Leto XXXVI Ravne na Koroškem, marec 1999 št. 3 Zdravica delu in tistim, ki ga opravljajo '*»i n** RAVNE Delo z veliko začetnico ponavadi pišemo ob prvomajskih prireditvah. Osrednje mesto v nagovorih in pogovorih pa dobi tudi ob srečanjih jubilantov dela (podrobneje na str. 9). Delo lahko obravnavamo iz različnih zornih kotov. Je tista zavestna dejavnost, ki človeka razlikuje od živali; z njim si je podredil naravo, a jo tudi uničuje. Je to ustvarjalni užitek, danes celo privilegij ali le nuja? Nek teoretik je celo zagovarjal pravico do lenobe. Kako in koliko bomo v prihodnje delali, nas skrbi ob skorajšnji reformi pokojninskega sistema. Najnovejše raziskave kažejo, da delamo več in dlje kot nekdaj in da bi delali še več, če bi bili bolje plačani. Delo je vse bolj središče življenja tistih, ki ga imajo. Ob njem se tkejo tudi tovariške in prijateljske vezi, ki se na druženjih - kot je tudi srečanje delovnih jubilantov - še utrdijo. S sodelavci je lepo preživeti družabni večer. Kdor je delu zvest štiri desetletja, zasluži še posebno priznanje. Predsednik uprave Slovenskih železarn Glavni poslovodja Metala Ravne dr. Matic Tasič izreka čestitke Peter Prikeržnik izroča zahvalo Stanku Rozmanu. Dragu Kacu. Metoda 5 S v Metalu V okviru pomoči Phare Slovenskim železarnam je od 22. do 26. 2. 1999 na Ravnah potekala delavnica na temo metoda 5 S. Izobraževanje je vodil Andre Moulin iz belgijskega jeklarskega koncerna Cockerill Sambre. Izobraževanje je bilo namenjeno članom pilotnega projekta z imenom Projekt 5 S na srednji in lahki progi. Glavni cilj je bil izdelati akcijski plan na določenem segmentu v proizvodnji, kjer bi najprej začeli uvajati metodo 5 S. Kaj je metoda 5 S? 5 S je pet japonskih postopkov, katerih imena se začnejo na S in imajo skupni cilj, to je živeti v tovarni, ki je čista in dobro urejena: 1. seiri - ločitev potrebnih od nepotrebnih stvari in zavreči, kar je neuporabno, 2. seiso - postavitev stvari nazaj na svoje mesto (red), 3. seiton - čiščenje, ohranjanje čistoče in reda, 4. seiketsu - določitev pravil za ohranjanje reda (organiziranje), 5. shitsuke - upoštevanje pravil in izboljševanje, formaliziranje. Vodja pilotnega projekta 5 S na srednji in lahki progi je Jure Jamer, dipl. inž. Odgovorni vodja projekta je Andrej Gradišnik, spec. man. in dipl. inž. V okviru tedenskega izobraževanja je bil pripravljen akcijski plan v obliki internega projekta. Zastavljena je bila vizija, opredeljeni cilji, imenovan tim, oblikovane okvirne faze projekta in zasnovan terminski plan, ocenjeni so bili stroški in ekonomski učinki projekta. Projekt naj bi se začel v marcu in se končal predvidoma oktobra 2000. Akcijski plan se nanaša na srednjo in lahko progo ter razrez. Ta del je bil izbran zato, ker je po mnenju članov tima tu možno to metodo začeti uspešno uvajati in uresničevati ter tako postati vzor tudi drugim delom obrata, saj so od tega odvisne nadaljnje aktivnosti v okviru metode 5 S v celotnem podjetju. Ob koncu izobraževanja (v petek, 26. 2.) je sledila predstavitev tega projekta, in sicer za poslovodstvo družbe, člane kolegija, direktorje obratov in nekatere vodje enot za gospodarjenje. V prvem delu je gospod Moulin spregovoril o metodi 5 S, v drugem delu pa je vodja projekta predstavil Projekt 5 S na srednji in lahki progi. Poslovodstvo je projekt dobro sprejelo in podprlo. Podrobneje bomo metodo 5 S ter akcijski plan za uvedbo metode v valjarni profilov in nato v Metalu predstavili v eni od prihodnjih številk. Barbara Pratneker, dipl. oec. NI VARNOSTI IN KAKOVOSTI BREZ INTERVJU Z DIREKTORJEM OPREME RAVNE, d. o. o. Po prvem letu delovanja Podjetje SŽ - Oprema Ravne, d. o. o. je nastalo 1. 1. 1998, in sicer iz t. i. Lahke obdelave (obrata Pnevmatika in Orodjarna). Oprema Ravne je hčerinsko podjetje Strojev in tehnološke opreme Ravne, d. o. o. in je v njihovi stoodstotni lasti. Ob nastanku je zaposlovalo 148 delavcev, zdaj pa jih ima 162. Za Opremo Ravne je že dobro leto samostojnega poslovanja; direktorja Darka Jevšnikarja, dipl. inž. sem povprašala, kako je bilo uspešno. Direktor Darko Jcvšnikar, dipl. inž.: "Brez prizadevanja vseh zaposlenih in podpore STO ne bi zmogli uspešno premagovati začetnih težav." "Oprema Ravne je na pot samostojnosti stopila z nič kaj obetavno popotnico: obrata Pnevmatika in Orodjarna sta v letu 1997 ustvarila več kot polovico celotne izgube STO, d. o. o. Število zaposlenih sc je sicer zmanjšalo za 40 delavcev in družba mati je Opremo Ravne začasno oprostila plačila najemnine za osnovna sredstva. Kakšen je bil poslovni izid?" "Lanska izguba znaša 14,7 mio SIT. Glede na poslovanje Lahke obdelave v letu 1997 je to še kar ugoden rezultat. V izgubi je obračunana tudi najemnina za osnovna sredstva. Neprestano pa nas pestijo likvidnostne težave. Lani smo prodali za 863 mio SIT izdelkov; za 629 mio SIT v tujini in za 234 mio SIT na domačem trgu. Naša usmeritev je, da 70 odst. prihodkov ustvarimo z izvozom." "Kateri izdelki tvorijo proizvodni program podjetja in kje jih tržite?" "Glavne skupine naših izdelkov so: pnevmatična kladiva, orodja, hidravlični cilindri in tehnološke linije. Okrog 40 odst. vseh naših izdelkov je s področja pnevmatičnih kladiv. V državah, kjer prodajamo te izdelke, moramo zagotoviti tudi servis, saj je za kupce pomembna zagotovljena možnost popravil, nabave rezervnih delov ipd. Tako imamo tri zastopnike: v Nemčiji, na Hrvaškem in v Avstraliji, kjer smo lani skupaj z njim izpopolnili starejši tip kladiva, zdaj pa ga na tem kontinentu tudi uspešno prodajamo. Konkurenca je močna, vendar je tudi trg ogromen, vedno je mogoče najti t. i. niše. Čeprav predstavlja prodaja v republikah nekdanje Jugoslavije (predvsem Hrvaška in Makedonija) le manjši delež naših poslov, je ta trg za