OSNUTEK
Na podlagi 39. člcna Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86) ter 83. člena Statuta občine Ljubljana-Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine
Ljubljana-Šiška na  ...............  seji  Zbora združenega dela dne
..........................in na................seji Zbora krajevnih skupnosti
dne...........................sprejela
ODLOK
o prostorskih ureditvenih pogojih za plan-sko celoto Š 5 — Stegne
I. Uvodnc določbc
1.  člen
S tem odlokom se sprejmcjo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 5 Stegnc, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane — TOZD Urbanizem LUZ pod št. proj. 3647 v mesecu marcu 1989.
2.  člen
Prosiorski ureditveni pogoji za plansko celoto S 5 — Stegne določajo merila in pogoje za poscge v prostor na območju urcjanja: ŠS 5/1 — Poljane — del Sl 5/1
ŠP 5/1 — Iskra — del ŠT 5/1 — Avtocesta ŠK 5/1 ŠK* 5/2
in v območju urejanja ŠT 5/3 — območje ŽG
za katerega je predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta po lctu 1990.
3.  člen
Osnovne namembnosti obravnavanih območij urejanja, ki jih opre-deljuje dolgoročni družbeni plan v planski celoti Š 5 Stegne so:
S       površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
1         površinc za inšlitutc, šolsivo in /dravsivo
I'       površinc za proizvodnjo, i>kladiščc in icrminulc
T       površine za promet
K       prcicžno kmetijskc površine
K*     preležno kmetijske površinc z rekroacijo.
4.  člcn
Prostorski ureditveni pogoji razelenjujcjo območja urcjanja po vr-stah posegov in njihovega oblikovanja na morfološke eiiolc. Gledc vrste posegov imajo morfološke enote naslcdnje oznake:
2  — območja za individualno stanovanjiko gradnjo
5 — območje za inštitutte, šolstvo, zdravitvo in otroško varsivo 9 — območje javnih zelenih površin.
Glcdc oblikovaiija poscgov imajo morfolo.ške cnoie naslcdnjc ozna-ke:
A — prostostoječa zazidava C — komplcksi s svojcstveno zazidalno sirukturo D — vaška jcdra.
5.  člen
Meja planskc cclotc in posamcznih območij urcjanja jc ponazorjcna v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev v podrobnem kaia-strskem načrlu v merilu 1 : 5000 in M 1 : 1000.
6.  člcn
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s srednjeroCMiim družbenim planom občinc Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-90 (Uradni list SRS, št. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88, 27/88) in v skladu z usmerilva-mi dolgoročnega plana občin in niesla Ljubljanc za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86) in vsebujcjo:
—  prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostor-skih sestavin dolgoročncga in srednjeročnega družbenega plana občinc na topografskem načriu v mcrilu M 1 : 5000,
—  prikaze meril in pogojev za posegc v prosior na kaiasirskem načriu v merilu M 1 : 5000, M 1 : 1000 in M 1 : 2880,
—t obrazložitev meril in pogojev za poscge v prosior s soglasji prisioj-nih organov, organizacij oziroma skupnosti,
—  besedilo tega odloka.
II. Skupua merila in poguji
1. Merila in pogoji glcde vrste posegov v proslor
7.  Clcn
Skupna merila in pogoji glede vrste poscgov v prosior veljajo za vsa območja urejanja v planski celoti.
za vsc poscgc v območjih Šl 5/1 in ŠK* 5/2 jc poirobno sogla.sjc vo-jaške pošte 2050 Ljubljana.
