GLASIIO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
JUT NOVOTE KS
ŠTEVILKA 1 LETO XIV JANUAR 1986
■ * mr *	* ** * jmr *	* Mm * jmm * mr *.
r m Mm m mm m Jtm m a
S
| 8. FEBRUAR — SLOVENSKI KULTURNI \ PRAZNIK
\
s
\
\
\
s
\
\
\
s
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
\
I
s
I
s
>
I
>
N
I
S
I
s
I
s
Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik na dan obletnice smrti največjega slovenskega poeta, Franceta Prešerna; tedaj obujamo tudi spomine na njegovo delo in njegov boj s kulturno zaostalostjo. Bil je svobodomislec, zvest slovenskemu narodu, zato mu je to zaprlo marsikatera vrata pred samostojno službo. Svoje misli je neustrašno izpovedoval v romanci in baladi, glosi, gazeli in elegiji. Spajal je pesniške oblike klasične, renesančne in romantične poezije. Ti njegovi biseri so enakovredni umetniškim stvaritvam najboljših evropskih pesnikov. Oznanjal je vero v zmago, napredek in pravico.
Misli njegovih pesmi so bile slovenskemu narodu vodilo v borbi za svobodo, in prav zato je tudi njegova pesem vlivala našim borcem v NOB vero v zmago.
Danes so Prešernove ideje uresničene in zato nam je naš veliki pesnik tembolj drag. Prešernov praznik je posvečen kulturi, še posebej literaturi, posvečen je ustvarjalnosti. Ob tem ne moremo mimo pomena kulture za človekovo ustvarjalnost in delovno sposobnost, za ohranjanje, obnavljanje in neprestano razvijanje proizvodne funkcije. Ker vemo, kaj je kulturi odmerjenega in kolikšna je skrb, ko ji režemo vsakdanji'kruh, nas upravičeno marsikaj zaskrbi.
Neustrezni carinski in davčni predpisi je že dolga leta ne podpirajo v skladu z njeno družbeno pomembnostjo. Vse dražjih nerazprodanih knjig vendar ne moremo izvažati, kot ne moremo polniti dvoran naših kulturnih prireditev s tujci. Finančni problemi povzročajo zastoje in zmanjšujejo nivo kvalitete v filmski produkciji, založništvu, televiziji, gledališču... Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo še vedno umetnost, ki ni zamudniška, temveč svobodna, rastoča, skratka takšna, da skoznjo tudi tujina, čeprav samo po drobcih, razpoznava našo družbo, naš narod in našo zgodovinsko usodo.
Zato ta praznik naj ne bo le enodnevni prijazni nasmeh družbe, bela krizantema v gumbnici siromaka, edini dan v letu, ko se s kulturo povezuje tudi nekakšen ponos.
Slovenska kultura se zaveda svojih ustvarjalnih moči in čuti, da je dovolj trden člen v Župančičevi verigi, če ne že iz zarje v zarjo, pa vsaj od dne do dne.
D. M.



NAŠE GLASILO V LANSKEM LETU
Analiza glasila DO Novoteks v letu 1985
1.	Naloge glasila in uresničevanje le-teh
Glasilo delovne organizacije Novoteks je javno občilo, ki ima nalogo, da kot množično komunikacijsko sredstvo opravlja med člani kolektiva vsestransko medsebojno obveščanje, da oblikuje socialistično javno mnenje in pod vplivom subjektivnih sil v delovnem kolektivu ter zunaj njega oblikuje zavest o uresničevanju sprejete poslovne, kadrovske, socialne in informacijske politike.
Medsebojno informiranje delavcev je pravica in dolžnost slehernega zaposlenega, predvsem pa tistih, ki razpolagajo z informacijami o različnih področjih dela in življenja v tozdih in DO. Treba se je namreč zavedati, da bi z dobro pripravljeno informacijo, pravočasno posredovano delovnim ljudem, skrajšali sestankovanje na vseh ravneh, in tako bi ljudje lažje in hitreje prišli do
odločitev. Na žalost pa nekateri še vedno mislijo, da v glasilo pišejo le tisti, ki nimajo pametnejšega dela. Ne zavedajo se, kakšna je družbena funkcija informiranja, posebej v današnjem svetu, svetu, ki ga preplavlja množica informacij. Te pa je treba selekcionirati, izbrati najpomembnejše, da bodo ljudje lahko resnično samoupravljali. In prav to je naloga izdajateljskega sveta v naslednjem obdobju, zbrati namreč čim več prispevkov, pri tem pa je seveda potrebna pomoč DPO, predvsem sindikata, in samoupravnih organov. Le tako bo glasilo lahko resnično pripomoglo delavcem in delegatom pri opravljanju njihovega nadvse odgovornega dela.
2.	Delo izdajateljskega sveta Izdajateljski svet seje redno sestajal, najmanj pa enkrat mesečno. Na delovnih sestankih, ki so bili praviloma zadnje dni v mesecih, smo člani izdajateljskega sveta
kritično ocenili izdano številko tovarniškega glasila ter pripravili načrt za vsebino nove številke. Ob tem pa moramo omeniti slabosti, ki se vedno pojavljajo ob tem delu: kljub naporom nismo uspeli razširiti mreže dopisnikov v DO,
Iz gornje tabele je razvidno, da je bilo objavljenih največ strokovnih prispevkov, kar je za glasilo delovne organizacije razumljivo. Presenetljivo pa je, da je tako malo prispevkov s področja samoupravljanja in dela DPO in
predvideni in obljubljeni prispevki ali niso bili zmeraj pravočasno pripravljeni ali pa jih sploh ni bilo.
To je povzročilo mašenje vrzeli z manj kvalitetnimi članki oziroma mašili. Če v tej smeri nadaljujemo in analiziramo vsebino preteklih dvanajstih številk našega glasila, dobimo naslednjo tabelo:
društev. Zaradi tega bo potrebno več storiti na področju obveščanja delegatov, da bi tudi na ta način, t. j. prek glasila delovne organizacije lahko tekle poti delegatskega informiranja. Treba pa je poudariti, da leži krivda tudi pri tistih, ki
Tabela 1: ANALIZA VSEBINE od L — 12. ŠTEVILKE V LETU 1985
	štev.	%
1. strokovni prispevki	75	22,9
2. literarni prispevki	47	14,3
3. mašila	35	10,7
4. jubileji, kraji, ljudje, DO, tozdi	24	7,3
5. samoupravljanje	23	7,0
6. ekskurzije, izleti, rekreacija	22	6,7
7. SLO, DSZ, 1GD, RK	18	5,5
8. razvedrilo	15	4,6
9. novinarski servis	15	4.6
10. gospodarjenje	11	3,4
11. liki naših delavcev	11	3,4
12. DPO in društva	9	2,7
13. izobraževanje	9	2,7
14. kultura	9	2,7
15. pomembne osebnosti	3	0,9
16. priznanja, odlikovanja	2	0,6
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
razpolagajo z informacijami in jih ne dajo v javnost, kajti v današnjem času imeti informacijo, pomeni imeti tudi moč. Če pa informiranje in obveščanje o pomembnih stvareh poteka le v ozkem krogu ljudi, pomeni tudi, da večina ne more odločati o stvareh, ne more samoupravljati, zaradi česar potem postanejo tudi nezainteresirani za kakšno dejavnost v tej smeri. Mislim, da relativno nizek odstotek prispevkov s tega področja kaže na to.
Pomembno pa je, da se je v primerjavi z letom 1984 zmanjšal odstotek »mašil«, kar kaže na to, da se je izdajateljski svet po zače-
Če komentiramo to tabelo, lahko izrazimo zaskrbljenost nad neenakomerno zastopanostjo prispevkov iz posameznih tozdov oz. DSSS. Lahko se vprašamo, ali so DPO in samoupravni organi v zadostni meri ukrepali, da bi delavci bili dovolj informirani, in ali so strokovne službe opravile svoje z zakonom opredeljene dolžnosti, da delavce obveščajo. Verjetno ne, ker se sicer ne bi moglo zgoditi, da tozda Konfekcija II in Konfekcija III v vsem letu nista objavila niti enega prispevka, da je tozd Predilnica objavil le 1 prispevek, tozda Tkanina in Konfekcija I pa 9 oziroma 12 prispevkov. Zato moramo informacijsko dejavnost bolj kot do sedaj navezati na sindikat in samoupravne organe, njeno sedanjo zelo pogosto odvisnost in preveliko navezanost na skupne službe pa zmanjšati. Iz objavljene tabele je razvidno, da se je DSSS s svojimi prispevki oglasila kar 164-krat, in če bi šli teh 164 prispevkov analizirati po avtorjih, bi ugotovili, da se nekatera imena pojavljajo zelo pogosto. Seveda s tem nimamo namena teh avtorjev kritizirati, češ da preveč pišejo in naj zmanjšajo svojo aktivnost. Nasprotno, lahko smo jim samo hvaležni, da ob obilici svojega dela najdejo čas še za glasilo, kajti če njihovih članov ne bi bilo, verjetno tudi glasila ne bi bilo. Vendar pa je prav zaradi tega naloga vseh, ki so zadolženi za informiranje, da v bodoče omogočijo večjo pestrost glasila, ki jo bo moč doseči le z več prispevki iz vseh organizacij, ki so v sestavu DO Novoteks.
Poleg tega lahko iz tabele razberemo tudi, da smo uspeli pri
tnih težavah ujel in dobro zastavil svoje delo. To pa je gotovo tudi spodbuda za delo v tem letu, v katerem bo treba predvsem odpraviti naštete slabosti, za kar pa je v prvi vrsti potrebno razširiti krog sodelavcev, pa tudi povečati število virov informacij.
Kar se tiče tehnične opremljenosti glasila, je le-ta razvidna iz naslednje tabele. Tu je, kot bomo videli, podan številčni prikaz opremljenosti glasila s fotografijami, diagrami, risbami in pismenimi prispevki, ki sojih posamezni dopisniki posredovali uredništvu glasila.
nalogi, ki smo si jo zadali v lanskem letu, t. j. zmanjšati število strani in s tem zagotoviti večjo kvaliteto na račun kvantitete. Povprečno število strani za en izvod glasila je namreč znašalo 16 strani, kar je ob tem, da smo prešli tudi na cenejši papir, pripomoglo k zmanjšanju stroškov za glasilo. Tako je v letu 1985 znašala poprečna cena celotne naklade za 1 mesec 182.780 din, kar prinese za 1 izvod poprečni strošek 84,39 din. Ker je v letu 1984 stal 1 izvod glasila 58 din, pomeni to ob upoštevanju inflacije dokajšen prihranek, kar je v današnjih časih izredno pomembno.
