Hruščev z obžalovanjem u-g°tavl ja, da so v Zahodni Nemčiji sile, ki podpirajo re-vanšizem in revizijo meja toda sedanji položaj prav gotovo ni ugoden za ponovitev pustolovske politike Obstoj dveh neodvisnih nemških držav je neoporečeno dejstvo in zanikati ga. je nesmiselno Pismo pravi dalje, da je nemogoče misliti, da bi Zahodna Nemčija lahko ustvarila dovolj močno vojsko, da bi bila enaka moči oboroženih sil SZ in njenih zaveznikov, »tudi če se v ta namen uporabijo vsi gospodarski in demografski viri Zahodne Nemčije*. «Tega vprašanja ne omenja« zaradi tega, da bi strahoval, dodaja Hruščev, kajti znane so nam vse strahotne vojne.* Na koncu poudarja pismo potrebo sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo in dodaja, da bi sklenitev te pogodbe praktično prispevala k združitvi Nemčije. Končne priprave za obisk Hruščeva v ZDA WASHlNGTON, 26. — Sovjetski poslanik v Washingto-nu Menšikov je po razgovoru 7. državnim tajnikom za politične zadeve Murphyjem izjavil, da se priprave za obisk Hruščeva v ZDA bližajo koncu. Menšikov je izjavil, da Hruščev ne bo obiskal v ZDA naprav komisije za atomsko energijo in prav tako ne bo odšel v Shippingport v Pensilvaniji, kjer že nekaj mesecev deluje edini ameriški jedrski reaktor, ki proizvaja električno energijo. Na druga vprašanja je Men šikov izjavil, da je mnenja, da se bo Hruščev po obisku v ZDA vrnil- naravnost v Moskvo, ter da mu. ni nič znanega a morebitnem potovanju Hruščeva v Peking. Dalje je Menšikov izjavil, da ne ve, ali bo Hruščeva spremljala v ZDA njegova žena. Prav tako se ni govorilo o možnosti, da bi Hruščev prisostvoval neki športni tekmi med svojim bivanjem v ZDA. Večeru italijanskih popevk v Kopru so prisostvovali tudi številni predstavniki oblasti. Slika kaže podpredsednika izvršnega sveta LR Slovenije dr. Jožo Vilfana, ki se razgovarja z dirigentom Cergolijem in s tajnikom okrajnega ljudskega odbora za Koper Kolencem. MlItllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHIIttllltllllMIIIIflllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlIllllIlllllllllllllllllMIIIIIIMIIIIIIMIIIIinilllllllllllllllllllilllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIUIIIIIIItlllllllllllllllMUl Eisenhower je podaljšal do konca leta prekinitev poskusov Delo ženevske konference odloženo do 12. oktobra - Sporazum med SZ in Zahodom za obnovitev pogajanj o razorožitvi v Alžiriji osrednje vprašanje seje. Vsebino diskusije pa držijo tajno, ker baje gre za «pomembne novosti*. Po mnenju opazovalcev ne bi de Gaul-le poslal OZN tako številne delegacije afriških predstavnikov, če ne bi imel v načrtih kaj novega. De Gaulle bo odpotoval jutri z letalom v Alžirijo. WASHINGTON, 26. — Ameriški državni departma javlja, da je predsednik Eisenhovver sklenil podaljšati do 31. decembra dobo, v kateri se ZDA obvezujejo, da ne bodo delale poizkusov z jedrskim orožjem. ZDA in Velika Britanija sta prekinili svoje jedrske poizkuse 31. oktobra 1958 za eno leto. Izjava državnega departmaja ne omenja morebitne podobne odločitve Velike Britanije, toda funkcionarji državnega departmaja so izjavili, da je bila Velika Britanija obveščena o ameriškem sklepu. Diplomatski opazovalci menijo, da bo tudi Velika Britanija sledila ameriškemu zgledu. V državnem departmaju se poudarja, da današnje sporočilo r,e pomeni, da hočejo ZDA nadaljevati poizkuse leta 1960. Izjava pravi, da je bil sklep sprejet v zvezi z današnjim sklepom ženevske konference, da se pogajanja o prekinitvi poizkusov odložijo za šest tednov. Poročilo o današnji seji ženevske konference namreč pravi, da so se de’egae* iiiiiiiitiiitiiiiiiHiiiiiiiiiitmiiliiiiiHiiitimiiMmHiHiiiimiiHiiiiMifiiiiiiiiiimiimttHliHiimmimiiiMiHMiiHiiiiiiiiiiiimiiMiiHMminimttiiHiii Prihodnji torek seja vlade pred odhodom Segnija in Pelle v Pariz La Pira o cmostu molilve» med Vzhodom in Zahodom Presenetljivi zaključki preiskave rimskega odbornika Mati aferi Marzano-Melone razze v?h U,?! sktua!? Ja. da ^lo 1 jijo j ,v »“h ^ S,Uhalpo* k° naglo po-Sj^tik ' ki bi nekaterih ^hsk^ikujgj* p’nenie-'»» tudi, da zahtevati (Od našega dopisnika) RIM, 26. — Danes so uradno potrdili, da se bo Segni vrnil v Rim jutri in da se bo ministrski svet verjetno sestal prihodnji torek ter razpravljal predvsem o zunanjepolitičnih zadevah pred odhodom Segnija in Pelle v Pariz. S tem v zvezi ugotavljajo politični opazovalci, da italijanska diplomacija ni več sposobna slediti naglemu razvoju mednarodnih dogodkov, o čemer priča tudi zanikanje, da bo Pella odšel v Pariz s svojo napisano spomenico. Poluradni tisk trdi, da se bo Italija znašla v Parizu v »privilegiranem« položaju, ker nima nič kaj zahtevati. Toda resnica je povsem drugačna, in sicer, da ne bo imela nič kaj ponuditi. Spričo dejstva da italijanska diplomacija z nezaupanjem gleda na možnost mednarodnega pomirjenja, je jasno, da ne more z ničemer prispevati k takemu pomir-jenju. V takih okoliščinah je morda bolj hvalevredna izjava bivšega florentinskega župana La Pire, ki je ob svoiem povratku iz Sovjetske zveze izjavil, da je hotel »postaviti skoraj most molitve m®d Vzhodom in Zapadom. Najsi bo ta »most« kakršen koli, ga bivši "florentinski župan vendarle hoče in razume, da »je s hladno vojno vse zgubljeno, z mirom pa vse pridobljeno«. Toda kakor smo imeli priložnost brati te dni, so nekateri odgovorni politiki v Rimu mnenja, da mir lahko spravi v nevarnost sedanji monopol oblasti v Italiji. Vse-kakpr je treba sedaj videti, kj so ga predvajali na zad-ikaj bosta Segni in pclia rekla njem festivalu v Pulju. * v Parizu, čeprav se Že sedaj Umrl je režiser V. Stojanovič BEOGRAD, 26. — Sinoči je na drugi beograjski kirurški ktiniki umrl v 3S. letu starosti filmski režiser Velimir Stojanovič. Njegova najbolj znana filmska dela so *Mrtvi grad», ki je dobil več mednarodnih priznanj, potem «Lažni cesar« in »Kampo Mamula», trdi, da bo njuno posredovanje nepomembno za uspeh razgovorov med zahodnimi zavezniki. Kar se tiče notranje politike, pa se nadaljuje polemika med posameznimi demokrist-janskimi strujami, ki dokaj jasno dokazuje, da se voditelji te stranke prav malo brigajo za dejanska in aktualna vprašanja v Italiji. Davi sta se vrnila v Rim tajnik KD Moro in potajnik Sali:«,oni in sta imela na sedežu stranke dolgo posvetovanje o splošnem položaju ter o predaongres-nem položaju v stranki. Sklenjeno je bilo, da bodo prve dni septembra sklicali sejo vodstva stranke. Na seji bo po. dal Perloffa poročilo o pripravi kongresa, pri čemer bodo morda razpravljali tudi o zahtevi baze, naj se skliče izredno zasedanje državnega s«eta stranke, 'ki bi bilo posvečeno Siciliji. Mišini pa odgovarjajo danes v svojem glasilu «11 Se-colo dTtalia« na «razkritja» Scelbe o tako imenovani operaciji Sturzo. Pri tem po svoje prikazujejo neuspeh te o-peracije. Kakor piše omenjeni list, ni operacija propadla zaradi MSI, ki je pravočasno in pozitivno odgovorila na vabilo Gedde (in ne Sturza), pač pa »zaradi drugih, predvsem pa zaradi Pacciardija in Saragata*. Spričo tega je treba sedaj videti, kaj bosta rekla Saragat in Pacciardi. Ne glede na to pa je ugotovitev lahko ena sama, in sicer, da je ta polemika pokazala, koliko umazanega je v vsej krščanski demokraciji. * # # Preiskava rimskega občin- skega odbornika Marazze glede ravnanja rimskega kve-storja Marzana in občinskega stražnika Melona se je končala z nepričakovanim (niti ne toliko) zaključkom: Kve-stor ni prekršil cestnega zakonika in stražnik se je zmotil in sledil avtu, ki v resnici ni bil kriv. Do teh presenetljivih ugotovitev so prišli na osnovi pričevanj očividca dr. Mantc-gna in gre po mnenju odbornika le za «nesporazum». Tudi iz čisto tehničnih razlogov sloni najnovejša »uradna* teorija na šibkih nogah, saj je kaj malo verjetno, da sta bila 22. julija istočasno na križišču dva luksuzna posebna avtomobila in da je eden vozil po predpisih, drugi pa le kršil zakonik, ter da se je končno stražnik zmotil in zamenjal grešnika z nedolžno ovco, ki naj bi bila nič manj kot rimski kvestor. V večnem mestu Rimu se marsikaj zgodi, toda taki slučaji so tudi na teh tleh kaj malo verjetni. Bolj je verjetno — in o tem odkrito govore vsi rimski krogi — da so v ozadju interesi KD, ki se boji odkritij s strani kvestorja, ki je predobro obveščen o številnih temnih stvareh in ima torej v rokah močno orožje. Zato tudi preseneča uradni sklep rimskega občinskega odbora, ki je včeraj razpravljal o celotnem dogodku samo s »tehnične* plati in sklenil, da prepusti odločitev sodnim ob-laslem. Uradno zato, ker je tožilstvo zahtevalo uradni zapisnik stražnika o celotnem dogodku, da ga priključi k drugim dokumentom, ki so potrebni za preiskavo. A. P. «vztrajne obtožbe iz Hanoja, | tedraii »Grace Cathedral« Pekinga in Moskve* in poudarja, da «ZDA nimajo nobenega vojaškega oporišča, nobenega letalskega pristajali-šča in nobene druge vojaške naprave v Laosu*. Dalje je rečeno, da bodo ZDA še dalje podpisale »sleherno racionalno sredstvo za iskanje mirne rešitve v Laosu*. Domneva se, da bo ameriška pomoč znašala pet milijonov dolarjev in da bo laoška vlada s tem zvišala število vojaštva od 25.000 na 29.000. Laoška milica pa ima sedaj 16.000 mož. Predstavnik je izjavil, da ZDA s tem na noben način ne kršijo ženevskega sporazuma o premirju iz leta 1954, ki ne prepoveduje povečanja števila laoških čet, pač pa prepoveduje, da se ta vojska oboroži z bolj modernim orožjem, s kakršnim je bila oborožena v trenutku premirja. «»-------- SAN FRANCISCO, 26. — Kalifornijski nadškof James Pike je poslal brzojavko Hru- razumele o odložitvi dela d« 12. oktobra. Daije so cije skienile, da poročila delovne skupine o ugotavljanju in izsleditvi jedrskih eksplozij v veliki višini ne bodo več veljala za privatna poročila. Diplomatski opazovalci v Washingtonu izjavljajo tudi, da bodo štirje »veliki« v desetih dneh objavili sporazum o novih pogajanjih med Vzhodom in Zahodom o razorožitvi. Predvideva se, da bo to sporočeno med obiskom Eisen-howerja v Evropi in še pred prihodom Hruščeva v ZDA. Posvetovanje med SZ in Zahodom za obnovitev pogajgnj o razorožitvi, kj so bila prekinjena pred dvema letoma, so sedaj zaključena in pri njih je sodeloval tudi tajnik OZN Hammarskjoeld. Kakor poročajo, so SZ, ZDA, Velika Britanija in Francija dosegle sporazum o ustanovitvi novega odbora za razorožitev, ki bi ga sestavljalo osem alj deset držav. Odbor bi imel nalogo določiti splošno zmanjšanje oborožitve v svetu in zatem poročati OZN o svojem delu. V tem odboru bi bilo število zahodnih in vzhodnih držav enako. Avguštin G' M Sestanek izvršne komisije Delavske zbornice CGIL Razpravljanje o položaju v Felszegy in o sestavi komisije, ki pojde v Rim Glede 11 odpustov v Delavskih zadrugah zahtevata sindikata sklicanje sestanka na uradu za delo Sinoči se je sestala izvršna komisija Delavske zbornice CGIL, ki je v glavnem razpravljala o nameravanih 152 odpustih v ladjedelnici Felsze. gy ter o sestavi tržaške delegacije, ki pojde v Rim k predsedniku vlade Segniju. Komisija bo izdala poročilo o svojem sestanku danes. Nedvomno je izvršna korni-sija zavzela odločno stališče proti odpustom v ladjedelnici Felszegy, kjer se po mnenju sindikatov z nekaj dobre volje lahko najde zaposlitev za vse delavce, zlasti ker je tudi vladni generalni komisar obljubil, da bo poskrbel za naročilo nekega manjšega plovnega objekta. Poleg tega je treba upoštevati tudi naraščanje števila brezposelnih ladje-delske industrije in veliko število suspendiranih v CRDA. Spričo tega položaja ne bi našli delavci Felszegy, če bi jih odpustili, dela niti drugje. Končno je treba še posebno upoštevati krizo miljskega gospodarstva sploh. Sindikati tudi upravičeno protestirajo, ker niso vključili nobenega njihovega predstavnika