Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
I Ft paitl prajeman:
xa
. j«elo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » • tetrt » > 6 » 50 » , mesec > 2 » 20 »
V ipravnlštvu prejeman:
za
•elo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » tetrt » mesec
6 „ — i 1 »70 i
Za pošiljanje na dom 20 h oa mesec.
SLOV ENE
Političen list za slovenski narod.
Nara&nlno In insarata sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni ' Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokoplal se ne vračajo,
uefrankuvana pisma n* vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelj« in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 85.
V Ljubljani, v četrtek, 16. aprila 190B
Letnik XXXI.
»Gospodarska zveza".
Koliko se je pisalo v nasprotnih liatih o »Gospodarski zvezi« ! Kolikokrat so jo že pokopali ali jej prerokovali pcgin ! In vendar ne le da obstoji, ampak se izpopolnjuje, raste in razširja idejo zadružništva. Pri drugih narodih vidimo slične ustanove, kakor je »Gospodarska zveza«, a takega nastopanja proti njim, kakor pri nas. ne vidite nikjer. Pred vsem se drugod priznava povsod ljudska korist takih naprav, in politična gonja proti ljudskim društvom v tem obsegu, takem tonu in s takimi sredstvi je v drugih deželah nemogoča, kajti drugod se ljudje menda večkrat spomnijo, da živimo v Evropi. Dalje v drugih deželah deželni zbori podpirajo kmetijsko zadružništvo, ker se smatrajo dolžne z deželnim denarjem podpirati ljudske naprave, katere naj rešijo pogube naj potrebnejši in najštevilnejši stan. Državna pomoč je v drugih deželah takim napravam vsikdar zagotovljena, ker država ustanovitev in voditev zadrug smatra kot javno koristno delo. Ako država toliko milijonov žrtvuje za birokratični aparat, ali ni bolj dolžna podpirati ljudstvo pri najpotrebnejši organizaciji? Vlade drugod ne preganjajo zadružništva, ne zatirajo društev s šikanami, jih ne duše z globami, ampak se zavedajo, da je uradnik plačan kot služabnik ljudstva. Davkarije se drugod ozirajo na potrebe takih društev in jih ne stiskajo kot kaka kapitalistična podjetja, ampak vidijo v njih dobrodelne zavode. In slednjič tudi s o d n i j e ne presumirajo drugod vsakega zadružnika kot zločinstva sumljiv individuum, ampak kot poštenega moža, ki je svoje moči zastavil za koriBtno stvar.
Drugod tudi občne zbore takih velikih zvez osebno počaste b svojo navzočnostjo zastopniki državne oblasti, da se tu sami navzamejo onega duha, ki je potreben vsakomur, ki naj skrbi za javni blagor, in da izkažejo svoje spoštovanje ljudstvu, ki je zastopano po tukih zvezah.
Pri nas stoji »Gosp. zveza« osamljena. Bori se z lastno močjo in z lastno silo koplje temelj za narodno gospodarsko zgradbo prihodnosti.
Občni zbor. — Naie stališče
Dr. Krek otvori zbor in konstatira sklepčnost (Navzočih je 210 glasov) ter poda poročilo načelstva. Spominja Be najprej nsjmarljivejšega delavca na polju narodne gospodarske organizacije, dr. Ivana Susteršiča (Živio !), namestu katerega je pre vzel načelstvo, katero mesto mu drage volje odstopi, ko bodo razmere pripuščale. Za hvala za njegovo delovanje se da v zapisnik.
Mi stojimo na stališču, da edino le zadružnim potom je mogoče gospodarsko osvobojenie in napredovanje slovenskega ljudstva. Edino le zadružništvo more urediti kmečki kredit in mu olajšati bremena, ki mu jih je naložil kapitalizem. Le združeni kmetje morejo postati odločilen faktor v družbi, zadružništvo mora kmetu vrniti prvo natorno pravioo proizvajavca: da je on sam gospodar svojega blaga. Zato moramo poleg kreditnega zadružništva gojiti tudi proizvajalno in drugo zadružništvo. Nimamo namena, nikogar izpodriniti, ki si pošteno služi svoj kruh. Uničiti hočemo edino Ie oderuštvo. Z vsemi nasprotniki lahko paktiramo, če priznajo naše delo kot opravičeno in pošteno; edino proti ode-ruštvu gre naš boj brez usmiljenja do skraj nega. Zadružništvo mora poseči do zadnjih
kotov in pregnati tudi tajno rovanje tega nasprotnika.
Nasprotniki
V Krškem izhaja list „Slov. Zadruga". Ta zabavlja čez naše zadruge. S tem nasprotnikom se reBno pač ne moremo baviti. To je bolehna prikazen. Način, kako so napadli »Gospodarsko Zvezo«, nam kaže, da tam ni pravega smisla za resnico. To se je pokazalo zlasti pri slučaju v Cerkljah, kjer so posojilnico popolnoma krivično napadli. »Gosp. Zvezo, so dolžili, da nima smisla za zadružništvo. No, mi tega smisla ne bomo iskali v Krškem (veselost). »Siov. Zadruga« je napadli tudi uradništvo »G. Zv.«. Ta list ima dovolj prilike, naročati uradnikom »Celjske Zveze", katenh mnogo napak je 2e uradništvo »Gosp. Zveze" popravljalo, naj bolje delajo za zadružništvo. Protestiram kot načelnik »Gospodarske Zveze« proti takemu napadu na naše uradništvo 1 (Odobravanja.)
So še drugi nasprotniki, s katerimi se natančneje ne bavimo, ker se smatramo za bolj izobražene, bolj poštene in se ne poni žamo do njih. Govorili bi z njimi edino le kot učitelj govori z učencem. Zaostali so v omiki in pameti. (Veselost.)
Vlada
Našega zadružništva ne podpira niti de žela, niti domača vUela. Edino le pri mini-sterstvu najdemo smisla za svoj trud. Doma nas ovirajo pri vsakem koraku. Navezani smo doma le na lastno moč. To p* smem reči: Ca tudi smisel do zadružništva še ni prispel do deželue hiše, vf ndar šum zadruž ništva, ki vrši po celi Evropi, bo moral vzbuditi tudi našo deželno vlado. Če je vzrok temu kaka politična narkoza, pričakujemo, da se bodo enkrat morali zbuditi tudi birokratje iz tega spanja.
Vlada daje prešiie mlekarn v presojo ljudem, ki so naši notorični sovražniki. To ne kaže, da bi vlada želela objektivnih poročil.
Mnogokrat se je povdarjalo, da se bo vsa podrlo, kar je v »Gospodarski zvezi«. Od nasprotnikov, ki stoje na stališču ode ruštva, se nam to ne zdi nevarno, a vlada Be ne sme ozirati na take napade in pa naši somišljeniki ne smejo verjeti lažem, dokler Be pri nas ne prepričajo, kako daje. (Govornik pojasni to s slučajem Schumijevim, pri katerem je »Gospodarska zveza« ostala pokrita. Nevarnosti, o kateri govore nasprot niki, tu ni.)
Nato govornik omenja notranje delovanje »Gosp. zveze«.
/jveza je sprejela 2200 faktur v proš lem letu, oddala jih več kot dvakrat toliko. Na dan se mora rešiti do 50 pisem. »Gospodarska zveza« ie pristopila k »Splošni avstrijski zvezi«. Tam je bilo že lani 1886 rajfajznovk, letos jih je do 2500. To pomeni velik napredek tudi za »Gosp. zvezo«.
Letni račun in bilanca. Volitev.
Ravnatelj gospod Jeglič poroča o bilanci.
Prometa je bilo lani K 4,215.37199. Pri obširnem delovanju »Zveze«, pri listu, reviziji itd. se ni čuditi, da je »G. ZjV.« morala imeti letos primanjkljaj K 3 584-16. Za 1900 in 1901. je bilo državne podpore 10 000 K. Za 1903 je obljubljena podpora 5000 K. — »G. Zv.« je vložila prošnjo za zvišanje, ker je delovanje jako naraslo vsled razširjenega, delokroga. Zdaj je »G. zJV.« prevzela tudi centralni promet denarja, b skle pom računskega leta 1902 šteje »Zveza« 1656 članov, kateri so vplačali K 76.460 deležev.
Na novo so izvoljeni v odbor gg. Ferdinand Avian, An t. Korošec, Fr. Demšar, Jo s. Jeglič, I. G r a lenauer, dr. Jan Krek, An t. Lavrenčič, Jo s. Šiška, dr. Iv. Šusteršič in Jakob Zumer.
O poiojilništvu
poroča g. revizor Pele. Pristopilo je 12 posojilnic, odstopilo osem, ki so v »Centralni posojilnioi« v Gorici, ki je pa naša članica. Veeh skupaj je 113. Začelo se je
letos gibanje tudi na Koroškem. So tudi na Kranjskem še fcraji, ki so brez posojilnic. Razmere so posebno žalostne v Kočevskem okraju. Ljudje imajo tam daljna pota, slabe kreditne razmere, zamude pri obrestih itd.
Revidiralo se je lani 58 denarnih za vodov. Računov se je sestavilo 98. Posojilnica so mnoge uzorne, večinoma v popolnem redu, načelstva mnogo delujejo zelo dobro s popolnim smislom za zadružništvo.
Napake se pa tudi dobe. N. pr. Pri deležih se ne pazi vedno natančno pri zapisovanju in izbrisovanju. Pri denarju mora biti pa red v najmanjših stvareh. Držati se treba pri deležnini natančno pravil Nato govornik graja napake pri hranilnih vlogah.