OBMOČJA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO GRADNJO
8.  člcn
V  morfoloških enotah z oznako 2 A so dovoljcni naslcdnji poscgi:
—  dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objcklov, nad/idavc in prizidave stanovanjskih objcktov;
—  gradnja objektov osnove oskrbe;
—  gradnja objektov storitvenih dejavnosli;
—  gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroikega varstva; ^— gradnja objektov in naprav za potrcbc delovanja krajcvnih skupno-sli, družbenih organizacij in društev;
—  gradnja objektov za drobno gospodarstvo;
—  gradnja gospodarskih objcktov in hlcvov;
—  postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zcmljiščih stano-vanjskih hiš, kot so npr. garažc, vnnc ute, nadslrcsnicc in ograje in gradnja platojev za odjemna mcsla komunalnih odpadkov;
—  postavitev kioskov, večjih reklamnih znamcnj, lurističnih o/nak in spominskih obeležij;
—  rekonstrukcijc in adapiacija obsiojedh objckiov, rušiivc, nado-mcstne gradnje ter tckoča vzdrževalna dcla;
—   spremembe namembnosti in dejavnosii v obstojcčih objckiih;
—  urejanje odprtih površin kot so zelenice, otro.ška igri.šča, pcšpoti in ploščadi;
—  gradnja objektov in naprav za potrcbc komunalc, promcta in zvcz;
—  gradnja objektov za šport iri rekrcacijo;
—  gradnja objektov in naprav za potrcbc SLO in DS. Dopolnilna gradnja objektov in prizidavc so dovoljcnc do iiitcnziv-
nosti izrabe, ki ne presega razmcrja 40 °k pozidanc proti 60 % ncpozi-dane parcelne površine.
9.  člen
V morfološki enoti 2 D/l so dovoljcni naslcdnji poscgi:
—  postavitev pomožnih objektov na funkcionulnih zcmljiščih slano-
vanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnicc in ograje in gradnja plaiojcv za ocljemna mesla komunalnih odpadkov;
—  postavitev lurisličnih oznak in spominskih obclcžij;
—  rckonstrukeija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve, nado-mestne gradnje ter tekočna vzdrževalna dela;
—  spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih;
—  urcjanje odprtih površin kol so zelenicc, oiroška igrišča, pcšplot in ploščadi;
—  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, promcta in zvez;
—  nadzidave gospodarskih objektov.
OBMOČJE ZA INŠTITUTE, ŠOLSTVO IN ZDRAVSTVO
10. člen
V  morfološki cnoii 5 C/l so dovoljeni vsi posegi za potrebe JLA.
OBMOČJE ZELENIH POVRŠIN
ll.člen
V  morfološki enoti z oznako 9/1 so dovoljeni naslednji poscgi:
—  urejanje zelenih površin
—  postavitev čuvajnice in ograje za zaščitp tovarniškega kompleksa ISKRE
—  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, promela in zvez.
KMETIJSKE POVRŠINE
12.  člen
V območjih urejanja ŠK 5/1 in ŠK* 5/2 so dovoljcni naslcdnji posc-
gi:
—  gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski dejav-nosli;
—  funkcionalne dozidave, nadzidavc in adaptacijc obstoječih objek-tov, ki so zgrajeni z dovoljenjem;
—  gradnja nadomcsmih objcktov pod pogojem, da se obstoječi dotra-jani objekt odstrani pred izdajo gradbenega dovoljenja za nov objekt;
—  spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih;
—  postavitev pomožnih objektov in ograj na funkcionalnih zemljiščih objcktov;
—  postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prome-ta;
—  postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak;
—  postavitcv naprav za potrcbc raziskovalne in študijske dejavnosti (mcriive, zbiranjc podatkov);
—  melioracijc zcmljišč;
—  vodnogospodarske ureditve ob Savi;
—  gradnja objcktov in naprav za polrebe komunale, prometa in zvcz;
—  obvezna sanacija opuščcnih peskokopov.
13.  člcn
V  območje urejanja ŠK* 5/2 so na zemljiščih, ki niso opredeljena kot 1. območje kmetijskih površin dovoljeni še naslednji posegi:
—  urediicv zelcnih in parkovnih površin;
—  gradnja ali urcditev posamičnih športnih in rekreacijskih objektov in imprav;
—  gradnja sprcmljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekrea-cijsko dejavnost v območju s tem, da ni okrnjena osnovna namemb-nost območja.
PKOMETNE POVRŠINE
14.  člen
V območju urejanja ŠT 5/1 — Avtocesta so dovoljeni posegi, ki so namcnjeni gradnji in urejanju prometnic.
15.  Llen
V območju urejanja ŠT 5/3 — območje ŽG so do sprejetja prostor-skcga izvedbenega načrta dovoljcna na obstoječih objektih in napravah le inijiia vzdrževalna dela in posegi v prostor v zvczi s komunalnini ure-janjem.
16.  člen
V  rczcrvaiili ccsl in varovalnih pasovih obstojcčili ccsl ni dovoljcno graditi. Na obstoječih objektih je dovoljeno opravljati le tekoča vzdrže-valna dela.