v delegacijo ,kt pojde v Rim, čeprav so delavci še mnogo ’bolj zainteresirani na tem, da se izboljša gospodarski položaj Trsta, kot pa delodajalci. Takšno ravnanje pa tudi ni demokratično, saj bi morali biti zastopani v delegaciji vsi sloji prebivalstva. Sinoči so se sestali tudi predstavniki sindikatov uslužbencev trgovinske stroke Delavske zbornice CGIL in Delavske zbornice CISL, ter člani notranje komisije Delavskih zadrug, ki so proučili položaj, ki je nastal po napovedi 11 odpustov v Delavskih zadrugah. Pri tem je zanimivo, da so prizadeti že prejeli včeraj po pošti pismena obvestila, kar pomeni, da je ravnateljstvo prej razposlalo pisma, kot je o odpustih sploh obvestilo notranjo komisijo. Sindikalisti in člani notranje komisije so se strinjali v oceni položaja ter sklenili, da bodo zahtevali danes od urada celo na sodno oblast. Na skupščini so tudi ugotovili, da je pokrajinska ustanova za turizem popolnoma solidarna z lastniki gostiln in restavracij. Končno so sprejeli resolucijo, v kateri najprej ugotavljajo, da je v Trstu več javnih lokalov, kot je možnosti za zaslužek ker nima mesto zaledja in ker ni število gostov enakomerno porazdeljeno na posamezne restavracije. Krizo še poglablja obstoj občinskih menz, ki se ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, namesto da bi služile samo socialnim namenom, za katere so bile ustanovljene. Ker se ne bo z zadnjimi sklepi občinskega odbora prav nič kjer lahko jedo poleg turistov in tujcev tudi premožni ljudje, zahteva skupščina, naj občina ponovno vrne menze njihovemu prvotnemu namenu, to je podporni dejavnosti. V ta namen se tudi obrača na vladni komisariat in prefekturo. Objavili smo kratko poročilo o omenjeni skupščini in izvleček iz resolucije, tako da se slišita oba zvona, ker smo o stališču občinskega odbora že obširneje pisali. O Drevi ob 20.30. uri bo urad za predstave vladnega komisa- Novi odbor sekcije Zakonski osnutek o šolski obveznosti otrok do 14. leta mestne*! centra PSDI 'Preti UreilitvilUtililljeVilll friolrmrisi n-»»orl nldomn. „,v ^ le treba uzakoniti slovenske sole Tiskovni urad Socialdemokratske stranke sporoča, da se je včeraj končal volilni postopek za obnovitev vodstva sekcije mestnega centra. Jz-voljeni-so bili Antonio Marsi-ni, Marcello Fabris, Ennio Pit-toni, Marcello Callegari, Antonio Palamari, Giusto Barbo, Angelo Zentilomo, Stelio Bajec, Ferdinando Angelelli in Alfredo Candias. Skupščina sekcije mestnega centra je i-menovala v komisijo za sprejemanje članov Oberdana Pier-andreia, Ettora Giraldija in Vittoria Piso ter Cadela Cori-no kot nadomestnega člana. Skupščina je nadalje nakazala dejavnost za prihodnjih 12 mesecev in pozvala vodstvo federacije, naj poskrbi za pogoste stike med člani in občinskimi svetovalci stranke, naj okrepi žensko skupino ter naj se izogiba slehernemu frakcionaštvu. Poslanec Luigi Preti, ki je predsedoval skupščini, je zapustil včeraj naše mesto, potem ko je razpravljal s člani izvršnega odbora federacije o riata predvajal na prostem v Zgoniku didaktične, kulturne organizacijskih vprašanjih v in vzgojne dokumentarne fil- * zvezi s kongresom, ki bo 26. me. I septembra. spremenil položaj v menzah iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinutiiHiiiHifNmiiiiiiiinHiiHmNiiiiiiiiiiiNfiMNf« Strašna nesreča med Škofijami In Koprom Tovornik treščil v štiri dekletca Dve mrtvi in dve hudo poškodovani 5HSS55KH53S3 5555S3S5K SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA TRST Mešani pevski zbor Tudi slovenskim učiteljem bo treba nuditi ugodnosti, ki jih omenja zakonski osnutek - Vprašanje kmetijske šole v Zgoniku ikulturno-umetniškega društva «Joža Vlahoviča iz Zagreba Sla mestu mrtva 17-letna Neva Hrevatin - Med vožnjo v bolnišnico umrla 4-letna Milka Martinjaš - Katica Martinja« ob obe nogi - Ines Šavron ob levo nogo - Šoferja premagal spanec ? Strašna nesreča se je včeraj škodb med vožnjo umrla. Tu-— di Katica in Ines sta dobili ob 15.45 zgodila na cesti Sko-fije-Koper, in sicer nekaj metrov od križišča cest Škofije-Koper, Ankaran-Koper in Ko-zina-Koper. Tragična usoda je zahtevala dve mladi življenji, dve pa sta v nevarnosti. Na cesti Škofije-Koper ni bilo takega prometa kot običajno. Na železni ograji na prvem mostiču od križišča proti Kopru so sedele 17-letna Neva Hrevatin, 4-letna Milka- Martinjaš iz Škofij štev. 1 in njena 15-let-na sestra Katica ter 18-letna Ines Šavron s Tinjana 78. Sestri Milka in Katica sta čakali svojo babico, ki se je vtačala z avtobusom iz Ljubljane, Ines je čakala na avtobus, da se odpelje na Škofije, Neva Hrevatin, hčerka upravnika bara, ki je blizu križišča, pa jim je delala družbo. Pogovarjale so ža delo naj skliče sestanek se in smejale, toda nenadoma hssšr Vsekakor gre za izzivanje u-službencev, ker jih hoče vodstvo Delavskih zadrug ponižati, saj ni moglo pozabiti na njihov enotni nastop, ko je hotelo enostransko zvišati ceno menze. Toda skrajni čas je, da se komisarji Končno odpovedo takšnim metodam, saj so Delavske zadruge konec koncev last njihovih članov, ki se s tako politiko nikakor ne strinjajo. SKUPSCINA LASTNIKOV JAVNIH LOKALOV Protest proti občinskim menzam Včeraj je bila v veliki dvorani Zveze trgovcev skupščina lastnikov javnih lokalov, ki so vpisani v združenje lastnikov javnih loKalov tržaške pokrajine (FIPE). To izredno skupščino so sklicali, da bi proučili vprašanje občinskih menz v zvezi z zadnjimi sklepi občinskega odbora. Predsednik Združenja Giovanni Bracci je v svojem poročilu orisal položaj lastnikov javnih lokalov in trdil, da so zlasti restavracije v krizi ter da jim delajo menze konkurenco, ker so se spremenile ir navadnih menz v prave restavracije in ker uživajo razne ugodnosti, olajšave itd., ki jih nihče ne nudi zasebnim gostinskim o-bratom. V diskusiji so razni gostilničarji in lastniki restavracij dejali, da so sklepi občinskega odbora glede občinskih menz nezadovoljivi, ker so še vedno na razpolago turistom in ino-zemcem, ki lahko celo vnaprej naročajo obede. Spričo tega so na skupščini sklenili, da se bodo obrnili na nadzorne organe, to je na prefekturo in vladni generalni komisariat, z zahtevo, naj začnejo menze zopet opravljati svojo prvotno nalogo. Ce pa to ne bi imelo haska, bi se obrnili kovič iz Rovinja. Tovornik je privozil z veliko brzino ter odnesel ograjo in nesrečne deklice. Vse se je zgodilo tako naglo in nepredvideno, da so ljudje, ki so bili pred barom in na polju, kar okameneli, ko so zaslišali grozen trušč in vpitje. Nastala je grobna tišina. Nekaj ljudi je nenadoma prihitelo na kraj nesreče, kjer se jim je nudil grozen prizor. Železna ograja in nekaj obcestnih kamnov ni bilo več, tovornik je zletel s ceste 'n obstal ob jarku, 4-letna Milka je vsa pobita in polomljena ležala ob koncu mosta, njeno sestro Katico je tovornik vrgel malo dlje, Ines Šavron je ležala ob jarku, Neve pa ni bilo videti nikjer in so jo našli šele čez deset minut mrtvo v luknji pod motorjem tovor-nika. .. —— ... Z dvema avtomobiloma, ki so nato privozila mimo, so odpeljali Milko, Katico in Nives nemudoma v bolnišnico, hude poškodbe; Katici je dobesedno odtrgalo obe nogi pod kolenom, Ines pa je ob levo nogo in ima zlomljeno ključnico. Zdravniki bolnišnice v Izoli so ju včeraj operirali. Operacija je, kakor smo ponoči izvedeli, uspela. Zakaj je prišlo do nesreče, bo ugotovila komisija, zdi se pa, da je bil šofer utrujen in ga je premagal spanec. Iz Rovinja so sporočili, da je bil vesten šofer in da je pred kratkim dobil nagrado 100.000 din od tovarne avtomobilov FAP, ker je prevozil s tovornikom 170.000 km brez okvar. Včeraj je prišel iz Rovinja s praznim tovornikom po led v tovarno ledu, ki je nekaj sto metrov oddaljena od kraja nesreče. Grozna nesreča, kakršne v tem kraju ne pomnijo, je vse presunila. Domačini in okoličani so včeraj popoldne in sinoči prišli na kraj nesreče in tolažili hudo prizadete družine. Mati nesrečne Neve, ki je uživala doma zadnje dneve počitnic, je včeraj dopoldne odpotovala v Ljubljano in se do sinoči ni še vrnila ter ničesar še ne ve o tragični smrti svoje hčerke. Šoferja, ki se je pri nesreči le malo opraskal po obrazu, so zaradi šoka tudi prepeljali v bolnišnico in ga nato začeli zasliševati. Tovornik bodo odstranili danes; takoj po prihodu policijskih organov pa so včeraj popoldne postavili na most zasilno leseno ograjo. če pobude v prid kmečke ko-košjereje; Oprema kofcošereje,- Za racionalno vzrejo kokoši bodo dani prispevki za nakup nove opreme kokošnjakov. Dobili se bodo prispevki za sledeče opreme; umetne koklje, družinske baterije za rejo piščancev za zakol, racionalne krmilne posode, napajalnike, zaklopna vališča, stojišča, male mešalnike itd. Montažni kokošnjaki: Za nakup montažnih kokošnjakov (25 do 30 kokoši) bo dan prispevek v znesku do 50 odst. nakupne cene kokošnjaka. Ta kokošnjak, racionalno in higiensko bivališče porutnine je primeren za malo kmečko vzrejo. Za omenjene pobude se kmetovalci lahko obrnejo na pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo (urad za živinorejo), Ulica Ghega, 6-1. (tel. 23-9-27) vsak dan med uradnimi urami. ——«»------------------- Pobude v prid kmečke kokošerejc S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gospodarstvo ima pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu slede Milka pa je zaradi hudih P°- Kot blisk je treščil v drogprometnega znaka Te dni smo oojavili vest, da je minister za javno vzgojo Medici pripravil osnutek zakona, ki določa šolsko obveznost otrok do 14. leta starosti ter reorganizacijo šole. Osnutek proučuje zdaj višji šolski svet, nato bo 0 njem razpraVljal ministrski' svet in potem ga bodo predložili ▼ odobritev parlamentu. Podrobneje bomo o tem osnutku in o zakonu, ko bo odobren, še pisali, ker zanima tudi nas, saj se tiče tudi naše šole, ki bo prav gotovo urejena po novem zakonu. Zanima nas zlasti nadaljevalna šola, to je pouk po dokončani osnovni šoli do 14. leta. Kakor smo že poročali, bo ta šola imela štiri sekcije: splošno, tehnično, humanistično in umetnostno. Dosedanje strokovne šole in tečaje bodo torej reformirali in jih prilagodili novim predpisom. Kako in kdaj, še ne moremo vedeti. Zdi se nam pa, da bi morali še prej, ali vsaj istočasno urediti stanje slovenskega šolstva z uzakonitvijo, ki jo upravičeno zahtevamo in pričakujemo že toliko časa. Gre pri tem tudi za vprašanje slovenskih šolnikov, ker omenjeni zakonski osnutek predvideva možnost, da učitelji osnovnih šol, ki imajo stalno namestitev in napravijo predpisani tečaj, lahko zaprosijo za namestitev na nadaljevalnih šolah. Slovenski učitelji bi bili tudi glede tega prikrajšani, če do tedaj ne bo urejeno njihovo stanje. Potem bo nastalo vprašanje ureditve dosedanjih strokovnih šol in strokovnih tečajev, oziroma njihove usmeritve ali razdelitve na predvidene štiri sekcije, ki jih predvideva zakonski osnutek. Nastalo bo tudi vprašanje u-stanovitve novih sekcij nadaljevalne šole v krajih, kjer so za to predpisani pogoji in nujna potreba. O vsem tem bodo zdaj morali resno razmišljati starši otrok do 14. leta starosti, šolniki in njihova strokovna organizacija (er druge ustanove, ki se zanimajo za obstoj in napredek našega šolstva. Predvsem pa bi bilo treba ojačiti akcijo za čimprejšnjo uzakonitev slovenskega šolstva v Italiji. Ob tej priliki naj omenimo še vprašanje ustanovitve kmetijske šole. Pristojni organi in ustanove morajo prav zdaj spet sprožiti ta problem, ki je tesno povezan z novo šolsko reformo. Ta zadeva se preveč zavlačuje in bi jo morali končno rešiti. Kmetijska šola je na Tržaškem nujno potrebna, saj take šole že nekaj let sploh ni, kakor da na našem področju sploh ne bi bilo kmetijstva. Zgoniška občina se je skupno s Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov že za to zanimala in pokazala svojo dobro voljo. Morda bi bilo umestno, da bi zgoniška občinska uprava s podporo občinskih podeželskih uprav in kmetijskih organizacij zdaj ponovno sprožila to vprašanje in nastopila pri pristojnih oo-lasteh. 