nas pomemben -še pred letom 1990 so Pnevmatični stroji tja prodali veliko kladiv, za katere zdaj kupci potrebujejo rezervne dele, sčasoma pa se bodo verjetno odločali tudi za novo opremo. V podjetju znamo delati tudi orodja za plastiko. Na orodjih, izdelanih pri nas, s pihanjem oziroma z brizganjem plastike nastajajo najrazličnejši izdelki: omenim naj le plastenke za mehčalce, detergente, motorno olje proton itd. Večino tovrstnih strojev naredimo za slovenske naročnike, vse bolj pa se usmerjamo tudi na trg EU. Orodja lahko izdelamo po načrtih, kijih predloži kupec, ali pa jih zasnujejo naši strokovnjaki. Medtem ko smo na Ravnah v preteklih letih hidravlične cilindre (kot lohn posel) delali predvsem za avstrijskega proizvajalca, smo jih lani začeli tudi sami konstruirati. V našem proizvodnem programu so namenski cilindri za metalurgijo, gradbeništvo in rudarstvo, saj v izdelavi velikih serij standardnih cilindrov zaradi naše opreme nismo konkurenčni. Večina izdelkov je namenjena za izvoz in za opremo naših linij. V proizvodni hali Opreme Ravne Program tehnoloških linij je nastal v t. i. sušnem obdobju naročil. Povezuje vsa znanja na območju železarne: metalurgijo, hidravliko, pnevmatiko, elektroniko, električarstvo itd. Gre za izkoristek sinergije, združitev moči različnih strok in podjetij. Paradni konj so linije za izdelavo stabilizatorjev. V začetku februarja smo sklenili dober posel: prodali smo linijo podjetju Bohler Feder Diisseldorf, ki jo moramo dobaviti do konca leta." "Kako ‘snubite’ kupce?" "Udeležujemo se sejmov - letos bomo sodelovali na štirih, in sicer s področja rudarstva ter gradbeništva. Računalniška tehnika je zelo poenostavila izdelavo prospektov in prodajnih katalogov. Med besedilo lahko poljubno vstavljamo fotografije izdelkov, ki so zanimivi za posamezne kupce. Ponudbe so tako bolj ‘pisane na kožo’ potencialnemu naročniku, so pa tudi privlačnejše in lepše. Pohvalimo se lahko tudi s certifikatom za kakovost ISO 9001; presojo smo uspešno prestali lanskega marca." "Kakšen je vaš strojni park?" "Je že precej star, zaenkrat pa nam še omogoča nemoteno delo. Razvoj pa seveda poteka tudi na tem področju - na trgu so stroji z velikim številom obratov, ki omogočajo cenejše izdelke. Načrtujemo nakup stružnice za izdelavo pnevmatičnega orodja." "Usmeritev v izdelke, plod lastnega razvoja in konstrukcije, narekuje tudi ustrezno kadrovsko zasedbo in primerno opremo." "V podjetju dela 10 konstrukterjev, ki vsi rišejo s CAD-metodami." "Kakšne ukrepe predvidevate na kadrovskem področju?" "Kadrovsko politiko v podjetju bomo prilagajali razmeram na trgu. Sicer pa ima skrb za kadre (njihovo šolanje) pri nas pomembno mesto. Lani so, na primer, na visoki strokovni šoli diplomirali trije delavci, letos bosta še dva. Dva sodelavca sta obiskovala šolo za managerje v Mariboru, veliko je usposabljanja itd." "Kako pa ocenjujete socialno klimo v podjetju?" "Na začetku lanskega leta je bilo kar precej bojazni in nezaupanja. Zdaj seje vzdušje že precej izboljšalo. Tudi pripadnost podjetju raste, kar sklepam tudi iz tega, da so se ljudje pripravljeni družiti v prostem času (organizirali so teniški turnir, sankaško tekmo, skupaj hodijo na rekreacijo itd.). V zadnjem letu so se vsi zaposleni izjemno trudili pri delu. Za angažiranost se jim zahvaljujem." "Kakšni so, po vaših izkušnjah, odnosi med podjetji nekdanje Železarne Ravne?" "Mislim, daje zelo pomembno, da na tej lokaciji delujemo usklajeno, da si čim bolj pomagamo in da si ne nagajamo. Na Ravnah je še vedno skoncentriranega ogromno znanja, zaradi katerega se lahko postavimo ob bok vsem dobrim podjetjem iz tujine. (Tam ime Ravne tudi še vedno poznajo, je nekakšen sinonim za kakovost izdelkov.) Znanje pa lahko izrabimo le, če so odnosi med podjetji korektni. Lahko rečem, da je bil lani odnos drugih podjetij do Opreme Ravne pozitiven. Zahvaljujem se tudi vodstvu STO za vso podporo. Upam, da bomo dobro sodelovali tudi v prihodnje." "Kakšne načrte ste si v podjetju postavili za letos?" "Naš cilj je pozitiven rezultat. Dosegli ga bomo, če bomo občutno znižali stroške. Upam, da bomo načrte izpolnili, čeprav se že začenja recesija - to opažamo predvsem pri lohn poslih, ki jih sicer ni veliko. Glede na naš strojni park, znanje in tržne razmere pa je naš cilj, da bo v petih letih v našem proizvodnem programu 70 odst. izdelkov, ki jih bomo razvili v našem podjetju." "Hvala za odgovore." Andreja Čibron-Kodrin DRUŽBA PLAN PORABE (Sm3) PORABA INDEKS (%) ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 1.810.010 2.107.321 116,4 SZ - METAL Ravne, d. o. o. 2.761.600 2.150.777 77,9 SZ - STO, d. o. o. 63.670 109.142 171,4 ARMATURE MUTA Ravne, d. o. o. 43.100 44.580 103,4 SKUPAJ 4.678.380 4.411.820 94,3 Oskrba z energijo v januarju Dobava primarnih energentov in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti sta bili v januarju nemoteni. Planirana in dejanska poraba zemeljskega plina sta zajeti v tabeli. Skupna poraba zemeljskega plina je bila tokrat za 5,7 odst. manjša od načrtovane količine. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 22 tir’ in od zunanjih dobaviteljev 5 m3 odpadnih emulzij ali skupno 27 m3. Za sežig smo skupno zbrali 10,5 m ’ odpadnega olja, in sicer: 1 m od družb železarne, 1,5 m3 od zunanjih dobaviteljev ter 8 m3 s cepljenjem emulzij. Proizvodna problematika • V kompresorski postaji v valjarni smo dali v pogon nov kompresor (tip GA-250) za komprimirani zrak. • Zaradi netesnosti smo opravili nekaj popravil na omrežju pitne vode. Zgradba Energetike Ravne, d. o. o. • Zamenjali smo celotno zalogo kurilnega olja iz blagovnih rezerv. • Izvedli smo več servisnih del za zunanje naročnike (šole, zdravstvene ustanove in druge posamezne naročnike). Druga večja dela • Za uporabnike na haldi je začel obratovati nov plinovod za ogrevanje delovnih in pisarniških prostorov. Obstoječega vročevoda, ki je bil dotrajan, zaradi zasutja s haldo ni bilo več mogoče popraviti. • Po zamenjavi ekranskih cevi na parnem kotlu PK-2 je bil opravljen inšpekcijski pregled. Miran Fužir, dipl. inž. INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V FEBRUARJU V februarju posredovanje gasilcev Gasilskega zavoda Ravne ob požarih v železarskih družbah ni bilo potrebno. Enota pa je odšla na dve intervenciji, in sicer ob požaru na stanovanjskem objektu na Stražišču in ob prometni nesreči na Dobrijah. V februarju je bilo za železarske družbe in druga podjetja na območju železarne opravljenih 11 prevozov z reševalnim vozilom do zdravstvenega doma, od tega 4 zaradi obolenja in 7 zaradi poškodb pri delu. V letu 1998 je Gasilski zavod Ravne zabeležil 104 tovrstne prevoze (73 zaradi poškodb in 31 zaradi nenadnih obolenj), poklicna gasilska enota pa je 90-krat intervenirala. Od tega je bilo: ■ 9 nesreč z nevarnimi snovmi, ■ 17 nesreč v cestnem prometu, ■ 64 požarov in drugih reševalnih intervencij. V podjetjih Slovenskih železarn na Ravnah in v drugih podjetjih na območju železarne je bilo izvedenih 34, v koroški krajini pa 37 intervencij. Gasilski zavod Ravne Branko Čas, dipl. inž. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU V LETU 1998 Zagotavljanje ustrezne ravni varnosti in zdravja pri delu sodi poleg opravljanja temeljnih poslovnih funkcij med bistvene obveznosti vsakega podjetja. Seveda se podjetja med sabo razlikujejo po zahtevanih ukrepih varnosti in zdravja pri delu, zlasti zaradi različne stopnje ogroženosti pri delu, ki je predvsem odvisna od tehnoloških postopkov, uporabljenih sredstev za delo, proizvodnih materialov in snovi ... Metalurgija in kovinskopredelovalna industrija sodita po varnostnih ocenah med panoge s povečano stopnjo nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare. Zato veljajo za tovrstna podjetja posebni varstveni ukrepi, ki zagotavljajo varne delovne pogoje. Mednje sodijo številni preventivni varstveni ukrepi; nadzor nad njimi neposredno izvaja Inšpekcija RS za delo. Ključni ukrepi so zagotovitev varnih sredstev za delo, kar podjetje dokazuje z listinami o opravljenih pregledih za delo, strokovna usposobljenost delavcev, zdravstvena zmožnost za delo in ustrezne ekološke razmere na delovnem mestu. Seveda obstajajo še številni drugi ukrepi za zagotovitev varnega dela, ki lahko imajo pomemben delež ohranjanja varnih delovnih razmer. To so: ustrezna urejenost delovnega mesta, osvetljenost, urejene transportne poti, uporaba sredstev in opreme za osebno varnost pri delu, odmori, počitki in nenazadnje tudi ustrezna prehrana med delom. PREGLEDI SREDSTEV ZA DELO V Biroju za varnost pri delu (BVD-RAVNE, d. o. o.) smo v lanskem letu področju tehničnega varstva oz. varnostno-tehničnim pregledom sredstev za delo v t. i. A-družbah (SZ-METAL RAVNE, d. o. o., SŽ-STO RAVNE, d. o. o., SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o., SŽ-ARMATURE MUTA, d. o. o. in ENERGETIKA RAVNE, d. o. o.) posvetili posebno pozornost. Periodično je bilo pregledanih kar 292 strojev oz. naprav. Več kot ena tretjina vseh pregledanih sredstev za delo je takoj dobila listino o izpolnjevanju pogojev varnega dela, medtem ko so bile pri ostalih ugotovljene večje oz. manjše pomankljivosti, ki so jih po posameznih podjetjih bolj oz. manj uspešno ter hitro odpravili. Pri tem velja opozoriti, da nikjer nismo ugotovili takšne pomankljivosti na strojih, ki bi zaradi tega neposredno ogrožali varnost in zdravje delavcev. Transportnih sredstev (mostni žerjavi, viličarji) je bilo pregledanih 81, največ iz Metala, in sicer 45, in iz STO (31). PERIODIČNO IZOBRAŽEVANJE IZ VARSTVA PRI DELU Posebno pozornost smo lani namenili izobraževanju delavcev. V omenjenih družbah se je na podlagi 24. člena Zakona o varstvu pri delu periodičnega izobraževanja iz varstva pri delu udeležilo 1.132 delavcev, od tega največ iz STO (489), Metala (410) in Nožev (147). V lanskem letu smo izpeljali posebna predavanja iz varstva pri delu za vse vodstvene delavce omenjenih družb. Skupaj so bili 304 vodstveni delavci na takšnem usposabljanju, kjer smo jih uspeli, vsaj upamo tako, opozoriti na ključne vzroke in pomankljivosti, katerih posledica so pogostoma poškodbe na delu. Lani se je usposabljanja iz varstva pri delu udeležilo tudi 121 novosprejetih delavcev, pripravnikov ali delavcev na proizvodni praksi oz. na počitniškem delu. MERITVE EKOLOŠKIH PARAMETROV NA DELOVNEM MESTU Celovite ekološke meritve smo opravili na 27 delovnih mestih, od tega na 8 delovnih mestih v Metalu, 11 v STO, 6 v Armaturah in dveh v Nožih. Pri ekoloških meritvah smo izvedli meritve hrupa, osvetljenosti, mikroklime, zaprašenosti ter analizo plinov in par, kjer seveda obstajajo tovrstni agensi. Meritve so potrdile, da je na delovnih mestih še vedno pereč problem prekomernega nivoja hrupa, zlasti to velja za metalurške obrate. Kljub stalnemu opozarjanju zaposlenih o dosledni in stalni uporabi antifonov s stanjem na tem področju nikakor ne moremo biti zadovoljni. Še vedno je pogosto razmišljanje med delavci, da hrup ne povzroča resnih zdravstvenih posledic in okvar organizma, kar pa žal ne drži. To ugotavljamo z rezultati in ocenami na periodičnih zdravstvenih pregledih, kjer imajo številni delavci očitne zdravstvene omejitve predvsem zaradi posledic prekomernega hrupa. ZDRAVSTVENI PREGLEDI DELAVCEV V lanskem letu smo v okviru preventivnega zdravstvenega varstva delavcev na periodične, ciljane in kontrolne preglede napotili 304 delavce. Na podlagi določil Pravilnika o obdobnih zdravstvenih pregledih delavcev (delo na višini, žerjavovodje, ekološke