8TEV.—NUMBER €1 D!., sobota, 13. marca (March 13), 1926. Zastopniki delavcev bodo lahko WledaU knjigo, te je bilo delo oddano linijskim delavni. Diktator pravi, da kapjuHaam la pixtUtariJat umu biti druiinu" in da kapUalUea Ni živel fte etoletja. lici jako ofenzHno, ao adaj zafali kričati, da Je itrajk «pripea- Boston, Mass. — V tukajšnjem mestu je bilo na stavki tri ti»oč krojaških delavcev, ki ao izdelovali ženske obleke. Onra-nizirani ao v Int'l. Ladies Gar-ment Workers Union. Stavka je trajala 2 tedna. Nekateri podjetniki so izravnali spor z unijo že prvi teden. Na delo se je vrnilo že prvi teden tisoč delavcev. Nova pogodba dovoljuje, da pridejo unijski zastopniki k pod. jetniku in da pregledajo knjige in se prepričajo, če je bilo delo oddano unijskim delavnicam, a* ko podjetnik ni mogel sam izvr-šiti dela. Skupen odbor, obstoječ iz podjetnikov in zastopnikov delavcev bo nadzoroval sanitarne naprave v delavnicah. Tvrdke, ki bodo oddale delo neu-nijskim tvrdkam, bodo morale plačati denarno globo. Podjetnik, ki se bo vpiral plačati denarno globo, bo izključen iz podjetnike organizacije. Unija se bo potrudila, da odpravi zlo dela na domu. Pred ne-unijskimi delavnicami stoje izredne stavkovne straže, ki pazijo na to, da se tem tvrdkam ne oddajajo naročila. Paasaie, N. J. — Tekstilni ba-roni v Passaicu, Cliftonu in Gar-fieldu so ae lotili pove taktike, da potlačijo stavko 12,000 delavcev proti redukciji plače. Metodi ježe stara, ampak baroni postajajo besni radi očividne zmage stavkarjev, katerih ni upog-nila policijska ofenziva s bombami, požarnimi briagalnami in drugimi sredstvi terorja. Charles F. H. Johnston, podpredsednik tekstilne družbe Botany Worsted Kills, je v četrtek izjavil, da je itrajk "komunistična zarota." "V naših tovarnah ni atsvke, peč pa so komunistične demonstracije pod vodstvom profesi-jonalnih komunistov, ki tekstilne delavce šolajo za revohicijo", je rekel ta baron. Stavkarji se kajpada smejejo najnovejši histeriji magnatov, ki so izzvali atavko sami, ker ao hoteli zntfatl mezde za 12 odstotkov. Ako kdo lola delavce za revolucijo, tedaj to delajo baroni, ki nočejo pošteno plačati avojih delavcev. Policijski iti Zober in dva njegova policista zdaj čakajo na zasliševanje fpretf veleporoto. Trojica je bila aretirana radi brutalnih napadov in telesnih poškodb ob času piketnih demon- samo eden atavktr. VM nosijo rane in črne odtiae policijskih količkov, a katerimi ao policaji mlatili po atavkarjih in gledalcih sploh. Akcijo pred sodiščem vodi Unija za ameriške civilne ivobodftčine. — PROSVET GLASILO H/>VgW«m NASODEB PODPOKNl /EDNOTf L a sTlfINA 8lovwhkb WAKOPK1 /OPPORNB JBPWOTK PROBV&Tl S. N. P. J. in ttUUU" "Prosvete". CiM M M •oI fots b $11» M tri Itt. tl O m tri nu««««, |q a nmm Châw> SMS m uu «ms M eo*o b Oooro ISJO da Uto. «tU M pri '"PROSVET A" SSS7-SS «o aTHE ENLIGHTENMENT" ^■OrfM of tfco IbvMU Naftoool BmoM SocWty. i — Owm4 W thm ..... ■■ I——>1 ijivvrur ratos National Btorilt Society. T MutMcrtption. Uoitod SUto* («Kcopt Chko«o) oad »«or. tajMtfL 1640, on* forricri eoaatrtai HM por fur of TBS PVDBDBATBD PR188' Doto« v okUpoJa n. pr pomooL 4P |e • to» 4o «o osa m ustavi Uri. (Fob. 2«. I9SS) on potokU raitfi IMH MI Pokrito Jo pro NASA COLNINSKA POLITIKA. Visoka je bila pesem, ki so jo colninarski političarji «apeli zaščitni colnini. Pripovedovali so, kako visoka zaščitna colnina varuje industrijo in skrbi, da delavske mezde ne padejo in da imajo delavd vedno delo. Naglašali so, da visoka zaščitna ali obrambna colnina varuje farmarja, da mu ni treba prodati njegovih pridelkov po nizki oenl Zdaj imamo ie nekaj časa Fordneyjev tarif, ali visoka obrambna colnina ni pomagala delavcem in farmarjem. Najbolj vneti za visoko colnino so bili tekstilni tovarnarji Tekstilnim delavcem so pripovedovali, da obrambna colnina povzroči, da bodo imeli skozi vse leto dosti dela in da se njih mezde ne bodo zniiale. Izkušnje so pa pokazale vpr^v nasprotno, kar so tovarnarji pripovedovali. Veliko število tekstilnih delavcev je bilo več mesecev v letu doma. Drugi so pa delali z omejenim časom. Mezdettekstilnih delavcev so se zniževale, ako delavci niso bili toliko organizirani, da so se lahko vprli s stavko tej samopadnosti tovarnarjev. Medtem, ko so bili delavci pritisnjeni od vseh strani ob steno, se je pa tekstilnim tovarnarjem godilo prav dobro. Vzlictemu, da so bili de» lavci po več mesecev ali tedndV. doma, ali da so delali z omejenim časom, se niso skrčili profiti tovarnarjev. Nekaj mesecev nazaj so tovarnarji, ki izdelujejo slamnike jadikovali, da je treba uvozno colnino povišati na slamnike, ker