20. septembra vsi k PIŠČANCEM Izpred kazenskega sodišča Dolgo so iskali tatu ki je okradel loterijo Končno so ga le našli in ga strogo obsodili Od zadnjih dni maja pa do julija letos so policijski organi zastonj iskali tatu, ki je vlomil v prostore državne loterije na Drevoredu XX. septembri, ki jo vodi Cesare dobno kupčijo sklenil tudi nje- gov kolega Mario Tottola in da obeh skrbi, ker menita, da gre za ukradene ure. S pomočjo izjav dveh poštenih oseb se je torej policij po- Frontoni iz Ul. Baiamonti. Po , srečilo spraviti za zapahe ne prijavi sodeč je zmanjkalo 6 električnih. brilnih aparatov, 14 moških in ženskih ur in nekaj čez 20.000 lir v gotovini. S preiskavo niso dosegli ničesar in morda bi šli akti v arhiv, če ne bi uslužbenec kina Viale slučajno letos julija opozoril dva policijska agenta, da nekdo prodaja najbrže Fron-toniju ukradene ure. Ta je bil Giuseppe Graziosi, ki je kupil uro za 5.000 lir a je plačal le 2.000. Povedal je, da je po- ItlttllllllltllimillHtUHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlUnillltlllllllllHIIIIIHIIIIIIItltttllHIlIHMIIIIIIIIIIt Nagrade dijakom Tržaška posojilnica sporoča, da zapade 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za podelitev študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica na razpolago za šolsko leto 1958-1959 dijakom srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob prilik) svetovnega dne varčevanja (31. oktobra). • «»------- O Županstvo sporoča, da bodo stara vrata pokopališča pri Sv. Ani, in sicer v bližini mosta nad Istrsko ulico, odprta vsako soboto od 16. do 17. ure. Vsako spremembo urnika bo županstvo pravočasno sporočilo. ■—«8----- ŠolsKa obvestila le tiste, ki so ukradeno blago prodajali, temveč tudi tatu Prvi jim je padel v roke 22-letni Vittorio Di Lernia iz Ul delle Docce, ki je uri prodal «Lisinski» drugi fantaziji«. Cme»,s! technicolor. Ml arfole* * Evropa »Berlinsko a«' Til,er- .KMTiirst«1 Homa ((Spaka z vsemu zila». bo na povratku z mednarodnega tekmovanja v Arezzu imel koncert v Trstu dne 3. septembra na stadionu «Prvi maj» Vpisovanje v šolo RAVNATELJSTVO GLASBENE MATICE v Trstu sporoča da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1959-60 od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure v prostorih v Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779). Pričetek pouka bo v pone deljek 14. septembra. POUČUJEMO KLAVIR, VSE ORKESTRALNE INSTRU MENTE, NAUK O GLASBI IN HARMONIKO. SPREJEMAMO TUDI PRIJAVE ZA SODELO. VANJE V OTROŠKEM PEV SKEM ZBORU IN ORKESTRU. C IZLETI ČETRTEK, 27. »VJ"*1’ RADIO TRST Ajji 7.00 Jutranja jtaS“a' ^ Obvezno, drobiž o®,. ^ 12.10 Za vsakogar nes svetu kulture: V1*1 Franck Pource;, *.4 ,asW; lodije; 17.30 P1*"V Kbncert čelista m pianista Luciana „u.esni; . Slovenske narodne v j p* Radijska univerza. glasba; 20.00 na fantazija; 21.00 . _„«t na; 21.20 Simfonični jd «j kes-tra Tržaške po't ,s tj; Glasbena medigra glasba. _ TH 11.30 Simfonična I Tretja stran; D-4" bum; 17.00 Oddaja za f Sestanek s Frad?2?. h-jj njegovim ansamblom. JS ba filmov in revij. U® r.ke športne igre Sim Tis tlkrt Srn Hi Npc tj j •■•J 'Ob to Iti j* sc 'Mije Ul Kuje fr® !%, OOdii tiei s« libo V: pianista Antonia Be jj.#, , Kmetijska vprašanja.^ vori odvetnika; ^ », L brivec — opera v M n progha* 10.00 Zeleni disk H iti; 'f* sisratf^rhJi Današnie pesmi, _ ctaflabut Današnje pesmi; - g,,p, ^ operne glasbe. 1^ »g ^ no- 20.30 Mali S^icoCli«';. -“‘Ji 21.00 Knjižničar j štirih dejanjih, Rjjjj R0*V '5 in 5.00-6.15 Prenos uf Prenos RL; 7.15 Glasbi*® IZLET NA KANIN V soboto in nedeljo 29. in 30. avgusta priredi Slovensko planin, sko društvo v Trstu izlet na Kanin Prijave na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Roma 15, do vključno ponedeljka 23. t m. Prosvetno društvo »Andrej Cok« z Opčin priredi 13. septembra enodnevni izlet na Vršič po Soški dolini. jutro; 7 40 Glasba ..^, iJj( 12.00 Glasba po ba po željah (H ° . t.. čl . »Cj '12 00 Glasba po Ji. i d -ierf ti«. ; zeijan v** opent-tijski nasveti; 13-4- jJjffJj # ' ba; 14.00 Glasba PV . Prenos RL; 17-00 Jfoetl,/J 3 IPint^Dia^in n vse; l'(., KINO Excelsior 16.00 «Sinovt vsemirja«, M. Ray, A. William. Fenice 16 00 »Tarzanov sin», J. Weissmuller, M. 0’Sulliv»n. Arcobaleno 16.00 »Judita in Holo. fern», M. GireUi in I. Corey. Supercinema 16.00 »Indijska grobnica«. D Paget, P. Hubschmid. Graziosiju in Tottoli. Fant je Fiiodrammatico. Zaprto, vztrajno trdil, da ur ni ukra- Grattacielo 16.00 »Možje H«. Ci del in niti ni vedel da so u- nemascope, technicolor. kradene Menil je, da so tiho-1 Crbtallo 16.00 »Prostor pod son- tapskega izvora. Talcp mu je I £.apjtoi’ jg ^o 'svidenje, Fran- ni 0/4 ln + v,, Tlnrin Vtro. . . . — Leuvverich in C, Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskimi učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9 do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4 in vstopni izpiti 2. septembra ob 8.30 uri. * # # Nezgodi na delu Zavore kolesa so mu popustile, ko je vozil po strmi Ulici Donota proti Korztt Ko se je 50-letni skladiščnik Nicola Melucci iz Ul. Crocefis-so včeraj navsezgodaj zjutraj zavedel, da so mu na kolesu odpovedale zavore, je bilo že prepozno. Edina sreča je bila, da so bile ceste zaradi rane ure prazne. Mož se je s kolesom spustil po Ul. Donota in je vozil proti Korzu Italija. Zaradi strmine je bil večkrat prisiljen pritisniti na zavore in ko bi mu te najbolj služile, so mu nepričakovano popustile. Sicer je skušal Melucci zavirati z nogami, a hitrost se je kljub temu vedno bolj ve- čala, dokler ni kot blisk švignil po Trgu Donota in pridrvel na Korzo. Tedaj je verjetno iz strahu izgubil oblast nad kolesom, s katerim je nato silovito treščil v drog s prometnim znakom. Ponesrečenca so kmalu po nezgodi odpeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma lobanje, krvavitve iz ušes in možganskega pretresa sprejeli na II. kirurškem oddelku. Ker je njegovo stanje zelo resno, so si zdravniki pridržali prognozo. Sestdesetčlanski mešani Pevski zbor -Ll.ln.ki. *«»iur»^™e‘»iš^ iz Zaereba se bo na povratku iz Arezza, kamor je potoval na mednarodno tekmova-»£ pevslfih zborov« ustavil v našem mestu^L ^Pjembra^bodo Zagrebčani imeli koncert jr dvorani na stadionu »Prvi maja. Dovolj je bilo nekaj trenutkov nepazljivosti, da je moral 20-letni Pietro .Scherl iz Farnejih pri Miljah zapustiti delo in se zateči '• bolnišnico, kjer bo ostal kakih 20 dni na I. kirurškem oddel-ku Scherl je zaposlen pri gradnji stanovanj za ezule v Ul. Baiamonti. Njegova naloga je bila pripraviti deske in druge lesene dele za potrebo gradnje in zato je delal vedno pri krožni električni žagi. Včeraj okoli 8. ure »a je skupno z desko približal rezilu palec leve roke. Žaga se mu je zarezala v meso in mu poškodovala mišice in kosti. Žrtev nezgode je postala tudi 19-letna Graziella Albertini iz Sv. Roka Pri Miljah. Dekle je zaposleno v tovarni čevljev «Lucky Shoes« in sicer pri stroju, ki pritiska tovarniški žig dokončanim čevljem. Delo ni težko, ker je dovolj pritisniti z nogo na pedal. Toda treba je biti spreten, hiter in predvsem previden. Albertinijeva pa je včeraj le za trenutek zakasnila in ni pravočasno odtegnila roke izpod žiga, ki Ji je stisnil in zmečkal sredinec leve roke. Dekle je moralo v bolnišnico, kjer so jo s prognozo o-krevanja v 8 ali 10 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku. «• . Kos ometa pismonoši na glavo Pismonoša Guerrino Cussi od Sv. M. M. Spodnje se lahko ponaša, da je imel v nezgodi, ki se mu je pripetila včeraj okoli 18. ure, precej sreče. Med službenim obhodom in raznašanjem pošte, se je mož znašel v Ul. Gatteri. Nepričakovano pa je začutil na čelu boleč udarec in trenutek zatem je bil ves prašen in bel. Okoli njega pa je bilo precej kosov ometa. Zgodilo se je namreč, da se je s petega nadstropja hiše št. 7 odkrušil rob pod oknom, ki je treščil na cesto prav v trenutku, ko je šel po pločniku pismonoša. Kljub precejšnjemu kosu padlega ometa, pa se je pismonoša le malo ranil po čelu in ker poškodba ni nevarna, so mu jo v bolnišnici samo razkužili in ga nato odslovili. Vseeno pa se bo moral sam zdraviti teden dni, # * * Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje- niu. 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo • * * Ravnateljstvo Državne nižje Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. nadstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka. * *» Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča učence in u-čenke, da se bodo vsi popravni izpiti pričeli 7. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Obenem sporoča, da se je vpisovanje v vse razrede že pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure. Učenci, ki imate popravne izpite, se vpišete takoj po opravljenem ustnem izpitu. povedal 24-letni Dario Stra- | čiška«, R diot iz Ul. del Pozzo, ki ga Thompson, je naprosil, da bi mu pomagal Astra Hoiano 17.00 «Ta naš svet« razpečati ure. Zanimiv film v technicolorju. — Alabarda 16.00 »Niirnberški pro- Več Di Lernia m znal pove- ces>) yazen zgodovinski doku- dati. Kar pa je policijo naj- men't. bolj zanimalo, je izpovedal Aldebaran 16.30 »Cilj Tokio«, Ga- Stradiot. Res je, da je Di Ler- ry Grant, John Garfield. nio zaprosil za pomoč. Ure pa Ariston. Glej letni kino mu je dal neki Angelo, ki jih | Auwa_17.00 «Pnn JUovek v vse- ]e>7in7sel" v gostilno v UL ! mj^ lrtev, della Guardia. Za pet ur je hotel 4.000 lir in ker sta bila R, VVidmark, T. Howard, Greer. fanta prepričana, da bi se jih i^aj* 17 oo »Ob Rdeči reki«, Jim prodalo z večjim izkupičkom, Davis, Faron Young sta ponudbo radevolje spreje- Impero 16.00 «Zadnji valček«, C £ • . i t______I Kienanc I? O o.elnlz la. Zato sta tudi tako javno prodajala. Angela so agenti identifici Jtirgens, E. Bartok. Italija 16.30 »Bonjour tristesse« Deborah Kerr David Niven, J Seberg, Zadnji dan. rali za 30-letnega Angela Bar- moderno 17.30 »Mala njiva«, Ro-bara iz Ul. delTAbro. Takoj savona. zaprto. po aretaciji je hotel Barbara ^ Marco. Zaprto. prevariti preiskovalne organe Savona 16.00 »Nagajivi zaljubljen. r ».jo,,,™; tv,. 1 d«, David Niven, Joan Cau- field. 7, izmišljenimi trditvami. Po- vedai je namreč da je kupil »sovražnik moje že. od nekega neznanca za iu.uuu ; ,___: „ lir kar 9 ur. Da bi potem ure ne«, M Mastroianni, G. Ralli T. Reno. prodajal z izgubo, ni bilo mo- vittorio Veneto 17.00 «Past v Tan-goče verjeti in prav zaradi gerju«, E, Purdom, G. Page tega so agenti sklenili nadalje- G. Cervi . < ■ j .. JI — I 1 vati s preiskavo in tudi z za- Massimo 16.00 «Maščevalec», J » tt-i.i:_________________ R Srh laf fin/v sliševanjem Barbara. Hoteli pa J^syte, n SchiafGno tudi V nieenvo Novo cln* 1600 »Ljubezen in go-so pogledati tudi^ | vorice«, V. De Sica, C. Gravura. J. . VUriLCD, V. L/C OiLd, V». VJTldV lir«, stanovanje, kjer so res odkn- 0(leon 16 ^ «posju$aj me«, J. Vi. li še dve uri, ki sta po tovar- don in s petjem L. Tajolija. niški znamki odgovarjali ti- Radio. Zaprlo stim, ki so izginile Frontoniju. LETNI: Pod težo takih dokazov, je Arena ,jel Fiori (Ul. Ghirlandalo) redu: ) ' 1 kitajte in Urile »RIMORSKI DNEVNI ' v ( Č ( V ) ^ I i Ji’ ' . ,, - - ' . ( J £ 5 1 dan od 10. lo 1L ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku objavljenima na o-glasni deski šole. Posebno opozarja, da za vpis v J. (prvi) razred so potrebne sledeča listine: 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvesti la daje tajništvo šole OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 26. avgusta 1959 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 12 oseb, porok je bilo 12. POROČILI SO SE: varilec Fonn Lucio in delavka Stanflin Agne-se, podčastnik Trimboli Rinaldo n šivilja Fusca Diamanta, uni- moral Barbaro kljub spretnosti kloniti. Priznal je, da je vlomil v prostore loterije,_ ki 20 00 in 22.00 »To noč ali m koli«, J. Simmons, P. Douglas, A. Franciosa 17.30 Melodije za jj brane strani nje«; ; 18.20 Operne s« p* rjot Massenet, Fuccini); 19.00 Z?bL. t i ijL 19.30-22.15 Prenos » grft « derni ritmi orkestra ^ Jp0l hagen; 22.40 Glasba2 SL°V5'af ^ S hVvaškm'avtorjev; riča TiiO/1 in n o 1*1 •. 