FOLITIČEH LIST Zil SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. Uredništyo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvorllče nad tiskarno). Z u r,e*d n i k o m je mogoče govoriti le od •J 10 —13. ure dopoldne. Rokojrisi se ne vračajo; nefrankirana pisma j 1 , se ne sprejemajo. » Uredniškega tele/ona iter. 74. V Lijubljani, v četrtek, 1. septembra 1904. Ishaj* vsak Jan, lsvzemšl nedelje ln prainlke, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaš: sa cele leto 26 K, sa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up r avniž tvm prejemati: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta S K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravniitvo je v Kopitarjevih ulicah Stev i. Viprejema naročnino, Inserate In reklamacij*. -I ■ • e r a 11 « računajo enostopna petltvrsta (dolilna M milimetrov) ca enkrat 1] ta, za dvakral 11 b, ia trikrat 9 ta, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah ilane enostopna garraoodvrila M b. — Pri večkratnem objavljen|u primeren popnsl. Uprarnlšketa telefona iter. 188. Ljudsko delo. Ni še dolgo, odkar je bil« aooialna demokracija najbolj ponosna na svoje geslo : Proletarci vseh narodov, združite se! Naravnost je obljubovala svojim pristašem, da pride dan, imenovan „veliki kladeradač«, kakor se je izjavil Babel, in takrat bo konec vse sedanje človeške družbe, in socialistični voditelji bodo vzeli vesoljni svet v posest ter bodo ustanovili novo državo, v kateri bo človeštvo srečno brez siromaštva, bolečin in nesreče. Vsa socialnodemokraška teorija sloni ravno na tej dogmi, na veri v gotovost tega internacionalnega združenja in možnosti komunistične države, če socialna demokracija to zataji, potem naj podobe Matxi in Ei-gelsa le \un postavi iz svojih društev, ker je v nasprotju z njima. In to so storili v Amsterdamu. Tam je rdeča internaoionala sklenila, da ne kaže prirejati generalnih stavk. Bebel sam je nehott priznal, da splošno stavke ne kaže priporočati delavstvu. — Samo delne stavke so priporočljive, kjer so pogoji ugodni, to se pravi po naše, kjer ljudje verjamejo soeialnodemokraškim voditeljem. S tem je socialna demokracija izgubila sa delavce pomen velike svetovne sile, ki bi mogla še kdaj svet pretresti v njegovih tečajih. Kajti to, kar more še dati socialna d« mokracija delavstvu v resnici koristnega, to dobi delavstvo danes tudi že v drugih organizacijah ca manjše stroške. Ali se je delavstvu izplačalo, da je zložilo na milijone denarja za socialnodemokraške blagajne, iz katerih se redijo »voditelji«, ako pa morajo za to izvedeti, da je nemogoče to, kar ao jim ohljubovali, ko so jih vabili k plačevanju strankarskega davka! Dalje socialna demokrac ja tudi nima več one avetovne enotne organizacije, ki bi res imela značaj velesile. Pokazalo se je, da je n. pr. med francoskimi in nemškimi socialnimi demokrati velik načelen razloček. Francoska socialna demokracija divja edino le proti cerkvi, proti buržoaziji pa ne, ker je sama postala buržoazijska, ko je dobila v roke politično moč. Jauiei in Millerand sta danes po mišljenju ttka buržoazijca, kakor-šneBibel še tedno na Nemškem pobija. — Sklepi na internacionalnih shodih proti re-vizionistom imajo le teoretično vrednost, kajti praktično postaja vsa sooialna demokracija revizionistiška. Med tem, ko pada važnost socialne demokracije za delavski stan, pa raste važnost krščanskih organizacij in čisto strokovnih zvez brez socialnodemokratične proti-krščanske primesi. Dokaz temu nam je katoliški shod v Reznu, kjer so vsi nemški katoličani odobravali stremljenje krščanskega delavstva. — Dokaz temu nam je zdaj tudi v e 1 i k a n b k o zborovanje sever-aoitalijanske krščanske demokracije v M a r i a n u v milanski škofi|i. Tu je bilo okolo 10.000 zborovaveev, in kar je posebno važno : Na tem shodu sta govorila glavni uredoik lista »Osservatcre Citlolico« odvetnik Meda in milanski nad-ško( kardinal Ferrari. Ravno zdaj, ko bo zagnali liberalci krik, da je papež nastopil preti krščanski demokraciji, so nam važne besede kardinala Fdirarija, ki je vedno smatral socialno delo kot bistven del cerkvenega delovanja. Izjavil je, da bo cerkev vedno podpirala pošteno organizacijo delavskih stanov v smislu enciklik papeža Leona XIII. in da se raduje nad uspehi krščanske ljudske organizacije. Take raste krščansko ljudsko gibanje. In če danes vprašujemo po uspehih, moramo reči, da delavstvo v primeri z velikimi denarnimi žrtvami ni doseglo od socialne de mokraoije zaželjenega uspeha in ga tudi nima pričakovati od nje. Bodočnost in rešitev socialnega vprašanja leži v krščanskem ljudskem delu! Rusko-japonska vojska. Ali ae je pričela odločilna bitka ? Angleški listi pišejo: Še vedno se ne more konstatirati, ali so veliki boji, ki se sedaj vrše na Ljao ravnini, začetek velike odločilne bitke ali ne. Dejstvo je, da se udeležuje bojev vedno več čet in da se Japonci vedno bolj poizkušajo približa vati Ljaojanu. Se dve ruski poročili o bojih 26 in 27. avgusta. Peterburg, 31. avgusta. „Novoje Vremja" poroča iz Ljaojana, da je dobil vzhodni kor v noči od 26. na 27. avgusta nenadno povelje, naj zapusti svoje pozicije ter odide proti Ljaojanu. To povelje je bilo tem bolj nepričakovano, ker so Rusi 26. avgusta odbili vse japonske napade ter ob 5. uri zvečer že pričeli napadati. To povelje je povzročil položaj Heršelmanove divizije, ki je stala severno od imenovanega kora ter je imela vsled japonske premoči znatne izgube. Dne 28. t. m. so Japonci prodirali na celi črti. Kitajsko prebivalstvo beži iz Ljaojana z ženami in otroci. O zadnjih bitkah, o katerih smo poročali v soboto v brzojavkah, sedaj obširneje piše „Rusj": Dnč 25. avgusta je bila bitka pri Tun-sipu. Japonci so začeli streljati ob 5. uri zjutraj. Ruski topovi niso odgovarjali. Japonska pehota je nekolikokrat poizkusila prodirata, a vsakikrat so jo zapodili nazaj izvrstni streli dveh kozaških stotnij, ki sta bili skriti v zakopu. Ves čas so Japonci streljali na vas Tunsipu in okoli nje, ker so mislili, da je tam ruska reserva, ter so razbili celo vas. Okoli 8. ure zjutraj so se dvignili Japonci z dvema praporoma, in ko-zaki so se pričeli umikati. Japonci so zasipavali s krogljami ves kraj, kjer so se hoteli kozaki umikati, a ker kozakov v zakopu niso videli, jih tudi zadevali niso, dokler niso kozaki prišli vun iz zakopa. Tu je granata častniku Olivu pretrgala konja na pol, a on je vstal brez škode. Padlo je 20 kozakov. Za kozaki je stopila v bitko naša pehota s topništvom, ki je Japonce potlačila nazaj in zopet vzela prejšnje postojanke. Devet baterij po šest topov je streljalo na naše. Prednje vrste so večkrat napadle z bajonetom. Ves dan smo vzdrževali svoje postojanke in šele na večer smo zapustili prednje ter se zavarovali v glavnih. Dne 26. avgusta so na vse zgodaj obnovili kanonado, nameijeno najbolj na Ljand-jansan. Naše topništvo se je oba dneva držalo zmagovito. Po došlih poročilih so morali J a p one i uničiti 32 svojih topov, da niso prišli v roke Rusom. Vse tri divizije armade Kurokijeve, ki so se udeležile te bitke, so bile odbite. Kuroki je bil nameraval, da Ruse potisne nazaj do Ljaojana. Uradno japonsko poročilo o bojih dne 25. do 27. avgusta. Londonsko japonsko poslaništvo je dobilo o bojib, ki so se vršili v bližini Ljaojana od 25. do 27 avgusta, naslednje uradno poročilo iz Tokia: Dne 25. avgusta smo prodirali v smeri proti Ljaojanu proti gorskim sovražnikovim poz'cijam; 23 milj južno od Ljaojana amo zadeli na sovražnika. Boj je trajal do noči ter se je razvil v pravcato bitko. Došlo je