dela Italija veliko konkurenco. Predsednik je po novem tarifu, ki ga lahko predsednik poviša ali pa zniža, povišal tarif na slamnike od 00 na 88 odstotkov. To pomeni, fla zdaj ameriški tovarnar lahko doda vrednosti produkta 28 odstotkov. •i* v Tv -'»} . t ' .. I Vi 'ti se jim še morali podati kot kuž-ki, naši* glavni odborniki bi morali biti tako na Špatfci kakor so pri kaki kranjako-slo venski, pa bi bil Trunk absolutno zadovoljen. On bi ee vaekakor z vso svojo logiko strinjal, da bi naša jednota, spreobmjena v " 1 ' bnn I katoll izvrstna ško zdražbarijo, molzna krsvfos. To se pa nikdar ne bo zgodilo, rev. Trunk. Le itbij si Iz glave 1 Zna ee pa še zgoditi, če zamenjaš je mislil letos kupiti nov slamnik, bo dal starega očistiti, |da°te ker bo nov slamnik zanj predrag. Ali so tovarnarji mogoče p6višali slamnikarskim delavcem mezde, ker so povišali eeno slamnikom kar za oaem in dvajset odstotkov? Kajpašef Tega tovarnarji niso storili. Od povišanja colnina iihajo dobiček le tovarnarji. Zavoljo znižane produkcije bodo imeli manj produkcijskih stroškov. Naročil bo manj, pa bodo odalovili nepotrebne delavce. Dobiček se bo pa vseeno pomnožil, ako-ravno se bodo naročila znižala. • Visoka oolnina torej pofftaga tudi k brezposelnosti delavcev. Kajti če se produkt podraži, je toliko manj zanj odjemalcev. Posledica tega je, da se naročila znižajo za produkt, ki se je podražil, v kakovosti se pa ni izboljšal. Kakrr hitro pa tovarnar opazi, da aa znižujejo naročila, pa on odalovi delavce, ki jih ne potrebuje v tovarni. Colnina—visoka ali nizka^-je sredstvo, • katerim navihani političarji mamijo ljudstvo, da jih isvoli v postavo-dajne zbora, ampak za ljudstvo je vseeno, Če je colnina visoka ali niska, dokler imamo kapitalistični sistem blagovne produkcije in distribucije. Tudi niska oolnina ima svoje za ljudstvo zelo škodljive hibe v kapitalističnem gospodarskem sistemu. Kadar bo pa kapitaHatiini goapo tarja. Saj priznamo, ds je škods takega gorečega mola kot je rev. Trunk. Kaj vae bi lahko bilo ia njega, če bi ae bU rodil pred šeatsto leti, ko ao še svetnike delali in ao copernke po luftu letale. To bi bil inkvizitor! Danes pa je prepozno in edina od pomoč aa rev. Trunka je, da svojega bogca hvali in lepo tiho bo, dokler ima še kaj ovčic pod evojo oblastjo. Dovolj je tega aa Prosveto, ki ima itak preveč prostora za zakotnega rev. Trunka. Ogiaail bi ae pa lahlfo v Trunkovih cajten-gah, saj eedaj ae bom tudi jas naročil nanje, ker so zwtouj. Našemu društvenemu blagajnika so poslali cel «kopirani voz navodil In nagrade ao mu obiju-bdi, êe bi jiat dobil par naročnikov. Pa eo se grdo zmotili, kajti L T. je Ae davno tega padla |t oči. Mislim, da ne bo okoli nae. — les l*aa- dorastlimi in nepreskrbljenimi otroci. Zopet se nam je ponovil žalostni slučaj,'kakoršnih je na-Au naselbina zadnje čase dotive-' la in gledala W kakor dovolj. Nič nenavadnega se sicer ni dogodilo. Naselbina v globokem sočutju obžaluje in pomHuje prizadete. 8mrt, ta ne tebira žrtev. Živi jih izbirajo I Vsakdanjost prirode je taka. Ne mnogo dni pozneje je v delavnici nagrobnih spomenikov (ne slovenski) zvonil telefon.— Kdo je tam?—Na drugem koncu se oglasi dobra duša z našega brega — poznana tudi kot pisatelj članka "Komišen" v Ameri-kanskem Slovencu. — Hej! Koliko vi plačate "ko-mišna?" Lastnik: — Deset od sto. — Kratek odgovor. 'Kramar nadaljuje: — Ali ne morete dati več? Petnajst odsto ml ponujajo iz Milwaukee! Lastnik: — Tudi.... ampak cena bo toliko višja za tvoje kupce. To ni pravilno! Lepa karikatura! — Takšen je ta sistem gnile današnje soci-jalne uredbe — in takšna je blagoslovljena ljubezen do bližnje- *a'"aš veliki France Prešeren je isal v eni najlepših svojih itev'na račun rimske oligar-e, kako je delUa pri pokristja-vanju našega naroda svoj bla-ilov, to-le: "V levici križ, v ld meč." — In današnje po-o? "Njemu kamen,* meni mlšen!" Kadar znanci in pametni ljudje v Sheboyganu razmišljujemo te resnične dogodke, potem nam nI treba zmajati z glavo, češ, da nis stane naša Šola nad 49,000 dolarjev. Ce se dobi med nami tško dobro in veliko srce, da si upa zahtevati deset odstotkov "komišna" na račun, ki ga naj potem plača kakšna sirota, vdova in nje otroci, potem si lahko predstavljamo, kako dobro in veliko je lahko tako srce usmiljenja takrat, kadar delajo fa-rani šole za 49,000 dolarjev! Now there we are! Zdaj znamo. "Komišen" je torej medicina, katera zdravi srce tistim, da ne bodo delali sovražnega razpoloženja napram avojim rojakom obrtnikom, kateri, namesto da bi dajali in delili nagrade po-hlepnežem, prodajajo raje svoje izdelke rojakom