8 05 Za cicibane: -, nastop«, piarnstka . w r ■ izvaja otroške . klavh gg ,P, lek: Oče Jugo m " ^35 » ^ največjem revčkih,,,,^1«. koncert skladb G« nikov; 9.00 Igrajo ^rchj,. ^6(5 ^^zabavnim orkesjLjf /( ltge win Lehn; 9.35 de Falle in Isa^^estrohJ j k- Leutvvilerja Gaetana rja; 10 30 W tejj Donizettu3’.) j5 namme H «1» , Art van Damine, - njjlji'’ i: Koncert z (jre!L“ p 'ose crkester (Concerm 11.50 Za dom in ze ,n re ustanove za vese Sv 12.00 15 minut z ,Ki r/t-' 1 šarji; 12.15 Kmetu ZJttd:J>ar( Vet. Franc Karbn. veA( veje tuberkuloze v Ci fl veje tuberkuloze ■ re y-4 Jz Mascagnijeve rusticana; 13 l5ia?o iti bavna glasba; 13; ibor# ( ,, Šantla igra P« 51 ?t{ mentalni ansambe • , 1 , i? ristka Majda Gr«"^ f zbor KUD «Brajša JI lja; 14.10 JakoVinSnliJ.i crugega sveta, s'™,. W It* halni orkester J ti. NiaJi Umki clilve dneva; jjjj ci čestitajo in gjf? Reklame: 15 jz svetovne knjiz pr* t Koncert smo za vas borg: Vse kar i? Ilipjjf Koncert £ Ej Wolfgang Amadeu^rUj)J( (jj, fnniia št 29 v A KlltOLi - so mu bili znani. Poudariti je Arena Diana (Ulica Revoltella) tr*ba, Ida je bil Barbaro že 20.00 in 22.00 «Quel certo non — ■ ______i: I so che«, B. Hope, E. M. Saint, foni ja št. 29 v - Mbfpf1 j, aiiska univerza i9.t|u|«; « Življenje v morju. (jls , glasba, vmes <>b |( me; 20.00 Cetrtko V. U ^ čih pesmi in n»I£.g0(i. ,, ^ tarist Alberto p'novt?Jt).'Ki' sii iz Andersenov >> ^ 21.40 Josef Havdn. . jLj ^ • TELEVIZ'^ tj k’ 85. UggfgVfc KS SSUSf sS\i S ničar: Plesne G. Sanders. iriston 20.00 «Canyon river«, G. Montgomery, P. Graves, M. Her-derson. ^‘VanrTrangMj Co ski pevci lahke g rarSl jf«' J/V.-. - . jPjj ' narodna filmsk >l sem/! 2rafe’ ^ J ’• rnt ŠZa • Zace/ sem fcaš- f ^cre; . : ‘Nič *>tI vznemirjen: 1 Sij J ?' c® najin plen /e rfe- . ? se Prehla- ■ hroMnb b°moi>. ka suhe6 ffvaiu> nai na-:: "Je. hi ,* . Se- Sredi fco-, >«no JWeia p stropu Sifc.je * 76 siužWa 2a ‘ ^ ‘n koTjlaložil kup • lw Proj/or r Plamen I N«e ,7* s° s® ledene ' la?ele P°- ^ bi us \tn bllo je, ka-:■ ?Wje, Karfi uVale znojne < S, mi fi' /e bii osta* II »Prirfj zaklical: l So *° P°9ledat!». ■ 7 io.rjiiijjlopll na plan, »koHh°bstal Nasa •'l ^oknu lba se je le- , S sre& °r ogromen dia- fci se je S^ n5j« /-Sni f /ela Wo»„ ki sta A Ciiij. °9Pju. *e /e r°n'Ymlien, divji ■ ji f9el P° barju. >Xh &%£******' :?r ogenj. Zora je '&el^sonff°Je biedelo. L lkkmtf or doi»® Rtu. mt° pojavile na s«r. 'fKSli; J“r|°Pe pušice je * Nft. ivaJ“fc- ps« sta se / J”*1 men, SWa druo ^4 trti rila, hri f. ieJC senca kri- .djj točii j. ”iso zaprle. ;j (in °Pce Sp n* /osen in V; i[r 'n miL * du»9a«o is ■ He? ffc> ho ,11 SUa 2e «a Ui * dve rffi na5,1" razpetimi i n n“ pei®- 1‘ilSn?Pe‘ renfii pred ' ; Hi ebnhofh m j /re' 4 rut ratka in vre- ^“•.Sa m^avlŠajoča se ■co •t/fe ?® krožil po d jnriu0 dru- ^bil*'' s puško hZ ° na rami »rn** da ?. °Č7ni Prežat Aete‘ •* ubi? Wu Prlbiiža. Srn' Karner amico>, je l'«c fPrej* Iy,ne bo šel h t($ii še / res — sa- ) ^njp0fcr°o naf n° to*eče «'ts tMo flf- Nikoli ni Presunilo mo-0r ta žalostni S„ it ....................... klic. ki je zvenel kakor bolestni očitek živali, ki je ostala sama. Včasih ga je grozeča jrnška, ki je sledila njegovemu letu pregnala in zdelo se je, da bo nadaljeval svojo pot sredi višav sam. Toda — ni se mogel odločiti in spet se je vračal in klical samico. tSpusti jo na tla*, mi je dejal Karel. tTakoj bo pri njej!*. Samec je takoj priletel, nebrižen za nevarnost, nor od ljubezni do družice, ki jo je ubila moja puška. Počil je strel. Kakor, da se je pretrgala nitka, na kateri je visel. Videl sem črno stvar, ki je padla na zemljo in slišal, kako. je trsje zašumelo. Pes je pritekel držeč ga v ustih. Položil sem ga mrzlega poleg ostalih v lovsko torbo... Še istega dne sem se vrnil v Pariz. (Prevedla Jasna Kosmina) — Ben, si vidu a, Jakec, kaku so jo fino spelali u Kopri ses taljanskimi kan-conetami! — Kepej ku sm vidu. Jen dobro se me je zdelo. Ma jest mislem, de kašni so mogli bet vselih forte jezni, ke so mogli poslušat napovedovat tudi po slovensko. Buhvej, če so jemeli odprte televižorje tudi tle zdoli na tem plači! — Ja, jest se prou čudem, de ni tam ki po Korši kašen televizor poču. — E, ma je vselih lepu videt jen slišat slovenski ježek po televiijoni jen videt, de je naš ježek vselih an tolko kulturen, de ne frderba televižorja! — Jen kaku lepu so se zmisleli, de so denili za napovedavat ano žensko jen anga moškega! Taku so se bulše zastopli ku če be ble dvej ženski al pej dva moška. — A, se zna! Jen jest sm prou kontent, de je naredu Saša lepo figuro, Je lepu govoru, jema an lep glas jen prou postaven fant je. — Ne pej! Sej si vidu, de se je tudi Emi dopadu. Kej nisi zamerkau, kaku ga je zmiri pogledavala? Jest rečem, de tam bo še kej. Kej češ: oba sta od tistga meštirja jen prou gvišno se bosta še vidla, oba sta fejst jen taku pride, ke nanka ne znaš ne kadaj ne kaku. — Kej misleš, pole, ke je končalo sta gvišno še plesala v Triglavi? — Brez skrbi. Boš vidu, de zdej bojo ankrat nardili tudi u Trsti kej tašnega, morbet glih tle na tem plači bomo lahko polušali «Tata, kupi mi avto«. •— Jen bo godu orkester Adamič. — E, ja, jest rečem, de more bet vsak kontent, de se staro sovra. štvo pozabe jen de začnemo rajše mislet, kaku be bulše živeli u miri aden zraven druzga. — Kepej! Jen pole be mogla oblast tudi kej naredet za pobulšat nekšne mulate, ke se obnašajo ku razbojniki. Sej si morbet slišau od tisteh peteh tedibojeu, ke so čakali punce na samem, de be jeh — sej me zasto peš. — Kepej ku sm slišou. Ma tista punca je bla prpraulena, zatu ke so jo že večkrat šekirali jen je anga nečko zabodla, de je pole umrou. — Ta prvi moment so jo zaprli, ma so jo vre spestili, zatu ke so zastopli, de se je uana samo branla. Cuj: ana sama punca proti petem od njeh... — Ma se je za tisto punco postaula cela vas. Znaš kej be jest naredu tašnem, ke se ne morejo dat mir jen ke čejo kašno reč prou po sili? Jest be jeh skopu. Be vidu ti, kaku be pole pestili punce pr miri. — Jo, pravično be blo. Ma danes smo kulturni jen take reči je treba drugače urihtat. Jest mislem, da vselih današni mladini manka doma šiba jen škopeloti. Jen malo več dobrega zgleda be jem mogli dat tudi ta stari jen še prou posebno tisti, ke morejo varvat pravico. — Videš, zdej si povedau ano pametno. Take reči, ku je bla s tisto guardjo u Rimi se ne be smele godet. Jen tisti kveštor more bet štrafan, zatu, de bojo ledje spet dobili vero, de vselih je nekej pravice na sveti jen de se dobro plačuje jen hudo kaznuje. — Taku je! Tudi Sovjeti so se v koprodukcijo Sovjetska filmska proizvodnja se je usmerila tudi v koprodukcijo s tujino. Med najvažnejše take koo-produkcije se šteje film eSambos, ki ga v režiji Hol-gera Jarrivirda snemajo v sovjetsko finski koprodukciji. Nadalje sodelujejo na tem področju sovjetska filmska podjetja z Ho,pari, Kitajci, Cehi, Nemci in Francozi. Z Bolgari delajo film «Tik pred praznikom» po slovitem delu Turgenjeva. Neko sovjetsko filmsko podjetje pa dela s Cehi film «Krasna nedelja». Ki obdeluje doživljaje češkega mladeniča na lansko letnem svetovnem mladinskem festivalu v Moskvi, Sovjeti pripravljajo šc Koprodukcijo s Francozi za film «Nonnan-die - Njemens, ki bo prikazal skupino francoskih letalcev, ki po razsulu Francije 1940. zbeie v SZ, da bi se tu vključili v borbo proti nacistom. Druga sovjetsko-francoska koprodukcija pa bo adaptacija Vernesovega romana «Dvajset milj pod morjem», v kateri bo igrala znana sovjetska umetnica Tatjana Samojlova. iiiiii Himni milni n intimnim (IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIWHHIHIHHiniHIHHIHIIHHIIHIIIIIIIHHIIHinillHIIIUHIMIHIHIIHIHIIIIIIIIHHHHHHIIIHHHimiHHHIIHHIHHIIIHIHIIHHHHIHHIIIHIHMHIHHHHIHIHIHHIIIHIIIIIIIHIHHHIHHIHHHHHIH®Mimi« V LJUBLJANI OD JUTRI DO 6. SEPTEMBRA K mednarodni vinski sejem Na letošnjem jubilejnem sejmu bo okrog 600 vzorcev najboljših vin z vseh petih kontinentov - Borba svetovnih proizvajalcev vina za zlate, srebrne in bronaste kolajne - Novitete letošnjega sejma: izvirno priznanje za vina «Champion 1959» in amfore «Pour 1’amballage 1959» za najboljšo embalažo Poletje se že nagiba v jesen; bliža se čas trga.ve, z njo vred pa tudi tradicionalni mednarodni vinski sejem v centru Ljubljane. Letošnji V. mednarodni vinski sejem se bo vršil od 28. avgusta do 6- septembra v Ljubljani. V teh dneh bo Ljubljana zopet postala center najboljših vrst vin z vseh petih kontinentov sve- ta. To je že peta mednarodna prireditev, ki uživa svoj sloves po celem svetu, saj v sedanji hudi konkurenci na svetovnih tržiščih vina resda ni več mogoče plasirati dragocenih kvalitet, če se le-te ne ponašajo s kolajnami novega mednarodnega vinskega centra Ljubljane. Samo dejstvo, da je bilo na dosedanjih štirih sej- fe mih v Ljubljani dodeljeno za najboljša vina na svetu skupno že 335 zlatih, 1045 srebrnih ter 327 bronastih medalj, zgovorno priča, da je Ljubljana postala mednarodno priznani forum za o-cenjevanje vin. Se več — na mednarodnih vinskih sejmih v Ljubljani, ki so bili edini tovrstni sejmi s polno udeležbo Vzhoda in Zapa-da, je bila odkrita cela vrsta novih, morda celo najboljših vinskih sort, kakršne svet sploh premore. Tudi samo dejstvo, da se vina ocenjujejo »nonimno in po najboljših svetovnih strokovnjakih t. j. z mednarodno komisijo, kaže, da vse kolajne in priznanja niso slučajna niti pristranska, temveč najbolj objektivno merilo, ki ga ni moč utemeljeno izpodbijati. Letošnji sestav mednarodne ocenjevalne komisije je še posebno na višini, saj so kmetijska ministrstva posameznih vinorodnih držav delegirala vanjo svoje najboljše strokovnjake. Poleg znanega jugoslovanskega vinskega strokovnjaka inženirja Slavka Dražiča, ki kot Jugoslovan po tradicionalnem običaju predseduje tej komisiji, sta za podpredsednika. te komisije imenovana tudi še dipl. ing. kemije g. Henri Raymond. predsednik sCompagnie des Coutiers Gourmets PiqUers de vins de Pariš« ln dr. Richard Teltscher, direktor uvoznega vinskega podjetja v Londonu. Med člani je poleg znanih strokovnjakov iz Avstrije, Grčije, Zapadne Nemčije, Romunije in drugih tudi italijanski strokovnjak dr. Ercole Garonne, di- rektor «Consorzio per la di-fesa dei vini tipici« iz A-stija. Člani te mednarodne komisije stoje pred težko nalogo, saj bodo med ocenjevanjem morali pokusiti skoro 600 vzorcev vin iz celega sveta. Po točnih podatkih je bilo do 20. t. m. poslano na ocenjevanje skupno 550 vzorcev iz Zahodne Nemčije, Italije, Francije, Avstralije, Portugalske, Cipra, Romunije, Turčije, Mehike, ZDA, Grčije, Španije, Alžira, Izraela, Velike Britanije, Južne Afrike in še iz nekaterih drugih dežel. Vzorci pa še vedno prihajajo, medtem ko od mnogih producentov že dežujejo depeše, kdaj bodo objavljeni rezultati ocenjevanja. Jugoslavija po sedanjih podatkih ima levji delež, s 77 razstavljavci, ki so poslali kar 318 vzorcev. Čeprav Sovjetska zveza letos iz tehničnih razlogov (predvsem zaradi velikega angažiranja na lastni razstavi v NewYorku) opravičuje svoj izostanek, je letos prirediteljem tega jubilejnega sejma že do