obremenitve na delovnem mestu, beneficirana delovna doba idr.) je bilo na zdravstvene preglede največ delavcev napotenih iz Metala (234), STO (39), Nožev (17), Armatur-LLU (10). Od tega je bilo 180 delavcev na podlagi celovite zdravstvene ocene specialista medicine dela zmožnih za predlagano delo, kar 81 delavcev je zmožnih za predlagano delo, vendar z določenimi omejitvami. Izpeljali smo tudi higienski pregled sanitamo-tehničnih naprav in opreme v vseh proizvodnih družbah na območju Železarne Ravne ter preverili in obnovili smo 26 setov za prvo pomoč v obratih. KRVODAJALSKE AKCIJE S področja zdravstvene dejavnosti velja omeniti še organiziranje rednih krvodajalskih akcij -bodisi za potrebe Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu ali Zavoda za transfuzijo Ljubljana. V lanskem letu se je organiziranih krvodajalskih akcij udeležilo 1.013 delavcev, od tega največ iz Metala (419), STO (383), Armatur (60), Energetike (35), Nožev (34), Šerpe (22), Vogarda (7) itd. POŠKODBE NA DELU Kljub vsem ukrepom in prizadevanjem za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih pogojev smo v letu 1998 v t. i. A-družbah na območju Železarne Ravne raziskali 313 nesreč pri delu. Od tega jih je bilo 206 evidentiranih na obrazcu ER-8. Največ poškodb se je zgodilo v Metalu (103), v STO (81), Armaturah Muta (16), Energetiki (2) in Nožih (13). Med temi evidentiranimi poškodbami jih je tudi 15, ki so se zgodile na poti na delo. V primerjavi s prejšnjimi leti je v železarni očiten padec registriranih nesreč. Najbolj izrazito zmanjšanje so zabeležili v Energetiki, Armaturah in nekaj manj v Nožih. Izjema je družba STO, kjer vsa leta beležijo izrazita nihanja števila poškodb, zlasti to velja za obrata Stroji in Namenska proizvodnja. V primerjavi s statističnimi podatki Urada RS za varnost in zdravje pri delu je trend padanja nesreč v železarskih družbah še bolj izrazit, saj po njihovih podatkih v vseh industrijskih panogah narašča delež poškodb na delu. Vzrokov za to je gotovo več, pri čemer naj omenimo le dva skrajna, in sicer slabšanje ravni varnosti sredstev za delo (skromna investicijska vlaganja v posodabljanje in obnovo strojev) ter povečanje števila zaposlenih v posameznih panogah (gradbeništvo, obrt ...). Kljub vsemu pa opozarjamo, da je lahko naš trend zavajajoč, saj se tudi v ravenskih družbah pojavljajo podobne težave pri posodabljanju strojnega parka, preventivnem vzdrževanju sredstev za delo ter s tem zaostajanje za sodobnimi tehnološkimi trendi razvitih družb. Zelo spodbuden je izrazit padec števila težkih nesreč pri delu, saj smo lani evidentirali le tri, in sicer dve v družbi Metal (valjarna, skupne službe) in eno v STO (Stroji). V lanskem letu smo reševali skupaj 127 odškodninskih zahtevkov, največ jih je bilo iz Metala (61), STO (47) in Nožev (10). Posebna skrb je bila namenjena analizi vzrokov nesreč na delu. Strokovni delavci s področja varstva pri delu pri raziskavah nesreč še naprej ugotavljajo zdaleč prevelik delež subjektivnih vzrokov. V več kot dveh tretjinah primerov je vzrok nesreče t. i. človeški faktor bodisi zaradi nesmotrnega in nezanesljivega načina dela, slabe organizacije dela ali celo kršitev predpisov iz varstva pri delu. Le za približno 20 odst. poškodb ugotavljamo, da je do njih prišlo zaradi motenj v tehnološkem procesu, neustreznega delovnega prostora, neurejenih transportnih poti idr. Spodbuden je zgolj podatek, da lani nismo evidentirali poškodb, katerih vzrok bi bil neustrezno znanje ali pomanjkanje poklicnih izkušenj delavca. Kljub vsemu pa smo zabeležili več kot 5 odst. kršitev predpisov iz varstva pri delu kot vzrok za nastanek poškodbe. Menimo, da so dobljeni podatki dovolj zgovorni za ustrezno ukrepanje za zmanjševanje števila nesreč pri delu. Eden izmed poglavitnih ukrepov bo usmerjen v intenzivnejše delo in sodelovanje varnostnih inženiijev z vodstvenimi delavci v obratih. Doseči je namreč treba ustrezno raven kontrole nad izvajanjem in spoštovanjem predpisanih postopkov varnega dela, tehnoloških navodil, dosledne uporabe osebnih zaščitnih sredstev idr. Tako pričakujemo večjo tehnološko in delovno disciplino ter posledično zmanjševanje števila poškodb na delu. ZDRAVSTVENO VARSTVO DELAVCEV Za zagotavljanje prve pomoči imamo (skupaj z Gasilskim zavodom Ravne) organiziran stalen medicinsko-tehnični kader (medicinska sestra, gasilec - reševalec), ki lahko v vsakem trenutku ukrepa na mestu nesreče. S tem železarske družbe zagotavljajo dovolj visoko raven zdravstvenega varstva v primem poškodb na delu in v primem nenadnih obolenj. Vodstva posameznih podjetij se zavedajo pomena hitre in strokovne prve pomoči za zmanjševanje posledic oz. zdravstvenih okvar zaradi nesreče pri delu. Brez takšnega razumevanja in podpore vodstva podjetij delavci v Železarni Ravne nikakor ne bi imeli takšne ravni zdravstvenega varstva med delom, kot jo sicer imajo. Lani je v postaji prve pomoči iskalo prvo pomoč 6.848 delavcev, kar je 6 odst. več kot v letu 1997. Skupaj je bilo opravljenih kar 10.155 različnih zdravstvenih storitev. Od tega je bilo največ poškodovancev oziroma obolelih iz Metala (2.629), STO (2.157), Armatur-LLU (406), Energetike (169) in Nožev (152). Zaradi resnosti poškodbe ali obolenja je bilo v Zdravstveni dom Ravne napotenih 342 delavcev (283 poškodovanih, 59 obolelih). Z reševalnim vozilom smo skupaj z GZR 106 ponesrečenih prepeljali v zdravstveni dom, od tega 28 s spremstvom. Zaradi teže nesreč pri delu smo na terenu oziroma v obratu nudili prvo pomoč 25-krat. KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA V našem podjetju smo v preteklem letu izvajali tudi t. i. laično kontrolo bolniškega reda. Skupaj smo opravili 248 kontrol delavcev, ki so bili v bolniškem staležu. Pri tem smo 