do bajonetnega boja. Japonskemu središču se je končno posrečilo, z bajonetnim naskokom pešcev vzeti rusko stališče, a desno in levo rusko krilo sta nadaljevala z odločnim odporom. Dne 26. avgusta smo zopet pričeli z naskoki, a ta ^an nismo mogli doseči nobenih uspehov. Šale pozno na večer je japonsko desno krilo vrglo po krvavem boju levo rusko krilo nazaj ter zaplenilo osem topov. Dne 27. avgusta so vsi iapon ski oddelki zopet pričeli z bojem. Ta dan je bil najbolj krvav, razvila se je morilna bitka, v kateri se je na rbeh straneh bojevalo s preziranjem smrti Mrtvi in ranjanci so pokrivali bojišče. Morali smo opetovano naskočiti, pred.io se nam je posrečilo prodreti ruski bojni red. Vedno in vedno so se so« vražne čete izaova koncentrirale. Pri z a -hodusolncaso bile vse ruske pozisije v japonskih rokah. Japonci so izgubili približno 2000 mož. — Istočasno sta korakali ostali japonski armadi LISTEK. Slike iz Lurda. (Dalje.) IV. Bureau des constatations Postopanje v zdravniškem uradu je strogo objektivno in natančno. Če se kdo zglasi kot zdravljen, vpraša Be najprej za zdravniško izpričevalo. Bolniki, katere privažajo romarski vlaki, imajo namreč vedno izpričevala tistih zdravnikov seboj, ki so jih lečili. To spada v organizacijo teh romarskih vlakov. Romarski voditelji zahtevajo od vsakega bolnika, ki ga sprejmejo, da ima izpričevalo tistega zdravnika, ki ga je zdravil. Zdravniški zbor torej pregleda najprej zdravniško izpričevalo. Potem se prične natančno izpraševanje dotičnega bolnika ali ozdravljenca o vseh okolnostih njegove bo lezni in ozdravljenja. Ravnotako izprašujejo vso osebe, ki so z dotičnim bolnikom imele opraviti do zadnjega časa — osobito »dames hospitaličrcs" in »brancardiers", to so osebe, ki so bolniku stregle na popotovanju v Lurd in v Lurdu samem, ravno tako osebe, ki so bile priče bolezni in ozdravljenja bolnika ter člani njegove rodbine, če so v Lurdu navzoči. Potem se v posebni sobi, pristopni izključno le zdravnikom (a tem brez izjeme) izvrši natančno neposredno preiskanje dotične osebe po navzočih zdravnikih. Uspehi vseh tah raziskavanj se vzamejo na zapisnik. Toda če bi kdo mislil, da je s tem delovanje zdravniškega urada končano, Be zelo moti. To je le začetek. Dokler ozdravljeni ostane v Lurdu, se ima vsak dan predstaviti zdravniškemu zboru. Petem pa, ko odpotuje, potem korespondenco natančno zasledujejo vse okoliščine. Odslej, do svoje smrti, stoji ozdravljeni („le miraculč" ali »la mir«cu'ej») takorekoč pod stalnim nadzorstvom zdravn škega urada v Lurdu, ki so vedno natanflno informira o zdravstvenem Btanju dotične osebe. Informira se pa se\e zlasti tudi o bivši bolezni in VBeh okoliščinah, da se prepriča o zanesljivosti zgoraj označenih zdravniških izpričeval in izpovedb prič. Skratka: Postopa se s tako natančnostjo, da večja sploh ni mogoča. Noben zdravnik, niti Žid ali framason, ni mogel do danes prerekati absolutne vestnosti in natančnosti vseh preiskavanj, ki se izvrše po zdravniškem uradu v Lurdu. Kako tudi — ko je vsakemu Židu in framasonu celega sveta vsigdar prosto, udeleževati se vseh dotičnih raziskavanj in ko se vse vrši pri belem dnevu, pod kontrolo javnosti, pred celim civiliziranim svetom, in ko vse poslujoče zdravnike vodi zavest, da najmanjši prestopek zoper vestnost ali;natančnost, da, rekel bi najmanjša breztaktnost. more dati potfod za najhujša očitanja zoper poštenost in znanstveno kapaciteto udeleženih zdravnikov! Vsi ti zdravniki, brez izjeme, četudi so nasprotniki verskemu naziranju v obče in osobito katoliškemu, vedi) in glasno priznavajo, da se gre tu v Lurdu za dogodke in prikazni posebnega značaja, stoječih izven vseh rezultatov znanstvenih raziskavanj vseh klinik vesoljnega sveta. Čestokrat se oglasijo v zdravniškem uradu bolniki le v ta namen, da se konsta-tuje bolezen. V tem slučaju se seveda stavi od strani zdravnikov le diagnoza in zabeleži na zapisnik. Te diagnoze so sevd največje važnosti, ako dotični bolnik v Lurdu ozdravi, kajti potem je zdravniški zbor v stanu, neposredno konstatirati bolezen in zdravljenje, z absolutno znanstveno objektivnostjo in sklepčnostjo. Na ta način je bilo v mnogih slučajih mogoče, nabaviti fotografije bolnikov pred in p o ozdravljenju. Te fotografije so du-kumenti največje važnosti in omenil sem zadnjič par takih dokumentov, ki so za vsacega vidni v „bureau des constatations". Zapustil sem predvčerajšnjim zvečer Lurd, po desetdnevnem bivanju tamkaj. Vsak dan prebil sem [po več ur v zdravniškem uradu. Neizbrisni so vtiski teh ur. Delovanje zdravnikov v Lurdu je konsekventno iskanje nadnaravne resnice, ki je baš radi tega tako pretresujoče, ker se vrši popolnoma naravnim potom, s sredstvi človeškega razuma in človeške izkušnje, ob roki pravil ravno tiste znanstvene stroke, ki je po svoji naravi ^materijalistična" par excellence. Genova, 30. avgusta 1904. Dr. Ivan Susteršič. pod Okum in Nodzom proti Anšančanu, od koder so se Rusi brez odpora umaknili. Japonoi so umikajoče Ruse zasledovali. Ruei so v neredu (?) bežali proti Liaojanu. Na begu jim je zadajalo japonsko topništvo velike izgube. Japonci so dcbili mnogo ru skih voz. Se nekaj ruskih poročil o bojih 30. avgusta. Peterburg, 31 avgusti. (Uradno.) Generalni poročnik Saharov brzojavlja o bojih 30. avgusta: B ,j je trajal do mraka ter ponehal šele ob 9. uri zvečer. Naše čete so se borile zelo pogumno. Poročilo, da je portarturska posadka odbila 26. avgusta vse napade, so fete vzprejele z največjim veseljem tur jih vzpodbujalo, da bi posnemali svoje tovariše. Naše izgube še niso določene, vendar pa se ve, da so velike. Iz števila na zdravniško poetajo dcšlih ranjencev sklepamo, da smo izgubiti do 3000 mož. Tudi Bovražnik je imel znatne izgube. Peterburg, 31. avgust?. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena z dne 30. avgusta: Kakor poročajo, ae biie od da nes zjutraj pri Ljaojanu ljut boj. V s i j a ponski poizkusi, obiti naša krila, so se izjalovili. Sovražnik je izgubil baje nad deset topov. Posameznosti š j niso znane. Peterburg, 31. avgusta. Ruska brzojavna agentura brzojavlja iz Mukdena z dne 3 1. avgusta, ob 4 uri popoldne: V zadnji noči je Sel tu mimo proti severu šelezniški vlak z nad 200 v boju pri Ljaojanu dne 30 avgusta vjetimi Japonoi. Drugi vlak priiakujemo. Japonci so večkrat naskočili t bajoneti, a sobiliodbitinaceli fronti. Sovražnik je imel velike izgube in je j zgubil 40 topov. Naše izgube Se niso znane. Angleška poročila o bojih v torek, 30 avgusta, pravijo: Ob 5. uri zjutraj se je pričela bitka. Od 5 do 9 ure je deževalo japonskih šrap-nelov. Bil je velikanski prizori Japonci so streljali z vsemi topovi najprej na en kvadrat zemeljske površine, potem pa zopet na druge! Kljub temu Rusi od tega ognja nimajo velikih izgub. (Morda so Japonci streljali na točke, kjer ni bilo Rusov.) Nato je Bledilo splošno japonsko prodiranje Pričakovati je, da bodo Japonci v sredo zjutraj v položaju napraviti splošen napad svoje infanterije. Rusi so se bojevali z veliko odločnostjo, saj je mnenje ruskega generalnega štaba, da Be more napraviti iz Ljaojana drugi Port Artur. Utrdbe Ljaojana so izborne, živil je dovolj, a Japonci so mnenja, da je z Anšančanom izgubljena najboljša odporna točka Ljaojana, ter je obramba mesta sedaj skoro nemogoča. V dolini reke Ljao so japonske čete dalje proti zahodu operirale neodvisno od velikega boja ter izkušale priti Rusom za desno krilo. (Saharov ježepo ročal, da so to Rusi na desnem krilu preprečili. Ured) V prejšnjih bojih bo Rusi izgubili 20 topov. V krogu 14 kilometrov obdajajo Rusi na višinah od železnice do gornjega teka rekeTaitsiho mesto Ljaojan v oddaljenosti 7 km. od mesta. Nemški polkovnik G o e d k e odločno pobija mnenje, da bo Ljaojan za Ruse drugi Sedan. Na vzhodni fronti se je japonsko prodiran;e ustavilo. (Menda valed Saharovih uspehov na desnem ruskem krilu na zahodu. Podrobnih poročil z dne 3 0. avgusta od vzhodne strani še ni. Japcnci bodo gotovo na tej strani istočasno z oddelki na zahodni strani pričeli z novimi napadi. Menda vendar ne bodo resnične vesti, da je na vzhodni strani Kuroki že prodrl do železnice in da čaka; saj neko zgoraj priob-čeno poročilo iz Peterburga trdi, da so se ponesrečili vsi japonski po izkusi obiti ruska krila ) Neverojetne vesti iz Rima Rim, 31. avgusta. Kuropatkin je obkoljen od treh strani. Železnice proti severu je zasedel Kuroki, ki operira na vzhodu; Knroki je odposlal dve diviziji, da preprečita, da ne bi došle Rusom na pomoč čete is Mukdena. Kuropatkinov položaj je obupen. I< Peterburga poročajo, da je Kuropatkin prosil dovoljenja, da bi se smel še pravočasno umakniti proti Mukdenu in baje je res del ruske armade zapustil Ljaojan. (Neki pariški dopisnik dementira vesti, da bi bili Rusi že zapustili Ljaojan,) Francosko mnenje. Pariz, 31. avgusta. Ludovik Nan-deau, dopisnik „Journala\ brzojavlja 30. avgusta ob 8. uri zjutraj iz Ljaojana: Tu kro iijo zelo važne vesti. Nekateri pričakujejo Japoncev od zahoda, ki bi napadli ruBko desno krilo. (To se je tudi zgodilo.) Dalje še poroča, da se bržkone Kuropatkin ne bo umaknil v Mukden in Tielin, ampak se spusti v odločilno bitko. Angleško poročilo o boju v sredo dne 31. avgusta. — Velika bitka se nadaljuje ? Ljaojan, 31 (Reuterje* urad.) Bitka se nadaljuje, vendar stre Ijanje topov ni tako silno, kakor včeraj. J a-ponoi poizkušajo obiti levo rusko krilo. Na obeh straneh stoji v boju skoro vsa vojna moč s približno pol milijona b o r i 1 c e v. Odbiti japonski napad na Port Artur. Čifu, 30. avgust«. Danes sem došla številka »Novega Kraja« od 26. t. m. poroča o boju za Port Artur sledeče : Po tridnevnem ljutem napadanju so počivali Japonci 23. t. m. do večera. Proti 11. uri ao napadli močno utrdbo »Zaredoutvi« na ru skem desnem krilu. Plazeč so se približali trdnjavi ter jo napadli, toda so se morali umakniti pred ruskimi streli. Le en oddelek je pridrl čez trupla svojih tovarišev do utrdbe, a se je moral umakniti pred ruskimi bajoneti. Medtem so dobili Japonci pomoč ter ponovili napad. Morali so se zopet umakniti. Tudi tretji japonski napad se je ponesrečil. Japonci ao baje izstrelili granate za napadajočimi četami, da jih opomnijo na njihovo dolžnost, umreti ali zmagati. Naslednjega dne na vse zgodaj se je unel boj med topništvom. Ka pitan Lebediev, ki je zapovedoval mornar jem, je stoječ na sidu 8 samokresom ustrelil več ko 20 Japoncev. Plezaje čez človeška trupla so poizkušali Japonci prelesti zidovje. ?ri tretjem napadu je ubil Lebedieva koa granate. General Garbatovski, ki ni spal že 6 dni, je vodil rusko streljanje. Japonske »oglje so napravile utrdbi mnogo škode, tako da je general Garbatovski zapovedal umakniti se v jarke. Ob 10. uri zjutraj so postavili Japonoi svoje gorske topove na kraj, kamor no Rusi uspešno streljali. Proti poldnevu so Ruai opazili dva japonska oddelka, katera sta se morala umakniti pred ruskimi streli. Oo 2. uri popoludne so pri čeli Japonci s 12 topovi prodirati proti Pa ičenu. Proti 6. uri zvečer so odbili Rusi zopet obupen japonski nanad. Stotnik Sta niplavski je z uspehom udri z majhnim oddelkom iz utrdbe, da prežene japonske ba terije. List ne poroča nič, če bo a a Rusi vzdržali na griču. Japonci so na polju pred ijujizinem zalivom naBtaviii mnogo topov. London, 31. avgusta. »Daily Tele graph« poroča iz Čifu: Radi ruske naredbe, da dobe ruake utrdbe nove številke, je težko označ ti položaj nasproti si stoječih čet. G o-tov* je, da se je veliki japonski napad ponesrečil, ker Japonci niso mogli predreti tam trdnjavskega kroga, odkoder bi se lahko polastili vseh utrdb. Na obeh straneh atreljajo topničarji izvrstno. Kakor hitro se prikažejo na kakem griču ljudje, že prično padati projektih. Zadnje japonsko prodiranje je bilo podobno poletu kobilic. Japonci so gazili po krvi ter drli ruskim bajonetom naeproti. Mnogo Ja poncev je popadalo pri napravljanju nako pov; kakor hitro pa je kdo padel, stopil je drug na njegovo mesto ter nadaljeval za-početo delo. Ko so stopili Japonci na ramena svojih tovarišev, da bi vdrli v trdnjavo. napadli so jih Rusi % bajoneti. Ko so se vojaki zmučeni zgrudili na tla, korakale so čez nje nove boreče se čete. L o n d o n , 31. avgusta. V nekem boju za vtrdbo 1 so bili Japonci in Rusi tako gosto pomešani, da niso mogli rabiti nobenega orožja. Zato so se bodli z bajoneti v vratove, obraze in ramena. Mnogim so glave skoraj popolnoma odrezali. Med to mori-tvijo pa so grozovito gromeli topovi. Povelja so dajali le z znamenji. „Novi Kraj" poroča, da so bili med japonskimi mrtveci tudi dečki in sivolasi starčki. Dobro poučeni krogi v Čifu priznavajo, da so Rusi odbili nanad. Pritožuiejo pa se, da Rusi oboroiujejo Kitajce ter jih pošiljajo proti Japoncem. P e t e r b u r g , 31. avgusta. V generalnem štabu pripisujejo japonske neuspehe pred Port Arturjem ne le dobrim utrdbam, ampak tudi številu posadke. Potemtakem bi bilo v Port Arturju več Rusov, nego se je mislilo. Carjev ukaz, da se zaračuna moštvu v Port Arturju vsak mesec za celo služ beno leto, je! naredil tu globok vtisk, ker ravno tak ukaz je izšel ob enajstmeBečnem obleganju Savastopolja. London, 31. avgusta. Ganeral Steselj je izrekel svojim junaškim vojakom carjevo zahvalo. Ponoči pobirajo s pomočjo elektrifine luči mrtvece. Med mrtveci so našli še mnogo umirajočih. Japonci dobivajo še vedno pomožnih čet ter se pripravljajo, d a napad ponove. Berolin, 31. avgusta. „Marinerund-schau* poroča o vprašanju, zakaj Japonci napenjajo vse moči, da se polaste kakor hitro mogoča Port Arturja: „Ako se Rusom po-sreči, dospeti z močnim baltiškim brodov-jem na bojišče ter združiti še ostanke prvega brodovja, ali pa ake izgubi japonsko brodovje še med tem dve bojni ladji, pregnali bodo Rusi japonsko brodovje. Tako ne bi mogli dobivati Japonoi nobenih pomožnih čet in brez njih ne morejo Japonci upati na trajen uspeh. To Japonci dobro vedo in sato tudi poizkušajo, savzeti čim preje Port Artur in tam sa nahajajoče ostanke prvega ruskega brodovja. Portarturski vodovod v japonskih rokah. Iz Tokia poročajo: Japonci so dobili v roke portarturski vodovod. Kdaj bodo Japonoi poročali o padou Port Arturja? London, 30. avgusta. Tajnik japon skega poslaništva je izjavil danes popoldne, da bo uradno poručilo o padcu Port Arturja izdano šele tedaj, ko bo mesto z vsemi utrd bami vred v japonskih rokah tar bodo vsi boji končani. Do tedaj pa bo japonska vlada molčala o vseh dogodk h pred trdnjavo. Na vprašanje, kdaj je pričakovati Uga poročila, je odgovoril: »Vkljub vsem ruskim naporom je kmalu pričakovati padca. To vpra šanje se bo odločilo v nekoliko dneb.« (! ?) Vročina v Mandžuriji. Nemisovič Dmčenko piše v »Ruskoje Slovo« o mandžurski vročini: »Kaka vročina! Bil sem v takem č s i v Maroku, Transkav-kaziji in Perziji, toda nik|er ni vladala taka vročina. Največja sovražnika teh pokrajin sta solnce in nebo. D)čim pripeka solnce z jasnega neba z vso močjo, je pod našimi nogami vse pekoče in suho Ako Be z roko nasloni bd) na kako skalo, se opeče. Mnogo jih pade v taki vročini v nezavest. Pred kratkim so morali v taki vročini še hoditi vojaki obloženi z vso prtljago. Opazovati je le treba vojaka pred bitko. Vsi so zmučeni od vročine in slabotni, toda svojih pozicij ne smejo zapustiti. N ti žeje si na smejo pogasiti, ker bi drugače izdali svoje tovariše Ču;e8emu sovražniku. Mnogo vojakov zadene soinčarica. Ruske mobilizacije Berolin, 31. avgusta. »Beri. T^gblt.