danes prispelo več vzorcev kot prejšnja leta rcer Je letoSnja prireditev že peta po vrstnem redu in zato res jubilejna, so prireditelji poskrbeli tudi za vrsto novitet, ki bodo v bodoče še bolj utrdile njen sloves v svetu. Predvsem je treba omeniti, da je oblika letošnjih kolajn z reliefom znamenitega vodnjaka pred Rotovžem ne le preciznejša, oblikovno vsklajena z namenom, temveč hkrati tudi originalna. V težnji, da bi med številnimi sortami vina, ki zaslužijo v vseh pogledih jezikovni meji med Tržičem in Kanalsko dolino ^C ku’ kar i« S časonf zakliuček. S, 6!v*4bo P,’Snih člankih i ' V i Par zaL2tdnil »d- j ^‘erih j.1 odstav-J« bistven Povedano ostali deimz,dte"1 > ** uv . aei Članka V č A0nec mo- j,u^.ka ie sle-ENvii *'jkn*kj Po slo- 51' «a Ih. l*o meji S JtaSSVL *OVoriu [Vi ae"un J0 v K f* 81»t° vedn, stik z Ita-ali v s v o-Po Polomu terorizi- ■» k» nas nialte me' Wn*5a 6lUl sosediVtaHja' 7 e, če hočemo že nakopičeno edvišnj tolščo odstraniti, če hočemo uporabiti tako imenovano shujševalno metodo. Organizem se proti temu sicer upira in to iz povsem razumljivih razlogov. To se odraža ali v izrednem teku ali v ošibelosti. Kljub temu pa nam vztrajnost pomaga, da z zmanjšanimi obroki organizem prisilimo, da izrabi lastne zaloge, kar v drugih besedah pomeni, da izrabi odvisno tolščo. Ce užijemo dnevno za 500 kalorij premalo hrane, bo teh 500 kalorij organizem vzel iz lastne zaloge 60 do 70 gramov maščobe. Ker pa se z uporabo maščobe zmanjša tudi količina vode v telesu, bomo dnevno lažji za 80-90 gramov. Ce to shujševalno kuro izvajamo dosledno, bomo v šestih do osmih tednih shujšali za 3 do 4 kilograme. Hujšanje je torej uporaba lastnih zalog, kar pa nujno pomeni tudi napor za organizem. To pa hkrati pomeni, da moramo biti pri shujševalni kuri izredno previdni, kaj- p-* <*">, ■ ■ - - " ZF" umm*®#* Ut' ™- l»ut , -I JJj ti zgodi se nam lahko, da organizem tako ošibi, da ga potem ne moremo več tako zlahka spraviti k sebi. Sicer nam sedanja moda, katere smo, žal, vedno žrtve, ne narekuje izredne vitkosti, kot se je od ženske terjalo pred časom. Vendar pa tudi blažja shujševalna kura nosi s seboj negativne posledice, kajti koža postane bolj ohlapna, bolj nagubana, bolj suha in s temi elementi moramo računati. Da bi do tega ne prišlo, moramo paziti, da držimo pri shujševalni kuri doloženo mero Paziti moramo namreč, da hujšamo zelo počasi. Samo ob sebi se razume, da se kake take kure ne oomo lotili, preden ne bomo vprašali zdravnika, kaj o tem meni. Sicer pa bi bili morali že v samem začetku posebej poudariti sledeče dejstvo: V vseh ženskih, predvsem modnih, revijah zasledimo vse mogoče recepte m navodila za shujševalne kure. Vse mogoče metode so obrazložene do podrobnosti, in celo »shujševalne srajce«, kot so označili določeno termično obleko, ki omogoča intenzivno znojenje, nam priporočajo, vendar je glavno sredstvo za urejanje debelosti in teže le vsakomur primerna dieta, ki pa je odvisna od načina življenja, od zaposlenosti in tudi od določene nagnjenosti k debelje-nju. Glavne smernice za ohranitev normalne teže so sledeče: Človek mora jesti le trikrat na dan, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer. Jutranji obrok mora biti obilnejši, kajti organizem potrebuje čez dan več »pogonske sile«, več kalorij. Tudi kosilo naj ne bo preveč skromno, toliko pač, kolikor vemo, da bo organizem čez dan porabil. Večerja pa naj bo čim lažja, kajti organizem po večerji ne potrebuje «pogonske sile« in med počitkom se zaužita hrana pj navadi spreminja v tolščo. Posebno važna je še izbira hrane. Močnate jedi redijo. Nemastno meso pa daje vec e-nergije. Izredno važno je obilno uživanje sadja in zelenjave, ki razmeroma malo redi, ki pa poživlja prebavo, nova-ja rudninske snovi in vitamine, hkrati pa daje vsemu organizmu in tudi njegovemu zunanjemu videzu občutna in videz svežosti in zdravja. To so osnovne smernice, k1 pa veljajo za vsakogar na svoj nečin, pač v odnosu na delo, zaposlenosti, zdravje in nagnjenosti k debelosti ali narobe. Nismo povedali n:č kaj izredno novega. Verjetno pa bo kdo vendarle ob tem preučil syoj način življenja in se zavedel, kje je pri njem napaka, kje jo vzrok njegovemu in predvsem njenemu debelje-nju. Morda se bo po gornjih navodilih tudi ravnal. Brojenca pod Križem [Foto: Magajna) IHIIIHIUIIIIIUIIIItlllHIHIIHIIIIIUIIIIIItlHIHIIIIIIHIllllllllillllllllllMIHIIHIIIIIIlillllHIIIIHIIHIII Japonski ribji lov Zaradi neugodnih čazmer so lahko začeli japonski ribiči loviti v letošnji sezoni na severnih področjih Tihega oceana občutno kasneje kot sicer, zato lovski uspeh ni tolikšen, kot so pričakovali. Kakor je znano, živi 90 milijonov Japoncev na otokih, ki merijo skupno 400.000 kvadratnih kilometrov. Ker obdaja njihovo domovino morie z vseh strani, so ribe poglavitna mesna hrana vsega prebivalstva. Prva leta po drugi svetovni vojni so smeli Japonci loviti le v obrežnih morjih, potem pa so se začeli njihovi ribiči odpravljati na lov na arktična in antarktična področja ter v Indijski ocean. Zdaj nalovijo japonske ribiške ladje tako rekoč v vseh svetovnih morjih približno 5.4 milijona ton rib na leto, v lanskem letu pa so izvozili za 160 milijonov ribiih konserv. Japonski ulov znaša zdaj dve petini vsega svetovnega. V celoti nalovijo japonski ribiči dva milijona ton rib več kot ameriški, ki so v svetovnem merilu na drugem mestu. Po mednarodnih določilih smejo Japonci naloviti zdaj 85.000 ton tunine. HOROSKOP J.A DANES. Sodoben hobby — vrtnarstvo! OVEN (od 21. 3. do 20. 4 — Dan primeren za študij. I preizkušajte sreče v špekul ci.iah. Na vidiku potovanje, oo blagodejno vplivalo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Od dopoldanskih poslov m rete pričakovati dobiček, p ooldansko delo bo brez hask Več zaupanja v svojo družin DVOJČKA (od 21. 5. do ! 6.) — Razvozljajte stari spe Vključili vas bodo v no' oaolje, ki vas bo z veselje sprejelo. RAK (od 23. 6.d o 22. 7.) Karkoli boste počeli, v bo šlo kot namazano. Ne pa mogli reči enako za čustv ne zadeve. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Ce se ukvarjate z umetnost; vam bo današnji dan dal v liko zadoščenje. Ljubljena seba ima vam enake okuse. DEVICA (od 23. 8. do 22. I — Ponujajo vam sodelovan, vendar stvar temeljito pren šiite. Družinsko vzdušje izr« no dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do ! 10.) — Spretno se boste c tegnili neprijetni nalogi. No poznanstvo vam ne bo prir slo, kar ste želeli. ŠKORPIJON (od 24. 10. 22. U.) — Odlična iniciati vam bo prinesla privilegir položaj. Tudi v čustvenih i devah uspehi. STRELEC (cd 23. 11. do i 12.) — Uveljavili se boste | reševanju neke tuje naloge pridobili na slovesu doma v družbi. KOZOROG (od 21. 12. 20 1.) — Sodelavec vam odlično služil pri reševan naloge, kateri niste kos. Cel te to sodelovanje. VODNAR potem sodelovali na pri-ubljeni istoimenski oddaji, ! jo organizira za mladino adio Ljubljana. Zelo živahno delajo tudi če-slarji, ki pripravljajo, kakor no že poročali, prvo čebe-trsko sadjarsko razstavo na oriškem. Odprli jo bodo v edeljo 31. avgusta ob 11. uri prostorih gimnazije v Sem-etru, kamor so že zvozili šte-ilne stare, novejše in nove anje, čebelarsko orodje, med, osek in satovje, različno em-alažo ter strokovno literatu-o. Razstava na kateri bodo okazali tudi nekaj sadja bo dprta do nedelje 5. septem-ra in v tem času si bodo obiskovalci lahko nabavili tudi ned in medene slaščice, ki jih ,odo prodajali v razstavnih irostorih. V okvir splošnih prizadevanj za napredek kmetijstva, ti je v naših prilikah naj-lspešnejši s krepitvijo vloge cmetijskih zadrug v proizvod-lem sodelovanju, sodi tudi te-Sai za zadružne kmetijske o- perativce, ki se je začel včeraj v prostorih trgovske šole v Novi Gorici. Tu se bodo pretežno mladi ljudje seznanili z osnovami za uspešno razvijanje živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva ter z metodami uvajanja in načinom uporabe agrotehničnih pripomočkov. Začele so se že tudi priprave za trgatev odnosno za vnovčenje čimvečjih količin pridelka. Kakor kaže bo vinska letina kljub raznim vremenskim neprilikam, predvsem preobilni moči, zaradi katere se je pojavilo gnitje, sicer slabša letina od rekordne lanske ,vendar pa nad povprečjem zadnjih let. Zaradi tega in še neprodanih količin lanskega pridelka, imajo vinogradniki in gospodarstveniki precejšnje preglavice, kajti nastaja vprašanje vinske posode za novo vino. Na posvetovanju kmetijskih strokovnjakov in upravnikov zadrug, ki je bilo prejšnji teden v Ajdovščini, so se zato zavzeli, naj zadruge vnovčijo čim več svežega grozdja, sadno- likerski kombinat »Fructal« v Aldovščini pa naj bi ga predelal večje koločine v sokove. V podjetju računajo, da bodo letos odkupili in predelali kar 140 vagonov grozdja, če bodo pravočasno dobili že naročen koncentrator. Zal pa tudi minuli teden ni minil brez hude nesreče, ki je zahtevala življenje 18-let-nega Emila Šuligoja iz Rožne doline, ki je končal v valovih Soče. Utonil je že 18. avgusta in doslej kljub vztrajnemu iskanju še niso našli trupla ponesrečenca. Do nesreče je prišlo, ko je nad solkanskim mostom zavozil z izposojenim čolnom v vrtinec in se prevrnil. Ker verjetno ni znal dobro plavati ali pa ga je prijel krč, je takoj utonil. Sodijo, da je voda potisnila truplo med skale, kjer je obtičalo, odnosno, da ga je odneslo čez mejo. J. i nekoliko prehitro, bi valovito cestišče lahko postalo u-sodno. i S vi Obvestilo Dijaške Matice Navodila za vpis v Dijaški dom Odbor Dijaške Matice v Gorici obvešča vse dijake, ki nameravajo zaprositi za sprejem v Dijaški dom, naj čimprej vložijo prošnje. Obrazce za prošnje dobijo v Dijaškem domu. Priložiti morajo še zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (to velja za lanske gojence); novi prosilci pa še rojstni list in morebitno delodajalčevo izjavo o višini plače očeta, oziroma vzdrževatelja. Ob vpisu se plača tudi vpisnina in članarina. Izlet SPD v nedeljo na Veliki vrh Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 30. avgusta enodnevni družinski izlet na Veliki vrh nad Mostom na Soči. Hrib je zelo primeren na izlete z otroki, zlasti ker je v teh krajih zelo veliko lešnikov. Odhod s sveto-gorske postaje ob 6.30, prihod ob 21. uri zvečer. Prijave spre. jemajo v kavarni Bratuš. Ul. XXIV. maja zaprta za promet Goriško županstvo da bo danes Ul. XXIV. za promet zaprta zaradi na cesti. poroča, maja del Nesreča kolesarja iz Podbonesca DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni - Bassi, Ul. Rastello 26, tel. 3349. V bolnišnici v Čedadu se bo moral zdraviti 10 dni zaradi ran po obrazu in rokah 36-letni Amelio Fornarioli iz Kala pri Podbonescu. Fornarioli, ki se je peljal s kolesom po klancu v domači vasi, je zaradi hitre vožnje padel na tla. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v bolnišnico v Čedad, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Kolonija otrok devinsko-nabrežinske občine v Rigolatu I Vojnr laijč v jrSUl Slovenske in italijanske deklice so imele v nedeljo skupno prireditev pristanišče skupin* j italijanske vojne . | ki se je zasidrala P , lUnita. Ladjam P . miral Baslini, kl 1 Nastopu sc prisostvovali predstavniki občine z županom na čelu Do konca julija je v Rigolatu letovalo 106 dečkov, sedaj pa 86 deklic Brez «uradne» slike tudi v Rigolatu ni šlo. Sicer pp našemu fotografu ni bilo treba dolgo čakati, da so se slovenske in italijanske deklice z ravnateljem in učiteljicami nasmejano pripravile za skupni posnetek. Prav radi smo se odzvali prijaznemu vabilu — kdo se ne bi — naj obiščemo kolonijo otrok iz devinsko - na-brežinske občine v Rigolatu' in prisostvujemo njihovi prireditvi v nedeljo. Ko smo prišli v kolonijo, smo se kar začudili, saj,. je vladala. tišina in vse je biloj tako mirno. Otroci so bili namreč v vaškem gleaitiišču na generalki. Popoldne so i-meli zaključno prireditev1. V dvorani smo dobili ravnatelja kolonije učitelja Hvaliča .ter ostale učiteljice, ki so imele polne roke dela za popoldansko prireditev; Ko so nas otroci zagledal) so bili vsi zadovoljni m vznemirjeni, ker so hoteli izvedeti nekaj novic od doma. Z ravnateljem kolonije smo se pogovorili nekaj časa pred začetkom prireditve. Dejal je, da je, tako on kot ostalo o-sebje, zelo zadovoljen z otroci, ki so zares pridni, veseli m zdravi.'Povedal nam je, da je ta druga izmena nabre-žinskih otrok v tej koloniji. 