30-krat ugotovili kršitev predpisanega bolniškega reda ter ukrepali s predlogom za uvedbo disciplinskega postopka zoper kršitelje. Zavedamo se, da so zbrani podatki o varnosti in zdravju pri delu v družbah na območju Železarne Ravne le eden izmed kazalcev, ki nam daje celovito oceno varnosti pri delu. Za objektivnejšo oceno je treba analizirati stanje varstva pri delu iz več aspektov, med katerimi na tem mestu nismo omenjali ocen vodstva posameznih družb, sindikatov, zaposlenih idr. Zelo pomemben je tudi ekonomski vidik stanja varstva pri delu, in to tako na strani vlaganj v ustrezno stopnjo varnosti in varstvenih ukrepov (stroški pregledov sredstev za delo, vzdrževanj in popravil, nabave osebnih zaščitnih sredstev ...) kot neposrednih in posrednih stroškov, povezanih z varstvom pri delu. Med slednje zagotovo sodijo stroški nadomestil za odstotnosti z dela zaradi nesreč pri delu, zaradi bolezni v zvezi z delom, stroški prispevnih stopenj za zavarovanje nesreč pri delu, zavarovalnih premij, izplačanih odškodninskih zahtevkov idr. Kljub vsemu pa lahko z vso strokovno odgovornostjo trdimo, da je raven varnosti pri delu v družbah na območju Železarne Ravne višja, kot to velja za večji del primerljivih gospodarskih družb v Sloveniji. Te trditve potrjujejo ocene Inšpekcije RS za delo ob rednih in izrednih inšpekcijskih pregledih naših podjetij. Mirko Vošner, dipl. inž., direktor BVD-Ravne, d. o. o. Na fotografiji je testiranje (funkcionalni test) prototipa t. i. prevezljivega zapaha železniške kretnice. Izdelek so razvili in prototip izdelali v Opremi Ravne. V podjetju se nadejajo, da bodo po uspešnem testiranju za znanega naročnika iz Francije do leta 2010 izdelali 16.000 takih univerzalnih ključavnic kretnice. A. Č. ODSLEJ RAVENSKI ZAPAHI KRETNIC PRAZNOVANJE JUBILEJA DELA V METALU 215 rdečih nageljnov za zvestobo Stanko Rozman, jubilant 40-letnega dela: Drago Kac, jubilant 40-Ietnega dela: "Ko se bom upokojil, se bom se bolj posvetil "Nisem si mislil, da bodo delovno leto toko svojim 1 konjičkom " hitro minilo." Na družabno srečanje so v Metalu povabili jubilante dela iz let 1997 in 1998 z desetletnim (60), dvajsetletnim (93), tridesetletnim (60) in štiridesetletnim (2) delovnim stažem. Zbrali so se 12. februarja v restavraciji Nama Ravne. Spregovoril jim je glavni poslovodja Peter Prikeržnik in se jim zahvalil za njihov trud, za prijeten uvod so zapeli člani MPZ Vres Prevalje, za ples pa je igral dno Antares. A. Č. VI VPRAŠATE, MI POIŠČEMO ODGOVOR Cena malice pod drobnogledom V Informativnem fužinarju občasno zaživi rubrika, za katero nam zaposleni sporočijo vprašanja, "žulje", pripombe itd., v uredništvu pa skušamo najti odgovore pri pristojnih podjetjih, službah ali ustanovah. Pred kratkim nas je (tudi v imenu sodelavcev) poklical delavec ene od železarskih družb (njegovo ime je znano uredništvu) in postavil vprašanje o (visoki) ceni malice v železarni. Odgovarja mu direktor operative Euresta, d. o. o. iz Ljubljane. Urednica VPRAŠANJE Zakaj so malice v železarni tako drage (po zadnji podražitvi stane topla malica 541 SIT - prej 518 SIT)? Za primerjavo poglejmo ponudbo ravenskih gostinskih obratov za 2. marec: Tako so v eni restavraciji tisti dan prodajali svinjsko pečenko, pomfrit, solato (in kruh) za 450 SIT, v drugi so pripravili krompirjevo omako, hrenovke, pecivo (in kruh) za 430 SIT, v tretji so ponujali dunajski zrezek, pražen krompir, zeleno solato (in kruh) za 430 SIT ... Kako v Eurestu izračunavajo cene? ODGOVOR Menimo, da je medsebojno informiranje dobra in prava pot pri razreševanju kakršnihkoli dvomov ter pri upoštevanju različnih pogledov in mnenj. Smo srednje veliko podjetje s 400 zaposlenimi. Spoštujemo vso pozitivno zakonodajo, ki je veljavna v Sloveniji. Naš glavni cilj je zadovoljstvo naših kupcev in klientov ter zagotavljanje korektnega odnosa do njih. Raznovrstna prehrana ponuja možnost zadovoljstva večjega števila gostov. Poleg tega je naš trud usmerjen k urejenemu poslovanju in k dvigu kakovosti storitev na različnih področjih, za kar uporabljamo t. i. kontrolo poslovanja (kontrola higiene, kontrola nutrične izbire hrane ali njene hranljivosti, kontrola produkcije, kontrola nabave, kontrola distribucije ...). Cena malice je usklajena s pogodbo o zagotavljanju prehrane, ki jo je podjetje Eurest 1. 6. 1996 podpisalo z vodstvom Slovenskih železarn. V tej pogodbi, ki je hkrati krovna pogodba, je opredeljen pogodbeni odnos in določene so vse obveznosti podjetja Eurest ter koncerna Slovenske železarne in družb v sklopu železarn. Pogodbeni znesek malice je 1. 6. 1996 znašal 420 SIT. Bil je enak minimalnemu znesku, kot ga je določala sindikalna lista. Po pogodbi nudimo malico na vseh razdeljevalnih mestih znotraj kroga železarne, in sicer v dopoldanski, popoldanski in nočni izmeni. Po skoraj treh letih medsebojnega sodelovanja je trenutna cena menija 520 SIT, kar pomeni nižji znesek, kot ga določa sindikalna lista. Taje bil že 548 SIT, s 1. 1. 1999 pa seje zmanjšal na 537 SIT. Cena malice - toplega obroka (541 SIT), ki jo je navedel delavec ene od železarskih družb, ni pravilna. Pojasnilo: Cena malice, ki je bila v veljavi do 1. 3. 