S soglasjem upravljalca ceste je v varovalnem pasu ceste izjemoma dovoljeaa gradnja novih objeklov, prizidava in nadzidava obsiojcčih objekiov ter naprav in hortikulturno urejanje, pod pogojem, da so po-segi skladni s prometno tehničnimi predpisi, predvidena dejavnost pa v mejah dovoljene hrupne obremenitve in stopnje onesnaženosti zraka in ne predstavlja nevarnosti za vire pitne vode.
V varovalncm pasu železnice je dovoljeno graditi objekte in posiav-ljati naprave le s .soglasjem Želczniškega gospodarstva Ljubljuna.
VODNE POVRŠINE
17.  člen
Vsi naravni vodoioki morajo biti urejeni lako, da ne povzročajo po-plav. V polencialnem območju hidroenergetskega sislcma na Savi ni dovoljena gradnja objektov in naprav, razen postavitev naprav za po-trebe raziskovalne in študijske dejavnosti, lcr gradnja objoktov in na-prav za potrebc SLO in DS.
ZAČASNl OBJEKTl 1N KIOSKI
18.  člen
Začasni objekti in naprave, namcnjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, kioski in podobno se lahko posiavijo na zemljiščih, ki so promcino dostopna tcr s svojo dcjavnosljo ne prcdsiavljajo nevarnoMi za lokalne vire pitne vode.
Začasni objekti sezonskega turističncga značaja morajo biti priklju-čeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Kioski, večja reklamna znamenja, lurislične oznake in spominska obelcžja morajo biti postavljeni lako, da dopolnjujcjo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objcktov.
SPLOŠNA UUDSKA OBRAMBA 1N DRUŽBENA SAMOZAŠCl-TA
19.  člcn
Gradnja objektov in naprav za potrebc SLO in DS jc dovoljcna v vseh območjih urejanja v planski celoii.
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanj-ske, proizvodne in poslovne površine, je potrcbno prcdvideti uMrezno zaklonišče ter izpolniti druge pogoje za zavarovanje ljudi in prcmože-nja.
VARSTVO PRED POŽARI
20.  člcn
Urgentne poli morajo biti spcljane krožno, njihova oddaljcnosi od objekiov in širina morata znašati po 5 m, minimalni radij obračanja pa 11,5 m. Poti morajo bili dimcnzioniranc na 10 l osncga priiiska.
Odmiki med objekti morajo bili v skladu ;> pravilnikom o lehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biii v ustrezni medscbojni razdalji, po-stavljeni ob zunanji strani inierventnih poti, zagolovljena mora bili za-dostna količina vode.
2. Merila in pogoji glcde oblikovanja objckiov in drugih poscgov v prostor
21.  člcn
Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekli ler drugi posegi v proslora morajo v vseh morfoloških cnoiah vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogcnosl območja in sc prila-gajati okoliškim objekiom in urcdilvam po:
—  zasnovi izrabe funkcionalne zemljišča;
—  odmiku od sosednjih objektov;
—  sestavi osnovnih stavbnih mas;
—  višini in gradbeni črti;
—  naklonu streh in smcreh slcmcn;
—  razmerju fasad in njihovi orientaciji;
—  merilih in razporeditvi fasadnih elememov, zlasii oken in vrai;
—  barvi in teksturi streh in fasad;
—  načinu ureditve odprtega proslora;
—  načinu izvcdbe ograj in drugih posegov v proslor.
22.  člen
V morfološki enoti 2 D/l veljajo še dodatna merila in pogoji:
—  nadzidavc gospodarskih objcklov morajo biti po višinskcm gabari-iu, naklonu strehe in kritine enakc pripadajočemu sianovanjskcmu objektu;
—  vsi ostali posegi na objektih morajo ohianjati obstoječe gabarite objektov, naklon strcšinc in razporcditev odpriin.
23.  člcn
V podaljšku Ulice Bratov Komel mora biti nova zazidava usklajena s starim vaškim jcdrom v zazidalni liniji, višinskih gabaritih in sircšnih naklonih.
Potrebno je ščititi poglede iz osrednje vaške poti proti okoliškim hri-bom. Maksimalni gabarit v morfoloških enotah 2A jc K, VP + 1 + M.