Stabilizacijska prizadevanja pri informiranju naj bodo usmerjena v to, da ne bi dokaj dragega prostora v glasilu uporabljali za objavljanje manj pomembnih prispevkov. To pa bo možno le, kot sem zgoraj že omenil, ob večjem številu člankov iz vseh okolij, posebej pa iz tistih, ki sev lanskem letu niso oglasila ali pa so to storila le poredkoma. Tako bo mogoča tudi selecija prispevkov in bo največ prostora namenjenega samoupravnim in proizvodnim informacijam, ki so koristne za samoupravno odločanje.
Na koncu se je treba zahvaliti vsem dopisnikom, samoupravnim organom in DPO v temeljnih organizacijah in Novoteksu kot celoti, ki so kakorkoli prispevali k rednemu izhajanju našega glasila. Prepričani smo, da bomo tudi v bodoče tesno sodelovali in da bo naše glasilo iz leta v leto boljše, da se bo v njem zrcalila naša aktivnost, da bo trajni dokument dela in življenja naših temeljnih organizacij.
V	zadnjih dneh decembra lanskega leta so bile sklicane seje vseh delavskih svetov temeljnih organizacij in DSSS, na katerih so delegati odločali o pristopu oziroma o sprejemanju planskih dokumentov občine Novo mesto.
Kot je poudaril poročevalec Jarc, smo s pripravami za izdelavo planskih dokumentov za prihodnje srednjeročno obdobje (1986 — 1990) pričeli že v letu poprej, in sicer s tem, da smo analizirali uresničevanje dosedanjih planskih nalog in na osnovi te analize pripravili smernice oziroma usmeritve za izdelavo planov za prihodnje srednjeročno obdobje. Poročevalec je dejal, da je sistem družbenega planiranja precej zapleten mehanizem, v katerem sodelujejo vsi temeljni nosilci planiranja: tozdi, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. V procesu planiranja je najzahtevnejši element usklajevanja med potrebami in možnostmi, ki jih imamo glede na naravne danosti in glede na sposobnost našega gospodarskega potenciala, da zadosti vsem potrebam z ustrezno razdelitvijo in pravilno razporeditvijo novo ustvarjene vrednosti oziroma dohodka. Planerji se srečujejo z velikim razkorakom med potrebami in možnostmi, ki jih je potrebno pri dokončno oblikovanih planih čim bolj uskladiti in uravnotežiti. Treba je dati prednost tistim dejavnostim, ki imajo širši značaj in so podlaga za hitrejši razvoj naših družbenoekonomskih odnosov.
V	temeljnem dokumentu, to je dogovor o temeljih družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990, so kratko zapisani vsi cilji temeljnih nosilcev
planiranja. V njem je opredeljen razvoj občine s prostorskega, socialnega in ekonomskega vidika. Sestavni del tega dokumenta so tudi globalne razvojne usmeritve naše delovne organizacije in drugih organizacij ter skupnosti. Glede finančnih obveznosti za temeljne organizacije je povedal, da so nakazane v globalu, ki pa naj ne bi bile večje kot v tem srednjeročnem obdobju. Konkretno višino obveznosti do posameznih interesnih skupnosti bomo odločali v januarju, ko bomo razpravljali in sprejemali temelje planov teh interesenih skupnosti. Delegati so dogovor soglasno sprejeli.
Naslednji akt, o katerem so delegati razpravljali, je bil samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije sisov družbenih dejavnosti v občini Novo mesto. Navedeni akt opredeljuje konkretne investicije, ki jih bodo
izvajali na področju šolstva (dograditev osnovne šole Bršljin), otroškega varstva (dograditev otroških vrtcev), kulture (dograditev študijske knjižnice v Novem mestu) telesne kulture (dograditev telovadnice, smučarskega centra na Gorjancih in stadiona v Novem mestu) in zdravstva (nabava nove opreme, izgradnja laboratorijev za lekarno v Novem mestu). Za uresničitev teh nalog bo treba zagotoviti finančna sredstva v višini 220 milijard starih din iz čistega dohodka po stopnji 0,95%. Delavski sveti so soglasno sprejeli tudi ta dokument.
Poleg tega so delegati odločali še o podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter za urejanje razvojnih nalog krajevnih skupnosti v občini Novo mesto za obdobje 1986— 1990. Za uresničevanje potreb in nalog krajevnih skupnosti je predvideno plačevanje iz čistega dohodka po stopnji 0,6% (v preteklem srednjeročnem obdobju 0,5%). Za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč pa je predvideno združevanje sredstev iz čistega dohodka v višini 1,1%. Tudi v tem srednjeročnem obdobju je bilo potrebno združevati sredstva za te namene v višini 1,2%, vendar Novoteksovi tozdi tega prispevka niso plačevali, ker niso bili podpisniki sporazuma. Resje, da v primeru, če niso podpisniki sporazuma, morajo za lokacije za gradnjo stanovanjskih hiš in za nakup družbenih stanovanj plačevati višjo ceno, kot jo plačujejo delavci podpisnic sporazuma, vendar je bilo delavskim svetom predlagano, naj bi strokovne službe preračunale, ali naj glede na srednjeročni program, kjer imamo planirano, koliko stanovanj bomo kupili in koliko sredstev namenili za kredite, pristopimo k sporazumu ali ne.
Glede na to so delegati DS sprejeli samoupravni sporazum o združevanju sredstev za urejanje razvojnih nalog krajevnih skupnosti v občini Novo mesto, glede samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč pa so se odločili, da ga zaenkrat ne podpišemo.
Finančno službo in poslovodne organe so delavski sveti tudi zadolžili, da proučijo samoupravne sporazume, ki bodo še posredovani v delovno organizacijo, preračunajo, kakšno obremenitev predstavljajo za delovno organizacijo ter da predlagajo samoupravnim organom, h katerim bomo pristopili in katere bomo zavrnili.
Tabela 2: ANALIZA TEHNIČNE OPREMLJENOSTI GLASILA
	jan.	feb.	mar.	apr.	maj jun.		jul. avg.		sept.	okt.	nov.	dec.	skupaj v 1. 85
št. strani	20	20	20	16	16	16	16	16	16	12	12	8	188
št. fotografij	29	16	37	18	29	16	36	13	28	20	22	8	272
št. graf., risb. tabel	12	10	11	12	4	6	9	6	10	7	I	3	91
št. pism. pripsevkov	27	24	28	30	23	28	27	21	19	20	21	15	283
št. dopisnikov	18	17	14	18	15	17	16	16	16	18	14	14	193
št. prispevkov i/ DSSS	16	14	12	15	13	13	11	15	15	14	14	12	164
TOZD Predilnica								1					1
TOZD Tkanina		1	1	2		1	3			1			9
TOZD Konfekcija 1	2	1	1		1	2	2			2		1	12
TOZD Konfekcija II													
TOZD Konfekcija III													
TOZD Trgovina		1		1	1	1			1	1		1	7
Sindikat o ekonomski politiki v letu 1986
I	----->
50-letnica 40-dnevne splošne stavke, pomembne zmage delavcev
V________________________________/
Zvezna in republiška resolucija sta v tem obdobju deležni velike pozornosti. Letos smo tudi v sindikatu ob razpravi o osnutkih resolucije temeljito spregovorili o ekonomski politiki v letu 1986, saj je prihodnje leto prvo leto novega srednjeročnega obdobja. Zvezna resolucija kot temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja v letu 1986 postavlja: bistveno zmanjšanje inflacije, pospešitev rasti proizvodnje, izvoza in zunanje likvidnosti, povečanje produktivnosti dela in življenjskega standarda. Ti cilji so zastavljeni tako, da jih gotovo podpira vsak dobro misleč državljan. Pač pa ob dejstvu, da še niso sprejeti vsi sistemski zakoni in da z resolucijo predlagani ukrepi in aktivisti ne opredeljujejo vseh pogojev gospodarjenja — lahko vsakdo ugotovi, da je družbenoekonomski razvoj v letu 1986 še precej nejasen.
Temeljna sindikalna pripomba na zvezno resolucijo je, da je to plansko direktivni dokument — ne pa plansko usmerjevalni. Tako na primer osnutek resolucije ureja politiko skupne porabe in splošne porabe v republikah in občini — kar je pristojnost republiških resolucij. Ozdom narekuje, da svoje samoupravne splošne akte s področja delitve usladijo neporedno z resolucijo (mimo družbenih dogovorov!).
Osnutek (kot že tolikokrat doslej) preveč temelji na linearnosti in indeksiranju.
Predlagana protiinflacijska politika pa je pretežno usmerjena k neposredni kontroli cen in omejevalni posojilno denarni politiki premalo pa k odpravljanju pravih vzrokov, to je — prenizki proizvodni in premajhni učinkovitosti. Resolucija bi morala, po mnenju predsedstva RS ZSS, več pozornosti nameniti spodbujanju povečanja proizvodnje, sproščanju delovanja ekonomskih zakonitosti, zagotavljanju realnega vrednotenja vseh dejavnikov proizvodnje, dvigu produktivnosti dela in podobno. Dobro organizirana trgovina bi lahko veliko prispevala k racionalizaciji zalog, vendar pa to ni realno pričakovati z administrativnim določanjem marž. Stališče sindikata je, da se morajo vse oblike končne porabe (tudi zvezni proračun) gibati v okviru razpoložljivega narodnega dohodka.
Spremembe v davčnem sistemu ne bi smele zajeti le neposrednih davkov, temveč tudi temeljni prometni davek in sistem carin.
Osnutek zvezne resolucije predvideva, da naj v prihodnjem letu skupna in splošna poraba na-
raščata za 10% počasneje od nominalnega dohodka. To bi v Sloveniji pomenilo, da bi bila ogrožena celo enostavna reprodukcija v družbenih dejavnostih, zato na taka določila sindikat ne more pristati.
Osnutek slovenske resolucije pa kot temeljne cilje razvoja določa — usmerjanje akumulacije v tehnološko posodobitev proizvodnje, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov ter prožnejši odziv na spremenjene razmere na domačem trgu.
Prihodnje leto moramo doseči temeljit premik v kakovosti gospodarjenja ter zaustaviti negativna gospodarska gibanja, zato je predsedstvo RS ZSS menilo, daje ob navedenih ciljih treba poudariti še: povečanje učinkovitosti investiranja, dosledno uresničevanje politike in stališč do izgub, racionalizacijo zalog.