« poroča iz Peterburga: Zadnje čete 1. vojn. lora so že tudi djšle. Kntzu H lkovu se je Dcsrečilo, da sa vsak dan še več vlakov jelje po sibirski železnici. Za C sibirskim iorom se takoj odpelje 4 divizija donskih kozakov, katere je že car inšpicir&l. V Pdter-)urgu je ljudBtvo zelo navdušeno. Peterburg, 31. avg. Osmi armadni zbor iz odeškega okraja, obstoječ iz 14 tn 15 divizije s topniškimi brigadami, bo odposlan na bojišče. »Mimosa«. Pariz, 31. avgusta. Paniko, ki je naBtala v oddelku padlega generala Rutkov-skega, je povzročilo japonsko streljanje. Ru menokožci so namreč prvič streljali z »mi-moso«, katere učinek je bil strahovit. Ruski vojni stroški. Neki ruski gospodarski liit trdi, da je bilo v prvih Šestih mesecih 257'/t milijona rubljev vojnih stroškov. Za nadaljno boje vanje bodo Rusi porabili 200 milijonov tu jega in 150 milijonov rubljev domačaga posojila. Tako so pokriti stroški za 16 mesecev. Skupnih stroškov bo 770 milijonov rubljev. Novo rusko brodovje. London, 31. avgusta. Pod vodstvom admirala Avellana in velikega kneza Alekseja je ruska admiraliteta izdelala načrt, kako se stvori novo brodovje. Iz Koreje. London, 31. avgasta. Is Soeula po ročaje, da je v južni Koreji razsajal močen vihar. Povodnji so uničile mnego poljskih pridelkov ter trpi sedaj prebivalstvo veliko pomanjkanje Raski oddelki v severni Koreji so se takoj umaknili, ko so izvedeli za usodo vladivostoškega brodovja. Oskrbovanje vojske Da nam bo Kuropatkinova taktika v tej veliki vojni nekoliko jasnejša, čujmo, kaj piše nemški polkovnik Gjedke: Kakor je bil uničen Napoleon nekdaj na Ruskem, ker ni mogel preskrbeti hrane svoji veliki vojski, tako je oviralo tudi sedaj vprašanje preskr-bovanja vsako napredovanje. General Kuropatkin se ni brez namana oprijel železnice. Marsikatera reč, ki se nam dozdeva čudna v tej vojni, nam bo šele jasna, če pomislimo na veliko vlogo, ki jo igra želeinca v teh pustih krajih. Kakor je bila ona povod te vojne, bo le ona mogla omogočiti, da bo Rusija uspešno dovršila to vojno. Ako preide ruska vojska v ofenzivo, zapustiti mora železnico. Inžener Ivanenko je že prad več časom zapričel z grajenjem železnice od HajSena do reke Jalu in dogra jene je že nad 50 km. Tu so potrebne velikanske in dobro pre mišljene priprave oskrbovanja moštva in konj, in to toliko več, ker Rusi v Mandžuriji ne smejo rek viri rati, temveč samo ku-povati. Treba je imeti velike shrambe in jih spretno razdeliti, treba mnogo vozov, in po ■ tem bo še na vse zadnje vendar odvisno vse premikanje vojske v zelo veliki meri od oskrbovanja. Velika vojska ne prehodi na dan v goratih krajih vtč nego 10 km. Sadaj je jasno, zakaj ni Kuropatkin iel s svojimi četami do reke Jalu, zakaj je poslal tja le mal oddelek, zakaj je v Mindžu-riji mirno pričakoval sovražnika. Ranjenoi. Vse one, ki so noiili vojaško suknjo, bodo gotovo zanimale sledeče črtice, ki jih priobčuje nemški strokovnjak z ruskega bojišča : Ruski zdravnik pl. Mantajfl trdi, da pripada ena četrtina ran, kate -e so dobili ruski vojaki, na račun japonske artilerije Meni se dozdevs, da je ta razmera višja, nego / prejšnjih vojnah. Rane, ki jih povzročajo krog-Ije iz japonskih topov, so vsest i zelo težke, rane pa, ki jih povzročajo kroglje iz japonskih pušk, so navadno zelo lahke. Jako lahke so bile od teh poslednjih rane na pijačah in tako tudi streli skoči žeoiec; kosti so gladko prebite, ša celo streli v glavo so včasih lahki. Rasni ranjenci niti ne opazijo, da so ranjeni, in tudi zdravljenje napreduje naglo in brez komplikacij. O velikanskem delovanju topništva dokazuje to, da je bila ruska baterija, sestoječa is 8 topov in bro-ječa 120 mož, v taku 10 minut do 10 mož popolnoma uničena. Sa hujši so moralni vtisi, nretresanje živcev po topničarskem ognju. Calo ljudje, ki niso bili y neposredni bližini, niso se mogli odtegniti temu velikanskemu vtisku, ki je vzel človeku kar pamet, ko je slišal to rjovenje in piskanje, to šumenje ia lomenje, to bliskanje in to kadenje Ali bo na Jlalkauu vojska? »Peterb. Vjedomosti* poročajo iz Carigrada: V tukajšnjih političnih krogih so razširjena poročila, da bo po končani žetvi v Makedoniji zopet v z ■ bruhnila vstaja! Turška vlada je mnenja, da je vstaja gotova, in zato ne odpusti mobilizirane turške rezervnike. V S m i r n i je pripravljenih 5000 turških vojakov, da odpotujejo v Solun. V D r i n o p o -1 j u so Turki iz najboljšega moštva sestavili novo divizijo. Atudi v Bolgariji n a t i -homa nadaljujejo z mobilizacijo bolgarske armade. Bolgarski politiki smatrajo vojsko s Turčijo za neizogib-1 j i v o stvar! Tarčija baje le še čaka, da pade Port Artur in bo takoj na to napadla Bolgarijo. Carigrad. Na Nemškem je Turčija naročila dve novi topničarici z brao-strelnimi topovi. Poljaki proti ttusiiiom. Na nekem shodu v B-odem so sprejeli resolucijo, da naj bo ondotna gimnazija samo poljska. Občinski svet so pozvali, da naj nastopi za to zahtevo. Dosedaj je bila gimnazija nemška. oarafov za vstajo. Sarafov je izjavil dopianiku »Petit Pari siena«, da bo skoraj vstaja v Makedoniji. Ako bi hotela bolgarska vlada tako zastra-žiti svojo mejo, da bi zabranila uvoz orožja in streljiva v Makedonijo, bi v to svrho rabila najmanj sto tisoč yojakov. Sarafov je izjavil, da nimata ne bolgarska vlada ir ne bolerarsko makedonski odbor nikakega vpliva v Makedonci. General Zončev ne more prodirati in zato tudi ne bo rešil makedonskega vprašanja. Sirafov se hoče boriti za avtonomijo Makedonije. V tem boju ne bosta merodajm niti reforme in tudi ne turško-bolgarski dogovor. Zopet francoske „afere"! Pariški listi se zelo bavijo z »afero* Lajoux-Hisamaku. Japonski poslanik je priznal, da je Lajouxu pisal poste restante pismo, da mu naj izroči izgovorjeno „blago" in da bo zato primerno odškodovan. Kakšno „blago" je to? Lajoux trdi, da je hotel imeti od njega japonski poslanec informacije o francoskih vojnih razmerah indo-kitajskih. japonski poslanec pa trdi, da je hotel imeti le kopije poročil generala Nou-lina, francoskega vojnega atašeja v Petro-gradu, o rusko - japonski vojski. Lajoux vkljub temu trdi, da se je bil na videz zmenil Hisamakom o francoskih načrtih, zato da je .poizkusil" japonskega poslanika. Lajoux je vso stvar povedal vojnemu ministru Andrčju; ta pa ni na to ničesar ukrenil. Zdaj pa „Daily Cronicle" obeta Francozom še lepšo zabavo. Pravi, da v kratkem nastane na Francoskem nov velik škandal. Gre se baje za veliko »ogle-duško afero", v katero je zapletenih več evropejskih velevlasti. Neki tuji ataše je baje z denarjem dobil načrte francoskih trdnjav. Ta afera bo baje taka, kakor Drey-fusova. ' Francozi res ne pridejo vun iz raznih „afer" ! Slovanske vzporednice v Sleziji. Pri glasovai Ju v šletijskem deže nem Šolskem svetu o slovanskih vzporednicah je glasoval zastopnik katoličanov za, protestanški pa proti ve-porednicam. Zastopnik Židov ni bil pri seji navzoč. Znsčilno je, da protestanški zastopnik ni glasoval za vzporednice, a glasovanje katoliškega zastopnika kaže, da so katoličani vsem narodnostim pravični, dasi je zastopnik katoličanov dobro vedel, da ga bodo napadli zaradi njegovega glasovanja nemški listi. V seti opavskega občinskega sveta je poslanec Hoflmann naznani', da se boče ia radi glasovanja v deželnem šolskem svetu glede slovanskih vzporednio odpovedati mandatu v deželnem šolskem svetu. Na prigo varjanje občinskih svetnikov ni izvršil svoje namere. Opavski občinski svet je sklenil, da vzame deželnemu predsedniku ložo v gledališč. Zatirani Poljaki na Pruskem. Pruska vlada je v Pozoanju razpustila neki katoliški zavod za dekleta, ker so poučevali v njem skrivaj tudi poljščino. Odpovedan sestanek moravskih čeških svobodomiselcev. Poslanec Stransty je odpovedal sesta , nek zaupnikov čeških svobod miselnih strank, katerega je napovedal za 11. september v Prerovu. Ministrski predsednik dr. KOrber v Galiciji. Dr. Korber je sprejel sodnike Ivovskega nadsodišča. Predsednik je v svojem nagovoru naglašal med drugim, da naj sodniki strogo objektivno in hitro rešujejo svoje posle. Dr. Korber je v svojem odgovoiu naglašal, da vse, kar namerava, je pravično pravosodje. Povdarjal je vedoo večje zahteve, ki jih morajo izpolnjevati sodniki. Opominjal ;e sodnike da naj, kadar izvršujejo svoje dolž noutvedno mislijo tako napra vičnost, kakor tudi na M o v e š k o slabost in na človeško vred n o s t. Pri sprejemu name.