24.  člen
Ograja za zaščilo lovamiškega komplcksa Iskrc v morlbloški cnoti 9/1 mora biti v žični izvedbi, max. višine 2,30 m od urejenega terena. V ograji morata biti na parc. št. 1713/13 in parc. št. 1713/8 k. o. Dravljc izvedena vrata, skozi katera bo omogočen lasmikom oz. uporabnikom zcmljišč doslop in dovoz prcko Iskrincga koinplcksa do njihovih zem-ijišč.
25.  člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte pri obstoječih objek-tih in enotnega zazidalnega sistema mora biii odmik novožgrajenega objekta:
—  vsaj S m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča, če ni predvideno za rekonstrukcijo,
—  vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnoteh-nična occna ali študija osvetlitve;
—  vsaj loliko od parcclnc meje, cla je možno vzdržcvanjc objckla in omogočena njcgova uporaba. Objekt nc sme motiti soscdnjc posesti.
26.  člen
Oblikovanje posegov na naravnih prvinah prostora mora ohranjati:
—  naravna razmerja in skladnost območij;
—  krajinske prvine območja in značilno podobo krajine;
—  značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski po-gledi);
—  naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnalimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenziv-no ozelcnjene);
—  krajinsko tipiko vodotokov, obrežnega prostora in vegetacije (me-andriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic).
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materi-ali.
27.  člen
Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telcfonskc govorilnice, postajališčajavnegaprometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja mora-jo biti praviloma oblikovana enotno. Če se za urbano opremo uporab-Ijajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, je potrebno z njiho-vo razmestitvijo in hortikulturno ureditvijo odprtega prostra zmanjšati njihovo vidno neskladje.
28.  eien
Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
—  kadar ima konirast namen simbolno prikazati funkcionalno različ-nost novega objekta od programsko enotnega okolja;
—  kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto. Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske
dokumenlacije. Stroške presoje krije investilor.
3.   Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parccl in funk-cionalnih zemljišč
29.  člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:
—  namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo tercna, lokacijo komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč;
—  urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje);
—  sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odno-su do gostote zazidave, prezračevanje — proste površine, imervenine poii).
4.   Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dedi.ščine
30.  člcn
Naravna in kuiturna dediščina sta v prostorsko ureditvenih pogojih opredeljeni po režimu in vrsti varovanja na:
—  naravne spomenike in dediščino z oznako N;
—  kulturno dediščino umetnostnega pomena z oznako U (objekli z zgodovinskim pomenom);
—  zgodovinske spominike in zgodovinsko dediščino iz obdobja NOV z oznako S.
31.člen
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razgla-šeni za kuliurnozgodovinskc spomenike ali naravno znamcniiosli oziro-ma so v fazi razglasitve, so posegi in oblikovanje dovoljeni z zakonski-mi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. Ti objekti so posebej prikazani v grančncm dclu prosiorskih ureditvenih pogojev.
32. člcn
Naoslalih objcklih in obinočjih naravnc ih kullumc Ucdiščinc inora-jo posegi zagotavljati ohranilev njihovc izvornojti, prcprcčcvaii sprc-membe njihove vscbine, oblike in lastnosii ler omogočan rcdno vzdrže-vanje.
Ti objckti in območja so naslcdnji:
1.    V območju urejanja ŠI 5/1
a)  morlološka cnota 5 C/l
—  kulturna dediščina umetnostncga pomcna
•   Škofovi zavodi;
—  zgodovinski spomcniki in zgodovinska dediščina iz obdobja NOV
•   spominsko obeležje, posvečeno narodnemu heroju Borisu Kidriču;
b)  Morfološka cnota 2 A/l
—  kulturna dediščina umcinosinega pomcna
•   slanovanjski objckl, Ulicu bruiov Komcl šl. 37;
2.    V območju urejanja ŠK 5/2
—  naravna dediščina
•   Nižinski gozd okoli vodarne Kleče;
•   Obmejki V in JV od Broda;
• Osamljeno drevo med bregom rekc Save in obmejki;
•   Sava z bregovoma, sipinami in obrcžno vegeiacijo.