Člani načelstva naj tudi vsako stvar oproti opravljajo. Pri dajanju posojil naj ne bo nikdar vse v rokah enega samega; to je prevelika odgovornost; odbor naj de luje natančno, kot »zjveza« določuje. Vse se mora izvesti v odborovih sejah, kakor je predpisano. Zadolžnioe se morajo po postavi podaljševati; to se vedno ne izvršuje in lahko nastajajo težave s poroki. Pri smrti porokov Be je treba priglašati k zapuščini. Blagajne naj nikdar nima en sam človek ; to je treba zaradi pravilnosti in zaradi blagajnikove lastne osebne varnosti. Sklep so naj naredi vsak uradni dan in blagajna prešteje. Seje morajo imeti svoje natančne zapisnike; tedenske redne seje so potrebne, vse se naj sproti rešuie. »Zveza« bo za za pisnike sej preskrbela enake 1'ormulare v knjigah. Uradnih dni se premalo drža člani; posluje se naj ob določenih dneh, drugače nikakor ne. — Nadzorstva ne smejo biti le na papirju. To ni čast. ampak jako odgovoren in težaven posel. Nadzor-Btvo mora vse natančno vedeti, kakor načelstvo samo. Tu je treba mnogo popraviti. Uvedel se bo poslovnik za nadzorstvo, katerega t odo morala izpolnovati. Nadzorstvo mora vedeti, da se smatra po zakonu sokrivo, ako je kak nered v društvu.
Kmetijske zadruge.
Revizor g. Seliškar poroča o kme-tiibkih zadrugah. V »Gospodarski zvezi« je 73 gospodarskih in konsumnih društev ter produktivnih zadrug. Revidiralo se je lani 58. Ostale pridejo letos na vrsto. Vpeljalo sa je enotno knjigovodstvo, katero se bo iz popolnilo.
Večina društev, ki so v »Zvezi«, je v ugodnem stanju, in njih obstanek in napredek je zasiguran. Pri mnogih so nepravilnosti prejšnjih poslovodij načelstva popravila ter jih privedla v red, ki je ponekod uprav vzoren. Govornik na to razpravlja o pravilnem knjigovodstvu. Iz nepravilnosti pri knjigah je nastalo največ nevspehov.
Dosedanji neuspehi so naša šolnina, kajti izkušnje se uporabljajo za zboljšanje našega zadružništva. Tudi tu je treba paziti na napake pri vplačilu deležev. Vsaka zadruga, ki mora imeti večjo zalogo, mora imeti tudi temu primerno višino vplačanih deležev ; drugačo je njen prospeh nemogoč. Pravila se morajo izročiti vsakemu novemu članu. Imenik zadružnikov mora imeti tudi datume. Neredi so se našli pri izplačevanju deležev. Nekatera drufttva imajo v zalogi preveč blaga, ki je vedno manj vredno, a manjka blaga, ki je potrebno za gospodarstvo. To so večinoma dotične zadruge izpre videle, in tudi popravile. Na upanje se ne sme dajati preveč, nikdar čez višino vplačanih deležev.
Glavna napaka, katero je treba izkoreniniti, je ta, da je v mnogih društvih poslovodja preveč neomejen vladar. Iz tega izvirajo vsi neuBpehi. Načelstva se često premalo zavedajo svoje dolžnosti proti poslovodjem. „Gosp. Zveza" je v takih slučajih odločno zahtevala poprave in bo izdelala zdaj natančen poslovnik za načelstva in poslovodje, po katerem se bodo morali ravnati. Ako načelstvo izpolnjuje svojo nalogo, mora zadruga biti v veliko korist ljudstva.
Nekatere zadruge plačujejo preveč davka, ker plačilnih nalogov ne pošiljajo redno
»Zvezi«. Tej se morajo poslati vsi taki nalogi, da varuje zadružne koristi.
Govornik priporoča, da se ti nedostatki odpravijo ; potem bo naše zadružništvo pro-cvitalo in se okrepilo.
G. posl. Jaklič: A i velja ustna odpoved deležev. G. Pele odgovarja, da naj bo odpoved pismena. Sestavi bo nai knjižica s kuponi za potrditev in odpoved.
Obnovitev zadolžnic se naj izvrši marca, preden poteče obrok.
Na več pritožb glede fiskalnega postopanja oblasti dr. Krek priporoča, da se naj vse redno pošilja „Zvezi", ki bo potom „Avstrijske zveze" preskrbela, da se šikaniranje prepreči.
Dr. Krek priporoča agitacijo za zadružno idejo, BGosp. Zveza" bo preskrbovala govornikov za taka predavanja. Tudi »Izobraževalna društva" naj to agitacijo povspešujejo, ker izobrazba brez zadružništva je pri nas prazna.
„Gosp. Zveza" bo odslej s še večjo ostrostjo zahtevala, da se po izvršeni reviziji najdene napake odpravijo. Katero društvo se ne bo udalo, bo brezpogojno izključeno. Mi hočemo, da so naša društva v vsakem oziru dobra.
Centralna blagajna.
G. vodja R o ž m a n poroča o centralni blagajni, kateri se je priklopilo 126 zavodov. Posojilnicam se je otvoril tekoči račun brez posebnih stroškov in težav. Poslovanje pri »Centralni blagajni« je lahko in preprosto, a zadruge se movajo držati sirogo reda. Pri naročilih denarja se naj več ne rabijo stari čeki »Ljudske posojilnice« ampak samo novi. V »Nar. Gospodarju« potrjujemo prejemke tudi zato, da člane opozarjamo na ta list in njegove izvrstne gospodarske članke.
Doslej je prometa približno 6 milijonov v 3 mesecih, torej toliko, kakor ima Lapajnetova »Centralna zadruga« v 10 letih. (Veselost.)
Centralne blagajne se poslužujejo vse posojilnice, ne le one, ki denar rabijo, ampak tudi one, katerim preostaja!
Slednjič se vrši razgovor o načinu plačevanja in o »Narodnem Gospodarju«.
Izprememba pravil
ima svoj vzrok v zahtevah finančne oblasti. Preskrbeti treba, da .Zvezi" ni treba vsled izpremenjenega denarnega prometa plačati dvojnega davka in da se tudi v „Gospod. Zvezo" samo uvede stalno nadzorstvo. Izprememba se sprejme soglasno. (Dalje prih.)
Kdo je kriv?
Iz Zagreba 15. aprila.
O žalostnem dogodku v Zapreš ču, kjer se je po nedolžnem prelita hrvatska kri, se piše in razpravlja prav živahno po naših časopisih. Dokazano je do zdaj, da so narod po okolici Zapreš ua dražili mažarski železniški činovniki že več dni pred 11. aprilom, da bodo na ta dan razobesili mažarsko zastavo. Posebno se je pri tem odlikoval nadzornik železniški, ki se je vedno norčeval s Hrvati. Tudi je prišlo na dan, da so žandarji brez vsakega povoda streljali po narodu ter jih več ranili in enega celo ubili. Narod je bil vsled tega še bolj razdražen, a posebno še, ko je bila mažarska zastava iznovič postavljena na kolodvoru po zapovedi tjekaj prispele komisije iz Zagreba. Premda jo ko-taraki predstojnik narodu javil, da bo ostala mažarska zastava razobešena le do šestih zvečer istega dne, je vendar v narodu še vedno vrelo. Le duhovnikom bližnjih župnij, odkoder se je bilo zbralo do 500 l]udij, je bilo mogoče razburjeni narod nagovoriti na mir.
Tukaj se je pokazalo, da narod svojim činovnikom nič več ne zaupa ter jih tudi ne posluša, edino duhovnikom še zaupa. Čudno pa tudi ni, da je prišlo tako daleč. Kaj ni čudno, da je dobil kotarski predstojnik od samega bana iz Zagreba zapoved, da mora viseti mažarska zastava na zaprešičkem kolo-

ti
)
dvoru celih osem dni za kazen tamcšnjega prebivalstva. Zato so se pa tudi občinski starešine podali h kotarskemu predstojniku iznovič, ter mu izjavili, da ne morejo zdaj nič več jamčiti za mir v občini, odkar je izšla ta nova zapoved glede zastave. Žito je pa prišlo v Zapreš o čuvat mažarsko zastavo 100 vojakov in mnogo žandarjev.
Obenem pa išče sodnijska komisija krivca po celem kraju ter preiskuje po kmečkih hišah, ne bi li našla kake dokaze za omenjeni dogodek. Posebno za opozicijo-nalnimi časop si stiče ta komisija, kakor da bi bili le ti krivi, če se gode nemiri v zemlji, a krive so same oblasti, ki dopu ščajo, da se javna postava krši po celej zemlji.
„Obzor« od 14 aprila je v svojem uvodnem članku ojstro napadel bana kot prouzro-čitelja teh nemirov, ker kot poglavar zemlje dopušča kršiti postavo, da celo sam jo gazi, kar je pokazal ravno v tem s'učaju. Po na-godbi nima mesta mažarskej zastavi, kakor tudi ne mažarskim napisom nikjer na Hrvatskem. In vkljub jasnej postavi sam ban, kot vrhovni čuvar postav, brani mažarsko zastavo in mažarske napise na Hrvatskem. In ravno radi teh očitnih krivic, ki se gode hrvatskemu narodu, se pojavljajo taki nemiri, kakršnih smo doživeli toliko v zadnjem času. Hrvatski narod si je svest svojih pravic bolj nego oni, katerim je zadača, da jih branijo, a ves trud mažaronskega z stema je zastonj, da se hrvatskemu narodu izkoplje grob, kakor to žele Mažari.