-taiških urad nikov je naglašal, da je gališki ciaarski namestnik nepristranski in dobrohoten preti vsem narodnostim. Prepričan je, da bo dosegel soglasje v deželi. Rusinski shod. Rusini so včeraj priredili v Lvovu tu Binski ljudski shod. Na shodu so bili vsi rutinski državni in deželni poslanci ter 2000 rusinekih kmetov. Dr. L e v i c k i je govoril o vladnem stališču nasproti Poljakom in Rusinom. Sprejeta j a bila resolucija preti poljskem klubu, obenem je pa shod tudi izrazil svoje nezaupanje vladi, ker ravna napram Rusiaom krivično, kakor vse prejšnje vlade. Neki govornik je naglašal, da morajo Rusini nastopiti s silo in na cesti. Po shodu so Rusini povzročili na cesti de monstracijo. Kakih 4000 ljudi je odkorakalo pred palaio cesarskega namestnika, kjer so demc nstrirali proti vladi. Policija je nasto pila z orožjem in je več oseb ranila ter tudi zaprla več oseb. Med demonstracijo je stal dr. KOrbtr z namestnikom grofom Po-tockim na hodniku vladne palač -, Dr. Korber se je hotel namreč peljati k predsedniku nadsodišča na njema na čast prirejeni slav nostni obed. Ker policija ni hotela prevzeti jamstva, da bo KOrber ^nemoten na cesti, se je moral peljati po stranskih potih. Lavalskl škof se je odpovedal svoji škofiji. »Osservatore Rvmaao« poroča, da se je v avdijeoci pri sv. očetu škcf lavalsfai Geay prostovoljno odpovedal svoji škofiji. Zadeva, ki je nekaj časa razburjala francosko javnost, je končana, akof se je popolnoma podvrgel papežu. O Geeyu trdijo, da ni že kot kanonik živel tako, kakor bi bil moral, in le vsled svojega klečeplastva pri vladi je bil imenovan lavalskim škofom. Že papež Leon XIII je Geaya pozval, da naj pride v Rim se opravičit, ali pa naj se odpove ško liji. A Gesy ni tega storil, vsled česar je moral Pij X. rešiti zadevo. Ker Geay ni ho tel poslušati apostolske stolioe, je njegovo nepokoršiino izrabil Combes in pretrgal di plomatične zveze z Vatikanom. Sovražniki oeikve na Francoskem so zaradi tega, ker se je Geay podvrgel, precej pobiti. Upali so, da bo, ako ostane Geay trdovraten, prišlo do verskega razkola na Franc skem. Smrt Murata V. Iz Carigrada poročajo, da na sedanjega sultana ni naredila smrt njegovega prednika najmanjšega vtiska. Nikdo njegove družine ni bil navzoč ob smrtni postelji. O bolezni so Abdul Hamudu poročali zgolj zdravniki. Pogreb je bil nad vse priprost. Avstrijske in angleške ladje so v znak žalosti nižje •besile zastave. Turški krogi so nevolini na sultana, ker se ni nič oziral na smrt svojega prednika. Turški vladni list je le z nekaj vrsticami omenil Muratovo smrt in sultanov dvor na bo baje nič žaloval. Ranjki sultan je bil framason. Boksarski gibanje na Kitajskem. Iz Taninfua so poroča, da so boksarji hoteli umoriti ameriške misijonarje. Kitajske oblasti niso prevzele brzojavke misijonarjev na ameriškega konzula v Pekinu, a neki Anglež je to storil. Misijonarji so bili prisiljeni zapustiti Taninfu. Republikanska veČina v kongresu v nevarnosti? Iz New Yorka poroča »Berliner Tsge blatt*: Republikanska večina v kongresu Zadinjenih držav je v nevarnosti pri Beda njih volitvah. Republikanci imajo namreč zagotovljenih 156, a demokrati 159 mandatov. Večino oBtalih 71 mandatov bodo najbrže priborili demokrati. Sedaj imajo repu blikanci v kongresu 386 glasov. Nemiri v Rigi. V Rigi je b lo marsikaj, kar je povzročilo nemire, ka 1. majnik so v Rusiji socialni demokratje pripravljali velise demonstracije. A ker je o tem izvedela policija, so v Rigi zaprli približno 50 soc dem. vodi teljev. Vsltd teh aretacij, katerim so sledile še druge, je bilo prebivalstvo jako razburjeno. Ko je zgorelo nemško gledališče, so splch trdili, da so ga zatgali hudodelci. Po mestu ao pa trdili d i s kaznjenci ravnajo jako grdo z'aBti s političnimi jetniki. Vse to je povzroč:Io nemire. KreČansko vprašanje in Turčija. Turčija je naročila svojim zastopnikom pri velevlastih, ki ščitijo Kreto, da naj pri velevlastih preprečijo poizime princa Jurija, ki dela na združitev Krete z Grško. Turki so pripravljeni preprečiti tak sklep z vso svojo vojno silo, Turško brodovje ima nalogo križati po Krečanskem morju. Preosnove na Kitajskem. K tajski generalni guvernerji Juan v Tjensinu, C a n v VuCanu in C e n v Kan tonu so vložili na kitajskega cesarja skupno vlogo, v kateri naglašajo nujno potrebo iz piememb. Cesarica vdota je naročila velikemu svetu da izdela cesarjev odgovor na vlogo. A st et ni izdelal takega odgovora, kakoršnega je hotela cesarica Cesar je nato sam izdelal odgevcr, a cesarica vdova je pošteno ozmerjala člane velikega sveta, češ, da vsled njih nevednosti ne more napredovati Kitajska, ki bi bila lahko najmegoč nejša država na svetu. Poročevalec lista »North China D»i!y Ntws« trdi, da name rava kitajska cesarica-vdova sama ukazati resne preosnove. Iz Tibeta. London. »Daily Tel.« poročajo iz Lhase, da je neki lama 18 avg. napadel dva angleška častnika in enega nevarno, in drugega lahko ranil. Vojno sodišče je lamo obsodilo na smrt, London. Pogajanja Angležev s Ti betci so končana. Kakor poroča „Dai!y Telegraph" iz Lhase, so odposlaniki iz Nepala, ki so 4. avgusta zapustili Lhaso, da poiščejo Dalaj Lamo, došli 19 avgusta zopet v Lhaso. Poročali ao, da je Dalaj Lama 11 dni, predno so došli v Nadšehako, zapustil mesto in je najbrže odpotoval na Mongolsko. Narodnemu svetu je zapustil pismo, da naj bodo v pogajanjih z Angleži skrajno previdni Poročevalec lista „Daily Telegraph" je zadnji petek govoril z nekim vplivnim Ti betcem. V razgovoru j« rekel, da želi prijaznega sporazumljenja z Angleži, a pri hodnji dan je pobegnil ia odpotoval k Dalaj Lami. Koroške novice. k Sestanek bivših pliberških ka planov se je vršil dne 30. pr. m. v Pli berku Vseh bivših še živečih pliberških ka planov je 25. k Veliko Mihelovo kmetijo v Kot-Ijeh je kupil sin g. Uraršeka v Šmhelu. Posestvo je torej prešlo v zanesljive slo venske rrke k Oženil se je v Kotljah Potočnikov sin, ki nam pošto prinaša in katerega imenujemo »PoBlhinsl«. k Deželna zavarovalnica koroška ima na zavarovalnih ploščah samonemške napise. Dolžnost zavarovalnice je, da na pravi za slovenske zavarovance slovensko napise. Denar radi hranijo v Celovcu, naj nam dajo še pravic Torej posestniki, ki ste zavarovani, zahtevajte od zavarovalnice le slovenske napiie, in za dener jih lahko za-htsvate in ni vam treba še moledovati in prositi zi nje. Opozarjamo tudi slov. občine koroške na to st\ar! S cer pa k „Vzajemni zavarovalnici" v Ljubljani! k Žrtev nezmernosti. Pri Bdjaku je 22 let stari hlapec Alojzij B e r g a n t, doma z Jesenic na Kranjskem, v dušku iz pil vb'ed stave dva in četrt litra žganja, Nato je izpil še par vrčkov piva. Čez pol ure je bil mrtev. k V trebuh se je zabodel v Celovcu trikrat hišni posestnik in agent Jožef Schellander. Ranjen je smrtno nevarno. v Štajerske novice. š Društvena prireditev. O d S v. Marka pri Ptuju ae nam poroča: V nedeljo je vihrala slovenska trobojnica nad „Lahovim gozdom" tik bele ceste pri Sv. Marku na Dravskem polju. V prijaznem gozdu je bilo vse praznično. Desno ob strani je stala pozornict, pred njo velik prostor, naokolo so pa bile postavljene mize in stoli za goste, katerih je prišlo veliko število iz daljnih krajev. Počastili ao nas celo iz daljnega Središča vrli veterani ter se izkazali našemu ljudstvu kot sinovi Slovenije. Srčna jim hvala! Veliko Slovencev je pr hitelo tudi iz mesta Ptuja. Prihod milih nam gostov iz raznih krajev nam je prijateljski znak ljubezni in medsebojne viaiemnoBti. Dr. Ant. Jerovšek je v vspodbujevalnem govoru poljudno razložil pomen desetletnice »Bral nega društva« pri Sv. Marku, izvajal vse stransko koristi bralnih društev posebno na Sp. Štajerskem, ožigosal neustrašeno narodne nasprotnike z njih strupnimi, siovenskeau narodu pogubonosnimi nesramnimi časopisi, ugovarjal krepko in odločno preti vmeša vanju nasprotnikov v naš narod, slikal njih hinavsko prijateljstvo in navajal slabe posledice, ki se tekom čaia p ikafejo med ljudstvom radi zanemarjenosti in nebrižnosti ne katerih malomarnih članov društva. Zatrjeval je govornik samostalnost slovenskega občin stva, priporočal in zahteval jeklen h značajev med mladim naraščajem, posebno pvi mla-denčib, in z dokazi pobijal alkoholno življenje nenasitnih propalic naroda. Ljudstvo je z velikim zanimanjem dobesedno sledilo jomenljivemu govoru. S krepkimi živio klici je narod izrazil zahvalo slavnostnemu go vorniku. Prijetna slovenska družba ee je dalje zkbavala z mrjdnim petjem in ubra-nim tamburanjem d i ako v. Izvrstno seje ob neala igra »Dr Vseznal«, katero so izvajali domači fantje. Ljudstvo je našlo v tej igri veselo, živahno zabavo. š Župnijski konkurzni izpit delajo v Mariboru čfl. gg.: Jakob T a j e k, Jožef Plepelec, Jožef Meško, J. Topo 1 n i k , Jožef P o p l a t n i k, Ivan V o g r i n e c. š V knezoškcfijsko deško seme nišče so sprejt ti: Fr. Kostanjevec, Fr. Slana, Mirtin Rus, Karol Pilih, Anton Br*tm#, Martin Gašpar, Valent. Calan, Jožtf Kokole, Janez Koser, Martin Kožar, Franc Striž č, Franc Bratuša, Maks Kovačič, Mat. Krevk, Mihael Kruljc, Janez Rak. š Imenovan je pravni praktikant pri deželnem sodišču v Calovcu g. Henrik Grafenauer za avskultanta v okrožju graškega nadsodišča. š Škof dr. Maurovič je bil na obisku 29. in 30. avgusta pri mariborskem nadškofu. š Bralno in pevsko društvo ,Ua ribor* priredi v nedeljo, 4 sept. v „Narod. Domu" v Mariboru koncert. Začetek ob 3 uri pop., vstopnina 40 v. š Izlet na Žigertov stolp prirede prihodnio soboto siovenjebistriški turisti. š Politični shod priredi prihodnjo nedeljo dr. Ploj v Bizelju. š Nesreči, Iz Vojnika poročajo, da je 27. avg. padel Gašper R a n s g e r v Pre korju s hleva na tla, kjer je obležal mrtev. — V premog, rovu je padel v Hrastniku 50 m. globoko Franc P e p e 1 a k in se ubil. š Umrl je v Oplotnici trgovec Al jzij W ali and. š K nedostatku v obč blagajni v Gradcu ki znaša en milijon kron, se poroča, da jo preiskovalna komisija izrekla svoje mnenje, ki tiči v tem, da se je napačno proračunavalo, v strahu, da bi se moralo priti pred občinstvo z zvišanjem davka. Občinski svet je k tem fhančnim manevrom molčal, dasi je vedel kako je. Sedaj bodo davke v Gradcu morali zvišati. š Duhovniške vesti s Štajerskega. Nastavljeni bo sledeči čč. gg novo-mašniki kot kaplani: Ivan Hribar kot drugi kaplan v Vojnik; Josip K r a n j c v Galicijo; Anton Spari v Z»verče; Anton S r e b r e v Laško; Josip Tratnik k Sv. Gragorju ob juž, železnici; Franc Č u č e k v Dramlje, — Prestavljeni so čč. gg kaplani: Anton PostruŽnik k Sv. Križu pri Ljutomeru; Matej Zemljič k sv. Jakobu; Josip Lončarič v Trbovlje; Jakob R a b u s a k Sv. Martinu pri Saleku, Ivan Goričan in Lan Vogrin k S r. Petru pri Račkem vrhu; Ivan R o ž m a n v Mozirje; Peter Gorjup v Brežice, Ivan Rozina iz Laškega trga k Sv. Gregoriju; Maks G o r i č a r k Sv. Magdaleni v Maribor; Anton K o 1 a r i č v Ptuj; Anton N o v a k k Sv. Martinu pri Pohorju š Cena žganju in špiritu se na štajerskem od 1. sept. dalje zviša. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. septembra. Program desetletnice »Danice« je sledeč: Dne 12. septembra zvečer ob 7,8. pozdravni večer v prostorih restavracije „pri Levu" na Marije Terezije cesti. 13. septembra zjutraj ob 9. sv. maša pri čč. mm. uršulinkah, daruje prevzv. g. knezoškof dr. A. B. Jeglič. Po sv. maši slavnostno zborovanje na starem strelišču s sledečim vzporedom: 1. Slavnostni govor, govori phil. V. Marinko. 2. O nalogah slov. kat. dijaštva, govori dr. J. E. Krek, častni član »Danice". Ob 1 uri popoludne slavnostni banket v restavraciji „pri Levu". Po banketu fotografiranje vseh članov „Danice", in zatem razkazovanje mesta tujim gostom. Zvečer ob pol 8. slavnostni koncert s petjem ob sodelovanju slavne ljubljanske društvene godbe v prostorih starega strelišča. 14. septembra izlet. Pri banketu stane kuvert 3 K. One gospode, ki se želijo banketa udeležiti, prosimo, naj to v kratkem naznanijo podpisanemu odboru. Zadnji čas za priglase je 8 septembra. Na poznejše oglase se ne bode moglo ozirati. Dostop na slavnostne prireditve, ki so vse brez vstopnine, imeli bodo le vabljeni in po njih vpeljani gostje. Glede izleta se bode potrebno še pozneje naznanilo, oziroma še-le na pozdravnem večeru. Vabimo še enkrat vse prijatelje „ Danice", da se mnogoštevilno odzovejo našemu vabilu, da spozna „Danica" vse one, ki so resnični prijatelji slovenskega dijaštva. —■ Pripravljalni odbor za desetletnico »Danice", Ljubljana, sv. Petra cesta št. 72. Iz naprednega političnega cirkusa. »Gorenjec« je te dni pisal, da se sistematično zatra v naši državi slovanBki ži-velj, ker se meri z dvojno mero. A to se ne godi samo na Dunaju, na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ampak tudi na Kranjskem. To je ponatisnil »Narod«. Sedaj pa vprašamo, ali je zato potrebna slovensko-nemška zveza, ali zato leže slovenski liberalci v prahu pred vlado ? Ce vidijo, kaj se godi na Kranjskem, naj izvajajo k o n s e -kvence, če se pa kljubtemu, dasami pravijo, kako se Slo • vencem godi tudi na Kranjskem, bratijo z našimi sovražniki, tedaj naj ne zahtevajo, da bi jim sledili resni možja na Slovenskem. Proč od takih političnih komedijantov, pa bo kmalu doseženo združeno delo proti združe nemu sovražniku. Vegov spomenik. V Heidelbergu se je vršil od 10 do 14 avgusta tretji med-narodni shod matematikov, na katerega bo prihiteli ne samo učenjaki vseh evropskih držav, marveč tudi mnogo učenih matematikov iz Azije (Japonci), Severne in Južne Amerike, celo iz Avstralije. Pri zadnji od-borovi seji je zapisnikar shoda, profesor dr. Krazer iz Karlsruhb, prečital knjižico našega rojaka c. kr. stotnika Kavčiča o baronu Vegi, je opozoril zborovalce, da hočejo temu slavnemu matematiku postaviti spomenik v njegovi ožji domovini, in je ob enem izrazil željo, naj zborovalci vsak v svojem kraju nabirajo prispevke, da čem preje iz vede ta načrt. Neumiti politiki. Glasilo naših umazancev se je spravilo nedavno nad bogoslovce, katerim očita, da se baje ne kopljejo. Nam je pa znano, da so ljubljanski bogoslovci tako snažni ljudje, da bi mi liberalnim „Sa-vanom" le privoščili, da bi jih posnemali. Se več: Mi bi svetovali liberalnim politikom, da naj svoja usta vsaj tolikokrat umijejo, kolikorkrat se bogoslovec koplje, kajti govor slovenskih liberalcev — da rabimo — „Na-rodov" izraz — bolj smrdi, kakor kozel. Spominska plošča p. p. Ladislavu in Florentinu Hrovat se bo odkrila dne 4. septembra 1.1., na angeljsko nedeljo, v Zg. Tuhinju. Gg. udeležniki, ki se žele udeležiti skupnega obeda, naj blagovolijo to naznaniti pripravljalnemu odboru. Imenovanja. Učitelj veromuka na ob črnski realki v Idriji, g. Alfonz L e v i č • n i k , je dobil meBto učitelja na I. državni vi8,f gimnaziji v Ljubljani ; suplent na drž. višji realki v Ljubljani, g. dr. Mihael Opeka, je imenovan za pravega učitelja na istem zavodu „Zvesl* 10 nadalje poilala poro 5ila sledeča društva: 50. Bralno društvo v Dobrni pri Celju; 51. Kutol. bralno in gospodarsko društvo Sv. Benedikt v S 1 o v. g o r i e a h ; 52. Društvo »Kam nik« v Kamniku; 53. k. s. izobraževalno društvo na Dobrovi pri Ljubljani. — Dobrova, 30. avgusta. Velika čast je danes bila za dobrovsko božjopotno farno cerkev. Popoludne sta jo obiskala prevzvi-šena vladika: knezoškof ljubljanski g. doktor Anton Bonaventura Jeglič in nadškof zagrebški, g. dr. J u r a j Posilovič. Pomu-dila sta se visoka cerkvena dostojanstvenika tudi nekoliko časa v župnišču. — Odlikovan Slovenec v Ameriki. Eden izmed največjih finančnih ali denarnih zavodov cele Amerike je National City Bank cf New York ali Narodna mestna banka v New Yorku. To podjetje je v kratkem uči-nilo zelo zanimiv ali pravi amerikanBki poizkus s tem, da je razpisalo velike nagrade za onega uradnika, ki bi ji mogel predložiti in svetovati najbolj praktičen način, da bi se delovanje banke še bolj povzdignilo. Za to borbo prijavilo se je 350 tekmovalcev in je dobil za svoje delo tretjo nagrado in pri znanje g. Lavoslav Friedrtch, rojen v Središču na Spodnjem Štajerskem. — Odmev is Gorenje Slike. Piše se nam: V osrčju slovenske zeml|e, blizu stol nega mesta Ljubljane, je občina Gorenja Šiška, ki obsega skoraj polovico šentviške župnije. Dasi je cela občina popolnoma s 1 o venska, vendar ima za župana — nemškega nacijonalca. Neverjetno, kajneda, a bridka resnica! Izgovarjate se, ši šenski občani, da nimate nobenega sposob nejšt ga med seboj i To pa ni res. A, ko bi bilo tudi res, kar trdite, ali ni boljši vsak domačin, četudi morda ni taki učen in pre brisan, kakor pa nasprotnik našega rodu? Kdaj se boste vendar vzdramili iz spanja? Saj so vas vendar rodile slovenske ma t e r e ! Zares, skrajni čas je ie, da se otre-sete tujega upliva. Ls poglejte one začrnele, pol steht a stare deske, ki strašijo po vaseh na vsaki prvi in zadnji hiši Na prvem mestu bereš — če moreš seveda — v blaženi nemščini: Dorf Ober Schischka, Doil Scha-pusehe, Dorf Draule, Dorf Kosees itd. Spodaj šele stoji v bohoričioi in stari, bržkone še rajnega Pohlina slovenščini: Sgorna ShJhki, Shaputhe, Draule (!) itd. Pojdite v zadnje rovtarsko selo na Kranjskem, pa boste videli lepe, nove napise v slovenskem jeziku na prvem mestu, a lepa, velika občina tik Ljubljane trpi take škandalozne table 1 Skrajni čas je že, da daste napraviti kaj novegf, lepšega, modernejšega! Tiste stare table pa naj se pošljejo v muzej, ali pa naj jih g. župan porabi za tarčo, da bodo on in njegovi lovci znali poBtreljati vsaj tiste zajce ib jerebice, ki so se tako strašno namnožile po našem polju in ki delajo kmetu Bilno škodo, Ako je g župan res tako unet za blagor svoje občine, upamo, da bo uva-zeval te naše skromne želje! — Islet v Postojno. Ljubljanska podružnica »Društva avstrijskih železniških mojBtrov« priredi dne 8 septembra 1904 izlet v Postojno. Tega izleta uieležili se bodo železniški mojstri iz cele Av s t r i j e in Ogrske. — Program je sledeči: Ob 7. uri 30 minut zjutraj: sprejem došiib železniških nmstrov na postaji v Po Btojni. Ob 10 uri 30 min. obisk sloveče postojnske jsme. Ob 1 uri: skupni obed v narodnem hotelu. Oo 3 uri pop.: zborovanje v narodnem hotelu. Po končanem zborovanju presta zabava. Pri obedu in pri zabavi sviralo bode logaško tamburaško društvo »Sloga". — Hrvaške novice. 100 0. konfiskacijo je praznoval „zagrebški Ob-zor\ — Dvakratni morilec. V Vajniču je kmet Stanko Crnkovič ustrelil svojega soseda Ilija Crnkoviča in njegovega 221etnega sina Nika, ker je Ilija Crnkovi-čeva živina zašla na njegovo polje. — Gega Martič je zopet popolnoma ozdravel. — Škof Strossmayer dementira da bi bil daroval mašo o priliki rojstva ruskega prestolonaslednika. — Katoliško slov. isobraževalno društvo v Preddvoru si je izvolilo pri občnem zboru 28. avgusta t. 1. nov odbor, ki se je takole sestavil: G. Matevž Jereb, župnik, predsednik; Matija Rozman, posestnik, podpredsednik; Jožef Kern, hišni posestnik, tajnik; Jožef Lombar, posestnikov sin, tajnikov namestnik; Andrej Rogelj, posestnikov sin, blagajnik; Janez Podpeskar, posestnik, blagajnikov namestnik; Lovrenc Pekovec, po- sestnik, knjižničar. Društvo si je omislilo lepo knjižno omaro, v katero mu je bilo mogoče postaviti 162 knjig iz zapuščine pokojnega gospoda župnika Janeza Debeljaka. V znamenje hvaležnosti se je zbralo 29. avgusta — godovni dan pokojnega gospoda — mnogo ljudstva pri sv. maši, ki se je opravila za rajnega dobrotnika. Društvo šteje sedaj 57 udov, med njimi štiri plemenite podpornike. Odslej so zastopane v društvu vse vasi v župniji, in je zato upanje, da se bo društvo vedno lepše razcvitalo! Imeli smo tudi priložnost, poslušati prav zanimivo predavanje, kako naj bi kmetski posestniki med seboj gojili zadružno misel. Gospodu predavatelju izrekamo presrčno zahvalo! — Smrtni padec s kenja D e 27 av gUBta je padel lŠletni Valentin Poljanec na Vojskem s konja. Konj ga je vlekel 270 korakov daleč. Poljanec je vsled dobljenih poškodb umrl. — Velik požar. V Dolu pri Lub Ijani je pogorelo posestnikoma Janezu Pov šetu in Francu Pelnaverju sedem poslopij, več živil in 400 kron gotovine. Škode je okolu 20 000 kron — Trpinčenje živali Kakor je znano, se v veliki množini izvažajo teleta s Hrvaške, Štajerske in Ogrske preko Zidanega mosta in Ljubljane v Trst, Pulj in Tirole. Ako se pomisli, da mora tovorni vlak na vseh večjih postajah stati včasih po več ur, je jasno, da mine precej časa, predno dospo živali na svoja določena mesta. Ta vožnja traja navadno do tri dni, včasih še dalje. Ali vzlic dolgotrajni vožnji ne dobijo uboge živalice niti trohice krme. Ta sestradana žival rjove od gladu, tda te mora, idočega mimo južnega kolodvora, kjer stojijo tovorni vlaki v večernem času po več ur, boleti v srce ob teh tožnih glasovih. Očividci pripovedujejo celo, da ko dospo živali do zadnje postaje, že vse sestradane ležijo, in da se niti več dosti ganiti ne morejo; le tu in tam je slišati še kak zamolkel glas, sicer pa je vse mirno, ker so od gladu in neprestanega rjovenja popolnoma onemogle živali. Tele, preje navajeno trikrat na dan sesati, ostane kar tri dni brez krme. Zakaj pa se živali ne nakrmijo? Samo zato ne, ker prekupec neče imeti nobenih stroškov. Ali ne bi bilo umestno, da društvo v varstvo živali na kak način vsaj toliko vpliva, da bi se morale živalice od strani pošiljavca ali pa odjemavca na gotovih postajah nasititi ? Ali ne obstoja tudi zakon proti trpinčenju živali? V to pristojna ob-lastva naj bi se torej pobrigala, da se pride tem nedostatkom v okom! — Na Reki se mudi avstrijsko vojno brodovje in scer 11 terpedmh ladij in osem velikih