29. junija je odpotovalo v Ri- , bojjcar odlicnp, rezpmeio. ta-ko da v tej koloniji lahko golato iz devinsko - nabrežin- ske občine 106 dečkov, ki so os,ali tam celih 30 dni, nato pa je prišlo v kolonijo skupno <86 deklic, ki se bodo vjni-le domov »te dni. ? Življenje v naši koloniji, nam pripoveduje ravnatelj, je kar lepo, Tu imamo otroke slovenska in, 4alijan*ii£ narodnosti. Otroci, vod-tvo in I osebje kolonij %e -tned 71 ugotovimo najyečjo harmonijo med otrijci ene 'in druge narodnosti. Tu so vsi enaki, člani ene sanje dnjžjn^i }d^- vinsko - nabrežinske občine. Skupno gredo na izlete, skupno se igrajo,1 jedo 'in počivajo. V prvi skupiii so dfetk^ i- meli več sreče z vremenom. Ravnateljstvo kolonije je priredilo enodnevni izlet s posebnimi avtobusi. Odpotovali so iz Rigolata v Sappado, S. Lorenzo, Auronzo, Misurino, Cortino, Pieve di Cadore in Villo Santino. V enem dnevu so napravili več kot 360 km. Teden pozneje pa so naj- starejši otroci napravili izlet na hrib Neval. Hodili so kar celih sedem ur, zvečer pa so imeli razne igre. Najbolj jim je'-bila všeč «Odnehaš ali na-'d F ^°Pust. nekateri do sn °P’1' tud* Prej, bo-u“iojo n romaTji. bodisi da kili, P° drugačnih oprav- ^ega^kuni ’* °d nekega ffllni r„ vozovnico za da ^0n> ne da bi pom* da še J ?afi,on za moške. i1*’ je /!?*? ie ona v sto-Ji pil oba ^ neki moški « ie 5e[pir°i*t0ra v kupeju, °^or t. biti sam. To je ,MkaJeJZy'. ki nosi zlasti kar CS ^as temne naoč-Jf!"etnepa ,dela ea- °*ti in 9 njegove mol-V Soj "eruoje. 1 °ddelku potuje len arei^ni tu pustim F *•* n n-' ni-!ada ženska, ki Pokuša, kako ® Zaann pt-n artn ,'fia dos Mart, eegonetnega so-e. Preden pa sta \y Kp°Sta!a, sopotnika v [,nemIU’ ?e bil° treba 'in Potne,0/* !n razburjenja, toče] ,1 se Pomirila 'Oor, je Počasen raz-. »rtj, WU,e «L*eke Mar^!”1 prekinila. Ko Sn."80'1, ki. neki priliki 'C ^ueia ?0tU]e Staszek, Hi. zn kl ji je prodal ni vagon. Vlak eki postaji, kjer ki išče ubijal- "ittn sPet navezala krZ^je, ki ga je Prekinil Jan Mac Laine, prisrčni deček, ki je dobro odigral svojo vlogo v angleškem, drugače ne preveč zanimivem lilmu «Deček in most», ki so ga pred. vajali na otvoritvenem večeru festivala v Benetkah. da potniki se sami spuste za njim, ga ujamejo in linčajo. Potem se pojasni tudi, zakaj je doktor Jerzy tako čuden. Operiral je neko lS-letno dekle, operacija se mu je po-nesreeila.^Zato je hotel biti v vlaku sam. Medtem je nastal dan in vlak je pripeljal k morju. Zdravnika čaka na postaji njegova žena. Marta je osvobojena vezi na preteklost, toda v njej je le nekaj trpkega. Noč jo je že dokaj zbližala z zagone‘nim zdravnikom, toda stopiti je morala v novi dan vendar sama. Kaivalerouhcz je napravil kar dober film, v katerem je smotrno porazdelil dogajanje, ki se ves čas odvija v vlaku. Izbral je tudi nekaj prav dobrih mlajših poljskih igralcev, ki so že igrali v mnogih filmih. Marta je bila Lucj/na VVinnicka, doktor Jerzg je bil Leon Niemczykt mlada žena iz sosednega kupeja Tereza Szmigieloiona in Staczek. Poleg teh je bilo še nekaj prav zelo posrečenih tipov. Vendar pa ni kaj dosti spraševati, kaj je film nameraval povedati, kajti takih ambicij film nima. Zaradi tega pa bo vseeno za gledalce zanimiv. Popoldne je bil na sporedu informativne sekcije najprej na vrsti venezuelski dokumentarni film «Araya». Polotok Araya na Karaibskem obrežju, severno od Venezuele, je ena najbolj suhih pokrajin na svetu. V tej puščaui pa ljudje pridobivajo sol in lovijo ribe. To je vse, kar jim narava daje. Toda v istem času se modernizirajo in tudi tam bo postalo življenje nekoliko drugačno. eMajhne drame«, film, ki so ga Poljaki prikazali že v Cannesu, je bil tudi lepo sprejet. Režiser filma je Janusz Nas-feter. Igrajo pa skoro sami o-troci. ln končno je prišel na vrsto že v Cannesu nagrajeni bolgarski film (pravzaprav gre za koprodukcijo Bolgarija • Vzhodna Nemčija) «Zusede«. V Bolgariji se nahaja transport grških Zidov, ki se peljejo v taborišče smrti Au-schwitz. Med njimi j« tudi u-čiteljica Ruth, ki se spozna z nemškim podčastnikom Walterjem. Med njima se vname ljubezen, ki je tudi žična ovira ne more preprečiti. Wal-ter je uvidel, da se je vse, v kar je veroval in čemur je slutil, zrušilo, ln iz cinizma ga zdaj rešuje Ijubezan do mlade Židinje. Hoče jo rešiti, a ne uspe. Spozna pa, da za rešitev vseh narodov ni dovolj rešitev posameznih oseb, temveč skupni boj vseh. Tudi temu filmu je občinstvo zelo ploskalo. Včeraj zvečer pa je bil ob 23. uri t> areni na sporedu ruski film »Veseli dečki*, ki smo ga svojčas poznali pod naslovom «Pastir Kostjo«. Gledalci, ki so bili takoj v začetku navdušeni, so potem začeli razočarani odhajati, ker film ni imel italijanskih (in sploh nobenih) didaskalij in seveda niso razumeli, kaj se govori. Toda tisti, ki so o-stali, so se še marsičemu prisrčno nasmejali in na koncu ni manjkalo velikega aplavza, Vsekakor je zanimivo, koliko svežine je ohranil ta film Aleksandrova še tudi sedaj, po 25 letih. Nič čudnega, če so ga že dostikrat in marsikje posnemali. In če bi ga tudi danes vrteli kjerkoli po kinematografskih dvoranah, bi gotovo lahko krepko tekmoval s tolikimi «smešnimi» filmi, ki so puhli in smešni sploh niso. R R. () i Dviganje ladje in milijoni ostrig REKA, 26. — V Kvarnerskem zalivu poleg otoka Krka so pričeli dvigati 1944. leta potopljeno nemško pomožno vojno ladjo «Tuebingen». Gre za pomembno operacijo jugoslovanskih reševalnih podjetij, ki pa je imela tudi povsem nepričakovane posledice za ljubitelje dobre jedače. Ves trup omenjene ladje je nam- IIIIMIIIHimttlltlMIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIHMmillHIIIUtlMIlimilUMMnMHMflMI ;eč porasel z velikimi portugalskimi ostrigami. Za sedaj se goste ribiči in delavci, vendar namerava to pojedino prekiniti neko ribiško podjetje, ki bo ostrige zbralo in jih postavilo v gojišče. Hud potres v Mehiki 70 žrtev MINATILAN (Mehika), 2«. — Močan potres je povzročil veliko škodo in številne človeške žrtve na polotoku Te-huantepec v Južni Mehiki. Mrtvih in izginulih Je po prvih vesteh najmanj 7« oseb in gmotna škoda je zelo občutna. Najteže je prizadeto mesto Coatzacalos, ki je zaradi potre, sa povsem osamljeno, tako da ni mogoče točno oceniti niti škode niti števila žrtev. V naselju Jaltipan je porušenih po. lovica hiš in ubitih dvajset o-seb. V bližini tega naselja pa je mrtva ena oseba in 45 ranjenih. Celo 300 km od središča je potres porušil, poškodoval in razbil okna na številnih hišah. Na celotnem področju so prekinjene vse električne napeljave. .................................................................................. ostanejo odprte vse možnosti: On je Anglež, ona Nemka; ali obratno. Možno je tudi, da delata oba za Anglijo ali pa oba za Nemčijo. V njih se zbudi ljubezen, preživita eno noč... vse se pa konča s strelom. Film kNoč vohunov« je zanimivo delo režiserja, igralca in pisatelja scenarija Roberta Hosseina in njegove lepe žene Marine Viady. V New Yorku, Milanu, Piombinu ... ki predstavila na festivalu v Benetkah zanimiv film ((Življenje v tvojih opisuje, kako so minerji v stalni nevarnosti odstranili celo skladišče bomb, min in drugih eksplozivov. Mladinske tolpe ubijajo rogovilijo in kradejo Potrebni so odločni ukrepi zlasti vzgojnega značaja in ne samo poostritev policijskih mer NEW YORX, J«. — te v nedeljo »ta se spopadli bandi mladih kriminalcev, pri čemer je bila ubita l&-letna črnska deklica. Sedaj je prišlo do novega pretepa in v hrbet zaboden se je mrtev zruišil na tla 14-letni Jules Rosario. To je po dveh letih ponoven izbruh mladinskega kriminala v tem mestu, kjer sta se spopadli bandi «Sporis-men«, v kateri so v večini črnci, ter »Forsithe Street boys» sestavljeni iz Portoričanov. Iz Milana poročajo, da je Javno tožilstvo aretiralo še pet mladih kriminalcev, sedem pa so jih že pred nekaj dnevi. Obtoženi so številnih nemoralnih dejanj in med drugim tudi, da so posilili 13-letno deklico, sestro člana bande. Poleg tega so v Milanu preteklo noč priprli 21 pobalinov, ki so že nekaj dni rogovilili, nadlegovali in zmerjali mirne meščane na Trgu Siena. Iz Piombina pa poročajo, da so štirje mladi banditi postavili na tračnice debelo kamenje in tako poskušali iztiriti vlak. Na srečo jih je pravočasno opazil neki železničar in so pobalini takoj pobegnili z motorji. Železničar pa si je zapomnil številko e-nega izmed motorjev, tako da je policija zaprla pet zlikovcev, ki so vsi mladoletni. Tako italijanska kot svetovna kriminalna kronika je v zadnjih dneh polna podobnih dogodkov, ki pričajo, da je mladinsko vprašanje vedno bolj pereče in da so nujno potrebni resni ukrepi in napori, da se ne samo prepreči zločine in krivce pravično kaznuje, temveč da se ustvarijo pogoji za zdrav razvoj mladine. V tej zvezi je demokristjan-ski poslanec Quintieri predložil zbornici zakonski predlog, na osnovi katerega naj bi o-sebe mlajše od 25 let, ki so skupini zagrešile kazniva dejanja in se nedostojno obnašale, proglase za socialno nevarne, tako da bodo v celoti občutile težo kazenskega zakonika. Poleg tega naj bi za te osebe odpadle olajšave glede služenja vojaškega roka. Predlog ni povsem slab, vendar je nedvomno pomanjkljiv poleg tega, pa je malo verjetno, da bi vojašnica predstavljala najboljšo vzgojno sredstvo za pokvarjeno mladino. Potrebni bi bili resnejši napori in to ne samo policijskega značaja. «»______ V silobranu je zabodla napadalca BRACCIANO, 26. — Sodne oblasti so izpustile mlado Albo Sbrighi, ki je v silobranu zabodla do smrti napadalca. V nedeljo jo je namreč napadla tolpa pobalinov, dekle pa je imelo v torbici nož, ker so jo isti fantje že večkrat nadlegovali" in jim je komaj ušla. Tokrat ji ni preostalo drugega, kot da je nož potegnila in se pričela z njim braniti. Pri tem je zabodla Benedetta Argentija, ki se je sam zavlekel po pomoč, pajdaši pa so zbežali. Nesreča v Rasi RASA, 26. — V rudniku pre. moga Raša se je zgodila težka nesreča, pri kateri je en rudar ubit, drugi pa težko ranjen. Do nesreče je prišlo nenadoma: zrušili so se podporni stebri in plaz premoga je zasul oba rudarja, ki sta delala 152 metrov pod zemljo. Takoj so jima priskočili na pomoč tovariši in so ju izkopali ter odpeljali v bolnišnico. Tam je rudar Ivan Hrelja umrl, medtem ko se Halil Mahmutovič bori s smrtjo. —«#------ Monsieur Bill vse zanika PARIZ, 26. — Georges Ra-pin ali «monsieur Bill«, ki je sam priznal trinajst umorov in med drugim, da je živo zažgal Dominique Thirel. je med štiriurnim izpraševanjem pred preiskovalnim sodnikom zanikal vse te zločine. Pravi, da se je obtožil samo zato, ker je hotel biti pomemben in se je hotel bahati. Za vatikanski list v Španiji vse v redu Značilna polemika proti znanemu tedniku, ki se je 20, septembra bodo oživela igrišča Koledar tekem „A" in „B" lige Prvi veliki mednarodni italijanskega nogometnega prvenstva Program TURIN, 21. — Dokončni program študentovskih iger je naslednji: PLAVANJE: Začetek 27. av-pusta; polfinale na 100 m prosto za moške, 3 izločilne skupine na 200 m metuljček moški dopoldne, popoldne fina-ie na 100 m prosto in 200 m metuljček ter