To pa, kar se zdaj dela s hrvatskim narodom, je grdo izzivanje, a ni niti najmanje častno za poglavarje, katerim je skrbeti le za red in za napredek poverjenega jim naroda.
Ban se je umaknil čez praznike iz Zagreba, pa ni mcgel narodni poslanec onega kraja pri njem posredovati, da se z narodom milo ravna. Veliki župan zagrebški mu je obljubil, da bode sam posredoval pri banu, če se narod primiri in izjavi sožalje radi teh dogodkov (!). Zaprt h je več oseb, med njimi tudi pravni« Leitner, ker se je izjavil proti nasilnemu nastopu žandarjev.
Češki katoliški svet za Češko.
Po prizadevaniu prerano umrlega škcfa Bry.iycha in po niegovem načrtu, ki ga je razvil na predlanskem katoliškem shodu v Kraljevem gradcu, se je. kot smo omenili, te dni v Pragi ustanovil češko-katoliški svet, ki ima namen združevati vse češke katolike v glavnih točkah, ki so skupne vsem programom obstoječih čeških katoliških strank. Katoliki češke narodnosti na Č aškem so bili doslej razdeljeni v tri stranke: katoliško-na-rodna, krščansko socialna in krš5ansko-delav ska stranka. C-š-ii katoliški svet bo sedaj organ, ki bo združeval vsa tri stranke in pazil posebno na to, da se ne krši edinost v naslednjih glavnih točkah: varstvo katoli cizma. č*ško državno pravo, enakopravnost češkega jezika, kulturni, gospodarski in socialni povzdig češkega naroda, popolnitev katoliškega časopisja. Konečno se bo pa delovalo polagoma tudi na to, da se doseže popolna edinost mej vsemi tremi strankami.
Položaj na Češkem.
Z veliko nestrpnostjo pričakujejo vsi parlamentarni krogi sklepa shoda zaupnikov dne 2G aprila, kajti od tega, tako pravijo, je odvisno nadaljno delo v parlamentu. Seveda, ko bi bili v tem oziru merodajni le češki radikalci, bi se shod gotovo izjavil za brezpogojno obstrukcijo tsr izrazil nezaupanje vsem sedanjim češkim poslancem, ki so se izjavili preti obBtrukciji. Temu pa seve ni tako in bodo mej drugimi vsi zaupniki iz Morave in Šlezije, to je že sedaj degnano, glasovali proti temu, da se že sedaj nastopi z obstrukcijo. Izvršilni odbor mladočeške ljudske stranke za Moravsko ima svojo sejo dne 18. t. m. v Brnu. Tu se bo sklepalo o tem, naj se li zastopniki te stranke udeleže zaupnega shoda ali ne. »L'd. nov.« vedo poročati, da bo obveljal predlog za vdeležbo. — Na volivskem shodu v Opavi, kjer je govoril poslanec H r u b y , je bil soglasno sprejet predlog, ki odobruje dosedanjo taktiko čeških poslancev v drž. zboru. — Po vseh teh pojavih smemo torej soditi, da bodo na zaupnem shodu v večini treznejši elementi in da bodo imeli češki poslanci tudi v bodoče proste roke.
Vojna predloga v ogrskem parlamentu.
Iz Budimpešte poročajo poloficiozni listi, da je Szellova vlada sklenila v sporazumu z merodajnimi dunajskimi krogi, da za nobeno ceno ne sprejme kompromisnega predloga Košutove stranke, ki meri na to, da vlada umakne vojno predlogo, za to uslugo jej pa opozicija dovoli proračunski provi-zorij. Szell in z njim precejšen del parlamentarne večine uvidita v eventuvalnem takozvanem ex lex-stanju (brez proračuna) veliko manjšo nevarnost za nadaljnji obstoj ustavnih razmer kot pa v uresničenju volje manjšine. Dogovori, ki so jih vodili v zad njem času tudi možje, ki ne pripadajo nobeni parlamentarni stranki, se nadaljujejo
še dalje; sučejo se pa sedaj le ie okolu tega, bo li mogoče opozicijo pripraviti do tega, da opusti obstrukcijo proti iademnitetai predlogi. Le kapitulacija Košutove atranke more zboljšati položaj na Ogrskem. Pravijo, da so se nekateri posamni člani te stranke res ie dali pregovoriti in so mnenja, da je treba storiti konec obstrukciji vsaj za proračunski provizorij. Zelo čudno se pa glasi poročilo, da namerava gref Apponyi v kratkem odložiti zborniško predsedstvo in da so gotovi krogi postali nezadovoljni z njim. To se glasi tem bolj čudno, ker ve včerajšnja »Informacija« poročati, da vlada mej Szel-lom, Fejervaryjem in pa gret im Apponyjem popolno soglasje.
Zanimiv je dalje v tem oziru sklep neodvisne stranke, da se budgetni provizorij, nagodbene predloge in nekatere druge za konske osnove izločijo iz obstrukcije proti temu, da vojni zakon tekom prihodnjih štirih mesecev ne pride pred zbornico. Temu sklepu so razun dveh članov pritrdili vsi poslanci te stranke. Dvema poslancema se je pa zdel ta sklep premalo radikalen ter ste naznanila* svoj izstop.
Temu predlogu, kakor je zgoraj razvidno, vlada ni voljna pritrditi, pač pa je skoro gotovo s tem v zvezi vest, da je vojna upravi sklenila, da ne pošlje letos na dopust nobenega vojaka po dveletni službi, da se s tem popolni število vojaštva, ako do prvega maja ne bo rešeni vojna predloga. — Položaj je torej danes mnogo bolj zamotan, nego je bil pred velikonočjo.
Ogrski socialni demokratje
so velikonočni ponedeljek z večino glasov na kongresu v Budimpešti sprejeli nov organizacijski štatut. Slo se jim je v prvi vrsti, kot socialnim demokratom sploh, za stran karski davek, s katerega dohodki naj bi se mastili gotovi voditelji li tega razloga so sklenili ustanoviti komit&tne in provincialne zveze, ki se vse zedinijo v osrednjo zvezo v Budimpešti, kateri morajo pošiljati me sečno po štiri vinarje od vsakega člana. Na ta način se bo i-i nabral potrebni drobiž. Obenem se je strankarski shod izjavil za gospodarsko ločitev od Avstrije. To so menda sklenili radi tega, da prvi sklep ne bode preveč v oči.
Iz brzojavk.
Proti ogrski obstrukciji. Na shodu v Baranyjskem komitatu je bil s 142 glasovi proti 16 odklonjen predlog, naj shod protestira proti vojni predlogi in povišanju civilne liste, ter s 106 glasovi proti 10 sprejet predlog, ki obsoja obstrukcijo. — »Municija za volivni boj«. Soc. dem. »Vorwa ts« objavlja v marcu došle prispevke za volivno »aritacijo. Nekdo jim ie dal na razpolago 30.000 več pa po 15.000 in 10.000 K. — Nova kriza v Bolgar i j i. Listi javljajo, da je podal ostavko novi vojni minister S a v o v , ker je mini-sterski svet odklonil kredit za mesto nadzornika armade za Paprikova. — Gonja proti francoskim redovnikom. Poštni ravnatelj Saine-okraja je naročil peš -nim uradom, da morajo ustaviti razpošiljanje okrožnic redovnih družb, s katerimi se nabirajo doneski. Po en izvod vsake okrožnice mora poslati njemu. — Dogodki na Španskem. Kakih 3000 republikancev j«) priredilo v Barceloni Salmeronu ovaoijo. Isti je z balkona svojega stanovanja imel govor, v katerem iv«i poživljal množico, naj dela za republiko. Štrajk pekov narašča. Na mnogih točkah mesta je priš!o do spopadov mej štrajkovci in onimi, ki h.čejo delati. V teh spopadih je bilo ranjenih več oseb. — Italijanski minister Prinetti vendarle odstopi. Listi poročajo, da je defi-nitivno sklenil, odtegniti se za nekaj časa politiškemu življenju.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16 aprila.
Vedno dosledno. »Slov. Narod« sicer včasih še kaj zagrmi proti Nemcem, a samo še platonično in o takih stvareh, ka tere ne spadajo v okvir slovensko nemškega dogovora. Kadar se gre pa za kako stvar, ki Nemce v resnici reže v meso, takrat se skrije. Jako značilno je, kako je priobčil »Narodi včeraj »Izjavo" tehnikov proti na-stavljenju slovenščine nezmožnega uradnika na mesto, ki ga plačuje dežela. Prinesel ga je kot „Poslano" s pristavkom, da je uredništvo odgoyorno zanje le toiiko, kakor zakon zahteva. Tako misli na eno stran ustreči slovenskim tehnikom, na drugo si pa zavaruje hrbet proti Nemcem. Tako daleč gre slovensko nemška zveza v stvareh, ki se tičejo deželnega gospodarstva kranjskega. Res zadnji čas je, da se tako gospodarstvo temeljito izpremeui, drugače bodo morali sinovi slovenskega naroda res pobegniti iz domovine in prepustiti vse javne službe narodnim nasprotnikom.
Posvetovanje Zadružnikov. Danes ob 2 uri so se sešli k posvetovanju zadružni načelniki; ob 3. uri so prišli k posvetovanju tudi zadružni pcslovodje. Predsedoval je dr. Krek.
Ie celovške škofije Za papeževa tajna kapelana sta imenovana čast. gg. P. K a j s e r , vodja sirotišnice v Trgu, in K. W o h 1 a n d t, kapelan v Trebnju pri Beljaku. — Za dek. administratorja v Velikovcu je imenovan preč. g. Fr. Petek, župnik v Grebinju. Župnijo Velikovec oskrbuje ta-mošnji kanonik preč. g. Val. W e i s s.
Osebne vesti. Rektor dunajskega vseučilišča, profesor dr. G u s s e n b a u e r, je v svojem rojstnem kraju v Zgornji Beli na Koroškem, kamor je prišel pred prazniki na lov, hudo zbolel. — V Bodnu pod Stolom je umrl bribolazcem dobro znani kmet Jos. K r o p i v n i k. — U m r 1 je po dolgi in mučni bolezni gospod Josip N a n u t, bivši dolgoletni župan in veleposestnik v St. Andražu pri Gorici. — V i_,elju je umrl o. kr. kancelist Josip K u m p , strasten nemško-nacionalen strankar. — Okrajni zdravnik v Velenju gospod dr. Janko S e r n e c sa preseli v Celje. — Nagloma umrl je v Zagrebu generalni major Martin L o v r e t i č. ^adela ga je kap. Sodeloval je tudi pri okupaciji Bosne.
Koroško deželno predsedniitvo. Iz Celovca, dne 15. apr. Danes pred-poludnem so se uradniki dež. predsedništva in okr. glavarji iz cele dežele poslovili od bivšega predsednika pl. F r a y d e n e g g a in se nato predstavili novemu predsedniku p 1. II e i n u , ki je dospel v ponedeljek semkaj.
Slovensko učiteijstvo na Koroškem. Slovenski učitelj zopet zapusti Koroško, štajerski dežel, šolski svet je namreč imenoval g. učitelja P. K o š i r - j a v Črnečah za učitelja v Krasnici na Štajerskem. Tako zgubi Koroška zopet slovenskega učitelja. Kam pridemo po tej poti?
Koroški učitelji. I i Celovca, dnč 15. aprila. Zveza koroških učiteljev je imela včeraj v Spitalu svoj letni občni zbor. Na predvečer je bil pozdravni večer v znamenju »hajlanja«. Zborovanja se je udeležilo 200 oseb in tudi deželni šol. nadzornik P a I 1 a. Po raznih poročilih so sklenili, da napravijo za Koroško »Volksbildungsverein«. V kakem duhu bo to društvo delovalo, kaže že to, da so hočejo zvezati s »Siiimarko«, »Schul-vereinom« itd. Posvetovali so se tudi o prireditvi posebnega berila za koroške šole. Znanega dunajskega učitelja Kačinka so izvolili za častnega člana. Predsednikom je zopet izvoljen vodja Mattersdotfer iz Št. Vida. Iz dvorane to leto menda niso vrgli nikogar.
Most čez Savo pri Tacnu pod
Šmarno goro je velika nadloga za tamošnje prebivalstvo. Od vsake osebe se plačujejo po štirje vinarji, od vsake glave živine po 20 vinarjev. Državne mitnice so se odpravile, a ta most je ostal, ker je v privatni lasti. Vendar je pa v interesu cele dežele, da ta most preide v javno last in da se odpre brezplačni promet čezenj. Oba savska brega sta zdaj vsled mostarine v vsem prometu ovirana. Ljudje morajo čez Savo; ljudstvo naravno teži proti Ljubljani, a je mnogo na slabšem, kakor pa sosedje na čmučah ali v Medvodah. To je vsekako nenormalno razmerje. Bilo bi torej želeti, da se tamo-šnjemu ljudstvu ustreže. Sava je tam regulirana in most v sedanjem stanu itak ne bo mogel obstati.
»Wiiste Hetze«. »Mir« in »Slovenec« sta nedavno poročala, kdo vodi celovško po družnieo »Sildmarke«. To je znano gospodo zbodlo. Jadikujejo, da se »slovenski kujskači« na Kranjskem in »Spodujem Štajerskem zopet bolj brigajo za Koroško, in pravijo, da se je zoper uradnike v imenovani podružnici pričela »eine \viiste Hetze«. Istina je, da se je v omenjenem poročilu samo kratko opozorilo na dejstvo, da je večina odbornikov uradnikov. Zdaj pa toliko vpitja zlaBti v »Tageapošti«, za katero so pokorno prikrevljala tudi „Fr. St." Vse kaže, da gotove ljudi — peče vest!
Hrvaška cenzura. Včerajšnji opozi-cionalni časopisi so bili VBi zaplenjeni radi poročil o dogodku v Zaprešiču. Ne čudimo se, da so zaustavili »Obzor«, ker je tudi v uvodnem članku hudo napadel bana radi
njegove naredbe glede mažarske zastave, ah je vsekakor čudno ih za današnji mažaron-aki zistem prav karakteristično, da so zaplenili tudi »Agramer Tagblatt«, ki je prinesel čisto objektiven opis samega dogodka. Se pač že mažaroni sami sramujejo, da bi zunanji svet zvedel, kako se vlada na Hrvatskem. Ali se ljuto varajo, če mislijo na ta način zunanjemu svetu prikriti tiranijo mažarsko na Hrvatskem.
Starokatolliko oerkveno opravilo. Velikonočni ponedeljek so imeli torej v celovški lutravski cerkvi staro-katoliško službo božjo. Natančnejšega poročila v nasprotnih listih nismo našli. »Freio Stimmen« pravijo, da je bilo pri tem tudi precej »katoličanov«, da je napravilo dober »vt s« in da je vikar Ferk tudi ša zvečer v neki oštariji rogovilil za svojo starokatoliško stvar.
—	Papeževa slavnost v Trstu se
je vršila 14. t. m. v gledališču Goldoni. Navzoča sta bila tudi ces namestnik grof Goess in šk f Nagi in številno občinstvo. Slavnostni govor je irnel odvetnik aacoardo iz Benetk. Čudno se nam zdi, da je bilo treba preko državnih mej poiskati govornika. Naše mnenje je, da bi bilo ob taki priliki preskrbeti tudi slo venskega slavnostnega go vornika, ker tržaški Siovenci tvori|o velik del tržaškegi prebivalstva.
—	Z Bleda, 15. aprila. Včeraj ob 10. uri je bila zadnja slovesna božja služba v stari grajski cerkvi, katero je opravil č. g. dekan Novak ob obilni asistsnci. Pred sv. mašo je imel gorjanski župnik č. gosp. svetnik A ž m a n govor za s ovo. Po končanem opravilu so se prenesli sv. zakramenti v staro grajsko šolo, ob kateri ss je sezidala lična kapelica, da se opravlja med zidanjem nove cerkve božja služba. Popoldan že so znes'i vso opravo iz cerkve. Danes ae je maševalo že v novi kapelici.
—	Iiletniki na jug. Veliko štavilo gostov prihaja setaj v Pninorje. Na Raki so polni vsi hoteli, tako, da je težko dobiti sobo za drag denar. V Opatiji pa je bilo minoli teden vsak dan povprečno do 3000 gostov. Potem pa je gostov tudi v Lo vrani, Voloskem, v C-srkven:ci itd. P»robrodi so polni potnikov vseh narodnosti. M id Slovani je največ Čahov. Kar pa je poletna sezona še le v zadetku, je pričakovati, da sa bo število tujcav višalo, dokler ne navstane huda vročina.
—	Poštne vesti. Imenovan je poštni sluga Rud. No\votny v Ljubljani za ekspedienta; postni poduradnik Fran S p i I 1 e r se je pomaknil v I. plačilno stopinjo I razred, Franlpavic v II. stopinjo I. razred, ekspedient Ivan Jenko v I stop. I. raz., slugi Josip Mesojedec in Anton Ažnah v II stop III. razred. Premeščen je pošlni kontrolor Josip b t r u k e 1 j iz Pulja v L ubljano. Mesto poštnega odpravitelja v Knežaku je je podeljeno ondotni upraviteljiei K a r o 1 i n i P o 1 e g g.
—	Lokalna železnica Skofjaloka-Zelezniki. Konsorcij ie dobil za dobo 6 mesecev dovoljenje za izvedbo tehniških preddel za to lokalno železnico.
—	Stavka skladiščnih delavcev južne železnice se pripravlja za prihodnje dni na progi Trst Rakek. Zahteve delavcev je vodstvo iužne železnice odklonilo.
—	Detomorilka. Dekla. o kateri smo porežali v torek, da je v Trzinu zaprla v nkrinjo mrtvega otroka, je v letu 1876 v Ihanu rojena Franč. Rak. Služila je pri posestniku Alojziiu Podobniku v Trzinu.
—	Stavka zidarjev v Zagrebu. Stavka zidarjev se je zares včeraj začela, toda delavci in delodajavci sa dogovarjajo pri obrtne) oblasti, kjer posreduje obrtni nadzornik Kraus. Nadjati se je, da stavka ne bode dolgo trajala. Dalodajalci sicer ne bodo letos povečali delavcem plače, pač pa se bodo dogovorili z clolavci že zdaj glede novih plač za bodoče leto, bar bo delavci odločno zahtevali. Deseturno delo pa so že odobrili tudi delodajalci. Delavci so glede plače popustili za letos Razdvojili so se bili glede tega vprašanja, pa je večina popustila. In tako se je pospešil konec stavke.