z admiralsko ladjo „Habsburg" — Poveljništvo mornariške aka d e m i j e na Reki je dobilo z Dunaja brzo javno zapoved, da mora na poslopju akade mije napraviti tudi m a ž a r s k i napis! — Morilec poštnega sela Erman, pride v soboto pred novomeške porotnike. — Vrat si je preresal s britvijo kapitan Karol Randič na Reki. Bito je v mesecu marca, ko se je bil Randič ki je bil prvi kapitan ladje Arpad, spri z drugim kapitanom iste ladje Franom Basichem in je slednjič ustrelil iz revolverja temu poslednjemu v obraz. Radi tega dogodka je bila uvadena proti Randiču sodna preiskava in bi se imel isti ravno te dni predstaviti pre iskovalnemu sodniku. To pa Bi je Randič tako vzel k srcu, da si je na stranišču svojega stanovanja prerezal vrat z britvijo tako silno, da je ostal mrtev. Pokojniku je bilo Šele 42 let. — Konferenca Sodalitatis ca kamniško dekanijo je v ponedeljek, 5. sept. v Dobu. Začete* ob 7» 10. uri. — Is Aleksandrije ae nam poroča, da je novoimenovani apc st. vikar monsgr. Avrelij Brianti s patriarhom L u d. P i a v i odpotoval v Jeruzalem, k|er bo po svečen v škofa na praznik Marijinega rojstva. — Letošnja žetev. Ogrsko poljedel sko ministrstvo je na podlagi konzulatnih poročil objavilo uspehe letošnje žetve. O ve države, katere uvažajo žito, so pridelale 233 milijonov meterskih stotov ošenice, 148 mi lijonov met. stotov rž', 98'5 milijonov me terskih stotov ječmena, 301 mil. met. stotov ovsa, 764 met. stotov turšč ce. Za 145 63 milijonov met. stotov so pridelali letos manj žita, kakor lani. Lani so na celem svetu pri delali 883 milijonov met. stotov pšenice, 435 milijonov mtt. atetov rži, 310 milijonov met. stotov ovsa in 827 milijonov meterskih stotov turščice; letos pa pšenice 844 rži 393 ječmena 291, ovsa 480 in turščiee 806 milijonov meterskih stotov. V E»roni je bila zlasti Blaba letina ; pridelali so 237-57 mili jonov meterskih stotov žita manj, kakor ob ugodnih letinah. V zalogah in z ozirom na pridelano žito je sedaj na celem svetu 2928 46 milijonov n eteiBkih str tov žita, in sicer pšenice 846 30, rži 414-27. ječmena 308 81, ovsa 513 21 in turščice 828 30 mil-jonov met. stoti v. — Vipavske dekliške Marijine družbe bodo imele na praznik Marijinega Imena 11. septembra v vipavskem Logu jubilejno slovesnost v čast Brezmadežni. Spo- ved o valo se bo že zgodaj zjutraj. Ob 8. bo sv. maša s skupnim sv. obhajilom in nato precej še ena tiha sv. maša. Potem kratek oddihljej in zajuterk. Ob 10. slovesen vhod v cerkev, pridiga in slovesna sv. maša z zahvalnico „Te Deum". S tem naznanilom vabimo tudi druge dekliške Marijine družbe s kranjske in primorske strani v prijazni Log. Na Vipavskem imamo sedaj najkras-nejše vreme. Pridite v obilnem številu s svetinjami in zastavami in se z nami združite! Poskrbljeno bo za vse, kar treba. Zunanje družbe, ki pridejo, naj se pismeno naznanijo preč. g. dekanu v Vipavi, ki bo dajal potrebna pojasnila in vstrezal vsem morebitnim željam. Na veselo svidenje pri Materi Božji v Logu! — Protimažarske demonstracije Namestnik finančnega ravnateljstva, Krcivoj, je ukazal dne 18. avg. odstraniti v Djako vem hrvaško zaBtavo, ker ni bila razobe šena poleg tudi mažarska zastava. Radi tega je bila 27. avg. velika demonstracija pred stanovanjem Krcivojevem, čegar okna bo demostrantje razbili. Med burnimi »pereat« klici mažarskim uradnikom je hodila ogromna množica naroda po mestnih ulicah. — Raspisane službe. Učiteljska služba je razpisana na šoli v Koprivniku v radovljiškem okraju. — Deželno sodišče v Ljubljani vsprejme dve pisarici za pisalni stroj. — Izgubljeno dekle. Že v eni prejšnjih številk smo poročali, da je izginila iz Vrtojbe enajstletna deklica Leopoldina Ambrožič- Prešlo je že par tednov od tega, ali stariši ne vedo še danes nič o njih hčerki. — Kap je sadela v soboto predpo-ludne v Bolafijevi zalogi vina krčmarico Terezijo B o 11 a r iz Kanala, po domače „Oštirko", ko je tam kupovala vino. Prenesli so jo v gostilno g. Gorjanca, ki se nahaja v Attemsovi palači. Poklicali so gospoda dr. Brecelja in brzojavno obvestili soproga, ki je prišel iz Kanala po ženo in jo odpeljal domov. — Vojaške vesti. Iz Gorice poročajo: Vsled cesarjeve odredbe, da končajo vojaške vaje že dne 31. t. mes., je dospelo vojaštvo mesto kakor je bilo določeno poprej, že včeraj, v torek popoludne v naše mesto in bo imelo v okolici danes v sredo zadnje vaje. Potem se odpeljejo vojaki iz drugih garnizij po železnici na svoja mesta. V soboto so se pri Temnici prevrnili z voza štirje naddesetniki, ki so se peljali na nekem vozu v Dornberg in so imeli s seboj vse pisarniške potrebe. Poškodovali so se precej. Vojaki iz drugih garnizij odidejo iz Gorice 1. in 2. septembra. — Učiteljem na državnih obrtnih šolah se bo po odredbi naučnega ministr stva vštevala v pokojnino vsa s'užbena doba pred stalnim nameščenjem. — Zopet aretacija radi afere bomb V.ktirja V., uradnika pri zavaroval niči »Assicurazioni generali« v Trstu, so aretirali. Ta aretacija je v zvezi z ifaro bomb. — Strajk Kamnoseki tvrdke Nepi tello v Trstu so stopili v štrajk. Strajkovci so imeli shod v nedeljo v Delavskem domu, n« katerem so protestirali proti postopanju tvrdke ter bo sklenili isto boikotirati. — Lokomotiva usmrtila otroka V nedeljo zvečer se je dogodila velika nesreča na železnici blizu pcstajica Sv. Križ. Vozil je tam mimo vlak, ki prihaja v Trst ob 7. uri 45 minut iz Italije. Na omenjenem mesta je pa začut strojevodja grizen otroški vzklik In kmalu so našli ob strani železnice dekletce kakih štirih let z razbito glavo. Isti hip je pridrvila otrokova mat5, žena železniškega čutaja Bečnika. Obupana žena je odnesla d, mov — mrtvo dete. — Imenovanje. Casar je imenoval profesorja na državni realki v Trslu, dr. Roderiga Solla, ravnateljem c. in kr. pomorske nižje realVe v Pulju. — Is Novega mesta. Naša meščan ska garda priredi z dolenjsiim pevskim društvom vred dne 4 septembra p poludne ob 2. uri izlet k Mrvarju na Hrib. — Ta izlet obeta biti prav zanimiv in radi tega je želeti, da se ga slavno občinstvo mnrgobrojno udeleži. — Z« slučaj neugodnega vremena preloži se idet na prihodnjo nedeljo, to je 11. septembra t. I. — v. Trst, 31. avg. Italijanski listi poživljajo Lihe, naj nabirajo za „Italijanski dom" v Inomostu. Caber, 1. septembra. V Osilnici je župan Jožef Ožura umrl danes ob pol 8. zjutraj. Pogreb bo soboto ob 10 u r i dopoludne. Lvov, 1. septembra. (Koresp. urad.) Ministrski predsednik Korber je prisostvoval daneB slovesni otvoritvi mestnega obrtnega muzeja. Proti županu je pohvalno omenil delovanja občinskega zastopa ter izrekel željo, naj lvovsko mesto sodeluje z deželo. Proanica, 1. septembra. Pri Blovesnem sprevodu zvečer je elektrika ugasnila. Temo so porabili Čahi, da so nabili nemškega dijaka. To je bil povod velikemu tepežu. Orožništvo j« naredilo red. New York, l. sapt. Tri zamorce so belokožei le!3tiii cementni škrilj.) 1268 26-6 Rernit tovarne LUDWIG HATSCHEK Naidf»s^e vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Viicklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu Spričevala prve vrste, poprav, je lahka, lična in cena. Gor. Avstrijsko. ix/i, Berggasse n. Andrassystrasse 33. ogrsko. Zahtevajte vzorce in prospekte. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2. ' vrste laki za kočije. O s* e Zastopstvo in zaloga za Kranjsko prve ameriške tovarne za lake Standart Warniseh Works, J4ewYork pri bratih Eberl, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 = tovarna za barve, lake in firneže. ===== 1358 12—4 »SK1 St' »ioncliii hi. 9 < 9 min« TTfs •m«'