štafeta 4x100 m mešano ženske: 28. avgusta: zjutraj 2 izločilni skupini na 100 m prosto ženske, 3 izločilne skupine na 100 m hrbtno moški, 3 izločilne skupine na 100 m hrbtna ženske, 2 izločilni skupini na 400 m prosto moški, popoldne pa finale v vseh teh disciplinah; 29. avgusta: dopoldne 3 izločilne skupine na 200 m prs- no moški, 2 izločilni skupini na 100 m metuljček ženske, 2 izločilni skupini na 4x200 m prosto meški in popoldne .finale v vseh teh disciplinah in še na 100 m metuljček ženske; 30. avgusta: dopoldne 2 izločilni skupini na 200 m prsno ženske, 2 izločilni skupini na 4x100 m mešano moški, popoldne pa finale v teh le največfe organizariiske te-! disciplinah ter na 1500 m mo- žave na katere so naleteli or ganizatorh? ODGOVOR: F,na izmed nai-večiih težav na katere smo naleteli je bila navezava stikov z nekaterimi športnimi univerzitetnimi združenji za katere nismo vedeli točnih naslovov in sedežev. To dejstvo je zakasnilo razgovore in nas prisililo k res ogromni korespondenci. VPRAŠANJE: Kako se je Turin opremil za dostojen sprejem športnikov, nlihovih spremljevalcev in gledalcev? ODGOVOR: Turin je napravil res znaten napor za izvedbo Univerziade in za dostojen sprejem atletov in njihovih spremljevalcev. Vse športne Dbjekti so bili urejeni tako, da bodo lahko sprejeli gledalce, Iki bodo nedvomno prihiteli v Velikem številu. Pa ne samo to. Turin bo lahko nudil atletom tudi vso potrebno udobnost. Prepričan sem, da bodo vse športne naprave na višku tehnične popolnosti. Vsi atleti bodo nastanjeni v najboljših hotelih in kolegijih z gosto- ljubjem, ki je vedno odliko- 9; »alo naše mesto. VPRAŠANJE: Po kakšnem kriteriju je bil izdelan program tekmovanj? ODGOVOR: Koledar Univer-ziade je bil izdelan na teme- ki in 4x100 m prosto žen- SABLJANJE: 28. avgusta: floret za moške posamezno; 29. avgusta: floret za ženske posamezno: 30. avpusta: flo- ret za moške ekipe; 31, avgusta: floret za ženske ekipe; 2. septembra: meč posamez- no; 3. septembra: sablja posamezno; 4. septembra: meč za ekipe; 5. septembra; sablja za ekipe. KOŠARKA; od 28. avgusta do 5. septembra dve igri dopoldne, 2 popoldne in 2 zvečer, Podroben program še ni bil izdelan ODBOJKA: od 28. avgusta do 4. septembra. VATERPOLO: od 28. avgusta do 31. avgusta izločilne skupine. Igre v finalni skupini se bodo začele J. septembra. ATLETIKA: 3. septembra: finale v krogli in peteroboju za moške; 4. septembra; fina-le v palici, kladivu, 100 m in 800 m za maske ter v disku, daljini, 80 m ovire in 100 m za ženske; 5. septembra: finale v troskoku, višini, 400 m in disku za moške ter v krogli, kopju in na 800 m za ženske; 6. septembra: finale v kopju, 400 m ovire, daljini, na 1500 m, 100 m ovire, 200 m, 5.000 m. 4x100 m in 4x400 m za A liga 1. KOLO - 20. 9.: Alessan-dria - Milan; Bari . Palermo; Bologna - Lazio; Internaziona. le . Padova; Juventus - Lane-rossi Vicenza; Napoli - Spal; Roma . Genoa; Sampdoria -Atalanta: Udinese . Fiorentina. 2. KOLO . 27. 9.: Atalanta -Internazionale; Bari - Alessan. dria; Fiorentina - Napoli; Genoa . Bologna; Lazio . Udinese; Milan - Roma; Padova . Juventus; Palermo - Sampdoria; Spal - Lanerossi Vicenza. 3. KOLO - 4. 10.: Alessan-dria . Atalanta; Bologna . Fio rentina; Internazionale - Lazio; Juventus - Spal; Lanerossi Vicenza - Milan; Napoli . Genoa; Roma . Palermo; Samp. doria - Bari; Udinese - Padova. 4. KOLO . 11. 10.: Alessan-drna - Bologna; Atalanta _ Juventus; Bari _ Genoa; Fiorenti. na - Roma; Lazio . Lanerossi Vicenza; Milan . Napoli; Padova - Palermo; Sampdoria -Internazionale; Spal - Udinese. 5. KOLO . 18. 10.: Bologna -Bari; Genoa . Milan; Internazionale - Fiorentina; Juven tus : Alessandria; Lanerossi Vicenza . Padova; Napoli . A-taanta; Palermo - Spal; Roma - Lazio; Udinese - Sampdoria. 6. KOLO - 25. 10.: Alessandria . Sampdoria; Bari . Inter. nazionale; Fiorentina - Atalan ta; Genoa - Lanerossi Vicenza: Lazio - Juventus; Milan -Udinese; Padova . Roma; Pa lermo - Napoli; Spal - Bolo gna- 7. KOLO — 8. 11.: Atalanta • Bari, Bologna - Palermo, Internazionale - Milan, Juventus - Fiorentina, Lanerossi Vicenza - Alessandria, Napoli -Lazio, Roma - Spal, Sampdoria - Padova, Udinese - Genoa. 8. KOLO — 15. 11.: Alessandria - Udinese, Bari - Roma, Bologna .^Juventus. Fiorentina - Palermo, Genoa - Sampdoria, Internazionale - Spal, Lazio - Atalanta, Napoli - Lanerossi Vicenza, Padova - Milan. 9. KOLO — 22. 11.: Atalanta - Padova, Juventus - Genoa, Lanerossi Vicenza - Fiorentina, Milan - Bari, Palermo -Lazio , Roma - Internazionale, Sampdoria - Bologna, Spal -Alessandria, Udinese - Napoli. 10. KOLO — 6. 12.: Alessandria - Roma, Bari - Lanerossi Vicenza, Fiorentina - Milan, Genoa - Atalanta, Internazionale - Bologna, Lazio -Sampdoria, Napoli - Juventus, Palermo - Udinese, Spal - Padova. 11. KOLO — 13. 12.: Alessandria - Napoli, Atalanta - Roma, Bari . Udinese, Bologna -Lanerossi Vicenza, Juventus -Internazionale, Lazio - Fiorentina, Milan - Palermo, Pado- va - Genoa, Sampdoria - Spal. 12. KOLO — 20. 12.: Atalanta - Palermo, Fiorentina - Padova, Genoa - Alessandria, Lanerossi Vicenza - Internazionale, Milan - Sampdoria, Napoli -Bari, Roma - Bologna, Spal -Lazio, Udinese - Juventus. 13. KOLO - 27. 12.; Internazionale - Genoa, Juventus -Roma, Lanerossi Vicenza - A-talanta, Lazio - Milan, Padova - Bari, Palermo - Alessandria, Sampdoria - Napoli, Spal - Fiorentina, Udinese - Bolo- gna 14. KOLO - 10. 1.: Alessandria - Padova, Atalanta - Udinese, Bari - Lazio, Bologna -Napoli, Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Spal, Milan - Juventus, Palermo - Internazionale, Roma - Lanerossi Vicenza. 15. KOLO - 17. 1. Alessandria - Fiorentina, Bologna -Milan, Internazionale - Udinese, Juventus - Bari, Lanerossi Vicenza - Palermo, Lazio - Genoa, Napoli - Padova, Sampdoria - Roma, Spal - Atalanta. 16. KOLO - 24. 1.: Atalan- ta - Bologna, Fiorentina - Bari, Internazionale - Alessandria, Padova - Lazio, Palermo - Genoa, Roma - Napoli, Sampdoria - Juventus, Spal - Milan. Udinese - Lanerossi Vicenza 17. KOLO - 31. 1.: Bari - Spal, Genoa - Fiorentina, Ju- ventus - Palermo, Lanerossi Vicenza - Sampdoria, Lazio -Alessandria, Milan - Atalanta, Napoli - Internazionale, Padova - Bologna, Udinese ■ Roma. lju dveh kriterijev: vskladiti moške ter v višini, na 200 .............................................................................................................. Zbor športne elite treh Amerik «Pananierlške lgre> od danes v Chfka^u 24 držav, 2100 atletov, 25 panog - Obetajo sc novi svetovni rekordi CHIKAGO, 2«. — 24 udeleženih držav, 210« prijavljenih atletov, 25 športnih panog. 23 različnih sedežev za tekmovanja: to so številke, ki označujejo III. pana-meriške igre, ki bodo v Chikagu od 27. avgusta do 7. septembra. [Norton (100 in 200 m), Dallas Long (krogla), Albert Can-l telln (kopje) in Don Bragg (palica). Zaradi množične udeležbe a- po navideznem nazadovanju tletov ZDA bodo tekmovanja še posebno zanimiva predvsem v atletiki, plavanju in košarki. V tej panogi bodo nastopili razen SZ in Bolgarije vsi glavni protagonisti svetovnega prvenstva v Cilu. Ameriški atleti bodo glavni favoriti predvsem v atletiki. V moštvu ZDA bodo med »starimi« Parry; 0’Brien, ki je nedavno izboljšal svetovni rekord v metu krogle na 19,30; sloviti skakalec v daljino Grego™ Bell, ki je trenutno naj- - 'T/ 1 bližnji staremu svetovnemu rekordu Jesse Ovvensa (8,13) m še trije olimpijski prvaki: Lee Calhoun (110 m ovire), Chales Dumas (višina) in Ha-rold Connolly (kladivo). Novo generacijo bodo zastopali Kay Nasprotniki ZDA bi utegnili biti boljši v teku na 800 metrov in v maratonu. V tekih na 5000 in 10.000 m bi moral zmagati Osvaldo Sua-rez, ki bo skušal posnemati velikega Emila Zatopka iz Helsinkov in zmagali tudi v maratonu. Atletski izvedenci menijo, da bodo kljub neugod ni temperaturi v Chikagu lahko zrušeni nekateri svetovni rekordi, predvsem v krogli (0’Brien>, in mogoče v palici .(Graham in Bragg)., B liga !. KOLO - 20. 9.: Cagliari -Verona, Como - Parma, Lec-co -Modena, Messina - Brescia, OZO Mantova - Novara, Sambenedettese - Talmone Torino, Simmenthal Monza - Mar-zotto, Taranto - Reggiana, Triestina - Catanzaro, Venezia -Catania. 2. KOLO 27. 9.; Marzotto -Como, Messina - Lecco, Modena - Novara, Parma - OZO Mantova, Reggiana - Sambenedettese, Talmone Torino - Cagliari, Taranto - Brescia, Triestina - Catania, Venezia - Catanzaro, Verona - Simmenthal Monza. 3. KOLO ' 4. 10.: Brescia -Marzotto, Catania - Lecco, Catanzaro - Taranto, Como - Venezia, Novara - Messina, OZO Mantova - Cagliari, Reggiana -Triestina, Sambenedettese -Parma, Simmenthal Monza -Talmone Torino, Verona - Modena. 4. KOLO - 11- 10.: Cagliari -Messina, Catania - OZQ Mantova, Lecco - Como, Marzotto - Sambenedettese, Modena -Simmenthal Monza, Novara -Catanzaro, Parma - Reggiana, Talmone Torino - Brescia, Taranto - Verona, Triestina -Venezia. 5. KOLO - 18. 10.: Brescia -Novara, Cagliari - Catania, Catanzaro - Modena, Como -Talmone Torino, Messina - Verona Reggiana - Marzotto, Sambenedettese - Triestina, Simmenthal Monza - Lecco, Taranto - OZO Mantova, Venezia - Parma, 6. KOLO - 25. 10.; Brescia -Cagliari, Catanzaro - Catania, Lecco -Sambenedettese, Marzotto - Taranto, Messina - Modena, OZO Mantova - Reggiana, Parma - Novara, Talmone Torino - Venezia, Triestina -Simmenthal Monza, Verona -Como. 7. KOLO — 1. 11-: Catania-Messina, Como - Triestina, Marzotto -Catanzaro, Modena Cagliari, Novara - Lecco, Reggiana - Brescia, Sambenedettese - OZO Mantova, Simmenthal Monza - Parma, Talmone Torino - Taranto, Verona - Venezia. 8. KOLO — 8. 11.: Cagliari -Marzotto, Catania - Reggiana, Lecco - Brescia, Messina - Catanzaro, Modena Sambenedettese, Novara - Verona, OZO Mantova • Como, Parma • Tal- mone Torino, Taranto - Triestina, Venezia - Simmenthal Monza. 9. KOLO — 15. 11.: Brescia-Venezia, Cagliarj - Lecco, Catanzaro - Messina, Marzotto -Modena, Parma ' - Taranto, Simmenthal Monza - Catania, Talmone Torino - OZO Mantova, Triestina - Novara, Verona - Sambenedettese. 10. KOLO — 22. 11.: Catanzaro - Cagliari, Como - Catania, Lecco - Verona, Modena-Parma, Novara - Marzotto, OZO Mantova - Triestina, Reggiana - Talmone Torino, Sambenedettese - Brescia, Simmenthal Monza Messina, Taranto - Venezia. 11. KOLO — 6. 12.: Brescia -Como, Catania - Verona, Marzotto - OZO Mantova, Messina - Sambenedettese, Novara -Simmenthal Monza, Parma -Catanzaro, Talmone Torino -Lecco, Taranto Cagliari, Triestina - Modena, Venezia - Reggiana. 12. KOLO — 13. 12.: Brescia-Parma, Cagliari Novara, Catania - Sambenedettese, Como - Taranto, Marzotto - Lecco, Messina - Venezia, OZO Mantova - Simmenthal Monza, Reggiana - Modena, Triestina - Talmone Torino, Verona - Catanzaro. 13. KOLO - 20. 12.: Cagliari -Triestina, Catanzaro - Como, Lecco - OZO Mantova, Modena - Catania, Parma - Messina, Reggiana -Verona, Sambenedettese - Taranto. Simmenthal Monza - Brescia, Talmone Torino - Marzotto, Venezia - Novara. 14. KOLO - 27. 12.: Brescia -Modena, Catanzaro - Talmone Torino, Como - Cagliari, No- vara - Reggiana, OZO Mantova - Venezia, Parma - Catania, Sambenedettese - Simmenthal Monza, Taranto - Lecco, Triestina - Messina, Verona -Marzotto. 15. KOLO 3. 1.: Brescia -Verona, Catania - Taranto, Lecco - Triestina, Marzotto - Parma, Messina - OZO Mantova, Modena - Como, ReggiaAa -Cagliari, Simmenthal Monza -Catanzaro, Talmone Torino -Novara, Venezia - Sambenedettese. 16. KOLO - 10. L: Cagliari -Parma, Como - Simmenthal Monza, Lecco - Reggiana, Marzotto - Venezia, Messina -Talmone Torino, Modena - Taranto, Novara - Catania, OZO Mantova - Brescia, Sambenedettese - Catanzaro. 17. KOLO - 1. 