po toliko nižji ceni. In take nedolžne, komišnaželj ne dušice si potefn domišljujejo in kličejo, naj narod in naselbina sodi njih delo! Le naj jih sOj dl....! , ■ Dobro in potrebno bi bilo, da bi se zopet znašel med nami mogočni in pravi nekdanji Kristus, kf bi iz "hrama božjega" pognal z bičem te današnje "kramar- je". Nam pa, ki njegovim mo-drlfn In pravim naukom varujemo in sledimo, dal nov pogum v boju s temi novodobnimi kra mar ji in farizeji, kateri si revne Vdove siromašnih proletarcev Izbirajo kot žrtve za njihov "ko-ttilšen". — Poročevalec. [fH ttefceygaa. Wis. — Prt* te- darski sistem odpravljen ln ae bo po vsem civiliziranem dml Í* kn,u **» prodadralo le aa ljudske potrebe in ne aa proAt, ^^'^ Moš m bo nobene eolnine—ne nizke, ne viaokei i . *** C . ■ , — I II...... «MI. 7.« I >1 J VM nirv , o* letala je siroU žena s šestimi ne- Politika v Minneaotl. ( hihholm, Minit. — V mrzlih Stenskih večerih je pač najprijet-nejŠe sedeti Za pečjo ln čitati časopise. Dober časopis je dobrodošel kakor srečanje dobrega prijatelja, a katerim se človek pogovori o vsakdanjih križih in taiavah. Rednejšl obiskovalec kakor prijatelji je Čaaopis, od ča-sopisovega pisanja pa je odvisno, če je čtivo človeku v pouk in razvedrilo. * h naše naselbine so redki dopisi, a Še tiatl večinoma o volitvah. Ne vem, čemu toliko plaanja o teh naših volitvah, ko vae skupaj ni aa nas prav nič častno, namreč potegovanje politikašev za službe. Pred tedni je btta v listnici u-rednlštva opomba piacu, naj se podpiše, če hoče kritizirat! razmere v naselbini. Taki opomini ao fte stara pesem, toda nekaterim vendarle nova. kakor tudi nI nobena novost, da ni čisto nič zanesljiv dotičnl. ki ee pod kritiko podpisati ne upa. Našega "trustija" nismo Slovenci v tem mestu sami postavili v mestni svet, temveč s pomočjo mestne stranke. Celo finski kandidat je dobil par sto glasov reč, dasiravno je f1n»k. Ks naroda mnogo manj. Kjer m dva pr*feata ima tretji dobiček. Ml pa t«a m poremo, ker nam brani čašfena oebičaiost In nevo- HMK M^ttMHfiiMM Btom* ae bi sprejel kaadtda- » * *; SSHg' ' 1 .. ture, ker ve, da % litve M paifla vsa račun ako bi prvo leto najmanj petsto služb, drugo to pa tisoč. Tu je veliko rudarjev, ki so pustili svoje zdravje v rudniku. Lahkega dela je malo, a še tisto slabo plačano. Mnogo več pa je takih, ki se sebi emilijo, pa vendar so še najbolj glasni ob volitvah. Tipična prikaaen je tudi ta-kozvani "booster" na volilnem prostoru, katerega zasluga je tudi v veliki meri, da drugorodci začenjajo soditi o Slovencu, da za gtažek mesečine pleše kakor mu drugi godejo. Naši so začeli snubiti "public pay rcM" šele v zadnjem času, ko je bilo vse boljše že posneto. Pred petnajstimi leti se niso nič brigali. Bo ie najbrž res, da je Slovan prišel zadnji, ko je bog pamet delil. Rada bi vedela, koliko je nekaterimi pri srcu naš "Zarkomet". Dolgovezne pojem ike niso v raz-vedriio^n tudi ne rešu jej o so-siainih problemov, toda nekaterim je več do jesiharstva kakor do zdravega humorja. Ko se je oglasilo par pečlarjev in pečla-rk s svojimi smeha vrednimi ponudbami, takoj se je oglasilo nekaj kislih modrijanov s svojo kritiko. Ne mislim sicer, da bi morali imeti sstne ženitvene ponudbe, pač pa različnost, ki «IU-Ži razvedrilu. Resnica je tudi, da se nfhče ne bo Sel ženit v Zarko-met. Tragedije v zakonih pa so bile in bodo. Koliko zakonov se sklene takorekoč čez morje, pa se nihče nad njimi ne spodtiče. Dne 5. marca je po mučni bolezni — možganskim vnetjem— umrla mlada rojakinja Roti Medved, stara 21 iet, hči dobro-znane rodbine Franka Medveda. BiUa je miroljubnega in prikupnega značaja, ni se sramovala na javnem prostoru ogovoriti starega človeka po slovensko. Takih je dandanes malo. Dvakrat umrje človek mlad, ko gleda svet še v rožnatih barvali. Moje odkritosrčno eožalje. — Mkry Pu stoslemšek. Predal za liformaoije , ♦ J, -M • t. ■ r»' -4, .(Odgovori na vprašanja.) Racine, Wis. — V Šlebinger jevi "Slovenski bibliografiji" (1907-1912) ni omenjeno nobeno večje delo glede razvoja slovenskih priimkov. Gotovo so tu in taih izšli v časopisih, revijah in zbornikih kaki podatki o izvoru slovenskih imen, ampak ta dela ao tako raztresena, da jih je težko zbrati. Poleg tega so tudi nepopolna in podatki slabo utemeljeni. 