—	Nove razglednice. »Glasbena Matica" je izdala jauo krasne razglednice s sliko p. Hartmanna, skladateljaora-torija »Sv. Frančišek", ki se bo izvajal dne 22. in 23. aprila v stolni cerkvi v Ljubljani. Dobivajo se po 10 vin. v mnogih trgovinah. Obiskovalcem oratorija bode slika lep spominek.
—	Iz Vevč. Krščan. soc. delavstvo v Vevčah izjavlja, da bo vsi nesramni napadi na ondotno duhovščino v »Rdečem praporju" neutemeljeni in izvirajo edino le iz načel židovskih petoliznikov. Več pride pozneje, ko se nabere dovolj gradiva. — Vevško krščansko - b o o i*a 1 n o delavstvo.
—	Občinske volitve v Trstu se
vrša te dni. Najhujši boj bo v III. razredu,
ki voli 17. in 18. t. m. Tu sa bo bil odločilen boj mej sedaj vladajočo stranko in mej stranko kateri na čelu je bivši župan dr. O mpieri. Precej jasno sliko poda o tem boju »EiinoBt«, ki piše: Značilno v tem volivnem boju je dejfctro, da je vodja protikamoristi-čne stranke pripadal mnogo let tej stranki in da je bil eden nje nsjodličnejih členov. V nasprotje s stranko pa je prišel takrat, ko mu je bila kakor županu dana prilika, da je dobil vpogled v nizke zakulisne manipulacije vod teljev te stranke, kateri voditelji so se na zunaj kazali in se hočejo še kazati v idealni luči. Tedanji župan dr. Dompieri je hotel v slabem mestnem gospodarstvu napraviti red in zato je prišel pri kamori v največo nemilost; gotovo pa bi bil dr. Dompieri ostal največji ljubljenec kamore, ako bi bil hotel mirno trpeti počenianje tistih, ki tirajo našo občino v gospodarsko pogubo. Zato je neosnovano očitanje kamore, da se dr. Dompieri hoče sedaj maščevati nad tem, ker so mu izpodmaknili županski stol. Če bi bilo dr. Dompieriju več ležeče na časti župana, nego na blagostanju občine, bil bi lahko nadalje ostal župan in ne bi mu bilo treba postavljati se v opozicijo proti vladajoči stranki. Kar se tiče gospodarskega vprašanja, mora biti torej vsakdo, ki se je zanimal zadnja leta za javno življenje v našem mestu, popolnoma na jasnem, ali tudi kar se tiče stališča sedanje vladajcče stranke nasproti nam Sioveneem, so računi popolnoma jasni: ona je najhujša naša narodna nasprotnica. Zato gledamo mi lahko popolnoma mirno na sedanji volilni boj v mestu, mi ne moremo ničesar izgubiti, pač pa lahko kaj pridobimo. Vsakakor bo dobro, ako pride vmestni svet vsaj resna opozicija. V slučaju pa, da dobi nova Djmoierijeva stranka večino, ni izključeno, da se razmere zasučejo tako, da bodo ugodneje interesom mestnih Slovencev in okolice«. — Iz tega sledi, da utegne v III. razredu mnogo Slovencev glasovati za kandidate D o m -pierove stranke. Politično društvo ■Edinost" je izdalo v tej zadevi na slovenske volivce oklic, v katerem pravi: »Podpi sano politično društvo je sklenilo, uvaživši ves sedanji položaj, da ne p;s?že v volilni boj med obema rečenima italijar.skima strankama. Dosledno temu prepušča podpisano društvo itak razsodnim volilcem III. razreda, da glasujejo tako, kakor jim veli prepričanje, da bo najbolje ustreženo gospodarskim koristim naše občine. Glasujejo naj z a t i s t e k a n d i -date, od katerih pričakujejo, da bodo skrbeli za vestnejo administracijo in ki bodo u v a-ževsli, bolj, nego se je to godilo do sedaj, gmotne potrebe naše okolice! Število naših slovenskih volilcev v tem razredu je toliko, da bi njihova udeležba mogla biti odločilna." — Slovenci so povrh krepko na delu, da pri volitvah v tržaški okolici zmagajo na celi črti. Te dni so se vršile volitve v IV. razredu, kjer je baje dosegla vspeh vladajoča stranka.
—	Nemško prosjačenje. Oskrbnik kcnkurzne mase šentlenarške nemške posojilnice, ki je doživela »krah« vsled defrav-daci| bivšega vek nemškega župana dr. Mr a vlaga, pošilja štajerskim hranilnicam prcšnje, naj dajo hranilnici kako podporo, da doseže sporazum mej zadružniki in vlagatelji. Hranilnica se sedaj toži z Mravlagovimi dediči.
—	Uboj pri gradnji nove železnice. Na Hrušici so sa velikonočne praznike tepli. Blaž Ambrožič iz Gorij, delavec pri predoru, je bil pri poboju zaklan. Vsled poškodovanja hrbtenice je umrl dne 13 apr., star še le 19 let. Kar je iskal, je našel. Bil je že sedemnajstkrat zaradi pretepa kaznovan, nazadnje je pa tudi vsled pretepa končal mlado svoje življenje.
—	Za pogorelce v Malinah pri Semiču, katerim je, kot znano, dne 22. marca pogorelo 34 objektov z vso premičnino ter več živine in imajo škode do 60.000 kron, zavarovani so pa le trije z<* 2300 kron, razpisuje deželni predsednik po vsej kronovini sklad milih darov.
—	Jesenske velike orožne vaje 3 voja se završe letos 5 septembra. Ta dan bodo šli na dopust vsi, ki so doslužili postavno dobo, in k vaji pozvani rezervisti.
—	Ustanova za uboge. Umrli gospod župnik Fr. Klemene je založil 3385 kron za ubožno ustanovo za župniji Vrem in Unec ter za vasi Orehek in Razdrto.
—	Protialkoholni kongres v Bremenu. Včeraj dopoldne ob 10. uri je bil v veliki dvorani umetniškega društva otvorjen 9. mej narodni protialkoholni kongres. Predsednikom je bil izvoljen ravnatelj dr. D e 1-b r ii c k iz Bremena. V ime nemškega cesarstva je kongres pozdravil državni tajnik grof Posadovski z daljšim govorom, ki so ga udeležniki živahno odobravali. Sinoči nam došlo slovensko brzojavko iz Bremena, ki je dokaz, da so na kongresu zastopani tudi Slovenci, objavljamo na drugem mestu.
—	Radi nesrečne ljubezni se je
dne 13. t. m. v Celovcu v stanovanju svoje izvoljenke hotel ustreliti 30,etni A. H^yer. Ustrelil je s samokresom trikrat proti srcu. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
—	Želesniiki voz zgorel je dne 12. t. m. na postaji Dole pri Ureitenburgu na Kor. V vozu je bila volno, odposlana iz Trsta v Nemčijo	^
—	Občinske volitve v Celovcu. Dopolnilne občinske volitve za celovški mestni zbor bodo dne 27. io 29. aprila t« dne 2 maja. V volilni boj bodo posegli tudi socijalni demokratje.
—	Mestna godba v Celovcu. Iz Celovca, dne 14. apr. V tuka|6nji mestni godbi vre. 10 godbenikov je zadnje dni odpovedalo, in mestna godba more prihodnje dni nastopiti samo v skrčenem številu
—	Otvoritev postajališča Otišnl vrh za osebni in prtljažni promet Dne 1. maja 1903 otvurilo se bo ined po stajama Spodnii Dravograd in Sv. Jedert na progi Spodnji Dravograd-Velenje ležeče prometno ogibališče Oti*ni vrh kakor postajališče za osebni in prtljažni promet. Prometna doba na tem postajališču vstavljajočih se vlakov naznanjena je v dotičnih voznih redih iz dne 1. maja 1903 Vozni listki se iz-davajo in prtljaga se odpravlja na postajališču. Pristojbine se računajo na podlagi sledečih daljav: 01 ali do postajališča Otifini vrh do ali od Spodnii Dravograd 3 km., Sv. Janž pri Spodnjem Dravogradu 2 km.. Sv. Jedert 5 km., slovenji Gradec 10 km., Tu riška ves 15 km.. Douže 20 km., Mislinja 25 km., Gornji Dolič 29 km, Huda Luknja 31 km., Paka 37 km., Sele 41 km., Velenje 43 km.
—	Nemiri v Zaprešiču Iz Zapre-šiča se nam še poroča, da je vsled demonstracij proti mažarski zastavi aretiran pravnik L e i t n e r, sin trgovčev. Dolže ga, da je on uprizoril demonstracije. Poroča Be, da se je zopetno razobešenje mažarske zastave vršilo na slovesen način in da so orožniki izkazovali ob tej priliki mažarski zastavi vojaške časti. Ko bo kmetje radi tega šli s koli na orožnike, je bil smrtno ranjen kmet Ta-sario, ki ie že umrl. Dva kmeta Bta lahko ranjena. V Zaprešiču se mudi preiskovalni Bodnik Biskontini. Mažarska zastava še vedno plapola raz železniške postaje.
Ljubljanske novice.
Pozor, katoliško narodni volivci! Prihodnjo nedeljo dopoldne bo v veliki dvorani »Katoliškega Doma" shod kat o-liškonarodnih volivcev.