V	sindikatu se zavzemamo, da bo ekonomska politika spodbujala tiste gospodarske subjekte, ki bolje izkoriščajo proizvodne dejavnike, ki svoj razvoj temeljijo na kakovostnem izvozu in moderni tehnologiji. Podpiramo usmeritev v povečanje akumulacije, vendar ne izključno na račun nižanja osebnih dohodkov. Za naslednje leto pa je tudi predvidena povečana obremenitev osebnih dohodkov zaradi zadovoljevanja skupnih in splošnih potreb. Za uresničitev teh nalog je po mnenju predsedstva RS ZSS treba poiskati tudi druge vire sredstev (tako je na primer sredstva za občinske proračune mogoče zagotoviti z učinkovitejšim izvajanjem davčne politike). Ob sprejetih samoupravnih sporazumih dejavnosti in republiškem družbenem dogovoru je predvideni »letni dogovor o delitvi OD« nepotreben, zato v sindikatu predlagamo, da se ga iz resolucije črta.
V	osnutku resolucije pa ni usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa. Zato v sindikatu predlagamo, da je treba prihodnje leto proučiti vse sistemske rešitve, ki zavirajo selektivno uvajanje skrajševanja delovnega časa ter ukreniti vse potrebno za spodbujanje uvajanja skrajševanja delovnega časa delavcev ter podaljšanja obratovalnega časa strojev v ozdih, kjer so izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji. Sindikalne organizacije v ozdih pa naj poskušajo doseči, da bodo ofenzivne razvojne usmeritve vsebovali tudi letni načrti (gospodarski plani) ozdov.
Letos bomo po vsej državi praznovali 50. obletnico demonstracij in splošnih stavk delavcev in študentov oziroma organiziranega boja jugoslovanskih delavcev z razrednim sovražnikom in proti-Ijudskim režimom.
V	gospodarskem in političnem boju delavcev Jugoslavije je bilo leto 1936 v bistvu prelomno. Z demonstracijami in splošno stavko, ali kakor smo takrat rekli generalnim štrajkom gradbenih, tekstilnih in kmetijskih delavcev ter rudarjev in študentov, v kateri je sodelovalo več kot 250.000 ljudi, je bila utemeljena akcijska enotnost delavskega razreda.
Leta 1936je bilo 397 stavk, ki so zajele 4792 podjetij. Približno 90 odstotkov se jih je končalo z zmago delavcev oziroma z zvišanjem mezd (osebnega dohodka) za 20 do 70 odstotkov.
Po pisanju revije Komunistički internacional je bila moč stavkovnega gibanja tega leta tolikšna, da so številni delodajalci ustregli delavskim zahtevam celo brez stavke. Delavci so hoteli višje plače, ki jim niso omogočale niti najskromnejšega življenja, hoteli so krajši delovni čas in sklenitev kolektivnih pogodb. Pokazali so do takrat nezaslišno odločnost, vztrajnost in solidarnost. V vrsti podjetij so stavkali v najtežjih razmerah pod pritiskom in nasiljem delodajalcev in policije celo več kot mesec dni. Delavcem so pogosto s hrano pomagali tudi kmetje.
Na čelo stavkovnega gibanja so stopili komunisti, celoto stavk pa je vodila Združena delavska sindikalna zveza Jugoslavije, ki se je spremenila v množično organizacijo delavskega razreda.
Stavke tekstilnih delavcev v Sloveniji, ki so trajale 40 dni, seje udeležilo okoli 12000 delavcev iz 57 podjetij. To je povzeto po Tanjugu. Moj namen pa je, da opišem svoje spomine na ta revolucionarni dogodek kot neposredni udeleženec stavke.
Tisti čas je bil čas svetovne krize. Vladala je velika brezposelnost. Ljudi, ki so imeli srečo, da so imeli delo, so izkoriščali in maltretirali. Živeli so od danes na jutri in si z delom niso mogli zagotoviti niti najosnovnejših pogojev zi življenje.
V	Mariboru, kjer sem tiste čase živel, so se vrstile organizirane demonstracije proti korupciji in izkoriščanju, proti vladajočemu neljudskemu režimu, za delo in
pošteno zaslužen kruh. Demonstracij, ki so se često končale s pretepom, so se poleg delavcev udeleževali tudi študentje in kmetje.
Po mali maturi sem se kot praktikant zaposlil v tekstilni tovarni Doctor in drug v Mariboru. Takrat je bil pogoj, da si pred sprejetjem v srednjo tehnično tekstilno šolo v Kranju imel vsaj dve leti delovnih izkušenj. Delal sem skoro leto dni na previjalnem stroju, kjer sem bombažna predena previjal na kolutne cevke. Tako sem imel priložnost do dobra spoznati delo in življenje delavcev v tekstilni tovarni. Delalo se je v slabih razmerah za denar, s katerim si si komaj mogel kupiti kruh. Delavci so si od doma nosili v kanglicah fižolovo solato ali belo kavo, ki so jo pojedli kar med delom za strojem, saj počitka takrat nismo poznali. Z dražitvijo in večanjem življenjskih stroškov se denarnice niso debelile. Nasprotno, čedalje manj denarja je bilo v plačilni kuverti. Če si zahteval ali boljše delovne pogoje ali boljši zaslužek, si se kaj kmalu z delovno knjižico znašel pred vratarno. Tam pa je vsak dan čakalo nekaj deset delavcev, ki so bili pripravljeni delati pod vsakršnimi pogoji, saj so dobro poznali življenje brez dela.
Dolgo se je kuhalo v delavcih. Ko se ni dalo več zdržati, so se organizirano odločili, da si s stavko izborijo pravico do boljšega dela in življenja. Prvi so pričeli stavkati v kranjskem bazenu. Kmalu so se zaustavili stroji tudi v drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Tako je prišla do izraza velika solidarnost med delavci. Pričela seje splošna stavka.
Dneve pred stavko se je delalo normalno. Meni kaj dosti niso zaupali zato, ker sem bil praktikant, čeravno sem delal kot navadni delavec. Šteli so me v »ta drug razred«. Opazil sem, da delavci nekaj med sabo šušljajo. Prišlo mi je na uho, da bo stavka tudi v naši tovarni in da se bodo delavci solidarizirali s kranjskimi tekstilci, da v skupnem boju izbojujejo delavske pravice, ki so jim bile kratene, da si izboljšajo delovne razmere in pribore boljši zaslužek.
V dnevnem časopisu so malo pisali o stavki v Kranju, ker so se oblastniki bali, da bi stavkovni val zajel širše območje. Vendar to ni pomagalo, saj smo bili sproti obveščeni o boju delavcev v Kra-
nju. Sestanki delavskih zaupnikov so se vrstili drug za drugim in strokovni odbor je odločil dan in uro, ko se bodo stroji zaustavili tudi v Mariboru in drugod. Delodajalci so se bali stavke. Poostrili so nadzor in niso dovoljevali razgovorov med delavci. Kljub temu pa je nekega dne počilo. Okoli poldneva so zatulile tovarniške sirene in naznanile pričetek stavke. Delavci so stroje organizirano zaustavili. Začela se je 40 dni trajajoča stavka. V posameznih tovarnah so vodstvo prevzeli stavkovni odbori, ki so bili med sabo povezani. Pričeli so se pogovori med delodajalci in stavkovnimi odbori, ki so zastopali tisoče delavcev. Zahteve delavcev so bile upravičene, kapitalisti pa niso popuščali, saj so računali, da delavci brez zaslužka ne bodo zdržali, kot niso mnogokrat doslej, in da se bodo kmalu vrnili na delo. Tokrat so se zmotili, delavci so zdržali, zahvaljujoč širši podpiri predvsem kmetov, ki so stavkajočim vozili hrano, saj so se zavedali, da s tem bojujejo tudi boj za lastni obstoj.
Stavkovni odbori in pododbori so se vsakodnevno sestajali. Organizirali so življenje v tovarni. Delavci smo bili razporejeni na razne dolžnosti, ki smo jih dosleno opravljali. Prvič sem se v življenju srečal z resničnim tovarištvom.
Ustanovljene so bile razne komisije znotraj in zunaj tovarniške ograje. Tako so zunaj tovarniške ograje delovali odbori za zbiranje prispevkov za pomoč družinam stavkajočih delavcev, odbori za zbiranje živil za stavkajoče delavce, komisije za informiranje delavcev in podobno. V posameznih tovarnah pa so delovali odbori za zavarovanje podjetja, saj so oblastneži hoteli z močjo orožja pregnati stavkajoče iz tovarne, kar pa jim ni uspelo zaradi dobre organizacije stavke. Nadalje so delovali odbori za politično propagando in izobraževanje, za higiensko in zdravstveno skrb stavkajočih. odbori za pripravo in razdelitev obrokov prehrane, odbori za kulturo: ustanovili so recitatorske, pevske, glasbene, dramske in druge skupine. Prvič sem se srečal s stenskim časopisom. Do takrat ga nismo poznali, takrat pa je odigral zelo pomembno vlogo. Imeli smo tudi odbor za šport in rekreacijo, ki je poskrbel za vsakodnevno telovadbo. Organizirali so tudi razne igre z žogo z naključnimi igralci in podobno.
Hitro smo se navadili na novo upeljani red pa tudi na spanje med tkalskimi stroji. Naloženo nam je bilo, da skrbno pazimo, da se ne bi naredila kakršnakoli škoda na polizdelkih, izdelkih in sredstvih za delo. Zelo budno smo pazili, da se v času stavke ni niti en meter blaga iz tovarne izmuznil v trgovsko mrežo.
Disciplina, ki smo se ji prostovoljno podredili, je bila proti pričakovanju velika. Verjetno se imamo tudi temu in solidarnosti zahvaliti, da se je takrat vzdržalo dolgih 40 dni in da je bil boj za delavske pravice tudi uspešno končan.
Po stavki smo pričeli normalno z delom pod novimi pogoji in čeravno je bil pogoj, da zaradi stavke ne sme biti represalij, sem bil čez kakih 10 dni odpuščen kot
višek delovne sile zaradi reorganizacije dela. Zavedal sem se, da sem bil odpuščen zato, ker sem kot praktikant, bodoči tehnik, ki naj bi bil na strani delodajalca, sodeloval z delavci v stavki. To pa je bil neodpustljiv greh.
Danes se z zadovoljstvom spominjam tega obdobja, saj je to bila za mene šola, ki sicer ne daje diplome, pomaga pa ti pri spoznavanju življenja.
DeKa
Priprave na XII. kongres ZSMS
Kriza je večino mlade generacije uvrstila k tistemu delu delavskega razreda, ki je najbolj ogrožen in ima najmanj vpliva na družbene odločitve. Čeprav so bistveni interesi mladine povezani z dolgoročnimi interesi delavskega razreda, je mlada generacija mlada danes in tukaj, s svojimi specifičnimi interesi, ki izhajajo iz njenega družbenega položaja.
Vloga in mesto mladine ter njen prehodni položaj med mladostno nesamostojnostjo in družbeno odvisnostjo se vse bolj zaostruje in podaljšuje, kar je posledica povečane odvisnosti od družine in družbe ter rastočega razkoraka med osebnimi interesi in željami ter družbenimi potrebami in možnostmi. Mladi to neposredno občutimo, saj primanjkuje ustreznih delovnih mest, otežkočeno je normalno napredovanje pri delu, možnosti za pridobitev stanovanja so nedosegljive, težave so pri osamosvajanju in ustvarjanju družine in ne nazadnje so omejene tudi možnosti odločanja o vseh družbenih pomembnih zadevah.
Vse te probleme zajema, razčlenjuje in podaja možnosti za njihovo rešitev osnutek gradiva za XII. kongres ZSMS.
Glede uresničevanja prve faze programa gospodarske stabilizacije mladinska organizacija odločno nasprotuje takšnim konceptom razvoja, po katerih se poskuša tehnološko nerazvitost in nekonkurenčnost na razvitih industrijskih trgih ublažiti s povečanim izvozom na klirinško področje. Administrativno povečanje vrednosti klirinškega dolarja nad konvertibilnim takšne procese le pospešuje, hkrati pa odpira vprašanja ekonomskih in socialnih posledic ter politične neodvisnosti neuvrščene Jugoslavije. Nadalje yidi mladinska organizacija rešitev problema prevelikih administrativnih bremen znotraj DO, prevelike družbene nadstavbe in socializacije visokih materialnih stroškov nizko produktivnih delov gospodarstva, ki razvrednotijo visoko fizično produktivnost
ne tako majhnih segmentov našega gospodarstva, v utrjevanju samostojnosti OZD, v njihovem svobodnem razpolaganju z dinarskim in deviznim delom dohodka ter v svobodnem združevanju dela in sredstev, brez posredovanja birokracije.
V ZSMS bomo na podlagi spoznanj o nujnosti tehnološke posodobitve vztrajali pri doslednem prestrukturiranju gospodarstva, in to z vidika tehnološke posodobitve tradicionalne industrijske veje in vzporedno izločali nerentabilne in neperspektivne proizvodne procese.
Ob problemu energetskega dela gospodarske infrastrukture in njegove povezanosti z ekstenzivnim gospodarskim razvojem, s posebnim poudarkom na ekološkem problemu nuklearne energije, se ZSMS znotraj načrtov investicijskih vlaganj bori za to, da se odločilni del akumulacije nameni za tehnološko posodobitev proizvodnje, hitrejše prilagajanje proizvodnih programov, tehnološkim in drugim zahtevam tujih trgov, v visoko prilagodljive male proizvodne enote, skratka v proizvodnjo, ki temelji na znanju in je zato prisiljena vanj tudi vlagati.
Reforma usmerjenega izobraževanja bi morala po mnenju ZSMS računati na proces prestrukturiranja gospodarstva, in sicer tako, da bi razširili splošno izobrazbo, specializirano znanje za določeno delovno mesto pa bi prevzel študij ob delu.
Menim, da bi morali z aktivno politično akcijo še naprej odstranjevati vse vzroke, ki blokirajo razvoj drobnega gospodarstva.
Rezerve za reševanje problemov brezposelnosti, slabe organizacije dela bi morali poiskati z analizo delovnega časa. ZSMS se ob mnogih argumentih zavzema za skrajšanje delovnega časa in prehod na 40-urni delovni teden.
Ker so osebni dohodki padli na raven iz začetka šestdesetih let, je to lahko ovira za razvoj proizvodnih sil. Delavski razred ob nižanju osebnih dohodkov in ob pomanj-
kanju drugih metod poseže po učinkoviti, a družbeno destruktivni metodi in ima pasiven odnos do delovnega procesa. Omejevanje sredstev za družbene dejavnosti je zmanjšalo kvaliteto storitev (zdravstvo, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, izobraževanje, stanovanjska politika). Posledica tega je večanje in ne zmanjšanje socialnih razlik. Zato se ZSMS bori proti zmanjšanju dosežene ravni in obsega socialnih programov, proti zmanjšanju sredstev za družbene dejavnosti.
V ZSMS se zavzemamo za stimulativno politiko osebnih dohodkov, ki je edino orožje proti prehajanju vedno večjega števila delavcev v stanje materialne in socialne ogroženosti. Smo za takšno socialno politiko, ki odtujeno presežno vrednost kapitala usmerja nazaj k delu. Obenem bomo nadaljevali politično in praktično akcijo za razvoj in obstoj: prostovoljnega dela, skupin za samopomoč, sosedsko pomoč, samo-produkcijo, samozaposlovanje ljudi.
Sprejemanje odločitev v ozkih krogih, mimo delegatskega sistema, zmanjšuje interes za delo v političnem sistemu. ZSMS se bori proti vedno bolj razširjenemu nezaupanju v moč samoupravnega dogovarjanja in odločanja in je proti birokratsko-etatistični prevladi znotraj delegatsko skupščinskega sistema in v nenehnem boju za krepitev institucije delavskega sveta in sveta krajevnih skupnosti ter proti onemogočanju neposrednega odločanja delavcev pri njihovih ustavnih pravicah. Ker se zavedamo, da bo prav mlada generacija nosila glavno breme napačnih odločitev, je nujna aktivna prisotnost ZSMS v temeljni delegatski bazi in v TOZD. Ker se tu zgolj formalno potrjuje odločitve o investicijski politiki, združevanju produkcijskih zmogljivosti, načrtovanju, višini prispevkov za skupno in splošno porabo, ko so dogovorjene že drugje, je vprašanje, ki si ga zastavlja ZSMS, kako vrniti odločanje o teh temeljnih družbenih vprašanjih v samoupravna delovna okolja. Zaradi odtujenosti odločanja je delavec potisnjen v položaj najemne delovne sile. Zato ZSMS zahteva, da bi bili delegati delavcem dosledno odgovorni, prenašali naj bi njihova stališča, jih redno in kvalitetno obveščali, v nasprotnem primeru pa bi delavci lahko uveljavljali vse sankcije. Delovanje ZSMS v KS se mora bolj osredotočiti na življenjske probleme delovnih ljudi in mlade generacije.
Pn zadovoljevanju socialnih potreb naj bi se pokazala solidarnost, ki bi odpravila socialne razlike, omejila obseg in moč državnega aparata in dala odl-
(Nadaljevanje na 8. strani)
KAKO HITRO JE LETO OBRNILO SVOJ LIST IN ZOPET SMO ZBRANI NA ŽE
TRADICIONALNEM
SREČANJU
Vse prav prisrčno pozdravjam, v imenu upokojencev pa pozdravljam predstavnike delovne organizacije, njihovih samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij.
Sekcija upokojencev Novoteks Novo mesto združuje upokojence celotne delovne organizacije Novoteks v enotno organizacijo. V sekcijo je danes vključenih 380 upokojencev. Za leto 1986 se predvideva, da se bo število povečalo na 430 članov. Tako je iz temeljnih organizacij v Novem mestu 291, iz tozda Metlika 80 in tozda Kofenckija Vinica 9 upokojencev.
Žal so se lam od nas za vedno poslovili Ivan Jakše, Anica Štih, Ana Zagorc, iz todzda Metlika pa Antonija Siročič, Anica Vidic in Janez Plut.
Odbor sekcije se je sestajal po potrebi. Za 8. marec smo organizirali obiske pri bolnih in starejših tovarišicah, prav tako smo za
1.	maj obiskali bolne in starejše upokojence in jim izročili simbolična darila. V avgustu smo organizirali srečanje oziroma krajši izlet v Mirno peč. Udeležilo se ga je 132 članov in 11 svojcev. Vsak upokojenec je prispeval del stroškov, svojci pa polno ceno.
Ob srečanju upokojencev 24. 12. 1985!
Spet eno leto se je zasukalo in glejte, koliko se nas je zbralo, ki dolga smo leta sem delat hodili, tu leta mladosti, zdravje pustili.
Danes tu zbrani bodimo srečni, spomini na lepe dni naj bojo večni, saj tudi lepi dni nekaj je b'lo, so drugi b’li časi in vse to mlado.
Vsi takrat mladi smo bili, zagnani, od sreče, svobode še malo ^pijani', v nas je živela še borba, elan, pri delu je večkrat prekratek bil dan.
Z leti se človek počasi upeha, če bil je uspešen, mu to je uteha, čeprav se počasi hrbet mu krivi, rad stopa pokonci, obraz mu žari.
Že predlani pa lani smo organizirali izlet v bližnjo okolico, z namenom, da bi prišlo čimveč upokojencev, tudi tisti, ki ne morejo na daljše potovanje. Več članov je izrazilo željo, da bi letos organizirali daljši izlet.
Ker sem že zgoraj omenil, da organiziramo taka srečanja oziroma izlet v bližnjo okolico predvsem z namenom, da bi se nas čimveč udeležilo pri tem, mislim na tiste, ki daljše vožnje ne bi prenesli, tudi za premajhna finančna sredstva gre. Društvo upokojencev Novo mesto organizira za svoje člane izlete v razne kraje naše domovine, zato predlagam, da se člani prijavijo pri omenjenem društvu; kdor pa še ni član tega društva, se lahko včlani. Več o pogoju za vpis in o delovanju društva bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk našega glasila.
Samoupravni organi so nam lani odobrili sredstva v višini 280.000 din. Za 8. marec so bile članice — upokojenke obdarovane enako kot članice kolektiva.
Od odobrenih sredstev je bilo porabljenih 185.035 din. V tem znesku so upoštevani stroški izleta, za vence umrlim upokojencem in stroški za obdaritev bolnih za 8. marec in 1. maj.
V preteklem letu smo glede na število članstva izvolili šestčlansko komisijo, da bi bila v pomoč odboru pri reševanju predvsem socialnih razmer. Mišljeno je bilo, da bi skozi leto spremljali oziroma ugotavljali kdo izmed naših članov je potreben socialne pomoči oziroma je bolan in bi ga bilo potrebno obiskati. Ker pa zaradi številčnosti ta komisija in odbor ne moreta vedeti za slehernega upokojenca, kako živi, prosim člane, da take primere sporočijo komisiji ali pa članom odbora. Naj ponovno predstavim komisijo: Rozalija Planinšek, Ivanka Vičič, Zofka Poljane, Joža Redek, Slava To-mljanovič in Marija Seničar. Člani odbora pa so: Pavla Avbar, Slavka Bogovič, Justin Kranjčič, iz Metlika pa Andrej Smuk in Anica Pezdirc.