2e stari Slovani, ko so se priselili v Evropo, so, kolikor pomni zgodovina, imeli svoja osebna imena. Ta imena ao si deloma d* jali po bogovih, živalih, cvetlicah za dekleta in kakih velikih zaslugah očetov za sinove. S krščanstvom so Slovenci dobili krščanska imena, v veliki meri pa so tudi še ohranili stara družinska imena. To je bil prvi začetek dvobesednih imen pri Slovencih, namreč imena in priimka. Vsekakor pri zapisovanju niso Še dolgo poznali drugega kakor eno samo (krstno) ime. V štirinajstem stoletju se je šele pričela vpeljevati raba dveh imen pri zapisovanjih v Župnijah in pri vojakih, kar se je skozi stoletja rasvijalo. V mnogih slučajih so bila ohranjena še stara družin-ska imena, nekateri pa so dobili priimke, po svoji zunanjosti (Cerne, Belin), drugi po svojih poklicih (Kovač. KoUr. Kosec, celo dušter in Sušteršič). Pri dajanju priimkov je v splošnem najbolj vplivala ljudska domišljija. ki je krstila posameznike po njih karakteristiki. Navihs-nec je n. pr. dobil od sosedov priimek Lisjak. Ime ee je prijelo rodbine in je bilo tako tudi prvič vpisano kot priimek. Istotako je i imeni Medved. Volk, Petelin, Seršen Ud. Kakor pvi drugitt na-mdih se je tudi pri Slovencih priimek razvijal od očeta na sina kot na primer Zupan — Zupančič, Urban — Urbančič. Kovač— Kovačič — Kovače Vič itd. Gotova reč je, da je prvotnih SOBOTA, 18. MARCA. Burbonec ostane Burbonec. (Odprti forum, v marcu 12026.) Zgodovinar: — r- Cerkev je bila najhujša nasprotnica resni-ce o evoluciji Človeka še pred sto leti-- Apologetik umirajoče cerkve: To ni res. Popravite besedo: cerkveni krogi so nekoliko nasprotovali, a ne vsi, le bolj zabiti kro-gi, ki so napačno tolmačili sv. pismo — kakor so ga tolmačHi še bolj zabiti cerkveni krogi za časa Kopernika in Cslileja. F Zgodovinar: Zgodovina nas u-či, da so ravno cerkveni krogi vseh vekov ustvarjaJi vero, dogme in vlado v cerkvi. Danes se ne damo več zavajati. Kdo je pa dafnes vaša cerkvena oblast, odkar nimate več papeža, niti ne prisegate več na biblijo po združitvi vseh kristjanskih sekt? A-li ni zbornica, obstoječa iz samih krogov? Fakt je, da je cerkev ljuto pobijala priznanje evoluci-je. Priča nam je vaša literatura iz začetka 20. stoletja. Apologetik: Eh, kaj tista literatura! To so pisali gfupci! Pošteni kristjani so takrat molčali. Pošteni in razumni kristjani niso že takrat verjeli v.hebrejske pravljice v bibliji. Tem se je zahvaliti, da ee je cerkev še pravočasno reformirala, drugače bi bila propadla že sredi minulega stoletja. Zgodovinam Reformirala? Pa, za sto let nazaj! Zakaj pa danes pobijate najnovejše in aatisfak-Učno dokazane znanstvene resnice? Dejstva, da je cerkev srdito kazala zcfce vsaki novi resnici, ne izbrišete iz zgodovine. Borba za priznanje evolucije ni še daleč ¿a nami. > * " FjfV1^ Apologetik: Cerkev se ni borila. Borili so se cerkveni glupci, neznaniči in llcemerci. Te smo zavrgli. BiH so sramota za cerkev. Prosim, da se te moje besede zanesejo v zapisnik! — --- o » Njegova žena. , Bralci Zarkometa, kaj si mislite o moji ljubijeniiženi? Kadar gre k maši, obleče sairto eno tenko krilo, ki je spodaj in zgoraj prekratko. Tri krila in kožuh obleče, kadar gre spat. — Štefan Siromak. •Vv .• » • *, * Piska se polomi. Neki irski (ali je bil Škotski ?) svetnik je zažvižgal na piščalko in vse podgane so šle za njim v morje. Amerikanci smo še večji svetniki. Zapiskamo enkrat in zlato vsega sveta je pri nas — zapiskamo drugič in paraziti iz vsega sveta jo mahajo sem po zlato. • o ♦ Dokaz strpnesti. Kutarski list se zaklinja, da ljubi strpnost. Nekaj vrstic nižje pa piše: "Svobodomiselni listi morajo iz slovenskih hiš. Katoličan, ki opazi pri sosedu svobodomiselni list, naj gte nad njega, da list zaVrže." Zivio kuUfrska strpnost! Kaj pa čo bi sosed podučil "stnmeža" kaj je toleranca? i**- ♦ ♦ . Ubogi kongres! [> "Kongres debatira o prohibi-dji." Z drugimi besedami: Kongres debatira, Če res hudo smrdi ne-stvor, ki se je rodil mrtev in leži tam nepokopan že šest let. Bile je v Spertl (Minn.) Pred dolgo leti smo na stari Šparti zahtevali, da na vsak način mora priti častiti gospod Matija k nam maše vat na-boiič. (Takrat je imel Matija veliko o-krožje.) Matija je prišel in ak» lektal $76.46. Nato je povedal, da ne bi bil naredil koraka na fiparto, če bi bil vedel, da dobi samo $76.46. Od tistega časa jaz ne hodim več v cerkev. Martin ia Eveletiia lahko še hodi, če mu je drago. Ako ne verjame tem vratlesm, naj vpraša evelethske-ga "gospuda". Kako ae le ,4f°-spurf" piše? Anton L—, sli » začne s ft—? Morda Martin priUnkov bilo selo malo. a so ae , J. . ^P z množitvijo rodbin irpreminjs- — Gilbertska m* li in mnotili. • • • Venetla. Pa. — Obrnite ae nS upravništvo |>rol< tarča» SS39 W. 26th St. Chicsjfo. M. * NAROCITK Mi m KNJIGO kutarnki ,v<-kač ee j#rm:mo-fteital. ko ae baha. da ss člani 8. N. P. i. urbajo aa aj* gov list Ta je bila za "ho« Mimptlon". SOBOTA. P ROSV ETA rV mm Njihovi kaltara i> Mi ■tterijiliz— Burioazija vaeh delal ee kaj rad« pooaAa a evojo kulturo. Vaepovaod in ob vaaki priliki aii- iil bobnečo in ileataio beaedo o kulturi in napredku. Meščansko življenje je vae prepojeno te kul-turnoeti in tega napredka. Mo-loh kapital ai Je nadel madio, vrgel je to beaedo v avet. Kakšna pa je v reenici ta mettan-aka-burioazna kultura? Oglejmo ai jo poblite. Zelo zelo amo napredovali od tietih čaaov, ko ao naši prapra-dedje plezali po drevju in stanovali po negoetoljubnih jamah. Vemo, da na Mere* ni kanalov, da Človeku Ae hi treba umreti, če mu nogo odbijal, da ae lahko po^ ali brez telefona pogovarjali a avojhn kupčijakim prijateljem na velike razdalje in da eo Kitajci še pred Kriatovim rojatvom poznali papir. Vae to ve kulturni meičan in Ae mnogo več. Kadar ima čaa za Uke sitne in po avojem Skritem prepričanju popolnoma nepotrebne »tvari, ae poglobi v knjigo in s polnim-trebuhom prebavi j a celo Gorkega proletareke poveati. Vse je tam nariaano in povedano tako lepo, natanko lahko opazuje, kako "navadni" človek misli, čuti, greli in trpi. Veeel je kulturni me-Ačan, ds je paihololka literatura tako napredovala, vesel zlasti zato, ker rszodeva, po njegovih pojmih, ta literatura, da so ti ''navadni" ljudje — v naaprotju z "boljšimi" — I« i*\o nekulturni. Kdor le ni od te kulture popolnoma hipnotiziran, pa bo pri-anal, da zaoataja to alto in zadovoljno melčanatvo baS v pogledu prave in reanične kulture; gledati mora in priinal bo, da ao lle vae pridobitve takozva-ne kulture, zapisane v milijonih knjigah in utelečen* v neltevil-nlh človelkih naprsvah, mimo mettenake drutbe in da nieo bili le nikdar genijelni bnajdilelji, pisatelji, umetniki in filozofi du-iavn<» tako oaamljeni, tako dal ti od meččanekega farizejatva, kakor dane«! Princip moderne nacijonalne (konomije Je ta: Ne reducirajte človelkih potreb in zahtev na minimumv ampak ugodite čim večjim In večjim potrebam in zahtevam človečtva. Zastarela Dio-genova filozofija je bila premagana od Epikurja, zmagal je akrajno materij al iz i ran i napredek v plužbi kapitala, Prav, če gre vaa civilizacija za tem, da ai Človek podjarmi naravo in prirodne sile, je tudi proletarijat za to, zahteva pa sadova tega boja tudi zase, ker je udeleten na trudu z največjimi žrtvami! V današnjem svetu prevladuje interes, ki je v brezobsirnem boju premagal vae, kar Je bilo z njim. Nepredek je mogoč le preko trupel aoljudi, napredek ene driave le ns škodo druge. Kjer je moč, tem pravica, boj je dobil le krinko, ki je v srednjem veku nI imel. Nič se ni iz-premenilo od nekdaj, razen metode, krutoat pa je poetala še o-atrejša. Do zadnjih čsaov Je i-mela ta metoda povsod uspeh. 2ivijenjaki pogoj interaacijonsl-nega kapitalizma je čim hujše izkoriščanje nezavednih mas. Bili ao čaei, ko proletarijat valod nekaterih postranskih koncesij ni videl glavnega, resnični* zla-Ni'se še zavedel, da ima kot Človek, od človeške čeprav glsdne In etnrane matere rojen, isto pravico do življenja Kakor vaak drugi takozvani "boljši" človek. Silnih pretreaov je bilo treba, da »e je zbudila ta uspavana zavest in mnogo se imamo celo zahvaliti svetovni vojni, dasi je zahtevala toliko žrtev. Nobena beseda ne govori tako jaeno, kakor glad, mraz, nasilje in smrt. Takrat je kapital snel toli priljubljeno krinloo humanosti, kulture ■ i i ..... in napredka in pokazal ae Je vaej avoji krvoločni vampir*i nagoti. Delavci, kmetje, reveži iz vaeh driav, oblečeni v vojaške suknje, ao spregledali, v njih dušah Je dozorela zaveat, da njih puške ne deaešejo tistih, ki eo povzročili to klanje, misel in roka vojakova je segla preko strelskih jarkov v pozdrav žrtvi, ki je atala naaproti. Takrat ae je po dolgih časih zgodilo, da je zatrepetal rojeni gospod v vseh deželah. ker vedel je, da je ni moči, ki bi vzdržala njegovo oblast, če spregleda proletarijat. Le deloma ao ae izkoriščana ljudstva okoriatila tistih časov. Pozneje, ko je kapital počasi deloma zvijačno, deloma nasilno odjedal prolotarijatu priborjene pravice, se je ponovno pokazalo: Malo je onih, ki izkoriščajo, nešteto onih, ki ao izkoriščani. Ce bi bil proletarijat le toliko in-ternacijonalen kakor je kapital, že davno bi bilo konec iAorišča-nja. Danes, ko se toliko govori o fcvezi narodov in razoroievanju, danes vemo, da visi nevarnost novih vojn takorekoč v zr*ku in da ee bo pokazala onemoglost kapitalističnega otroka, Zveze na\ rodov, takoj ko bo eden ali drugi preskočil od nekdaj razdeljeno in sankeijonirano mejo ropanja in izžemanja. Zakaj nesreča za kapitalistične države Je baš v tem, da je avet že razdeljen. Ce bi bila na pr. Afrika s svojim o-gromnim teritorijem Še nerazdeljena, bi šli vsi ti gospodje složno na rop in bi si polnili žepe pod pretvezo kulturne misije. Povsod torej le nasilje, pohlep, v kapitalistično zmaterijalizireni družbi je Kriatueov nauk o ljubezni do bližnjega le še ironija, pesem za fanta«te in blaznlke. Umetnost? Izobrazba? Kje je njih notranja vrednost? Zakaj in kako, da si človek, ki Je videl zvečer tragiko življenja na odru aii slišal mogočne akorde Dvanajst let v samostanu Spisal Josaph MeCaba, blvll fraaSUkaa la profesor v asasnlifa. Plevel A. K. ti? (Dalje.) ,' > xii. poglavje. kritika samohtanstva. Predno na podlagi podatkov v prejšnjih poglavjih na kratko ponovim, da ustvarim temelj mnenju, naj še kolikor mogoče povečam gradivo o svojih Izkušnjah s samostanstvom. Nsj bodo te podrobnosti še tako zanimive, vendar le slabo osvetljujejo samostanstvo, kakor-Ino je v splošnem, če pomislimo, da ilustrirajo življenje samo enega samostanskega reda In zlsstl še. če pomislimo, da je U red od vsega samo mala veja, ki je tudi v abnormalnih razmerah. Na tako ozki podlagi je torej mogoče u-atvaritl aamo omejeno aodbo. V reenici Je ni večje napake pri angleških in ameriških oplao-vatcljfh katoliške cerkve, kakor je ta, da so preveč splošni. Gestokrat tudi «nabijajo, da rimaka cerkev na Angleškem nI nič drugega kakor velik in aktiven miaijon v tuji deželi. Zato veliko plaateljev, ki ae pečajo aamo z osamljenimi redi na Anglelkem, niti ne ve o reanlčnl proporci ji aekt in aamoatanaklh zavodov po svetu. Isti pisatelji radi opiaovanja samostan-skega življenja na Angleškem prav slabo pogodijo v samostansko življenje v drugih, za samostane še plodovltih državah. Kolikor toliko aem opisal drugo provinco. Pomniti je treba, da je belgijaka samostanska provinca popolnoma drugačna kakor unglelka. Nobenih finančnih potefckoč nima (sedem frančilkamtkih samoatanov na Anglelkem hna stal noga dolga za petdeaet tisoč Iter-lingov), belgijski samostani tudi ne trpe na pomanjkanju moči. prav nič ae v njih razmere ne vtikajo civilne oblasti ali vlada. Belgijsko samostanstvo lahko vzamemo kot tipičen primer modomih kIMtrov, za kakorlno ga menihi tudi »matrajo. Pa dasi Me zelo razlikuje tO belgijsko aamoatanatvo od franOiAkanskih predpisov ter v formalni in obredni disciplini, je bilo lahko iz sorimega poglavja spoznati, da ae v glavnem strinja a filocofičm-ge stalilča S angielko provinco. V sploAnem je 1*1*1 jako aamoatanatvo nizkotno umazano in hipokrltlčno. Nekaj malega nem tudi opiaal razmere v frančiškanskem redu na Irskem. Ker ao aelo nepovoljne a samo«tanakega stališča, ao bile rimske oblasti več let primorane raspuščatl aa-mostane. Irska, najbolj katoliška rietava civiliziranega sveta, je najbolj plodonosna aa klo-fltrs. Moški, ki hi t rohneli v umazanem pulčav-ntltvu srednjega veka. bi bili pri iraklh kmetih najbolj čantlti. Pa vendar Je bila Iraka provinca. ko iM«m zapuntil frančilkanaki red, najbolj nlabotna veja. V letih preganjanja ao ae fratri kajpada odpovedali vsakemu avojemu samostanskemu običaju, zato pa Jih ni mogel noben prit lak iz Rima reformirati. Kot posamezniki «o lastovall denar (s tem so prezrli princip fran-čHkanakega reda). aoeM eo Škornje In nogavl. ce. redko ao nosili kute. imeli ao posvetne alu-iabnike in Npoanani no bili krivi številnih pre-povetUnih početij. Zadnja leU Je provinca ven-llariv nekako vpontavljemi k bolj zmernem« redu in je zdaj za spoznanje boljše disciplinirana kakor angleška provinca. . Druga procvitajoča veja frančiškanskega reda je na Nizozemskem. Čeravno je Nlzesem-ska "odpadniška" država, Imajo frančiškani popolno civilno svobodo. To pa je vzrok, da so se razpasli v mogočno organizacijo. Med bivanjem v Belgiji sem spoznal, da sem premalo klo-šterskl za samostanski red v flemski provinci. Kmalu nato, ko sem se povrnil na Angleško, sem bil v tem uverjenju fte bolj utrjen, fre-jeli smo v latinščini pisan mal pamflet (ker ni bil namenjen lajikom), v katerem so bile'ras-ložens samostanske razmere na Nizozemskem. Na pnmfletu je bil podpisan frančiškanski fra-ter, ki je izpovedal, da so gs drugi menihi zaprli za par let, ker ni hotel biti tiho pri zamak-njenjp. On je tudil spisal pamflet v celici, kjer je bil zaprt, da bodo čitall njegovi prijatelji v a vetu. Izjavil pa je, da je provinca frančiškanov neznansko korumpirana, da je predpisano puščavništvo skoro nepoznano in da menihi žive v gorostasni razuzdanosti. Omenil je tudi veliko posameznih slučajev, ko so s pomočjo policije prignali domov menihe "teologično pijane"." Dalje je razkladal v pamflet u, kako predstojniki sleparijo samostane in da provin-cijali