1999, je znašala 498 SIT. 20 SIT je dodatna cena za čaj, ki ga po pogodbi ni, a smo se zanj dogovorili s posameznimi železarskimi družbami na podlagi medsebojne pogodbe. Tako imamo sedaj bruto ceno obroka 520 SIT in ceno za 2 dl čaja 21 SIT. Skupaj je to 541 SIT. Glede na ponudbo, obseg in liziko dela se ne moremo primerjati z restavracijami in gostilnami, ki imajo tudi v osnovi drugačen način poslovanja in drugačna izhodišča. Nekaj od tega smo napisali že v uvodu. Ali lahko v restavraciji ali gostilni izbirate med ponudbo pakiranih izdelov, ki jih sicer lahko kupujete v trgovini? Glede na zahteve, ki so bile izražene na Ravnah, smo do sedaj korektno izpolnjevali tudi to dodatno in za nas obremenjujočo postavko, ki ni bila nikoli določena s pogodbo. Primer: To je prav tako, kot če bi katerokoli podjetje v sklopu železarn namesto prodaje svojih polizdelkov kupovalo končne izdelke drugih podjetij in jih za svoj račun preprodalo na zahtevnem trgu po enakih cenah, kot jih ima proizvajalec. Pri tem pa je treba poznati in upoštevati razmerje stroškov, ki bremenijo proizvodnjo, naročeno s strani kupca. Upam, da smo z zgoščenim opisom določenih postavk odgovorili na postavljeno vprašanje. Želimo si korektno poslovanje z družbami, prav tako pa tudi, da bi bili gostje zadovoljni z našo ponudbo. Aleš Pirc, direktor operative Pustovanje v železarni 9 99 MAŠKAR LE ZA VZOREC Starejši železarji se še spominjajo, kako (preveč?) razigrana so bila nekdaj pustovanja v tovarni. V pisarnah in delavnicah so se našemili, pusta so dali na pare in ga z vsem potrebnim ceremonialom tudi pokopali ... Časi so se spremenili, z njimi pa tudi ljudje in običaji. Pustne norčije so se (vsaj sodeč po informacijah, ki smo jih zbrali v uredništvu) preselile na ulice in v gostilne, namenjamo pa jim predvsem svoj prosti čas. Tudi letos je bilo tako. V dolini so v glavnem že v soboto in nedeljo potekali pustni karnevali in povorke. Daje pust, je bilo moč v železarni (če izvzamemo Eurestovo malico) opaziti šele v torek, pa še to ob koncu delavnika, ko seje na hodnikih uprave pojavilo nekaj pustnih maškar. Bolj kot pripravljenost za šemljenje pa je med železarji razširjeno izročanje "ploha" neporočenim sodelavcem in sodelavkam. Nato večinoma sledi skupna zabava v bližnjih gostinskih lokalih, ki se zavleče v noč. A. Č. Medicinska ekipa iz bolnišnice na koncu mesta Mačke vedno očarajo / lepoto in zapeljivostjo "Ploh" za spomin na samski stan NOVE RAVENSKE RAZGLEDNICE Na Ravnah se vsaj v zadnjem času nismo mogli pohvaliti s ponudbo razglednic. Praznino na tem področju je februarja zapolnilo podjetje ARS B s Prevalj. Izdalo in založilo je štiri vrste razglednic (skupaj osem motivov iz kraja) s fotografijami Toma Jeseničnika. A. Č. RAVNE NA KOROŠKEM £/ov/enč/a Razglednica z motivom Stare ulice KULTURNA KRONIKA O Slovenski kulturni praznik so s prireditvami počastili tudi v Mežiški dolini. V Črni je bil organizator DPD Svoboda, na Prevaljah KD Mohorjan, na Ravnah pa KD Svitanje, ki je ob sodelovanju Hudournikov -koroškega gibanja za ustvarjalnost mladih pripravil koncert MePZ Župnije Ravne na Koroškem. Bilje 6. 2. v Kulturnem domu. q Karolina Šantl-Zupan (flavta) in Niccoleta Sazin (harfa) sta sooblikovali spored četrtega koncerta iz programa glasbenega abonmaja 1998/99 na Ravnali. Nastopili sta 20. 2. v Glasbenem domu. 0 V februarju je bila v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na ogled razstava Izdaje Prešernovih Poezij. O Začelo se je 32. srečanje pevskih zborov Od Pliberka do Traberka. Februarja so bili koncerti v Pliberku (20. 2.), Dravogradu (26. 2.) in v Mežici (27. 2.). Nastopih so: Koroški kvintet Prevalje, ŽPZ Karantanija Prevalje, Nonet čmjanski pobi, MPZ Vres Prevalje, Ljudski pevci Ojstrica, Dravograjski oktet Kograd Igem, MPZ Goršek Štefan-Čaki Šentjanž, Invalidski ŽPZ Igem Dravograd, MPZ Šempeterski pavri, Otiški vrh, Obrtniški MPZ Stanko Rek Dravograd, MPZ Šentanelski pavri, MePZ Strojnska Reka, MePZ Župnije Ravne. Organizacija koncertov je v rokah ZKD Mežiške doline in ZKD Dravograd, Krščanske kulturne zveze Celovec in Slovenske prosvetne zveze Celovec. A. Č. | OPRAVIČILO Člani Pihalnega orkestra železaijev Ravne se v četrtek, 11. februarja 1999, zaradi razširjenih prehladnih obolenj v ansamblu nismo mogli udeležiti žalne slovesnosti za pokojnim Francem Retarjem. Orkester ima predvsem v zimskem času tudi sicer - predvsem zaradi zelo zgodnjih začetkov pogrebov in podaljšanja službenih in šolskih obveznosti v pozni popoldanski čas -precejšnje težave z zagotavljanjem ustrezne zasedbe. V takšnih okoliščinah izplačamo določeno denarno nadomestilo. Žalujočim svojcem sc iskreno opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Predsednik upravnega odbora Zdravko Plešivčnik ŠPORT Kmalu se bo spet železarjev- ALPSKO SMUČANJE Koroška smučarska FIS-tumeja je potekala od 13. do 16. 2. Dva slaloma na Poseki ter veleslalom na smučišču Ivarčko-Ošven so skrbno pripravili delavci ASK Fužinar, četrto tekmo v super veleslalomu pa so na Kopah izpeljali Slovenjgradčani. Na štartu je bilo vsakič okoli 100 smučarjev iz devetih držav. Prve tri dni so se na najvišja mesta povzpeli avstrijski smučarji, saj je obakrat v slalomu zmagal Hermann Schiestl, v __________________________ veleslalomu pa Martin Kroisleitner. Tekmo na Kopah je dobil Jeseničan Jernej Koblar. Od koroških tekmovalcev je bil v slalomu najboljši Aleš Gorza iz Čme, ki je osvojil 16. in 8. mesto, Ožbi Ošlak (Črna) pa je bil na drugem slalomu 12. V veleslalomu je bil Ošlak 5., Gorza 6., Rok Šalej (Fužinar) 15. in Jernej Osrajnik (Vuzenica) 23. V super G so si koroški smučarji privijugali naslednja mesta: Ošlak 4., Gorza 7. in Osrajnik 36. Dečki in deklice so tudi v februarju nastopali na tekmah vzhodne regije Slovenije. Od koroških smučarjev in smučark velja omeniti predvsem odlične uvrstitve Luke Zajca, Antona Kričeja in Matevža Bijola iz Vuzenice, Boštjana Delaluta in Andreja Hafnerja iz Čme ter Urbana Žažeta in Vida Gjurina iz Korotana med starejšimi dečki. Med mlajšimi dečki naj izdvojimo odlične nastope Bojana Trosta, Danijela Gašperja, Matica Jelena in Matica Pajnika iz Črne, Saša Kotnika in Martina Pečnika iz Fužinatja ter Tadeja Pečnika iz Korotana. Med starejšimi deklicami so se odlikovale predvsem Tina Erženičnik in Katja Vravnik (obe Korotan), Maja