Najbolj pa obrazi takrat zažarijo, ko naši upokojenci pošto dobijo, da ob koncu leta bi skupaj se zbrali, s sodelavci starimi spet pokramljali.
In danes zares naj med sabo kramljamo, v družbi veseli naj dobro se imamo, na bolezen pozabimo danes, skrbi, saj tamle med vami finančni sedi.
S tem naj zaključi se kronika naša, na mizi že čaka nas vinčeca čaša, na zdravje naj spijemo stari in mladi, v letih bodočih še imejmo se radi.
Četudi menjala bi se garnitura, želimo: vsaka čimbolje naj -fura-; dobrin pa, da b’ bili tud' mi še deležni, za vse, kar dobimo, nadvse smo hvaležni.
Na zdravje direktorji in vsi ostali, ki danes ste z nami skupaj se zbrali.
JUSTIN KRANJČIČ
l
Če bodo dodeljena zadostna finančna sredstva, bomo tudi letos organizirali srečanje upokojencev oziroma izlet.
V	imenu odbora in vseh upokojencev se zahvaljujem vodstvu delovne organizacije, temeljnih organizacij in njihovim,samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam za pozornost in pomoč svojim bivšim sodelavcem.
Naša želja je, da bi delovna organizacija, katere člani smo bili tudi mi, še naprej dobro poslovala in da bi nam še naprej omogočali srečanja vsaj ob zaključku leta.
V	novem letu si nasploh želimo veliko delovnih in gospodarskih uspehov. Vsem delavkam in delavcem Novoteksa, upokojenkam in upokojencem pa v imenu odbora želim srečno, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu 1986. Obenem se zahvaljujem članom odbora za sodelovanje, predvsem pa tov. Bogovičevi.
MUZEJSKA
IZKAZNICA
Dolenjski muzej Novo mesto namerava v letu 1986 izdati muzejsko izkaznico. Cena izkaznice je 1.000 Din.
Z izkaznico bo imel njen lastnik naslednje pravice in ugodnosti:
1.	brezplačen ogled stalnih zbirk skozi vse leto,
2.	brezplačen ogled občasnih muzejskih in galerijskih razstav skozi vse leto,
3.	redno bo prejemal vsa vabila in obvestila o razstavah.
Upamo, da bomo s to akcijo povečali stalni krog obiskovalcev. Naročila sprejema do 5. 2. 1986 Darja Zupančič, int. 208.
/ //
(Nadaljevanje s 5. strani) ocujočo besedo uporabnikom, delovnim ljudem in občanom.
ZSMS se bori za kritično in aktivno delovanje skupščin SIS, je proti poskusom spodkopavanja svobodne menjave dela in zaupanja v moč samoupravnega urejanja zadovoljevanja skupnih potreb. Vztraja pri takšnih načinih organiziranja zadovoljevanja skupnih potreb, kot jih opredeljujeta zakon o združenem delu in ustava. ZSMS se bori proti zlorabi tajnosti, odločanju v časovnih stiskah, v izrednih postopkih in začasnih rešitvah, proti administrativnim izrednim ukrepom in pooblastilom pri ponujanju ene
same rešitve brez alternativ, proti odločanju na podlagi težko razumljivega in obsežnega materiala, proti odločanju v ožjih strokovnih skupinah.
Delovanje mladinske organizacije mora biti usmerjeno k reševanju temeljnih problemov družbenega razvoja in ekonomskega napredka, k udejanjanju neposrednih, specifičnih interesov mladih ljudi in interesov vsakdanjega življenja. Vključeni smo v vse dele družbeno političnega sistema, znotraj katerih pa ne smemo pozabiti posameznika z vsemi njegovimi svojskostmi in konkretnimi problemi.
Povzela in pripravila: D. M.
Poročilo o delu OO ZK TOZD Konfekcija I
Minilo je mandatno obdobje, zato je potrebno pregledati naše delo, zaznati uspehe in neuspehe. To poročilo je sestavljeno iz več delov. Posamezni člani sekretariata smo bili zadolženi za določena področja. To poročilo vsebuje:
1.	organiziranost in oblike dela OO za idejnopolitično usposabljanje,
2.	gospodarski položaj tozda,
3.	mladi in ZK,
4.	delo D PO,
5.	socialna politika,
6.	vloga v okolju, kjer delujemo.
Najprej nekaj podatkov o OO in njeni organiziranosti. OO šteje 14 članov. OO vodi petčlanski sekretariat, izvoljen na volilno-programski seji leta 1984. Vsak član sekretariata je zadolžen za določeno področje dela. Sekretariat pripravlja gradiva za seje OO in jih tudi vodi. Sekretariat se sestaja enkrat mesečno ali po potrebi. Sestanki OO se sklicujejo vsaka dva meseca, če se pokaže potreba, pa tudi pogosteje. Mislim, da smo v tem mandatnem obdobju naredili korak naprej v vodenju sej, odkritosti razprav, kritičnosti in predvsem samokritičnosti. Aktivnost vsakega člana OO smo ocenjevali sprotno, opozorili na napake in tudi pohvalili za dobro delo. Zaradi slabih medsebojnih odnosov smo izrekli tudi dva ukrepa tovariške kritike. Po teh ukrepih se odnosi izboljšujejo, lahko rečemo, da slabih odnosov več ni. Ena najvažnejših nalog v bodoče je evidentiranje možnih kandidatov za vstop v ZK. Na tem področju smo naredili premalo oz. nič. Zadnja štiri leta nismo sprejeli nobenega novega člana. Zakaj je tako, bomo ugotovili iz nadaljevanja poročila o temi mladi in ZK. En član OO je na lastno željo izstopil iz ZK, en član pa je bil prekadrovan v drugo OO.
Idejno politično usposabljanje
Menimo, da je organiziranih oblik izobraževanja dovolj, vendar se jih ne udeležujemo v taki meri, kot bi morali. Področju IPU bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti. Korak k izboljšanju je že ta, da je en član sekretariata zadolžen samo za to področje. Vsi člani osnovne organizacije so obiskovali vsaj eno od organiziranih oblik IPU, npr. mladinsko politično šolo, sindikalne oblike usposabljanja in tudi partijskih, vendar bomo morali kadrovati v višje oblike političnega usposabljanja.
Gospodarski položaj
V tem težkem gospodarskem položaju je razumljivo, da smo tudi mi največ pozornosti posvečali gospodarskim težavam tozda in DO. Na našo pobudo smo sklicali dva sestanka z dnevnim redom o težavah in na njih nakazali rešitve, vendar niso naletele na tako razumevanje, kot bi morale in kot smo želeli. Na programski konferenci smo predvidevali, da bodo pogoji za gospodarjenje v letu 1985 težji kot prejšnja leta, to seje pokazalo za resnično: padec kupne moči, velika rast stroškov, vsak dan hujša konkurenca na domačem in tujem trgu. K vsemu temu pa so za slabši rezultat pripomogli naša slaba organiziranost, slaba storilnost strokovnih služb, nepravočasno narejene kolekcije, velike zaloge. Vse to je vplivalo na dohodek in osebni dohodek, ta je med najnižjimi v občini. Med slovenskimi konfekcijskimi tovarnami smo na 85. mestu. Vso stvar je še poslabšal posel z Libijo, ki stoji v skladišču in požira velik del dohodka.
Delegatski sistem
Ugotavljamo, da je sistem pravilno zastavljen, vendar se v praksi prevečkrat poslužujemo krajše.
manj demokratične poti, kar ni pravilno. Da do tega prihaja, je več vzrokov: preobširna in pre-strokovna so gradiva, gradiva delegatom dostavljajo prepozno, ni dovolj časa za posvet z bazo in delegati, zato odhajajo delegati na seje nepripravljeni. Ni povratnih informacij. Evidentirani kandidati ne radi sprejemajo delegatske naloge. Pred nami so volitve, OO se je aktivno vključila v postopke evidentiranja, skupaj z IO ZS in kadrovsko komisijo. Evidentirati smo začeli že maja, tako da smo na volitve pripravljeni. Člani OO so evidentirani za najodgovornejše naloge in za svoje delo bodo odgovarjali partijski organizaciji.
Ocena varnostno-političnih razmer
Zaradi že omenjenih gospodarskih težav, slabega informiranja.
nizkega osebnega dohodka se opaža velika nestrpnost, slaba volja, apatija, nedelavnost, vse večje tudi nacionalne nestrpnosti.
Kakih večjih izgredov, pojavov nacionalizma, uničevanja in odtujevanja družbene imovine ni, moramo pa biti na take pojave zelo pozorni in jih poskušati preprečiti. To bomo uresničili z lastnim zgledom, delom med ljudmi, pravočasnim in objektivnim informiranjem.
Po toliko nakopičenih težavah je čas, da se aktivneje, odgovornejše lotimo reševanja teh težav. To velja za politične strukture strokovnih služb, vodilnega in vodstvenega kadra. Mislim, da potem ne bo več vprašanja slabe volje, nesprejemanja delegatskih nalog, bodo tudi novi člani ZK.
NOVO VODSTVO OO ZK TOZDA KONFEKCIJA NOVO MESTO
v_______________________/
Lani smo že v aprilu evidentirali nove člane sekretariata za obdobje 1986 in 1987.
Dogovorili smo se, da dosedanji sekretar ostane še en mandat, in to je Jože Mitag, rojen 1955, dela na delovnem mestu likalca.
Za člane sekretariata:
Borka Jerkovič, rojena 1950, dela kot strojna šivilja.
Mitra Petrovič, rojena 1955, dela na delovnem mestu normirca, zadolžena bo kot blagajnik.
Jelica Spasovski, rojena 1950, dela na delovnem mestu kot vodja pralnice, zadolžena je za idejnopolitično usposabljanje.
Zdenka Židanik, rojena 1955, dela na delovnem mestu odprema DN.
Novo vodstvo OO ZK DSSS
Na programsko-volilni seji smo komunisti v DSSS ocenili svoje delo v preteklem obdobju in si zastavili program dela in naloge za prihodnje obdobje. V oceni dela smo kritično spregovorili posebej še o aktivnosti in odgovornosti članov ZK, ki bi morala v današnjem zapletenem ekonomskem položaju biti na višji stopnji.
V preteklem obdobju je bilo sodelovanje in povezovanje med DPO dobro, posebno ob skupnih akcijah, kot so: izpeljava referenduma, obravnava zaključnih računov itd. To povezovanje in skupna aktivnost se morata v prihodnje še bolj uveljaviti.
Kot komunisti smo premalo storili na področju IPU, saj se do idejnopolitičnega usposabljanja še zmeraj obnašamo »mačehovsko«. Premalo se še zavedamo, da je potrebno tudi teoretično usposabljanje za razumevanje družbenih dogajanj in učinkovitost akcij proti odklonom in deviacijam v naši samoupravni družbi.
Premalo pozornosti smo posvečali mladim in mladinski organizaciji, zato so tudi rezultati na področju aktivnosti ZSMS slabi. V naslednjem obdobju bomo skupaj s sindikatom posvetili več mla-
dim in jim pomagali pri njihovem delu.
Menimo, da bomo v naslednjem obdobju pri delu OO ZK morali nameniti več pozornosti odgovornosti in aktivnemu delu vseh komunistov.
Na seji je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo OO ZK DSSS za obdobje 86/88 v naslednji sestavi:
Sekretariat:
Jože Mohorič, sekretar, Boža Tekstor, namestnik sekretarja, Dora Kovačič, Marija Hodžič, Brane Brankovič, Hinko Šintler, Miro Jovič.
Kadrovska komisija:
Ratomir Filej,
Štefka Bele,
Milena Penca,
Nevenka Kovačič,
Anica Smerdu, predsednik.
Zadolženi član sekretariata za IPU je Miro Jovič, za informacijsko in propagandno delo Brane Frankovič, za evidentičarja in blagajnika Marija Krakovv in za zapi-snikarki Darja Novinec in Stanka Perič.
OO ZK je za delegata za občinsko programsko volilno konferenco izvolila Bojana Grešaka.
J. M:
VERIFIKACIJA ENOTE STOŠ KRANJ V NOVEM MESTU
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo je imenoval komisijo za verifikacijo dislocirane enote Srednje tekstilne in obutvene šole Kranj pri Srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Novo mesto, ki je v sodelovanju s člani (Novoteks je zastopal Brane Frankovič, vodja kadrovskega oddelka) 25. 12. 1985 pregledala dokumentacijo, priloženo zahtevku za verifikacijo. Dokumentacija je poleg splošnih zajemala še dodatna dokazila:
—	soglasje izvršnega sveta občine Kranj k ustanovitvi dislocirane enote v Novem mestu,
—	soglasje izvršnega sveta občine Novo mesto k ustanovitvi dislocirane enote in
—	soglasje posebne izobraževalne skupnosti.
Iz vseh dokazil je bilo razvidno, da dislocirana enota v Novem mestu izpolnjuje pogoje, določene v ZUI.
Izobraževanje udeležencev ob delu poteka za potrebe tekstilne tovarne Novoteks in se financira na podlagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja.
SŠPTNU Novo mesto zagotavlja ustrezne prostore, opremo in učila za splošnoizobraževalne in del strokovnoteoretičnih predmetov, Novoteks pa prostore in
opremo (z učili in vsem laboratorijskim inventarjem) za poučevanje tekstilnih surovin in preizkušanje tekstilij, tekstilnih kemijskih analiz ter celotnega praktičnega pouka.
V postopku verifikacije je bilo ugotovljeno, da obe šoli in
Izobraževanje delavcev v DO Novoteks je v zadnjih letih, v času reforme, stagniralo, v nekaterih dimenzijah pa celo nazadovalo. K temu so pripomogle tudi splošne gospodarske težave, problemi teh ničnega in tehnološkega razvoja, naložb idr.
Za razvoj izobraževanja so bile pomembne tele značilnosti:
1.	Močno se je kazala težnja po zadovoljevanju le trenutnih potreb po izobraževanju delavcev. Za politiko, cilje, programe ter celotno planiranje izobraževanja je bila značilna usmerjenost na tekoče, ne pa na razvojne potrebe. Seminar ali tečaj, ki je trajal le nekaj ur ali nekaj deset ur in v katerega so se delavci vključevali le, ko se je za to pokazala potreba, ki naj bi jo takoj zadovoljili, ne more biti podlaga za bolj sistematično in temeljito izobraževanje.
Novoteks izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za izvajanje programov srednjega izobraževanja tekstilni mehanik in tekstilni kemik.
S tem je bila dislocirana enota STOŠ Kranj v Novem mestu vpisana v razvid izobraževalnih organizacij pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Ljubljana.
BRANE FRANKOVIČ
Niso bila odpravljena še številna stara pojmovanja o izobraževanju kadrov, zaradi česar je tudi rentabilnost naložb v izobraževanje kadrov povezana izključno s planiranjem uspešnosti in povečanjem produktivnosti delavcev na delovnem mestu, ne pa s celotno reprodukcijo. Tak ekonomistični odnos, ki naložbo obravnava kot potrošnjo, za katero je treba odvajati sredstva iz dohodka, je zelo živ in vpliva na prakso pri izobraževanju kadrov.
2.	Ni bilo razvito širše in bolj celovito izobraževanje delavcev. Premalo seje združevalo strokovno, družbenopolitično in splošno izobraževanje. Vsi ti programi so potekali preveč ločeno. Prizadevanje, da bi v programe »izobraževanja za delo« vključili tudi družbenopolitično in splošno izobraževanje, ni bilo uspešno.
3.	Izobraževanje delavcev za delo je še vedno močno kazalo značilnosti »tovarniškega izobraževanja«. Usmerjeno je bilo predvsem na usposabljanje delavcev z najnižjo strokovno usposobljenostjo, na pridobivanje znanja in spretnosti za začetek dela, na ozek profil ali na le nekoliko višje ravni. Nismo se usmerili na izobraževanje in usposabljanje kadrov, ki so gibalna sila sodobnega razvoja v tekstilni industriji. Niso bila sprejeta stališča o nujnosti stalnega planskega izobraževanja oziroma izpopolnjevanja, specializacije najvišjih strokovnih kadrov. Zato je tudi izobraževanje na najvišjih ravneh potekalo bolj kot »zasebna zadeva«, ne pa plansko organizirana dejavnost, usklajena s širšimi potrebami v celoti ter je bila pogosto bolj pot za beg iz poklica, boj za osebno socialno promocijo ipd.
4.	Tako zastavljeno izobraževanje ni prispevalo veliko k hitrejšemu razvoju dela in večji storilnosti. Še vedno nismo uresničili nagrajevanja po delu. Zato je bila tudi motivacija za izobraževanje slabo izražena. Vprašanje motivacije se je posebej zastavljalo v družbenopolitičnem in splošnem izobraževanju, ki neposredno ne dajeta boljšega materialnega in drugega družbenega statusa. Slabe razmere za učenje in druge težave še bolj vplivajo na
(Nadaljevanje na 10. strani)
Značilnosti izobraževanja v DO Novoteks
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Teoretična izhodišča in osnove delovanja krožkov (quality control circles)
Vsak razvoj tehnologije zahteva tudi reševanje tekočih problemov, ki so vezani z delovnim procesom. V zvezi s tem je bil v okviru odbora za napredek dela in poslovanja pri GZS oblikovan raziskovalni tim, ki je predlagal kot model krožke za izboljšanje proizvodnje. Krožek pomeni skupino delavcev, ki se redno sestaja, ugotavlja, analizira ter rešuje probleme. Pri razvoju tehnologije in večji specializaciji čedalje bolj prihaja do drobljenja delovnega procesa ter posamezniki v tem procesu postopoma izgubljajo pregled nad celoto. Posledica tega je vedno bolj mehanično izvajanje posameznih operacij, kar povzroča čedalje večjo odtujenost od dela. V Gospodarski zbornici Slovenije, na področju dela komisije za standardizacijo in kakovost, je bila že leta 1979 formirana delovna skupina, ki naj bi poiskala
oblike in možnosti za hitro ukrepanje pri izboljšanju kakovosti v procesu. Ugotoviti je bilo treba stanje glede krožkov kakovosti v svetu (Quality Control Circles), ki so se iz matične dežele Japonske zelo uspešno širili v razvite dežele in tudi v dežele tretjega sveta. Potem je bilo potrebno ugotoviti, kakšne so izkušnje v naših OZD in kakšen model skupinskega dela bi se pri nas lahko ustvaril. Kot rezultat teh predhodnih ugotovitev je bil pripravljen predlog raziskovalne naloge z delovnim naslovom »KROŽKI ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE«. Ta krožek je bil poskusen in se je moralo ugotoviti, kakšen je sploh interes pri nas za takšen način dela ter kakšen je interes delavcev za delo v krožkih.
V začetku v naši deželi taki krožki niso kaj dosti zaživeli. Nekaj več uspeha je bilo v SRS, medtem pa v ZDA pričakujejo
na vsakoletni mednarodni konferenci IAOC (INTERNATIONAL ASSOCIATION OF QA-LITY CIRCLES) več 1000 delegatov iz vsega sveta, število krožkov pa gre samo v ZDA v tisoče.
Skandinavske dežele so k uvajanju krožkov pristopile zelo organizirano in poročajo o dobrih rezultatih. Omeniti je treba, da se krožki uspešno razvijajo tudi v vrsti dežel tretjega sveta. Iz socialističnih dežel tudi prihajajo informacije o krožkih ali podobnih oblikah. Danes je že znan madžarski vladni program za uvajanje krožkov pod vodstvom njihovega zavoda za standardizacijo in kakovost. Tudi v Nemški demokratični republiki se ukvarjajo s krožki kakovosti. Izjema je Kitajska, ki je začela uvajati krožke že prej in je že pred leti imela nacionalni kongres z več sto udeleženci.
Kaj pomenijo krožki!
Delo v krožkih v bistvu pomeni inovativno dejavnost v proizvodnem procesu, ki prispeva k boljšemu rezultatu delovne enote in organizacije v celoti. Krožki pomenijo neko
vrsto obogatitve dela, saj delavci na sestankih obravnavajo konkretne probleme svojega delovnega okolja, o njih razpravljajo in iščejo rešitve.
Analiza o obstoječem stanju, ki je narejena v več kot 50 OZD in med 1374 anketiranci, med katerimi je bilo več kot 40 odst. proizvodnih delavcev, skupi-novodij in delovodij, je pokazala, da je najbolj pogost »motilni« element slaba organizacija, tej sledijo slabi odnosi pri delu in slaba informiranost. Kot vir nezadovoljstva v zvezi z osebnimi dohodki se omenjajo neizdelan sistem delitve, neprimerna razmerja ter prenizko nagrajevanje strokovno zahtevnega dela.
Analiza samoupravnih skupin je pokazala, da veliko pomeni že sama možnost za vključevanje delavcev v krožke, saj bi tako lažje sodelovali, prišli do kvalitetnih informacij in si med seboj pomagali.
IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ZA DELOVANJE V KROŽKIH
Sodelovanje v krožkih zahteva poznavanje in uporabljanje najosnovnejših tehnik za zbi-
(Nadaljevanje z 9. strani) poslabšanje motivacije za učenje.
5.	Kadrovsko-izobraževaina služba je dovolj usposobljena za strokovna dela, a v njej ni dovolj strokovnjakov, katerih dela bi bila naravnana na dobro metodološko in metodično razčlenjeno planiranje, spremljanje, raziskovanje potreb in interesov, motiviranje, usmerjanje, organizacijo in izvajanje izobraževanja. Ker ob-
stoječi kadri ne zmorejo uresničiti prave vloge, delovna organizacija ne vidi večje potrebe po krepitvi teh organov, in tako se znajdemo v začaranem krogu.
V teh nekaj točkah smo želeli bralcem prikazati značilnosti iz preteklih planskih obdobij. Kako smo se lotili reševanja tega problema, pa bomo pisali v naslednji številki.
F. B.
Prihajajoča pomlad — novi stil oblačenja
Ko slečemo tople jope, suknjiče in plašče, potegnemo iz omar lahkotnejša oblačila za spremenljivo spomladansko vreme, pa tudi za vroče poletne dni.
Vendar pa vedno niso zadovolj-nji s starimi rečmi, tako da večkrat stremimo za novejšimi izdelki trenutnega modnega utripa. Smo ljudje in si želimo večkrat kaj novega, če ne zaradi potrebe, pa zaradi okolice, katera vpliva na marsikatero odločitev pri nakupu in nošnji na ulici v vsakdanjem življenju.
Sicer pa iz raznih razlogov ne pridemo do želenih proizvodov, v katerih bi se prijetno počutili in zavestno prezentirali svoj modni okus. Če pa le izbiramo in izberemo garderobo za tekočo sezono, moramo imeti pač vsaj nekaj informacij, kaj je modnega, kaj naj izbiramo in, seveda, tudi kje.
Ker je moda tako spremenljiva, je zaželeno, da vseskozi spremljamo smernice, saj vemo, kako je vse spremenljivo v materialih, dessenih, nasploh pa v barvah. Za sezono 1986 so kreatorji in desse-naterji Zahoda pripravili kolekcije, katere so v linijah in v načinu oblačenja spet drugačne od prejšnjega leta.
Vse se spreminja, tako da moda prinaša nekaj bistvenih skupin v ženski modi. Ta prinaša predvsem nemodne oblike in kroje, pa tudi linije, katere so precej potisnjene pri spodnjih oblačilih, ter široke padajoče ravne linije pri gornjih delih. Spet se pojavijo ženske jakne in sakoji s podloženimi rameni in se tesno prilegajo pasu in bokom. Predvsem prevladujejo reverji na jaknah raznih oblik in dolžin. Krila so tudi ozka in nenavadna po izgledu, hlače pa potisnjene z raz-
IlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllhllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
ranje, proučevanje in vrednotenje podatkov.
Prvi pogoj za obvladanje teh tehnik pa je ustrezna izobrazba. Iz podatkov psiholoških pregledov (podatki o sposobnosti, znanju, lastnostih) za več kot 10.000 delavcev različnih profilov je razvidno, da je le od 33 do 50 odstotkov kadrovske sestave zadovoljuje formalne zahteve po izobrazbi. Ob takih podatkih je pomembno ugotoviti, kakšna je dejanska primernost teh kadrov za delo, saj bi prenizka izobrazbena struktura pomenila resno oviro.
Primerjava podatkov psiholoških pregledov in ocenjene uspešnosti pri delu pa nasprotno kaže, da se v kadrovski sestavi posamezne OZD pojavlja v zvezi z izobrazbo le od 5 do 12 odst. problematičnih delavcev. Torej tudi s te strani ni pričakovati resnih ovir za vključevanje delavcev v krožke, saj je odstotek delavcev z neustrezno kvalifikacijo sicer velik, vendar pa je delež tistih, ki bi bili sposobni, da svoje znanje utrdijo in razširijo ter se priučijo tehnikam za delo v krožkih, dovolj visok.
Do sedaj je bila inovacijska dejavnost pri nas praktično prepuščena redkim posameznikom. Prav zato sodimo, da bi bili krožki lahko tista oblika, ki bi vključevala delavce v organizirano delovanje v delovnem procesu.
MODEL KROŽKOV IN ANALIZA ELEMENTOV
Krožek za izboljšanje proizvodnje naj bi združeval pet do dvajset, običajno pa okoli 8 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo kakšno uro v tednu, vendar med rednim delovnim časom, pod vodstovm vodje krožka, prostovoljno in z namenom, da ugotovijo probleme, analizirajo vzroke in predlagajo svoje rešitve vodstvu, in če je le mogoče sami odpravijo vzroke ali izvedejo izboljšave.
Velikost krožka, torej število delavcev v enem krožku je pogojeno z načinom dela. Krožek tvori skupina delavcev, od katerih pričakujemo, da bodo pod vodstvom vodje krožka vsi tvorno sodelovali pri reševanju problemov. To v praksi omejuje število udele-
žencev, saj je večje skupine težko voditi, ali pa del skupine ne sodeluje. Pri majhnem številu članov pa ni dovolj idej, zato običajno ne prihaja do njihovega soočenja in izbora najboljše rešitve. Premajhen krožek postane tudi preveč okrnjen, posebno če manjkata eden ali dva člana. Krožek ni interdisciplinaren team, ne združuje različne strokovne profile, temveč je oblika, v kateri so združeni delavci, ki opravljajo podobna dela in naloge in imajo skupne izkušnje in skupne cilje. Zato bodo določili take probleme, oziroma izboljšave, ki bodo njihov skupen in uresničljiv interes. Tudi vodenje take skupine je lažje in razpravljajo o problemu, ki je vsem znan in blizu, aktivira tisto znanje, ki si ga je delavec z leti nabral in ga ni uporabil, razen za morebitno olajšanje lastnega fizičnega dela. Dinamika sestajanja krožkov je lahko zelo različna. Tre-ba je izbrati take ure in dneve, ko ni intenzivne proizvodnje in so izpadi manjši. Sodelovanje v krožku mora biti prostovoljno, če želimo, da se tisti, ki so člani, z zanimanjem vključujejo vanj. Da pa ne bi bili za čas
sodelovanja v krožku »prikrajšani«, se je uveljavila praksa, da se delavcem prizna režijska ura, čeprav mora o tem vsaka OZD odločiti sama.
Krožek vodi vodja krožka. Delavci izberejo vodjo krožka iz svoje sredine ali pa zaupajo vodenje skupinovodji oz. preddelavcu. Za svoje delo mora biti vodja krožka posebej šolan, upoštevati mora temeljne tehnike in metode dela. Namen krožka je, da ugotovi probleme, jih analizira, ugotovi vzroke in poišče rešitve, ki jih potem predloži vodstvu. Od delavcev v krožku tudi pričakujemo, da bodo, če je le mogoče, sami odstranili vzroke problemov, oziroma sami izvedli izboljšavo, seveda v soglasju z vodstvom. Brez sodelovanja in soglasja vodstva bi se delovanje krožkov pretvorilo v analitično preseganje v proces.
ORGANIZACIJSKE OSNOVE KROŽKOV
Skupina delavcev, članov, skupno z vodjem tvori krožek. Krožek deluje včasu sestankov kot celota, posamezni člani krožka rešujejo in izvajajo po-
nimi razporki ter zapenjane z gumbi.
Krila spet mini, malo nad koleni ali pa rahlo izpod. Dezeni črtas-
ti, karo ali v kombinacijah, v raznih efektnih materialih s prisotnostjo srebrnih ali zlatih nitk. Namesto bluz prihaja »korzet«, to je oprijet zgornji del brez naramnic ali pa podaljšan v krilo. Vse skupaj pa je izrazito ozko.
Kratke jakne, katere so zelo podložene v ramah, tako da je izrazito poudarjena V linija. Kroji enostavni, brez raznih dodatkov ali aplikacij. Materiali platna, pletenine lažjih dessenov, nekaj jerseya, pa tudi elegantne tkanine v prisotnosti stoterih barv in načinov tkanja v enem materialu pri muhasto športnih izvedbah.
Barve predvsem žive, s prisotnostjo več odtenkov sive.
V tem cirkusu bodo prikrajšani predvsem moški, njihova izbira bo skopejša. Linija spet elegantna, v grobih dessenih in lažjih tkaninah ter potiskanih platnih. Hlače še vedno široke, spodaj ozke, na videz enostavne, brez odvečnih aplikacij ali rezov. Še vedno skoraj vse likane na rob. Zgornji deli široki, podloženi v ramenih, izgled široki karo ali enobarvno, srajce v kašmir vzorcih, kakor tudi sakoji, jope, šali ali vzorci na dodatkih.
Prisotno večplastno oblačenje, tako daje poletno oblačenje samo podaljšek zimskega časa. Sicer pa poglejmo v trgovine, kaj prihaja in s tem izbirajmo v skladu z željami, ponudbo, navsezadnje pa tudi globino svojega žepa.
Marjan Podlogar
IlllllllllllllUllllllllililllilllllllllllllllllllllllllil
samezna, v krožku dogovorje- Shematski pribor delovanja na opravila. Vodja krožka mora krožka (slika 1) voditi in usmerjati krožek, za kar mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje.
j) VODJA
ČLANI
Krožek za izboljšanje proizvodnjo
delavci, Člani krožka
Članstvo v krožku je prostovoljno, naloge pa so:
—	da se seznanijo s tehnikami za reševanje problemov,
—	da v krožku aktivno sodelujejo z znanjem in izkušnjami,
—	da odločitve sprejemajo z glasovanjem,
—	da v krožku dogovorjene in sprejete zadolžitve opravijo kvalitetno in v dogovorjenem roku,
—	da sodelujejo v krožku v skladu z načeli krožka.
VODJA KROŽKA
Lahko je eden od delavcev ali skupinovodja oziroma pred-
24. delavske športne igre občine Novo mesto
V nedeljo, 8. decembra, so bile 24. delavske športne igre občine Novo mesto. Naša delovna organizacija seje udeležila tekmovanja v vseh disciplinah in sicer v odbojki, streljanju, namiznem tenisu, pikadu, vlečenju vrvi, kegljanju in šahu.
Velik uspeh smo dosegli v odbojki. Uvrstili smo se v finale po zmagah nad ekipo Iskre in ekipo Obs Novo mesto. V finalu smo igrali z ekipo DO Krka ter zmagali z rezultatom 2 : 0 in osvojili L mesto. Ekipo Novoteks so zastopali Jože Mišmaš, Rihard Resnik, Marjan Somrak, Martin Aš, Gojko Cukut, Jurij Stegnar, Zdenko Ban in Miha Legan. Ivan Kapš in Marjan Somrak sta dosegla odlično 2. mesto v namiznem tenisu, Mira Kump in Brigita Kobe pa 3. mesto. V vlečenju vrvi smo zasedli 6. mesto, vrv so vlekli Srečko Ozimek, Matija Belavič, Franc Pavlin, Jure Stegner, Martin Aš, Gojko Cukut, Rihard Resnik, Franc Gorenc. Ženska ekipa v odbojki je zasedla 6. mesto v sestavi Mira Kupm, Ljubica Paprica, Anica Bartolj, Jelena Ban, Danica Jovetič in Brigita Kobe.
Strelci Franc Gorenc, Stojan Blagojevič, Franc Pavlin, Stanko Herman in Zdenko Ban so zasedli 10. mesto. V pikadu so fantje Tine Filip, Franc Gorenc, Matija Bela-
vič, Stojan Blagojevič in Franc Pavlin zasedli 7. mesto, Mira Kump, Ljubica Paprica, Jelena Ban, Anica Bartolj in Brigita Kobe pa 5.—6. mesto.
V kegljanju (Marko Zupančič, Milan Radovanovič, Tine Geršič, Anton Bojane, Anton Gole, Zvonko Jelič, Jaro Hočevar) so moški zasedli 4. mesto s 340 podrtimi keglji.
Kegljačice Martina Makše, Marija Konda, Jelena Ban, Marjana Pečnik, Jelka Kastelic so zasedle
3.—4. mesto, s 76 podrtimi keglji.
Šahisti Andrej Šepetave, Ferdo Vidmar, Brane Malešič in Srečko Lamut so zasedli 7. mesto.
Miha Legan
Člani izvršnega odbora sindikata »Novoteks« tozd Predilnica Metlika
1.	Vidic Marjan — predsednik
2.	Rus Vlasta — namestnik predsednika
3.	Gregorič Lojze — tajnik
4.	Malešič Danica — blagajnik
5.	Kušan Ljubica
6.	Bajuk Ivana
7.	Ilijanič Josip
8.	Novosel Ivan
9.	Štefanič Anica
10.	Švigelj Rafael
11.	Radenovič Katica V Metliki, 9. L 1986
delavec. Izberejo ga delavci, člini krožka, z glasovanjem. Za dobro delovanje krožka je pomembno, da ima vodja krožka dobre in urejene odnose s člani. Pri prvih krožkih vodjo krožka določimo sporazumno z vodstvom, pospeševalcem in bodočimi člani krožka, s tem da upoštevamo predvsem njegov tvorni odnos do bodočih članov krožka.
NALOGE VODJE KROŽKA SO:
—	da kot enak med enakimi vodi in usmerja krožek,
—	da si prizadeva za polno sodelovanje vseh članov in preprečuje razprtije in osebna nasprotja,
—	da zagotavlja delovanje krožka v skladu z načeli in dogovorjenimi pravili,
—	da dobro obvlada tehnike za obravnavanje problemov,
—	da prenaša posamezne tehnike na člane krožka,
—	pripravi in vodi (sam ali s člani) predlog rešitve problema,
—	skrbi za evidenco prisotnosti,
—	poroča o delovanju krožkov.
KROŽEK V ORGANIZACIJI
Krožki nastajajo slučajno in na podlagi prostovoljne odločitve delavcev. Tak krožek je organizacijsko povezan z organizacijo, v kateri deluje, pri čemer ta povezava upošteva stalnost organizacijske strukture tozda ali DO in nastajanje in prenehanje delovanja krožkov. Povezavo krožka z organizacijsko strukturo urejata odbor za pospeševanje krožkov (OPOK) in pospeševalec (koordinator) krožkov. Shematska povezanost krožkov je na sliki 2.
V tem primeru gre pretežno za pospeševanje delovanja krožkov, torej za aktivnosti, ki so potrebne, da se krožki organizirajo, da rešujejo probleme in vztrajajo pri svojem delu; ta povezava je pretežno v smeri

r
Smučanje na Gačah
Na Gačah pri Črmošnjicah je možna smuka vsak dan od 9. do 16. ure. Skibus vozi vsak dan ob 8.30., s povratkom ob 16. uri. Smučišče je primerno za zelo dobre in manj dobre smučarje. Na Gačah obratujeta 2 vlečnici. Možnost imate tudi za prehrano (enolončnica, hrenovke, kranjska klobasa). Pri Globturu v Novem mestu lahko kupite enodnevni paket (prevoz, dnevna karta, enoločnica) za 1.300 din (odrasli), otroci do 10. leta 1.160 din.
Želimo vam prijetno smuko.
Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks
V.________________________________________________-/
j OBVESTILO
Vse cenjene kupce obveščamo, da bo trgovina v Bršljinu zaprta od 20. 1. 1986 do predvidoma 20. 2. 1986 zaradi notranje preureditve.
Istočasno pa vas obveščamo, da so izdelki iz Novoteksa na voljo v blagovnici Julija v Novem mestu.
Hvala za razumevanje!
TOZD TRGOVINA
!
Izvršni odbor delavskega sveta delovne organizacije Novoteks, n. sol.o.. Novo mesto, je na svoji 11. seji 14. januarja 1986 sprejel naslednji
SKLEP:
1.	Nadomestilo (kilometrina) za uporabo osebnega vozila v službene namene se poveča za 16 odst., in sicer s 30 na 35 din za prevoženi kilometer.
2.	Sprememba obračuna velja od 15. 1. 1986 dalje.
Novo mesto, 14. 1. 1986
PREDSEDNIK IO Ivan Murgelj, l.r.
Illll!llllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllll!lll!lllllll!lllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
organizacije; odbor za pospeševanje krožkov, pospeševalci. Med obravnavanjem problema in oblikovanjem predloga rešitve krožek deluje večinoma samostojno. V tem času sodeluje, vendar samo po potrebi, z različnimi strokovnimi službami zaradi točnega uvida v
problematiko, sam predlog rešitve večinoma reši sam. Ko je rešitev problema izdelana, nastopi drugi del povezovanja krožkov z organizacijo, v kateri deluje.
Nadaljevanje prihodnjič.
KATICA ZUANOVIČ, inž.
ORGANIZACIJA
ODBOR ZA POSPEŠEVANJE KROŽKOV
Kroški
odobritev PRED LOGA REŠITVE
PREDLOG REŠITVE PROBLEMA
KROŽEK ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE V ORGANIZACIJE
------------------------------------------------.
OBVESTILO
Zaradi novega zakona o deviznem poslovanju je prišlo med drugim tudi do sprememb pri dvigu inozemskih dnevnic za službena potovanja v tujino.
Do sedaj smo lahko v nujnem primeru dvignili dnevnice isti dan, kot smo dali nalog poslovni banki za dvig, to poslej ne bo več možno. Vsa plačila v inozemstvo kot tudi dvigi dnevnic se mora najaviti poslovni banki, ta odda najavo svoji združeni banki, slednja pa Narodni banki Jugoslavije v Beograd, kjer se zbirajo najave cele države.
Ker je po novem zakonu določen vrstni red sprovajanja nalogov, dnevnice pa so po nujnosti na sedmem mestu, pod točko razno, se lahko zgodi, da bo odobreno izplačilo šele v roku 30 dni od najave.
Zato opozarjamo vse tiste, ki službeno potujejo v inozemstvo, da takoj, ko zvedo za potovanje, to sporočijo IO in deviznemu oddelku zaradi najave dviga.
Prosimo, da zaradi sprememb upoštevate to obvestilo ter nam tako omogočite lažje delo.
Devizni oddelek
v________________________________________________y
VAŽNO OBVESTILO
Vse delavce in upokojence prosimo, da nam pomagajo pri iskanju stanovanja za mamico z dvomesečnim otrokom. Mamica je naša delavka, zaposlena v tkalnici.
Primerno bi bilo vsako stanovanje, ki ima možnost ogrevanja.
Vprašajte, prosim, tudi sosede, znance in prijatelje.
Vse nadaljnje informacije daje in zbira Vanda Erpe v kadrovsko splošnem sektorju.
Hvala za pomoč!
Kadrovsko splošni sektor
IZID ŽREBANJA NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE, ki je bilo v torek, 14. 1. 1986:
REŠITEV:
NOVOTEKS — AMARILIS — K —MATIČEK— BO —AREH
—	MISEL — RUSI — ATA — TUNIKA — PETROVIČ — ESKONT — OLA —SN —EP — NEOKLASICIST — NE — M AO
—	VIKAR — SŠ — TVID — STOL — MI — NARIS — VIOLA — UK — DOPUST — RP
—	OTERO — ANAM — OSA — LOLA — GORATOST — MARI J — VANU A LEVU — POT — ASA — UŠIVOST — OL — AR
—	LJIG — BOR — LE — ZELENICA — NN — STEIGER — NALITJE — TOPLINA — OBLAK
NAGRADE NOVOLETNE KRIŽANKE
L nagrado, izdelek teens, prejme: DANA HRASTAR, DSSS
2.	nagrado, 2 kg ostankov: KOSTREVC CIRILA, skladišče hlač
3.	nagrado, izdelek Krke: GE-RŠIČ ANDREJA, Trgovina Brš-Ijin
Vsem nagrajenim čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič.
Uredništvo
glasila »NOVOTEKS«
V zadnji številki glasila so netočni podatki krvodajalcev iz tozda Predilnica Metlika.
Geršič Martina dala kri 18-krat,
Štefanič Anica dala kri 30-krat.
Lepo pozdravljeni! V Metliki, 23. 12. 1985
GIASHO Tinsnu« TQVMM NOVO MSSTO
.ii*r NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov.
Glasilo ureja izdajateljski svet: Miro Jovič (predsednik). Brane Brankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Jože Zurc, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.
Uredništvo