Električna razsvetljava v stolnici Povodom proizvajanja oratorija »sv. Frančišek« v ljubljanski stolnici bo, kot znano, cerkev električno razsvetljena. Z upeljavo elektrike so pričeli včeraj ter se v presbite-riju že nahajajo tri obločnice.
Preložitev ljubljanskega pokopališča. V zadevi novega pokopališč i v Stepanji vasi se vrši dne 27. t. m. ogled na licu mesta.
Aretacija. Marija Kumpri je bila danes aretovana, ker je ukradla Mariji Gobec 10 K vredno jopo.
S sabljo po glavi. Ferdinand Štrukelj, ključar na južni železnici in Engelbert Ne-bota, narednik pri godbi, sta se danes po noči ob 3. uri v Kolodvorskih ulicah prepirala. Vsled tega je narednik udaril Štruklja s sabljo po glavi, da ga je znatno poškodoval.
Izgubljeno. Jožef Datela, hlapec pri Ur bancu je zgubil včeraj od južnega kolodvora do doma balo platna, vrednega 30 K. — Apolonija Gorjanc, služkinja, zgubila je 11. t. m. v frančiškanski cerkvi denarnico z 18 K 60 v. — Antonija Miillerieva je zgubila danes rujavo boo, vredno 10 K.
Balkan.
Odškodnina za umorjenega ruskega konzula. Iz Belgrada poročajo, da bo Rusija zahtevala od Turške en mil jon in dvestotisoč frankov odškodnine, ki Be ima izplačati rodbini ubitega konzula. Nadalje bo Rusija zahtevala, da se ima 20.000 vojakov iz Anatolije prestaviti v Albanijo in Staro Srbijo, da se na ta način prepreči ustaja Albancev, in slednjič bo Rusija zahtevala od Turčije na mestu, kjer se je izvršil napad na konzula Sčerbino, sezida v zadoščenje kapelo
*
*
Disciplina albanskih vojakov. Iz Janine poročajo lepe stvari o disciplini albansk h čet. Pred dnevi je en cel bataljon vojakov nastopil proti nekemu čast niku, ki je hotel dati zapreti nekega pro-staka in bi se bila dotičnemu častniku huda godila, da mu niso prišli na pomoč drugi častniki in pomirili razjarjene vojake. Na to so iz dotične vojašnice dali odnesti vse pa-trone in so vojakom prepovedali nositi izven službe bajonete Lepi vojaki so to, katerim se ne sme poveriti orožja in streljiva! Kaj hoče Turčija s takimi vojaki početi v tako resnih časih ? In človek naj bi še verjel, da misli turška vlada resno z uvedenjem reform.
M ori 1ec Sčerbine obsojen n a s m r t. Iz C irigrada javljajo, da je na pritisk RuBi'* sultanova vlada ukrenila, da se morilec Sčerbine obsodi k smrti na višinah. O tej obsodbi pa rusko poslaništvo v Carigradu še ni prejelo nikakega obvestila.
Književnost in umetnost.
*	Oratorij .Sv. Frančišek" se ie prvič izvajal v Peterburgu 1. 1900, kamor je k osebnemu izvajanju skladatelja povabil sam car. Prisostvoval je ves carski dvor. Produkcije so se vršile od 2.-25. febr. in donesle čistega dohodka 60 tisoč frankov. Drugič se ie izvajal na Dunaju 1. 1902 trikrat. Prisostvoval je sam cesar z 18 člani cesarske rodbine. Tretjič se je izvajal v B o I z a n u na Tirolskem, rojstnem okraju skladateljevem, v manjših razmerah. Četrtič se je izvajal letos meseca februvarija v Rimu. Prisostvovala je kraljica Margerita. Ljubljana je torej peto mesto, kjer se proizvaja znamenito to delo. Hartmanov oratorij „S v. Peter" se je pač že pel v cerkvi v Rimu, njegov »Sv. Frančišek« pasevLjubljani prvič poje v cerkvi.
*	,,Slovenska Šolska Matica* nam
je ravno kar doposlala tri lepe knjige in sicer: „Pedagoški Letopis" II. zvezek. Uredila II. Schreiner in V. B e ž e k. »Lstopis« ima naslednjo velezani-mivo vsebino: Pedagoško slovstvo. b) Nemščina kot drugi deželni jezik. (Dr. J Bezjan.) b) Grščina. (Dr. Josip To-minšek.) o) Računstvo. (L Lavtar.) č) Zemlje-pisje. (Fr. Orožen) d) Prostoročno risanje. (JožefSchmoranzer.) — Razprava: Ker-nova teorija o osebku in povedku. (Dr. J. Bezjak.) — Statistika 1 j u d m k i h Sol 1. 1 8 70., 1 880 in 1 8 9 0 (Po uradnih izvestjih c. kr. statistiškega osrednjega urada sestavil M. J, Nerat.) — Teme in teze pedagoških poročil pri društvenih in uradnih učitoliskih skupščinah 1. 1902 (Sestavil Jafcob Dimnik.) — Poročilo o delovanju »Slovenske Šolske Matice« I. 1902. (Priobčil tajnik Fr. Gabršek.) — »Slovenske Šolske Mit ce* upravni odbor in imenik diuStvenikov. — Druge knjige so » Učne slike« k ljudskošolskim berilom«. Uredila II S c h r e i n e r in V. B e ž e k. Prvi del: Učne slike k berilom v Začetnici in v Abecednikih. — Končno je »oolska Matica" izdala še: »Realna knjižnica« I. del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole.
*	»Obrtni red". „Slovenska krščansko socialna zveza" sa je lotila velevažnega dela. Izdajati je pričela v snopičih »Obrtni red«, katerega jako poi|udno razlaga g. Anton Kralj. Ta knjiga je nujno potrebna, posebno vsakemu obrtniku, vsakemu delavcu, pa tudi drugim slojem, ki imajo posla z obrtniki in delavci, zato pričakujemo, da ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki »Knjižnice slovenske kršč. socialne zveze«, v kateri izhaja »Obrtni red«. Ravnokar je izšel 3 snopič. Celoletna naročnina na »Knjižnico slovenske kršč. soc. zveze«, v kateri bo letos priobč^nih še dokaj velevažnih zadev, zn«ša 3 K 60 vin. in se pošilja na naslov : Č. g. Luka Smolnikar, stolni vikanj v Ljubljani.
" »Latinska maša*, po motivih Gre-gorija Riharj*, za mešan zbor. Zložil Ign. Illadnik op. 46. Cena partituri in 4. glasom 3 K, posamezni glas 30 v. Dobi se v »Kat. bukvami", pri Schwentnerju v Ljublj. in pri skladatelju v Nov. mestu na Dolenjskem.
H.adnik je že veliko maš dal na svitlo, pa moramo reči, da tako lepa ni nobena preišnih. Prav srečno imenujemo idejo, porabiti R harjeve pesmi za motive latinski maši, kateri so spretno in lepo speljani in uporabljeni. G avna melodija je »Zdrava zemlje vse gospa" in ves »Kyrie« preveva mi-loba te krasne pesmi nepozabnega Riharja; slovesno doni »Gloria«, in v »Ciedo« »Deum de Deo« pretrese vzneseno »novomašnikova« melodija. Posebno lep je »Benedictus« (Sv. Ana) in »Ilosana« (moj duh iz telesa). Iz celega dela se vidi vajena in spretna roka veščega skladatelja in se mora prikupiti vsakemu. Tu se lahko vidi, kako se da melodija uporabiti in imitirati. Maša je pa pri tem lahka in jo bode vsak le količkaj dober zbor, vsled domačih melodij lahko izvajal. S tem delom smo pa tudi dobili od Riharja latinsko mašo, katerih je on le eno zložil, pa se je še tista zgubila. Porabljene so pa v maši sledeče pesmi: »Zdrava zemlje vse gospa", „0 naglo naglo čas beži", »Tebe, Marija, želim postaviti", „Ceščena bodi o Kraljica", »Počeščena leva rana« , »Novi mašnik bod pozdravljen«, »Daj mi vredno počastiti", »Daj mi Jezus da žaljujem", »Jezus premagavec groba", »Moj duh iz telesa«, »Počeščena sv. Ana", „Iz globine solz doline". Mašo je tiskala Katoliška tiskarna in delo elegantno opremljeno izvršila. Mašo prav toplo priporočamo.
*	Othello na Japonskem. »Beneški zamorec, se igra zdaj že na japonskih gle diščih. Dezdamona je rjava Jsponka. ZBmo-morec Othello je pa — belokožec, ki pride s Cipra v japonsko s'užbo na otok Formota.
*	Čeika predstava v dunajskem gledališču. Neko češko društvo je vzelo za dan 26 t. m. v najem Karlovo gleda lišče na Dunaju. Društvo priredi v tem gledališču češko predstavo.
*	Nesrečna pevka. Bivši monakovski dvorni pevki Hrvatici Milki Trnini je neki zdravnik nevralgične bolečine tako nerodno zdravil, da so ji sedaj kite na levem delu obraza popolnoma onemogle in je sedaj del obraza popolnoma mrtev. Umetnica zahteva sedaj od zdravnika 50.000 mark odškodnine.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
Prezgodaj je začel. Naoe Rus iz Tep, še le 15 let star, je 21. marca t. 1. vzel v Ziahribu Jakobu /iajcu iz zaklenjene skrinje dva prstana in gotovine za 9 kron 40 vin., drugi dan pa v Lipovču jopič vreden 4 krone. Vse te tatvine priznava in je bil obsojen na tri mesece težke ječe. — Prstan jej je bil všeč. Marija Ma-ljavec iz Novekračine v Istri je v službi pri bolniškem upraviteljstvu v Hrušici postrež-nici Boženi Hrozek ukradla zlat prstan z diamantom. Maljavec je takoj tatvino priznala, sodišče pa jo je na štiri tedne težke ječe obsodilo. — T e p e ž. Jože Juh iz St. Marjete na Koroškem službuje kot ključar ski pomočnik v Belipeči na Gorenjskem. Dne 8 svečana rogovilil je nekoliko pijan v Mar-tinčičevi gostilni, mahal s stolom okoli sebe in pri tej priliki razbil na stropu visečo svetilko vredno 14 kron. Drugi dan se je pa spri s kovačem Bussnerjem, katerega je udaril z neko lato ter ga zadel med prsti leve roke. Sodni dvor je Juha na štiri mesece težke ječe cbsodil. — Zaradi žalje-n j a c e s a r j a je bil obsojen delavec Fr. Arh iz Begunj na 13 mesecev težke ječe. — Kdo gaje? Vsled izzivanja lotila sta se dne 29 septembra min. 1. Fr. Zerovnika v Mengšu nemirneža France Kuralt in Miha Svetlin, mu spodbila nogi, da je padel, ob enem pa čutil neko gorkoto po hrbtu, katera je izvirala vsled odtoka krvi iz rane, prizadete z nožem. Tega dejanja sumljiv je bil posestnika sin France Kuralt, kateri je odločno trdil, da ni on storilec, da še noža v roki imd ni, pač pa se je udal Miha S ve tlin, da je on res klobuk Zerovniku zrezal, taji pa, da bi ga bil z nožem v hrbet sunil. Obdolženec pravi, da je Zarovnik le zaradi tega zvrnil sum na njega, ker ve, da ima doto dobiti in bi le od njega mogel zahtevati odškodnino. Sodni dvor je Kuralta od zatožbe oprostil, na predlog državnega pravdnika se bo proti Svetlinu uvedla na daljna kazenska preiskava. — Nagajivi otroci. V Bohinjski Bistrici je bil v Ar-hovi gostilni na pustno nedeljo običajni ples, pri katerem so bili tudi vaški otroci. Nekateri so plesalcem nagajali, in to je bil povod, da je Ludovik Lipovšek z ročico udaril nekega desetletnega dečka, nato jo pa še vrgel med bežeče otroke ; ročica je zadela osemletno deklico Pavlo Grobotek na zadnjem delu glave. Svdišče ga je na tri tedne zapora obsodilo. — Hišne duri zavezali so po nasvetu Andreja Janša pri Mini Kosmačevi na Dovjem domači fantje, o čemur smo že poročali. Po tej obsodbi je bil pa tudi posestnikov sin Franca Zima naznanjen, češ, da je kritično noč tudi on sodeloval v družbi pri tem kaznjivem dejanju. Ker so pa pri razpravi vse priče izjavile, da ni bil v družbi, ga je sodišče od zatožbe oprostilo. — Radi nevarne g r o ž -n j e Bvojedobno na pet tednov zapora obsojeni posestnik Fran Kuralt ni iz Zabnice, kot smo poročali v 72. številki, marveč iz Kranja. — Potni list je popravljal. Jakob Vrh, posestnik iz Hateževega-brda, je meseca januvarija lanskega leta vzel potni list za dobo enega leta, ker je mislil oipotovati v Ameriko. Ta svoj namen je hotel pa še le letos izgotoviti in ker se mu je Btroškov za novo izdajo potnega lista škoda zdelo, izumil si je, da se da to brez z& to poklicanih oblastev izvesti, in ker ni nikogar za to dobil, da bi mu letnico iz 1902 v 1903 spremenil, napravil je to Vrh sam. S tem ponarejenim potnim listom je zahteval letos nekega ve;5era koncem febru-verija na šentpeterski železniški postaji vozni list za polovico cene do Ljubljane, ker to udobnost daje južna železnica potujočim delavcem, ako se jih za to najmanj pet skupaj oglasi. Ta manever se pa Vrhu ni posrečil, ker je ponareieno letnico blagajnik spoznal. Vse tajenie Vrhu ne pomaga. Sodišče ga je zaradi goljufije na štiri tedne ječe obsodilo. — Zandar je hotel biti. Jakob Kodela, hlapec v Liubljani, je služil sedem mesecev za poskušnjo pri orožnikih v Trstu. Ker pa Kodela ni imel potrebnih zmožnosti, je bil spoznan nesposobnim za orožmško službo in odstavljen. Letos se je pa vnovič oglasil pri ljubljanski orožniški postaji in prosil za vspre-jem. Oddal je svoj vojaški potni list, v ka-
terem «o bile strani, n« katerih je bilo »pisano njegovo prejšnje službovanje pri orož nikih v Trstu, skupaj zalepljene. Deželno oroiniško poveljstvo pa je teinu prišlo na sled in ga je sodišče zaradi hudodelstva go-ljufue obsodilo na Sest tednov ječe._
Razne stvari.
Najnovejše ed rasnih stran«
Podraženo meso. V Pragi so mesarji povišali ceno telečjemu, svinjskemu in ovčjemu mt-su za 28 vin. pri klg. Cena govejega me« se ni spremenila. — Revolucionarno t a j n o t i s k a r n o so odkrili v Petrogradu. — Poslanec K 1 o 1 a č ima tifus. Vest da se mu je kri udrl8, itvira odtod, ker je imel močno krvavenje iz nosa. — D o 1 a v s k o pese m je pelo v Stiyju 60 rekrutov, ki so bili radi tega aretirani in zaprti. —Sneg imajo tudi na Hrvaškem. — Nemška cesarica vsled nasveta zdravnikov ne bo spremljala nemškega cesarja na potu v Italijo. — Grdo zraščene nosove bodo popravljali po metodi zdravnika prof. Gersunyja v Moskvi. — K a p zadela je dru-zega predsednika kasacijskega dvora na Du naju dr. Emila Steinbacha. Zdrav niki upajo, da ga bodo rešili. — Laških delavcev se je doslej preko Pontebe pripeljalo 35.000 — Suei prekop zaprt. Neka ruska križarka je podrla v Suez prekopu neko ladijo, vsled česar je prekop zaprt. — B č t odtrgal se je tik pred velikonočno procesijo pri zvonu v zvoniku stolne cerkve v Zagrebu ter predrl zidovje in priletel v oerkvenikovo stanovanje. Tudi v Ljubljani se je pri velikonočni prccesiji utrgal v zvoniku bet zvona.
Telefonska in brzojavna poročila.
Občinske ozir. deželno-zborske volitve v Trstu.
Trst, lt). aprila. V IV. mestnem razred, zmagali kandidati vladajoče „Pa-trie". Največ glasov je dobil župan Sandrinelli, najmanj vodja židovsko-li-beralne stranke Venezian, narureč 1730 od 2180 oddanih. Tudi Spadoni in Be-nussi sta dobila razmerno malo glasov. Izid volitve pomenja moraličen fijaško za gospodujočo stranko.
Dunaj, 16. aprila. (C. B.) V današnji seji nižjeavstrijskega deželnega zbora so vložili posl. Silberer in tovariši nujni predlog, v katerem odločno poživljajo vlado, da bolje vpo-števa deželne zbore ter jim pridobi pristojno spoštovanje. Predlagatelji izražajo nado, da bodo tudi zastopi ostalih kronovin enako vplivali na vlado.
Dunaj, 16. aprila. Minister Rezek, ki je dalje časa bival na dopustu v Lovrani, se je zopet vrnil na Dunaj. „Narodni Listy" ga pozivajo, naj svoj portfelj zastavi za ugodno rešitev češkega vseučiliškega vprašanja na Mo-ravskem. Tudi drugi češki listi imajo enake pozive.
Dunaj, 16. aprila. „Vaterland" prinaša na uvodnem mestu protest škofa Bauerja iz Brna proti uprizoritvi Pavel Heyseve drame „Marija Magdalena". Drama, ki je na raznih nemških odrih bila prepovedana, se sedaj v Brnu prvič predstavlja v Avstriji. Škof pravi, da je takoj, ko je o tem dobil vest, pri oblastih opozoril na protikrščanske tendence te drame.
Gradec, 16. aprila. V štajarskem dež. zboru bo prihodnjo soboto volitev v dež odbor.
Zagreb, 16. aprila. Pogajanja mej mojstri in stavkujočimi zidarji so se razbila.
Budimpešta, 16. aprila. Današnja zbornična seja je bila jako burna. Minister Fejervary je odgovarjal na interpelacijo glede dogodkov v vojaški vzgojevalnici v Pečuhu, kjer so kadeti demonstrirali proti himni „Bog ohrani". Ker je minister jako strogo odgovarjal, je pričela opozicija razgrajati, in ko je imenoval himno „Bog ohrani" kraljevsko himno, je pričela opozicija razgrajati s tako silo, da minister ni mogel več minut govoriti. Tekom svojega govora je minister dejal, da opozicija s svojo gonjo zastruplja mladino. Opozicija je nato pričela s tolikim vriščem
in razgrajanjem, da je zbornični predsednik moral sejo suspendirati.
Praga, 16. aprila. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklican, da določi podrobnosti za shod mladočeških zaupnikov.
Sofija, 16. aprila. V drugi polovici meseca aprila pojde bolgarski knez v Petrograd, kjer bo konferiral s carjem o balkanskih zadevah.