1.: Cagliari -Simmenthal Monza, Catania -Talmone Torino, Catanzaro -Brescia, Como - Sambenedettese, OZO Mantova - Modena, Parma - Verona, Reggiana -Messina, Taranto - Novara, Triestina - Marzotto, Venezia -Lecco. 18. KOLO - 24. 1.: Brescia -Triestina, Catanzaro - OZO Mantova, Marzotto - Catania, Modena - Venezia, Novara -Como, Parma - Lecco, Sambe-nettese - Cagliari, Simmenthal Monza - Reggiana, Talmone Torino - Verona, Taranto -Messina. 19. KOLO - 31. 1.: Catania -Brescia, Lecco - Catanzaro, Messina - Marzotto, Modena -Talmone Torino, Reggiana -Como, Sambenedettese - Novara, Simmenthal Monza - Ta košarkarski turnir v Trstu Jz Jugoslavije sodelujeta moška vrsta Olimpije iz Ljubljane in ženska vrsta z Jesenic Kot smo že poročali, bo v soboto 19. in v nedeljo 20. septembra na dvorišču grada pri Sv. Justu (v primeru slabega vremena pa v Športni palači na Monte-bellu) mednarodni košarkarski turnir, imenovan »Turnir grada Sv. Justa«. Organizirala ga je Športna skupina Portuale, ki je pri tem tudi upoštevala, da bo to prvi turnir take važnosti in take kvalitete v Trstu po letu 1943. Na turnirju bodo sodelovale štiri ekipe, ki se bodo v soboto 19. septembra pomerile v izločilnih tekmovanjih, v nedeljo 20. pa v igrah za 1., 2., 3. in 4. mesto, t. j. sobotna zmagovalca za prvo in drugo, premaganca pa za tretje in četrto mesto. Pred turnirskimi igrami bo oba dneva tudi mednarodno žensko srečanje med vrsto K. K. Jesenice, ki je prvak Slovenije in član I. jugoslovanske lige ter kombinirano vrsto Portuale-Hausbrandt. Igrišče na grajskem dvorišču bo primerno opremljeno in razsvetljeno. Značilnosti sodelujočih ekip so v kratkih potezah naslednje: ASK Olimpija . Ljubljana je bila prvaik Jugoslavije v se. zoni 1957-58, trenutno pa je na prvem mestu državnega pr. venstva I. lige. V moštvu je več igralcev mednarodnega razreda: Kristančič — igralec in trener, ki je lani igral nekaj časa tudi v italijanskem prvenstvu, neizčrpni realizator in mozeg moštva, igralec ! res izrednih kvalitet: Der- Ce smo prav infor^A je njegov odborn‘jM^ enkrat, da je razf m ft niška mesta, po . vse zaspalo. sicer, da so temu -počitnice kot P“ ilgifil nje volje oz. “rc.,j podjetnosti. Toda ^ tako ali drugače je treba naše SP®" ,( nje znova razgiba n nizirani podlagi, t mo spet povrni . zgolj priložnostne ^ ki prav gotovo ** vesti k zaželenim ^ uspehom. Združeni■ -g mora namreč Zf ^$.1 v prvi vrsti od -j-jtl tivnosti odvisna « pularnost in L Lo: tyoje sta bete,' te j. njegovo delovanje z no za včlanjevanj ^ te^j je bilo s sklepotu fi„ ^ je oho s hoffl ” nega občnega z ‘r. srs&i. * odkrito sprego vol it''. ti je treba, da «» la glavno zm. VOOiTO J . .[ 70 IVU t'~ hi ,WJ % tudi bilo, da » 4 i« kar najtesnejše t Rj^ kar najiesiiw“- ji Društva in .jjjjti . fel rali nekako ra.zkr0g tj »ojo in začrtati deloK' » - JO uhi družit talio prav, da bi nral' , stila «Boru» °LjO «1,: večjih športnih f ^ Včasih bt to Oti eitt tis, mezna društva, - jitf V' ^ bolj agilna, r - tev prestižnega t ^ tt sl, dar pa mishm ^ eh. napne skuvne k važne skupne * 0nei\ J?0) prestiž tega #»* tva, v koliko/ 1.^. i"1. da bi prestiž dr ^ f jktj. uu ut pit."— .. st , ‘11 Skratka, ravnati * %et ba po zakonu Zli: ne pa P® ftVSi latinskem. izreK 0^ jJfci; K ranto, Triestina - Cagliari. Ve-j mast5«, pivot-velikan (2,08), ki rona - OZO Mantova. . je kljub svoji ogromni postavi Od 31. avgusta do 6. septembra Velike mednarodne jadralne prireditve v Koprskem zalivu Prvenstvo XVII distrikta jadrnic STAR in tradicionalna mednarodna regata z udeležbo Tržačanov KOPER, 26. — Danes dopoldne je bila v Kopru tiskovna konferenca, na kateri so seznanili novinarje s sporedom velikih jadralnih prireditev, ki bodo v Kopru med 31. avgustom in 6. septembrom. Prvenstvo XVII. distrikta jadrnic STAR se bo začelo v ponedeljek, 31. avgusta ob e-najstih na starem koprskem pomolu. Ob tej priložnosti bo tradicionalni ceremonial dviganja zastav vseh udeleženk prvenstva (Švice, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije). Tekmovalce bosta nagovorila predsednik koprske občine Miran Bertok in kapitan slovenske flote jadrnic STAR Vinko Žnidarčič. Otvoritev pa bo izvedel sekretar XVII. distrikta g. Walter Vettori iz Zuericha. Spored tekmovanja obsega pet regat, od katerih bo prva v ponedeljek popoldne, druga in tretja v torek, četrta v sredo popoldne, peta pa v petek dopoldne. V četrtek bodo imeli tekmovalci prost dan in se bodo udeležili izleta v Postojnsko jamo in Lipico. Zaključek XVII. distrikta bo v petek zvečer na starem koprskem pomolu. Tekmovanja se bo udeležilo 30 jadrnic, ki so razvrščene v 13 flot. Skupaj bo nastopilo nad 50 tekmovalcev. Jugoslavijo bodo zastopale tri flote kvarnerska, dalmatinska in slovenska. Slovenska flota se bo pojavila prvič na tako pomembnem mednarodnem tekmovanju, Zastopali nas bo- do Fafangel (Koper), Svilan (Ljubljana) in Zej (Maribor). Konkurenca na tekmovanju bo zelo močna, saj bodo prišli številni zmagovalci prvenstvenih in prijateljskih mednarodnih tekmovanj. Največ možnosti za osvojitev prvega mesta ima odlični Švicar H. Bryner s svojo tehnično . najmoderne-je opremljeno jadrnico «Al i baba«. Od jugoslovanskih tekmovalcev imata možnost za uvrstitev med prvih deset člana dalmatinske flote Ninčevič z jadrnico Vumir in Mitrovič z jadrnico Podgorka. Ta plovna objekta sta na tehnično zadovoljivi višini in se torej lahko uveljavita. Le malo možnosti pa ima Koprčan. Fafangel, čeprav sodi po znanju v vrh evropskih jadralcev, nima pa primernega plovnega objekta. Takoj bo končanem prvenstvu XVII. distrikta se bo začela tradicionalna mednarodna koprska regata. Ta prireditev bo letos že četrtič v Koprskem zalivu. Začetek bo v soboto, 5, avgusta, zaključek pa v nedeljo zvečer. Predvidevajo, da bodo na koprski regati nastopili vsi udeleženci XVII. distrikta razen tega pa še številni drugi domači in tuji tekmovalci. Prireditelji računajo zlasti na močno udeležbo iz Trsta, Milj in Tržiča. Italijanski gostje bodo s svojimi odličnimi jadrnicami in bogatim tehničnim znanjem med glavnimi favoriti za prva mesta (zlasti v jadrnicah tipa Snipe). L. Um. Tekmovanja slovenskih grafiearjev v Kopru Organizacijo letošnjih grafičnih športnih iger Slovenije je prevzelo podjetje - Primorski tisk, ki slavi letos desetletnico svojega obstoja. Glede na število udeležencev in disciplin bodo letošnje (dvanajste) grafične igre Slovenije, najpomembnejša tovrstna prireditev. Prijavljenih je 14 grafičnih kolektivov, ki so sestavili 120 ekip z nad 250 tekmovalci. Na sporedu so tekmovanja v sedmih različnih panogah. Razen članov bodo v številnih disciplinah nastopile tudi ženske in mladina. Začetek grafičnih športnih iger bo v petek zjutraj ob osmih na koprskem stadionu, ko bo zbrane grafičarje nagovoril častni pokrovitelj iger, predsednik okrajnega odbora SZDL v Kopru Albert Jakopič Kajtimir. Nato se bodo začela številna tekmovanja na vseh športnih igriščih v Kopru in v Izoli. Zaključek bo v nedeljo ob 14. uri v hotelu Triglav. Letošnje grafične igre bodo privlačne tudi za gledalce, saj imajo grafičarji v svojih vrstah precej odličnih športnikov, ki tekmujejo v raznih slovenskih klubih. Naj omenimo še to, da je podjetje Primorski tisk izdalo v počastitev grafičnih igre večbarvno brušuro , L. Om. eden najbolj spretnih in pozitivnih pivotov v Evropi; Lokar, igralec neizčrpnih rezerv in izrednega sloga, ki se lahko s svojimi vpadi pod koš primerja z našim Pierijem, in številni drugi, o katerih bomo še spregovorili. Associazione Pallacanestro STOCK iz Trsta je član prve italijanske serije. Nastop vrste STOCK je zanimiv, ker pada v čas neposredno pred začetkom državnega prvenstva (27. sept.). Trener Orlando bo mo. ral pokazati ljubiteljem košar, ke v Trstu, kako je rešil resen problem, iki je nastal z od. hodom Amerikanca Montgo-merya in s praktičnim odstopom Damianija. Okrog državnega reprezentanta Gavagnina se bodo izmenjavali Steffe, Zaccaria, Perissinotto, Bianco in Magrini. Zanimivo bo tudi videti, kateri igralci iz mladih vrst so napredovali v prvo mo. štvo. Porcelli, Tarabocchia, Dazzara so mladeniči, ki se bodo skoraj gotovo uveljavili v prvenstvu in ki bodo pokazali svoje znanje tudi na tem lepem turnirju C. S. Portuale. »Red Knights« — prvak a-meriških vojaških sil v Evropi, je moštvo nesporne evropske vrednosti. V njegovih vrstah nastopajo številni profesionalni igralci. O njih ni treba izgubljati besed. V zadnjem času so dosegli lepe uspehe na turnirjih v Ragusi in Rosse-tu. G. S. Portuale bo nastopilo na turnirju z moštvom, poja-čanim z novimi elementi in s posebno pripravo. Moštvo pristaniščnikov je namreč zadnje čase stalno in sistematično treniralo, kar bo nedvomno rodilo svoje sadove. Mladi in mnogo obetajoči igralci kot so D’Angeri, Stigli, Oveglia in drugi bodo gotovo hoteli pokazati kaj zmorejo in potrditi uspehe, ki so jih dosegli v Trstu na turnirju za Trofejo pristanišča, v Miljah z A-merikanci in v Jugoslaviji na Jesenicah in v Mariboru. Moštvo bo pojačano z nekaterimi igralci bivše vrste Excelsior iz Trsta kot so Friedrich, Micol in Zelle, ki so znani kot najboljši igralci serije C in «Pro-mozione«. Čeprav brez posebnih pretez, bodo pristaniščni-ki kljub temu skušali nuditi ostalim vrstam močan odpor. G. S. Portuale, Enal krožka pristaniških delavcev, pokrajinski Enal in drugi so prispevali lepa in bogata darila. Izvršni odbor turnirja Je r čeraj z žrebom določil da se bodo v sobotnih izločilnih tekmah srečali ASK OLIMPIJA in GS PORTUALE ter RED KNIGHTS in STOCK vita mea» Toliko o da bodo naši *P . ci v okviru “ združenju mišljali in^ P® pi } ukrepali Sedaj -j# bližnji aktivnosti „ pravah zanjo. “__ "6it. najbrž pingPon9““unjt H ka povratno prčnni. V prvem it 40 hiln maia je bilo niajav-p žačani nepnca^ li, toda prej>r!c fj S k°’-da 'eKopr J £ in turnirje zavnurfr / zentance, na k. g r C/; do smeli n?st£%0r t U „s % htij i S Ijeni igralci. «• Vjj#1 C ningih večkrat o ^l«, ilt bo nastopal b bo J skih turnirjih, v pravico nastop u j tanci. Za začetek f0ij skupne p npr* na L ,u igralci, ki t L t prvenstvu P®5® <5t 'jf. S sedli prvih * RtAiif . ‘t Ccirec I« '«¥S Merlak, Grbec, p k vačič, Krevatin^ fU,, f*l rica se bo P®^"'it> L*fj 3 reprezentant zervo. rivr«9 J. Brogram Pr,( j. slednji; v torek ^ K 20.30 v Skednlu e,k1.4I b laka, Kovačiču,/’3, ifi ^ sarca; v četrtek Vrjr 6^ 20.30 na stadionu gr f tv pa nastop Gr jfllijJ >lt D., Rudolfa ’n b„ pfjf k posameznik *® fl t® lt| vsemi ostalimi ne sete. Ss Toda naši « R J oda nas, rga -majo poleg * 'jij: J Jhi. nega še drugi J rt'} k nje n„ tekmov*”j skih klubov. k namreč dobro bf0 U iv. morajo hiti_^/ 0^ *' ijeni. če hočejo jpCAJ stopati slovenim r ^,1 novice Erskine \i s> o PORTHCAW / ši prvak brit»n cSj^J t4j Joe Erskine Je. Bianchijeva rekorda v tržaškem bazenu V okviru sinočnjega pokrajinskega plavalnega prvenstva, ki je bilo v tržaškem pokritem bazenu in katerega so se udeležili plavalci Triestine, E-dere in Fiamme, je član Triestine Bianchi izboljšal državna rekorda na 100 in 200 m prosto za juniorje. Na 100 m je dosegel čas 58”, ki je za 7 sekunde boljši od starega rekorda Milančana Solianija, na 200 m pa je izboljšal lastni ju-niorski rekord za cele 4” s časom 2’8” 4, ki je le za desetinko rekunde slabši od absolutnega državnega rekorda Puccija. po točkah v sr« J' £ lanskega prva*, Sc J kategorije . I t ** O PALKRM^ijite V/ijNi /.vet* cKa K daljevanju ** „ v, «4 ^ ja profesional ag»l (J k. je Rosewal Pr geg^n L % na s 6:3. ‘ 'Jv na s 0.0, ceflS’ m s 6:4, 3:6, 7:8. 1 sewall pa v dvojicah s V 'j j, O R AGUS A. V6J gem sinočnje1® KOs» Mv, mednarodnem■ -ge, 1 'v turnirju za * u„iJ« premagala R® J «1 (21:,8>- - n v BEOGRAD, JV« % prijateljska n®ge*d®f'tlL % med Crvcno f rfh h h iz Sofije se j« S ločeno 3 :3 ^ M p fl Martinov. — ^ Tlaka TieKa»W K S A" 1 •liju