5. Merila in pogoji glede prometnega urcjanja
33.  člcn
Skupne širine varovalnih pasov so glcde na kategorizacijo ccsl, vrsto prometa, število voznih pasov in urcdiiev obcestnega prostora nasled-nje:
—  90 m varovalni pas štiripasovne cesle za mešani motorni promct z možnostjo razširitve na šest voznih pasov (gorenjska avioccsla);
—  30 m varovalni pas ccste z dvcma voznima pasovoma za mcšani promet s kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in postajaniči za javni mestni pomiški promct izven vozišča;
—   15 m varovalni pasovi za lokalne dvopasovne stanovanjskc ccsle s hodniki za pcšce;
—   10 m varovalni pasovi za Iokalne dvopasovne ceste s hodnikom za pešce;
—  8m, 5 m varovalni pasovi za lokalne dosiope, imcrvcncijskc dovoze in ločene kolesarske steze.
34.  člcn
Skupne širine rezcrvaiov so glcde na kaiegorijo proniemice, število voznih pasov in stopnjo izdelave projektne dokumentacije naslednje:
—  20 m rezervati za ceste brez idejnih projektov z dvema voznima pa-sovotna za mešani motorni promet, javni potniški promct s posiajališči izven vozišča, kolesarskimi stezami in liodniki za pesee;
—   15 m rezervali za zbirne stanovanjskc ccstc in povczovalnc lokalnc ceste brez idejnih projeklov z dvema voznima pasovoma za mešani mo-torni promet, s kolesarskimi stezami in hodniki za pcšce;
—   10 m rezervati za zbirne in dostopnc stanovanjske ceste, povczoval-ne in kolalne dvopasovne ceste s hodniki za pe.šcc.
35.  člcn
Dovozi in priklučki na ccstno mrežo morajo biti urejcni lako, da sc z njimi ne ovira promei, da se ne poškoduje ccsta in ccstni objckti. Imer-ni dovozi in pristopi morajo biti navezani na lokalno dovozno promcl-no omrežje s skupnim priključkom.
Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ccste ali posredno preko sosednjih dvorišč.
Slepo zaključene ceste morajo imcti obračališčc.
Pri spremembi namcmbnosti in dejavnosii v objektih jc poircbno za-goloviti normativno štcvilo parkirnih mcst in pridobili soglasjc prisioj-ncga upravncga organa za promcl in zvc/c.
Parkirišča morajo biti zagotovljcna praviloma na runkcionulncm zemljišču uporabnika.
36.  člen
Z izgradnjo nove ceste Jožeta Jame je potrcbno priključiti nanjo Uli-co pri Borštu in Štefančevo ulico.
6. Merila in pogoji glede komunalnega urcjanja
37.  čien
V rezcrvalih obsiojcčih in predvidcnili cncrgci.skih icr komunaliiih vodovodov ni dovoljcna gradnja novih objcklov in naprav, pri/idav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljaka oziroma prcdlagate-lja posameznega voda. Na obsiojcčih objcklih so dovoljcna lc lekoča vzdrževalna dela.
38.  člen
Obstoječe in predvidene objektc je potrebno priključiti na komunal-no in energetsko infrastrukluro (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje in deklrično omrežje).
Poieki komunalnih in energetskih vodov morajo biti mesebojno us-klajeni.
•   Kanalizacijsko omrežje
Za potrebe obstoječe, dopolnilne in novogradnjc je potrebno zgraditi manjkajočc sckundarno omrcžje in nanj priključili vsc uporabnike. Uporabniki tchnoloških vod morajo uporabijati zaprtc sislcnie.
•   Vodovodno omrcžje
Potrebno je dopolniti sekundarno omrežje in nanj obvezno priključi-ti vse novogradnje.
•   Električno omrežje
Za napajanjc dopolnilne gradnjc je potrebno zgraditi novo trafopo-slajo z nizko in visokonapctoslnimi kabli.
•   Daljinska oskrba s toplotno energijo
Daljinska oskrba s toplotno energijo bo možna po izgradnji primar-nega vročevoda.
•   Javna razsvetljava
Za javno razsvetljavo ob glavnih cestah nasclij je poirebno zgraditi osnovno razdclilno omrežje.
•   Kabelsko razdelilni sistem
Zu sprcjcm lelcvi/ijskih programov prck salclila in di.slribucijo signa-la je potrebno zgraditi razdclilno kabelsko omrežje in ga povezali na glavno amensko postajo s sprejemnim sistemom.
•   PTT omrežje
Na območjih, ki še niso opremljcna s lclcfonskim omrcžjcm, jc po-trebno zgraditi kabclsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo v Dravljah.
39.  člen
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd., morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakcga drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem icrc-na.