Sofija, 16. aprila. Pri Ohridi je v boju, katerega se je vdeležilo 400 vstašev, padel vstaški vodja Davidov.
Belgrad, 16. aprila. Uradno se dementirajo vesti, da bi bili podpolkovnik llic in pet drugih častnikov aretirani na kraljevo povelje.
Carigrad, 16. aprila. Mej posla niki Rusije, Avstrije in porte se vrše važni dogovori, ker so poročila turških uradnikov z dežele nasprotna resničnim dejstvom. Vstaja se vedno širi. Hilmi paša namerava odstopiti, ker je sultan z Albanci preveč prizanesljiv. Višjim turškim vojaškim poveljnikom v Makedoniji bo imenovan Edem paša.
Petrograd, 16. aprila. Rekviju za konzulom Sčerbino bo prisostvoval tudi ruski car.
Rim, 16. aprila. Štavkujoči stavci zatevajo sedaj samo še deveturni delavnik.
Gaeta, 16. aprila. Laško vojno bro-dovje je koncentrirano pred Gaeto in je pripravljeno, da lahko vsak trenutek odplove. Tudi za hitro izkrcanje je vse pripravljeno. Te priprave so v zvezi z dogodki v Orijentu.
London, 16. aprila. Iz Monastira poročajo listi, da so makedonski vstaši v neki turški vasi poklali 165 turških prebivalcev.
Bremen, 15. aprila (ob 7. uri zvečer). 9. mejnarodni kongres proti alkoholizmu je obiskan od 1400 ljudi. Mnogo vlad je zastopanih. Debata zelo živahna.
Umrli so:
8.	aprila. Mariji Pibrovc, knjigovodjema žena. 68 !et, St. Petra cesta 25, jetika ia peritonitis.
9.	aprila. Cilil Bemšek, kapelnikov sin, 9 mes, Zabjak 3, Bronch tis.
10 aprila. Terezija BoStar, tovarniška delavka, 19 let. Krakovski nasip 6, otekline v želodcu — Alojzija Pucher, uradnikova vdova, 76 let, Florijanske ulice 27, Encephalomalacia. — Boštjan Cebašek, umi-rovljeni duhovnik, 75 let, Zaloška cesta 11, kap. — Josip Kozin, risar, 38 let, Kolezijske ulice 26, šen na obrazu.
U. aprila. Angela Omerza. strojarjeva hči, 2 leti, Streliške ulice 16. ošpice in Bronchitis. — Ivan Za-bukovec, tesar, 66 let. Bavnikarjeve ulice 13, kap. — Anton Vagaja, učenec obrtne šole, 18 let, Karlovska cesta 11, jetika.
12.	aprila. Ivan Brandstetter, livar, 48 let, Ko-Djušne ulice 2, otrpojenje srca.
13.	aprila. Neža Tavčar, dninarica, 72 let, Karu-nove ulice 5, Marasmus senilis. Pneumonia catarrhis.
—	Jera Mencinger, delavčeva žena, 40 let, Sodnijske ulice 5, Peritonitis. — Ignacij Novak, postrešček, Gosposke ulice 4, pljučnica. — Ferdo Zlatič, delavčev sin, 2 dni, Sv. Petra cesta 13, življenska slabost.
14.	aprila. Matija Mihler, kolporterjeva žena, 29 let, Hrenove ulice 7, jetika. — Justina Kaligar, učenka, 14 let, Hrenove ulice 7. jetika — Friderika SlaUer, poslovodjeva hči, 2*/a leta, Gosposke ulice 4, Caries multilocul.
V hiralnici:
13 aprila Neža Nagode, delavka, 34 let, srčna in starostna slabost.
14. aprila. Barbara Vertin, usmiljenka, 21 let, jetika.
V bolnišnici: 8 aprila. Marija Križaj, prodajalka, 65 let, Hae-mopte. Purpura haemeroglca.
10. aprila Ernest Baje. agentov sin, 23 let, jetika. — Edvard Gintel, umirovlj. komisar za cenitev gozdov, 75 let, Emphysema pulm. Marasmus senilis
—	Marija Mohorčič, gostija, 80 let, ostarelost.
11 aprila Rozarija Potočnik, dekla, 31 let, jetika.
—	Mihael Bevc, sprevodnik. 32 let, Abscessus cerebri.
13. aprila Marija Glavič, delavka, 24 let, jetika.
—	Mihaela Sušni k. uradnikova hči, l1;, leta, Laryn-gitis croup. — Anton Roje. dninar, 4i let, Pneumonia.
—	Josip Gafnik, posestnik, 60 let, Gangraena iBtest. post incarcer.
— ObČeznano dajo Mautner jeva napojena semena za krmsko repo najobilnejši pridelek Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mauthnerjeva zele-njadna in cvetlična semena
C.8 opazovanja
Stanje barometra. T mm.
Temperatura j. P» Cel.ijn
VetroTl.
Nebo
16| a. «vež. I 735-8'j 3-6 fsl.jvzb. | jasn o
733 H I
.„ 7. zjutr. [2 popol. | 730-8 |
oblačno
05 j sl. jzah. 121 I sr. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 4-0* normale, 9 7*.
2*-
Dunajska borza
dnč 16. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....100 R5
Skupni državni dolg v srebru.....100-45
Avstrijska zlata renta 4% .....12165
Avstrijska kronska renta 4%.....101-Ž0
Avstrijska inv. renta 31/9 * .....94('f>
Ogrska zlata renta 4%.......12145
Ogrska kronska renta 4<%......99 60
Ogrska inv. renta 3'/»*..............92 60
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 05
Kreditne deln ee....................676-60
London vista....................239 76
Nemški drž. bankovci za ICO m. nem drž. v	116'HO
20 mark ........................23-42
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci........9630
C. kr cekini..........1130
Žitne cene
dnč 16. aprila 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april ... K	7-77	do	7-78
» »maj.......7 61	»	7-62
. » oktober.....»	746	»	7-47
B« za april........6-77	„	6 78
Rž za oktober.........6 45	»	6 46
Oves za april ..................6 04	„	6 05
Koruza za maj........6 0?	,	6'08
Kojuza za julij......• »	613	»	614
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	V-90	do	8-65
Rž južne železnice .....„	6.90	»	715
Ječmen , . ..............6 40	,	7-40
ob Tisi.......„	6-55	„	7 75
Koruza ogrska.......„	6-f>5	„	7 70
Cinkvant stari.........7 10	„	760
. novi.......„	—	.,	—
Oves srednji.........6-40	„	6-60
Fižol ............6 76	.	13 75
610 1-1
Zahvala.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
Za mnogobrojne dokaze liubeznivega sočutja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčerke in sestre
gospice
Jelice Osbolt
kakor tudi za poklorjene krasne vence, za ča-stilno in tolažilno spremstvo k zadnjemu počitku predrage pokojne na pokopališče v Cerknici izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito častiti duhovščini in slav. uradništvu in sploh vsem, ki so tako ali drugače pomogli k s jajuejšemu sprevodu, svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo.
T rs tj e , 10. aprila 1903.
Žalujoči ostali.
Dva učenca
se sprejmeta v trgovino
M. Sprcitzer, 508 4-1	Ljubljana.
Dobro vpeljana
gostilna
v Trebnjer^ no Dolenjskem
odda Be s 1. julijem ali t>a pozneje v najem. Vpraša naj se pri Fr. Zurc, Trebnje.
506 4-1
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko 500 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbineh reci
HANNS KONRAD
tovarna za ure in Izvozna trgovina Most št 234, Češko.
Preden drugej
n
olja kup te, poskusite prej s po vsem s«etu znano znamko:
The Russian-American Oil-Company L=
To društvo pošilja :
olja za parne cilindre
ob prekurjenem paru
kakor tudi
olja za stroje in olja za -Ar—Ar vretena. «a
Naša olja so izredno nizke cene.
ceneja kakor vsak drug fibrikat, Ur pripo^nana na)boljša sedanjega tfasa. Iz vse Evrope na razpolago pohvalna pisma prve vrste.	315 12-6
Zastopnik v Ljubljani:
Mihael Kastner.

>
1: >
1
;: !



Tri -agfi
mizarske pomočnike *
sprejme takoj v službo prt ti dogovorjeni plači
Jakob Homovc,
stavbeni in pohištveni mizarski mojster 498 3—2 v CirKtUCi.

Kdor želi imeti dober
harmonij
vrhnlikega ali amert-k&uskega sistema, ta
naj blazovoli pisati na naslov: A. Luznik, Vrhnika pri Ljubljani.
264 16
T>cbrc izuežbana
prodajalca
špecerijskega blaga se takoj sprejme proti dobri plači.
Več se poizvo pri upravna! u .Slovenca".	514 3-1
421 v največji izberi 9-2 po najnižjih cenah priporoča
Mik useh
v Ljubljani, Mestni trg 15.
00
Posestvo
ie proda iz proste roke. Vse je v dobrem staniu, 48 oralov sveta in dobro zaraščen gozd. — Natančno se pri Janezu Pav llnu, Gornje Gameljne pod Šmarno goro h. it. 10	604 1-1
V najem se da
5tara gostilna
v St. Vidu pri Ljubljani; najbližje škofovim zavodom. Več se izv6 p*i Ustnici Heleni Jenko (pri Cebavu) v Šent Vidu pri Ljubljani št. 1.	494 5-2
Izdajatelj in odgovorni Jurednik: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.