Kogelnik, Nina Pisnik in Jerneja Mori (vse Fužinar) ter Barbara Tomič (Mislinja), med mlajšimi pa Črnjanki Nastja Uranc in Saša Kumer, Vuze-ničanka Teja Peruš ter Slovenjgradčanka Irena Kuperti. Omenjeni športniki so koroško smučanje dobro zastopali tudi na državnih tekmah. Tako je Trost zmagal na 4. memorialu Marjana Rosine v Mariboru, tretja mesta pa sta osvojila Jelen in Urančeva. Pajnik je bil drugi na pokalu Radenske v slalomu v Črni, Delalut pa drugi na slalomu v Kranjski Gori. Erženičnikova si je prismučala odlično 3. mesto na slalomu za pokal Večera v Kranjski Gori (5. Zajc, 6. Hafner) in 5. mesto v slalomu na Soriški planini. Ravenčan Hafner, ki nastopa za čmjanski klub, se je izkazal s 4. mestom v slalomu na Sorici, Trost pa je bil četrti na tekmi za pokal Radenske v slalomu na Golteh. Tudi med cicibani in cicibankami imamo Korošci obetaven smučarski naraščaj. V ospredju je tačas zlasti Anže Antolič iz Čme, ki se med drugim ponaša z zmago na regijski tekmi na Kopali (27. 2.) in z 2. mestom na Rogli (6. 2.). Imenitna pa je tudi njegova uvrstitev na 4. mesto na tekmi za državno prvenstvo v začela sezona planinskih pohodov slovenskih fotografija je z lanskega izleta na Peco. veleslalomu za pokal Radenske v Kranjski Gori (28. 2.). Na visoka mesta so se na tekmah v februarju uvrščali še: David Kiselak, Tine Umaut in Albin Tahiri, Špela Sklepič in Tjaša Potočnik (vsi Fužinar), Miha Emeršič in Urška Kompan iz Čme ter Anja Bijol iz Vuzenice. ODBOJKA Odbojkarji državnega prvaka Fužinarja GOK IGEM so izpolnili načrt in se uvrstili v končnico letošnjega državnega prvenstva, med štiri najboljša moštva. Toda napovedi večnih optimistov, da se bodo okrepljeni "sprehodili" skozi prvenstvo, se vendarle niso uresničile. Še več, ravenski profesionalci so nekajkrat razočarali svoje zveste navijače. Zlasti porazi v drugem delu prvenstva, doma proti Pomgradu iz Murske Sobote in Titanu Kamnik ter v gosteh s Salonitom Anhovo, so dovolj zgovoren dokaz, da se nakupi dragih navidezno vrhunskih igralcev in trenerjev vedno ne izplačajo. Bolj kot rezultatski neuspehi z omenjenimi ekipami so boleči: pristop nekaterih odbojkarjev k igri, odnos do klubskih obveznosti in poigravanje z ugledom ravenske odbojke. Vodstvo kluba se bo moralo globoko zamisliti, kajti odpuščanje lastnih domačih igralcev, kot so to storili pred tekmo 13. kroga, bržkone ne vodi v svetlo prihodnost ravenske odbojke. Čeprav hkrati ne gre prezreti dejstva, da pri klubu dobro delajo z mlajšimi ekipami odbojkarjev. Upajmo, da bodo "fužinarji" v končnici državnega prvenstva bolj uspešni in da se bodo gledalci začeli znova vračati, saj so bile zadnje tekme slabo obiskane. PLAVANJE Na državnem mladinskem prvenstvu, bilo je od 12. do 14. 2. v Ljubljani, sta se izkazali predvsem Fužinarjevi plavalki Lidija Breznikar (z dvema zlatima in dvema srebrnima odličjema) ter Tanja Kumprej, ki je bila štirikrat druga. Dvakrat si je četrto mesto priplaval Miha Tisovnik, medtem ko je bila Tanja Gologranc dvakrat peta. KEGLJANJE Dravograjskim "električarjem" v drugem delu prvenstva prve lige ne gre vse po načrtu. V šestih tekmah so le enkrat zmagali in to proti Hidru v Medvodah, ostale tekme pa izgubili. Praznih rok so ostali v gosteh proti Konstruktorju iz Maribora, Rudarju Trbovlje in Proteusu v Postojni ter doma proti FRANC KOČIVNIK (1951 - 1999) 26. februarja je umrl Franc Kočivnik, pultist Lahke proge v Valjarni profilov. Franc seje zaposlil v Železarni Ravne v tozdu ETS kot elektrikar, vendar je delal v Valjarni kot elektro vzdrževalec. Deluje bil resnično predan. Vzdrževal in popravljal je električne stroje ter naprave; tudi po njegovi zaslugi še vedno dobro obratujejo. Naučil seje tudi tujih jezikov, zato je večkrat sodeloval pri investicijah, ki so jih opravljali tuji izvajalci, saj se je z njimi znal sporazumeti. Bolezen je povzročila, daje moral Franc svoj poklic zapustiti. Premeščen je bil v obrat Valjarna, in sicer kot pultist na Lahko progo. Nad premestitvijo ni bil navdušen, vendar je tudi v tem delu sčasoma našel zadovoljstvo. Ostal pa je zelo navezan na prejšnje sodelavce, s katerimi se je še vedno rad družil in pozabaval, pri njih je tudi obdržal garderobno omarico. Do svojega zadnjega delovnega dne, ki je napočil mnogo prerano, je bil priden in marljiv. Na progi, kjer delo poteka kampanjsko, se je vedno sam zanimal za to, kdaj bo treba priti na delo, pritožbe iz njegovih ust nismo nikoli slišali. Sodelavci elektrikarji in valjavci ga bodo ohranili v lepem spominu, saj so z njim izgubili dobrega človeka, prijatelja in pridnega delavca. Sodelavci državnim prvakom Iskraemecu iz Kranja in presenetljivo v dvoboju s Tekstino Gorico. Kcgljavke Kograda IGEM iz Slovenj Gradca nastopajo v drugem delu enotne prve lige za spoznanje bolje od Dravograjčanov in so bile po 14. krogih uvrščene celo na visoko 4. mesto. Točko so osvojile v uvodni tekmi proti Triglavu iz Kranja, nato pa premagale še Gorico in Mehano Izolo. Kegljači Fužinaija so bili po prvem delu le z dvema osvojenima točkama čvrsto na zadnjem mestu druge lige. V drugem delu so uspešnejši. Potem ko so premagali doma Nafto iz Lendave in Žalec ter igrali neodločeno s Črnomaljci in Šoštanjčani, so po točkah dohiteli Žalčane. Obstanek v drugi ligi si bodo bržčas zagotovile tudi kegljavke Korotana, ki so premagale Sremič Krško in Komcel Celje doma ter Trboveljčanke v gosteh. FRANC RETAR (1961 - 1999) Med jeklarje je prišel pred dvanajstimi leti, in težko nam je, da smo se od njega že morali posloviti. Najbrž nikoli ne bomo razumeli, zakaj je v trenutku zbeganosti storil usodni korak. Vedeli smo, da je vzorno skrbel za bolno mamo, daje bil strasten ribič, in ni bilo redko, ko smo se od srca nasmejali njegovim ribiškim šalam. Ustvarjal si je tudi družino, bil je poln načrtov in optimizma ter vere v jutri. Nismo bogovi, ne sodniki. Le žalostni smo. Izgubili smo prijatelja in sodelavca. Bolečino nenadnega slovesa je prepustil živečim. Pogrešali ga bomo. Vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje. Jeklarji V tretjeligaški konkurenci kegljači Korotana še kar zmagujejo in bodo zanesljivo prvaki. Napredovanje v drugo ligo pa se obeta tudi kegljačem Slovenj Gradca, ki so kandidati za 2. ali 3. mesto. Ravenčana Vojko Belaj in Darko Lasnik, ki nastopata za Elektrarno Dravograd, sta osvojila bronasto odličje na letošnjem mladinskem državnem prvenstvu v dvojicah, ki je potekalo 27. in 28. 