7. Mcrila in pogoji glede varovanja okolja
40.  člcn
Skupna mcrila in pogoji glcdc varovanja okolja veljajo za vsa obmo-čja urejanja v planski celoti.
Gradnja novih objekiov in spremembe namembnosti ter dejavnosti v obsioječih objektih so dovoljcne, če poseg ne povzroča v okolju večjih moicnj koi iO s prcdpisi dovoljcne. Poscgi v naravncm okolju nc smejo porušiii ekološkega ravnovesja.
Varslvo zraka
Za varstvo zraka je potrebno:
—  mcriti emisije posameznega vira in ugotavljati stopnjo onesnaženo-sii zraka in izvesti sanacijo v skladu s sanacijskim programom;
—  ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti;
—  po izgradnji vročevodnega omrežja nanj priključiti vse slanovanj-ske in osiale porabnike;
—  upoštevati normativne določbe za zaščito pred onesnaženjem.
Varslvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno:
—  meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni na obstoječih slrojih in napravah;
—  zmanjšati prckomerni hrup pri izvoru;
—  ustrezno locirati nove proizvodne programe oziroma dejavnosti;
—  izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitcv proti-hrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken);
—  sprememniii namembnosti ali dejavnosti, da se v posameznih ob-močjili nc prcscžcjo ravni hrupa, ki uslrczajo čctrti stopnji hrupne obremenjenosti po odloku o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalnc pro-siorc;
—  upoštcvati normativne določbe pred motnjami.
Varstvo vodnih virov
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode v Ljubljani.
Območja urejanja v planski celoti 5 — Stegne ležijo v naslednjih varstvenih pasovih po odloku o varstvu virov pitne vode:
—  ŠS 5/1 delno v II., delno v III. varstvenem pasu;
—  Šl 5/1 delno v II., delno v III. varstvenem pasu;
—  ŠT 5/1 delno v 11., delno v III. varstvenem pasu;
—  ŠK 5/1 deliio v I., delno v II., dclno v III. varstvcnem pasu;
—  ŠK* 5/2 delno v 1., delno v II. varslvenem pasu;
—  ŠT 5/2 v III. varslvcncm pasu;
—  ŠT 5/3 v II. varstvenem pasu;
—  SP 5/1 v III. varstvenem pasu.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke jc polrebno zbirali v smctnjakih. Pri odstranjcvanju komunalnih odpadkov jc polrcbno upošlcvati:
—  da so odjcmna in zbirna mcsla, ki sc določijo na osnovi pravilnika o minimalnih pogojih za odjcmna in zbirna mcsia, dobro promcrno do-stopna in niso na prometni površini;
—  da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto praviloma na funkcio-nalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov;
—  v naseljih s prctcžno individualno zazidavo jc lahko odjemno mcsto na javni površini;
—  da mora biti odjemno oziroma zbirno nieslo zaščiteno z nadstrcšni-co na utrjeni površini.
111. KONČNE DOLOČBE
41.  člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo vcljati dcl določil odloka o sprcjctju zazidalncga naCrta za /u/idulni oiok ŠP 3/1 IMI> — ISKRA (Uradni list SRS, št. 14/84) in sicer za severovzhddni del območja ure-janja ŠP 5/1 Iskra, ki je v prostorskih ureditvenih pogojih označcn koi morfološka enota 9/1.
42.  člen
Prostorski ureditveni pogoji so delovnim Ijudem in občanom, orga-nizacijam združenega dela ter samoupravnim intcresnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri Komitcju za urejanje prosiora ob-čine Ljubljana-Šiška, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem-LUZ in TOZD Urejanjc stavbnega zcmljišča, pri Zavodu za družbcno planiranje Ljubljana, pri Mesini gcodciski upravi Ljubljanc, pri krajevni skupnosti Šcnlvid in pri Meslni upravi za inšpckcijske služ-be Ljubljana.
43: člcn
Nadzorstvo nad izvajanjcm tcga odloka opravlja Mestna uprava za inšpckcijskc službe Ljubljana.
44. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradncm listu SRS.
Šlcvilka: Ljubljana, dne
1'rcdsvdnik skupščine ohčinc
Ijubljanu-šiška
Otmar Zorn
Obrazložilev:
Prostorski ureditveni pogoji za plansko celolo Š 5 Slcgnc določajo merila in pogoje za posege v prostor v naslcdnjih območjih ureianja:
ŠS 5/1 — Poljane — del, Sl 5/1 ŠP 5/1 — Iskra — del, ŠT 5/1 — Avtocesta, ŠK 5/1, ŠK* 5/2 in v območju urejanja ŠT 5/3 — območje ŽG, za katerega je predvidena izdelava prostorskega izvedbcnega načr-la po letu 1990.
To so območja urejanja, za kaicra določa dolgoročni plan občin in mesla Ljubljane za obdobje 1986-2000 urejanje s prostorskimi uredi-tvenimi pogoji.
Obravnavani prostorski izvedbcni akt bo s svojimi merili in pogoji glede vrste posegov v prostor, glede oblikovanja novogradnje in dru-gih poscgov, giede določanja vclikosti gradbcnih parccl in tuiikcioiial-nih zemljišč, glede varovanja okolja in še posebcj naravne in kullurnc dediščine ter glede promeincga in komunalnega urejanja osnova za izdelavo iokacijskih dokumentacij za posamczne posege v proiior.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujcjo tekslualni in grafični dcl. Gra-fični del vscbuje prikaze prostorskih urcdilcv iz proslorskili scslavin dolgoročncga in srednjcročnega družbcncga plana vMI: 5000 in pri-kaze meril in pogojcv za posege v prostor v M 1 : 5000 in 1 : 1000 oziro-ma 1 : 2880. Tekslualni del obscga bcscdilo odloka in obrazložiicv nieril in pogojev za posege v prostor s soglasji.
Tako iz grafičncga kot iz tekstualnega dela je razvidno, da so posa-mczna območja urejanja razdcljena na manjšc zaokrožcnc prosiorskc celote — morfološke enote, ki so oblikovanc glcdc na možne vrslc po-segov in oblikovanje teh poscgov. Glcde možnih vrst posegov so mor-fološke enote označene z arabskimi številkami, ki imajo naslcdnje po-mene:
2 — območja za individualno stanovanjsko gradnjo, 5 — območje za inštituie, šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo.
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje ozna-ke:
A — prostostoječa zidava,
C — kompleksi s svojestveno zazidalno strukluro,
D — vaška jcdra.
Osnutek proslorskih ureditvenih pogojev je izdelal ZIL — TOZD Urbanizcm — LUZ. Komile za urejanje proslora ga je obravnaval na svoji 13. seji dnc 26. 5. 1988 in ugolovil, da jc osnuiek izdclan v skladu z Dolgoročnim planom občin in mesta Ljuvljene za obdobje 1986-2000 in z Družbenim planom občine Ljubljana-Siška za obdobje 1986-90 ter v skladu z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in z Navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostor-skih izvedbenih aktov.
Izvršni svet občine Ljubljana-Šiška je nato sprejel sklep o javni ra-zgrnitvi osnutka.
Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Š 5 Stegne so bili ra-zgrnjeni v prostorih občine Šiška in krajevnih skupnostih Šentvid, Dravlje, Vižmarje-Brod in Hinko Smrekar v času od 8. 9. 1988 do 8. 10. 1988.
Na razrgnitvenih mestih ni bilo vpisane nobene pripombe. Javni obravnavi sta bili organizirani v KS Šentvid in Vižmarje-Brod. Krajev-na skupnost Dravlje je smatrala, da javna obravnava ni potrebna, zato je ni organizirala, ravno tako tudi ne krajevna skupnost Hinko Smre-kar, v kateri se nahaja le manjši dcl planske celote.
Na javni obravnavi v krajevni skupnosti Vižmarjc-Brod ni bilo pri-pomb na obravnavane prostorske ureditvene pogoje. V krajevni skup-nosii Šentvid pa so krajani kljub izdelanim merilom in pogojem gledc varovanja okolja ponovno opozorili, da je temu problemu potrebno posvetiti več pozornosti.
Osnutek, ki je bil javno razgrnjen, je delno popravljen na osnovi zahtev soglasodajalcev, bistvenih sprememb pa glcde na razgrnjeno gradivo ni. Pridobljena so soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev.
Izvršni svct jc določil besedilo osnutka odloka o prostorskili urcditevnih pogojih za plansko celoio Š 5 Stegne na svoji 189. seji dne 10. 4. 1989 in prcdlaga zboru združenega dela in zboru krajcvnih skupnosti skupščine občine da ga obravnavaia in sprejmeta.
IZVRŠNI SVET