lepo zatienejo oči v prid predstojnikom; provinca frančiškanov se je sa nerodnosti odkupila z odposlanjem večje vsote denarja rim-aklm oblastim za njih novi mednarodni frančl* škanski kolegij. Pamflet nikakor ni bil spia kakega znorelega človeka, zato tudi nikdo med našimi fratri ni zadvomil o resničnosti. Pomniti je treba, da je bil pamflet frančiškanskega duhovnika tudi apisan le zs frančiškane iz edinega namena, da jih poduči o razmerah. Torej tudi na Nizozemakem dobimo po frančišksnaklh kloštrih ravnotako umazane moralne razmere kakor na Irskem. Druge veje frančiškansk^ra reda ao mi znane aamo is razgovorov a poaamezniki. Razmere v metliškem življenju v Združenih državah ao dokaj slične raameram na Angleškem; njih Šivljenje ni čisto nič bolj samostansko. V Južni Ameriki razmere po kloštrih kriče po reformi. Tako sem vsaj zaključil iz pripovedovanja tamošnjih frajrov. Španski menihi so pa aplošno dobro znani, zlasti odkar ao bile odprte španake kolonije civilltiranju. Nemške frančiškanake kolonije se sds sa spoznanje bolj-še, njih stanovalci bolj pridni In ukaželjai, ampak materijalno se vendar ne razlikujejo od svojih belgijakih sosedov. Na duševni leetvid stoje francoski menihi klin višje od belgijakih, če vzamemo v poštev še rasiičnoat tempe ramenu. Toda Francija bi nič ne izgubila, če bi izgnala do zadnjega frančiškana vae. Iraški irnuciskani ao bolj atrogi v disciplini, pe tudi manj mat« milni kot severni bratje. Toda ravno italijanski frančiškani najbolj «love po svoji i leaobl. preplrljivoetl, ignoranci in tudi intrigah radi alušb. Ni treba še naglašeti. da se poveod najdejo poaameeni belj goreči menihi kakor ao tudi nekateri kloštri bolj goreči zlaati po Laškem in Španskem. V aplošnem moram reči. da kjer menihi pušca\ ništva ne smatrajo se aramotno. Je to aamo radi tega. ker ao podvrženi mehanični in nerazsodni disciplini. * ' tfiaUa srifcs^m nič ne pomišlja vreči na cesto ete delavcev, ker je hladno izračunal, da bo tako več saelužil? Zakaj teh razdvojeno življenje, eno lepo, kakor v samoti zasanjano, drugo kruto in do nečlovečnosti breaobzirno? Vsa taka vprašanje bi naa brezjK>gojno dovedla do sentimentalnih vzdihov. Ce pa gremo stvari do dna, se nam pokaže vaa vsebina in smer boja, ki ga bojuje socijaU?em. Parola o dostojanstva čl Ipveka ni fraza, tu je prepad med buržoazno mentalttdho in socijalizmom. Prva uči človeka spoštovanja do obstoječih sistemov: čel, država je smoter zase in še cerkev te uči, da je tisto in tako dobro, kakor je uredila guoposka. Bur žoacija te torej uči v cerkvi in šoli — in še pozneje — spoštovanja do vsega, kar pride "od zgoraj", uči te ljubezni do domovine, ki je seveda istovetna^ državo, uči te ljubezni do materinskega jezika, uči te umirati za domovino. Zato ai rada nadeva maako idealizma in očita so-cijalizmu materijailzem, češ, vaš boj gre le za želodec, višjih ci Ijev nimate. In venfdar bo bili časi, ko je menda neki nemški ekonom predlagal z vso resnostjo, naj se reši socijalni probleta na ia način, da se vsakdo priuči dvojnega knjigovodstva in kupi dobro ur6, da bo vedel smotreno izrabiti čas. / ' Socljalizem pa ve, da je treba najprej napredovati v primitivnih zahtevah in pravicah do življenja, da je človeku trefca prej krepke hrane, tople obleke in dobrega stanovanja, da je smešno zahtevati od delavca, naj se zanima za renesanso, ko mu stradajo otroci po vlažnih luknjah in umira žena na jetiki, da je brezvestno zahtevati finih (Mik ki uglajenega obnašanja od nekoga, ki žrtvuje dan na dah in noč za nočjo svoje zdravje za tiste, ki ae sramujejo, ker je umazan in atrgan in ne pozna izbranih besed. Sodjalizem ve, da je v enem samem takem materialnem zboljšanju več etične sile kakor v vseh puhlih frazah buržoazije o kulturi in napredku. Zlo je treba ubiti pri korenini. Ko bo odstranjena vedna skrb za košček kruha, potem šele se bo človefc mogel uveljavljati tudi na polju prave kulture in izobražbe. Naj se ogreva socijalist za katerekoli metode, eno mora priznati, da je bil v Rusiji etorjen v smislu človečanstva najvažnejši korak od davnih vekov sem. Lahko je danes kritizirati slabosti sistema, ki vlada tam, ne smemo pa pozabiti osnovne misli ruske revolucije. Lenin je dejal: Če naš sistem ni utemeljen v duši naroda in večni pravici, ampak je 4e plod teoretične pomote, potem nima notranje vrednosti in bo .propadel; dobro, popri-memo se drugega, boljšega. Princip še tako logičen, Je lahke zmoten, v glavnem zna vaak zdrav človek ločiti dobro od slabega. In v tej vesti je garancija za bodočnost socijalizma. Dogodki morejo to bodočnost poepešiti ali zavleči, ¿odami je sile, ki bi mogla razvoj Uničiti. S to vero gremo aam£zaveatno na delo.— d. p, Wi; NAROČITE 81 KNJIGO "Amtriški Slove.cP sec se je vrsu v Moskvi kongres pastirjev, ki so ustanovili svojo zvezo in s tem stopili v mezdno gibanje kakor drugi poklici. Ob zaključku kongresa so jim priredili koncert v dvorani zvezne palače. Pred pastirji so nastopili tudi moskovski umetniki. Toda skupina pastirjev iz gubernije Vladimir je zahtevala, da se jim dovoli nastopiti tudi s pesmimi na domačih rogovih in lesenih piščalkah. Po balerini Krueger-jevi jn tenoristu Viktorovu so prišEna oder sivobradi pastirji v kožuhih in v opankah iz rogo-žine. Postavili so ee v krog in so zaigrali na povelje najatarejšega izmed njih. Izvajali so prav zanimive in stare narodne pesmi brez besed in signale za živino: zbor, razpust, prihod mlekarice, prihod volka in slično. Žrtve Francije v svetovni voj ni. Gaston Cadoux, bivši predsednik statističnega društva v Parizu, objavlja interesantne podatke o velikih žrtvah Francije v svetovni vojni. Francija, ki šteje 40 milijo-nov duš, je mobilizirala v svetovni vojni 8;i40,000 mož kopne vojske in 215,000 mornsrjev. V svetovni ^ojni je padlo na bojiščih 1,868,060 njenih junaških sinov. Ce primerjamo te izgube z izgubami ostalih držav, ki so se vojskovale, dobimo nastopni rezultat: V Franciji pride ena vojna žrtev na 28 prebivalcev, v Nemčiji na 35» v bivši Avstro-Ogrski na 60, v Angliji na 66, v Italiji na 79, v Rusiji na 107, v Ameriki pa na 2000 duš. Glade na poklice je izgubila Francija 699,210 kmetov, 159,-977 trgovcev, 274,344 industrij-cev, 168,747 delavcev in 2712 duhovnikov. ' * Ob velikih izgubah francoske vojske v svetovni vojni je posebno važna izjava nekega A-meričana, ki je izračunal, da bi francoski vojaki, ki so padli v svetovni vojni, če bi vstali od mrtvih ter defilirali v štiristo-pih, potrebovali pet dni in pet noči, dokler bi Šla njihova procesija mimo nas, namreč vsako liro po 10,500 vojakov. Prazgodovinako mesto odkrito. Guayaquil, Ecuador, 11. marca.—Razvaline velikega prazgodovinskega mesta so bile te dni odkrite v gorah Huaoa na meji Kolumbije, II | I Chicago. — Na čikaški borzi je v četrtek cena pšenice znatno poskočila, in sicer sa več kot 7 centov nad torkovimi cenami, končne cene so znašale za pšenico, ki se jo mora dobaviti v maju, $1.62, za julijsko $1.41 in aeptemben|ko $1.3& |v NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Febr. 28-1926) pomeni, da Vam |e naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Hita ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan, Ako je vaš list plačan in f a ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pičit« nam dopisnico in navedite stari in nori naslov. V Nafii zastopniki so vsi dm-ftveni tajniki in dragi u-stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina za celo leto je $5.00 in sa pol leta pa $2.50. Člani 8. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in za odo leto I&80. Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5 JO. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $&00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poitnino. | | Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2657 & Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.; I DA SKUHAS DOBRO PIVO, PISI PO NASE PRODUKTE. tehaai vedao la ujtotf^1^!!!! Orocerijam, iladUiferjem len ta v pr* primar« pa. ima sa pust pri vaéjih Soro&Hk informacijah «at FRANK OGLAR, - : • ZDRAVE M ZADOVOLJNE so ienske, ako so proste bolečin in oslabelosti. One dobe pomoč v SEVERAS REGULATOR Cena 1.00 Sploina toni k« sa iSravljanja d«ln-ioélh boUzni posebno prbienskah. •jm M» Ml» rnito«« In w*> Ml,- pnrl mthI' M*fc,w,A"k- "Povrlia n.- *»àmth Iwwka .labnati moj. »ntari j. n-la Ml* alaba in »ota* m fall«, i« «trasa m«. dovolj n« sntmrr j*. Po.1 utajo« dnfcr<|— —- Mm vaala S#v.ra'. BacoUtor in m nekaj «m* a naJbaiMfta napah«». 'warn adrara In ladovoljiia. al Sarara'a Raca la tar pH Prsakrbéta al Savara'a RacuUtor pH Taie« lekarnarju. W. F. SEVERA CO., »AB BAFIOa. IOWA. V JUGOSLAVIJO u vas odpravimo s največjim pamikom. Mi vam preskrbimo pos, vizum, iskaz o naplačanju davka na vaSe dohodke in dovoljenje sa povratek nazaj v Ameriko. Naii zastopniki skrbijo sa vas ne potovanja. Mi zastopamo vse parobrodniike dražbe in vas od-pravimo a katerimkoli pamikom sami ieHte. DENAR V JUGOSLAVIJO poiiljamo po najcenejši ceni in vsaka ptoliljatev je izročena v najkrajšem časa. Prepričajte se! KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Bine Island Ave^ vocal 19. ulice. CHICAGO, ILL. VARNA BANKA ZA VLOŽITEV VAâlH PRIHRANKOV.