2. v Celju in v Šoštanju. Ivo Mlakar USPEŠNA MLADA ŠPORTNA PLEZALKA Katja Planinc iz Alpinističnega kluba Ravne na Koroškem je tudi lansko tekmovalno sezono zaključila uspešno. Rezultati jesenskega dela tekmovanj v državnem prvenstvu: • 5. mesto na Mednarodni tekmi za pokal mesta Ljubljana 5. in 6. 9. 1998, • 4. mesto v Radovljici 10. 10.1998, • 3. mesto v Ajdovščini 28. 11. 1998, • 1. mesto na Božično-novoletni tekmi 27. 12. 1998 na Jesenicah. Zimski čas so tekmovalci izrabili za priprave. Ustanavlja se tudi ligaško tekmovanje vzhodne Slovenije v športnem plezanju, ki bo vsako leto potekalo v zimskem obdobju. Dušan Planinc Rumene znanilke skorajšnje pomladi ZAHVALI Ob odhodu v pokoj se sodelavcem iz TSD (Varjenje in razrez) iskreno zahvaljujem za lepe besede in darila, obenem pa jim želim še veliko delovnih uspehov. Boris Cepin ra oa Mnogo prezgodaj se je končala življenjska pot skrbnega, dobrega moža in očeta Srečka Peneča. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju LOG, dr. Skledarjevi za nudeno pomoč, sosedom Arnoldovim za neizmerno skrb in pomoč v težkih trenutkih, sodelavcem OTK ter Energetike Ravne za darovano cvetje in izrečene besede sožalja, g. Oderlapu za besede zadnjega slovesa, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku, Pihalnemu orkestru železarjev Ravne ter vsem, ki ste v mislih sočustvovali z nami in nam izrazili ustne ali pisne besede sožalja. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu večnemu počitku. Žena Olga, sinova Sašo in Rok METAL 1.148 STO 865 NOŽI 191 ARMATURE MUTA 347 OPREMA 163 LOGISTIČNI CENTER 150 ENERGETIKA 109 STAN. PODJETJE 19 ZIP CENTER 61 VZMETI 98 TRANSKOR 53 VOGARD 79 ŠERPA 126 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 57 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Od 21 sklenjenih delovnih razmerij jih je 15 novih, 5 je prerazporeditev znotraj koncema, 1 delavec pa se je vrnil iz Slovenske vojske. Med novimi sodelavci so 3 pripravniki, 3 iskalci so našli zaposlitev za nedoločen čas in 9 za določen čas. Po številu sklenjenih delovnih razmerij si sledijo: STO (8), Oprema (6), ZIP center (3), Metal (1), Noži (1), Energetika (1) in Logistični center (1). V zasebnih družbah, za katere spremljamo kadrovska gibanja, je bilo sklepanja delovnih razmerij manj - le v Vogardu (1 za določen čas) in v Vzmeteh (9 za določen čas). Prekinitve delovnega razmerja KADROVSKA GIBANJA V JANUARJU 1999 Konec januarja je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 3.053 zaposlenih. V zasebnih podjetjih (in v javnem zavodu), ki so nastala iz Železarne Ravne, je 31. 1. 1999 delalo 429 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH ra ra r* Med 9 prekinjenimi delovnimi razmerji je največ prerazporeditev znotraj koncema (5), sledijo upokojitvi in sporazumna prekinitev delovnega razmerja ter potek delovnega razmerja za določen čas. Po številu prekinjenih delovnih razmerij si sledijo: STO (5), Metal (2), Noži (1) in Logistični center (1). V zasebnih podjetjih je bila situacija naslednja: iz Šerpe je odšel 1 delavec sporazumno, 9 zaposlenih pa se je iz Transkotja zaposlilo v njegovem novem hčerinskem podjetju TK Ravne, d. o. o. Po podatkih 1C Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije sta prispevala: kadrovska služba Metala in uredništvo. Tel.: 0602 21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/128-92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA št. 44 Nagradna križanka št. 43 - rešitev vodoravno: BRADA, SMREKA, REDAR, TARTAN, OKA, AMOR, IDA, NAMERA, ALK, ITAKA, PAST, LATA, LL, AR, IN, TRO, ANALI, IK, ILO, EMA, ILMENIT, OAZA, KIEL, KVINTAL, ANT, AAR, IRA. Izžrebani reševalci, ki prejmejo darilni paket podjetja SŽ-STO Ravne, d. o. o., so: OTO ALBERT, SŽ - STO RAVNE, d. o. o., VLADO VALIŠ! R. SŽ-Metal Ravne, d. o. o. in IVAN VAUČE, SŽ-NOŽI Ravne, d. o. o. Nagradna križanka št. 44: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) Tokratne nagrade bodo polepšale bližnje praznike trem reševalcem križanke. V Eurestu bodo zanje pripravili pakete suhomesnih izdelkov. do vključno 31. 3. 1999 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. IZBRANA SKUPINA LJUDI MAJHNA NIT ISKALKA BISEROV SOBNA RASTLINA, ŠKRNICELJ OKAY VELIKA SOBA PRISILNO DELO IKO SLOVENSKI DRAMATIK KNJIŽNI OKRASEK GOETHE- JEVA MATI RIMSKI PESNIK LUCRET1US NASPROTJE RAZLIČ- NOSTI A VRSTA VRBE PUAČA ST. SLOVANOV K NAUK 0 POLŽIH M A PRIPADNIK ITALOV A LETALEC Z BALONOM OBLAČILO ZAROKO R TENIŠKI KLUB RIŽEVO ŽGANJE IRANSKA DEN. ENOTA RIHARD JAKOPIČ MLADINSKA KNJIGA ALPE- ADRIA GERMAN- SKI OREL OSEBNI ZAIMEK LASTNOST NOČI OZEK KONEC POLOTOKA AM. PESNIK E ALLAN IF NIZ PREBIVALKA IRSKE STEZICA SLAB PESNIK SLOJ ODPRTINA V STENI ZA VSTOPANJE KOŽNA ODPRTINA OSOVINA OSEBA IZ BIBLIJE IME PISATELJICE MIHELIČ ODŽAGAN KOS DEBLA VOLIČEK OLIVER MLAKAR O KATRAN Sl AVNOSINA LIRSKA PESEM nTANE MANCINI REKA V VOJVODINI BEOTIJCI N LANTAN EPSKA PESNITEV USTRELJEN DOMOLJUB VOJAŠKI POVELJNIK V NEKDANJI ČRNI GORI A VELIKA PAPIGA TONE PARTLJIČ OBLIKA ŽENSKEGA IMENA ANICA N Ime in priimek: Podjetje oz. naslov: