'UiERišK/t Domoviim/i
P'dgeuT 6°th r
^>y*°%Ytl>ane
m LAN6UAG€ OMLV
j JMCRICAN VN mm
trd+7
NO. 112
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 8, 1967
SLOVCNiAN
&ofii4it4& mmpApm
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
lilo podpira Maserja
Predsednik SFRJ Josip Broz Tito je obsodil “napad Izraela’ na Združeno arabsko republiko in izjavil, da stoji trdno na strani Arabcev.
BELGRAD, SFRJ. — Uradna poročevalska služba je objavila, da je vlada ljudske republike Jugoslavije “zvedela z globoko zaskrbljenostjo in ogorčenjem, da je Izrael napadel Združeno a-rabsko republiko”. Poročilo pravi, da se je to zgodilo kot pred 10 leti in da je Izrael zopet napadalec in orodje “imperialistične politične sile in pritiska na suverene arabske države”.
Jugoslavija izjavlja, da smatra vse ukrepe, ki jih je izvedla v zadnjih tednih Združena arabska republika vpričo sovražnosti Izraela umestne in v skladu s skrbjo za lastno obrambo in varnost. Namestnik zunanjega ministra Mišo Pavicic je dejal, da smatra Titova vlada zaporo A-kabskega zaliva za upravičeno in v skladu s suverenimi pravicami Egipta. Jugoslovanska vlada je zato proti vsakemu vmešavanju v to vprašanje in smatra za bistveno važno, da se vse države varuje v tem pogledu vseh dejanj, ki bi mogla položaj poslabšati.
Titova vlada je v omenjeni izjavi obljubila Združeni arabski republiki in vsem drugim arabskim državam vso pomoč v njihovi “pravični borbi”.
Omenjena izjava je pomembna v toliko, ker se v Beogradu vedno radi sklicujejo na nevtralnost, pa so se v tem vprašanju postavili popolnoma na stran A-rabcev in Sovjetske zveze, ki jih podpira. Pri tem je Jugoslavija kot pripadnica nevtralnega bloka imela svoje čete v okviru Združenih narodov, ki so varovale mir na meji Izraela in Združene arabske republike “E-gipta”. Del teh čet se je že vrnil domov, ostanek pa bo po vladnem poročilu doma 19. junija.
Izvršna komisija EGS dobila predsednika
BRUXELLES, Belg. — Evropska gospodarska skupnost nima nobene vlade. Kot nadomestek služi svet zunanjih ministrov EGS in pa zvršna komisija, ki šteje sedaj 14 članov, kolikor je članic EGS. Komisija izvršuje sklepe zunanjih ministrov in pa tekoče posle. Kot taka je prava vlada, vendar ji De Gaulle ta naslov odreka, ker se boji, da bi mu EGS utegnila postati preveč neodvisna. Zato je tudi izgrizel dosedanjega predsednika dr. Hallsteina in spravil na njegovo mesto belgijskega politika dr. Reyja.
Komisija bo s 1. julijem prevzela tudi posle bivše evropske premogovne skupnosti in evropske atomske komisije. Pod njeno pristojnostjo bo torej združeno Vse, kar jev sedanji zahodni Evropi zedinjeno v eni ali drugi
obliki.
Novi grobovi
Ciro Baso
V torek zvečer je umrl v Suburban Community bolnišnici 73 let stari Ciro Baso z 4075 E. 131 St., rojen v Sinju v Dalmaciji, od koder je prišel pred 58 leti. Več let je bil natakar v Silver Bar na 5925 St. Clair Ave. Bil je samec. Tukaj zapušča bratranca Josepha Kamberja, s katerim sta zmeraj skupaj delala pri Silver Bar in sedaj pri Imperial Bar na E. 131 St., in nečakinjo Ireno Pasalaqua, v Chicagu nečakinji Heleno in Emily, brat Sam Baso pa je umrl. Pogreb bo v soboto ob 9.30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
ievaniosf črnskih tasnsfradi ni miiniia
WASHINGTON, D.C. — Harrisov zavod je poizvedoval po deželi, kaj ljudje mislijo o sedanjem stanju v boju za črnsko ravnopravnost. Nekateri med odgovori so značilni, le te bi radi omenili. Strah pred nemiri in izgredi raste, kajti letos se že 44% vprašanih belih Amerikan-cev boji izgredov, lani jih je bilo le 43%. Kot se vidi, vplivajo na bele Amerikance že kar napovedi nemirov, dočim so preje vpoštevali le dejanske demonstracije in izgrede. Strah pred izgredi je začel pojemati v mestih, širi se pa po deželi, posebno med farmarji. To je pojav, ki mu šele iščejo primerno razlago. Odpor med belimi proti o-mejitvi svobodnega razpolaganja s stanovanjskimi prostori pa hitro raste. Lani se je omejitvi orotivilo le 63% vseh vprašanih, letos jih je proti že 82%.
Razpoloženje med črnci je pa usmerjeno ravno v nasprotno smer. Manj je pritožb glede politične ravnopravnosti. Ne raste-
Kongres je ta teden zaposlen z 'drobižem'
Na precejšnje iznenadenje vlade in javnosti je včeraj Predstavniški dom zavrnil predlog za zvišanje omejitve zveznega dolga.
WASHINGTON, D.C. — Kongres ima ta teden dosti dela, toda ubada se samo z “malimi” zadevami, ki javnosti ne zanimajo ravno preveč.
Predstavniški dom bo skušal izglasovati podpiranje farmarjev. Pri tem mora tudi najti odgovor na vprašanje, ali naj federacija še naprej pomaga financirati šolske malice z dobavami hrane. Administracija je lani hotela ta izdatek omejiti, isto željo ima tudi letos, toda Dom bo verjetno ostal pri dosedanjem znesku podpiranja. Predstavniški dom je sinoči zavrnil novo gornjo mejo za federalno zadolžitev na $365 milijonov in ostal pri sedanji, ki znaša le 336 bilijonov.
V	Cellerjevem odboru predstavniškega doma bodo pa obravnavali zakon o varstvu naše narodne zastave. Upajo, da bo plenum predstavniškega doma izglasoval zakon do 14. junija, t. j. do dneva narodne zastave.
Senat bo debatiral o zakonu, ki naj pomaga strankam financirati stroške za predsedniške kampanje. Kočljivo zadevo bo našel tudi v zakonskem načrtu o navodilih, veljavnih za razmejitev kongresnih volivnih okrajev. Skušal bo tudi izglasovati zakon, ki bi o n e m o g o čil železniške štrajke do konca 1969.
Skupna kongresna komisija bo pa morala izgladiti razlike v besedilu zakona o nabornem postopku in v besedilu zakona, ki na novo regulira pokojnine in druge dobrote namenjene našim vojnim veteranom.
V	vseh teh zakonskih predlogih ni dosti političnega drobiža, zato so poročila s Kongresa pre-
Izrael je dosegel svoje vojne cilje
Čudna so pota ženske volivne pravice
SCHAFFHAUSEN, šv. — V kantonu Schaffhausen so začetkom junija imeli referendum, ali naj ženske dobijo volivno pravico; referendum je predlog odbil z veliko večino. Ni pa tako konservativen samo ta kanton, je še takih drugih 20, kajti ženske imajo volivno pravico le v štirih kantonih, pa še to le za lokalne volitve.
Pri nas imamo v Floridi znano indijansko pleme Seminola, ki ga pozna marsikateri turist. Pri zadnjih volitvah je bila Mrs. Jumpers izvoljena za predsednico plemenskega parlamenta. V tem svojstvu bo nadaljevala stoletno vojno z našo deželo, toda ne z oboroženimi silami, ampak z advokati. Hoče namreč plemenu priboriti pravično odškodnino za zgubljeno zemljo. Radi tega spora noče pleme še zmeraj skleniti “mir” z našo republiko. Podobnih “sovražnikov” ima naša republika še par med indijanskimi plemeni.

jo pritožbe proti diskriminaciji ori iskanju dela, ker se je stanje j cej dolgočasna in se le malokdo na delovnem trgu vendarle obremeni zanje razen tistih, ki so
Zvezna uradnika skušala širiti ponarejene bankovce
NEW YORK, N.Y. — Oblasti so prijele pretekli torek 29 let starega E. J. Ballarda iz New Yorka, uslužbenca Secret Service, in 34 let starega J. Spratley-ja, uslužbenca Bureau of Narcotics, ker so ju zasačile pri poskusu puščanja v promet za $23,000 ponarejenih 20-dolarskih bankovcev.
Ker ni imel nobeden od njiju sredstev za $5,000 varščine, ki jo je določil sodnik pri zaslišanju, so ju obdržali v ječi.
nilo na bolje za črnce, ki iščejo delo. Zato pa postajajo črnski protesti proti diskriminaciji pri iskanju stanovanj vedno močnejši. Kar 78% črncev zahteva odločnejšo zakonodajo o omejitvi svobodnega trga za stanovanja. Zahteve so tem radikalnejše, čim večje so strnjene črnske
posebej zainteresirani na tem ali onem predmetu.
naselbine v velikih mestih.
Koliko bo tako razpoloženje med črnci dalo letos povod za nove nemire in izgrede, še črnski voditelji sami ne morejo zanesljivo presoditi.
Iranski šah se je zaradi vojne vrnil domov
PARIZ, Fr. — Iranski šah Reza Pahlevi je prišel iz Zahodne Nemčije na uradni obisk v Francijo in se je včeraj razgovarjal s predsednikom De Gaullom, nato se je vrnil domov, namesto da bi odletel na obisk v Kanado in Združene države.
Potovanje preko Atlantika je odpovedal zaradi vojne na Srednjem vzhodu.
i Iz Clevelanda
i
in okolice
I
Iz bolnice—
Rojak John Hrvatin, 15918 WRitecomb Rd., se je vimil iz bolnice in se zahvaljuje prijateljem za obiske, darila in kartice. Obiski na domu so dobrodošli.
Žalostna vest iz domovine—
G. Anton Žakelj, 5516 Carry Ave., je prejel sporočilo, da mu je 3. t.rn. umrl na svojem domu v Žireh oče Anton Žakelj, star 88 let. Ob smrtni postelji so bili zbrani: hčerki Julka in Marija, por. Bačnar ter sinovi: Jože, upokojenec v Žireh, dr. Stanko, spiritual usmiljenk za jugosl. provinco v Belgradu, dr. Vlado, profesor na medic, fakulteti v Ljubljani in šef kirurškega oddelka Deželne bolnice, dr. Ciril, upravnik istotam in Janez, vodja razvojnega oddelka tovarne
Izraelske vojske so zasedle stari del Jeruzalema in večji del Jordanije zahodno od reke Jordan, z Betlehemom, Hebronom in Nablusom, prodrle preko Sinaja do sueškega prekopa in se utrdile na S harm El Sheikh nad vhodom v Tiranska morska vrata., — Na jordanijskem bojišču so sovražnosti ustavljene, Egipt, Sirija in Irak pa še vztrajajo v boju.
CLEVELAND, O. — Načelnik glavnega stana izraelskih oboroženih sil gen. Rabin je sinoči na tiskovni konferenci v Jeruzalemu objavil, da so izraelske oborožene sile dosegle postavljene cilje. Zavarovale so meje države, ko so v manj kot treh dneh zadale hud udarec arabskim letalskim silam in uničujoče pritisnile na Egipčane. “Mi smo danes.
60 ur po začetku sovražnosti v Sinaju z večino egiptovskih armad poraženih,” je dejal izraelski general. Na področju Sinaja se egiptovske vojske še vedno upirajo, da bi se mogle v redu rešiti preko sueškega prekopa. Vlada v Kairu je izjavila, da bo boj^ nadaljevala, v Alžirju pa so izjavili, da nad končno arabsko zmago še niso obupali. Tudi Sirija in Irak, še nista sprejela zahteve Varnostnega sveta ZN in u-stavil sovražnosti. Edino Jordanija, katere oborožene sile so doživele hude poraze, je včeraj ustavila sovražnosti, kot j Alpina v" žireh. Zena Marija so to storili Izraelci na bojišču proti njej.
Izraelske vojaške sile so dosegle v glavnem vse postavljene cilje in izraelski zunanji minister je izjavil že predvečerajš-njim, da Izrael sprejme zahtevo Varnostnega sveta ZN po ustavitvi sovražnosti, če Jbodo to storili tudi Arabci. Včeraj se je od teh odločila za to le Jordanija, katere oborožene sile so utrpele v treh dneh vojne hude izgube. Egipt, Sirija, Irak in ostale arabske države so izjavile, da bodo boj nadaljevale, dokler Izrael, ki je napadalec, svojega napada ne ustavi. Izraelski padalci so med tem zasedli Sharm el Sheikh in odprli Akabski zaliv izraelskim ladjam. Tekom včerajšnjega dne so dobili ti padalski oddelki že tudi zvezo po kopnem in morju z ostalo izraelsko oboroženo silo.
Naser je priznal, da se je njegova posadka od tam umaknila in da se egiptovske sile bore sedaj na drugi obrambni črti na področju Sinajskega polotoka.
Izraelci prodrli do sueškega prekopa
Izraelske oklopne sile naj bi bile prodrle na področju Izmai-lie že do samega sueškega prekopa. Močno so se mu približale tudi na severu v smeri proti Port Saidu in na jugu proti Suezu. Angleško vest, da so izraelske sile prešle prekop in zasedle Izmailio, so Izraelci za-
nikali.
Izraelski general Rabin je dejal, da so bile izraelske izgube v dosedanjih bojih v sorazmerju z uspehi sorazmerno majhne. Kolikšne so bile, ni povedal.
Varnostni svet zopet zasedal
Včeraj, ob 11.30 se je ponovno sestal Varnostni svet na razpravo o položaju na Srednjem vzhodu. Sovjetski zastopnik Fedorenko je ponovil zahtevo po takojšnji ustavitvi vseh sovražnosti in določil za to zadnji čas ob 20. uri po Greennichu (ob 4. popoldne po našem času), j
Fedorenko je zahteval takojšnje glasovanje o svoji zahtevi, pa do tega po daljši debati .sploh ni prišlo. Seja je bila prekinjena in se bo nadaljevala danes.
Ameriški državljani odhajajo Ameriški državljani iz vseh arabskih držav naglo odhajajo od tam, ko se sovražno razpoloženje proti Združenim državam zaradi arabskih porazov v vojni preje stopnjuje kot plahni. Prišlo je do ponovnih napadov na ameriška zastopstva v raznih | Wilhemina in s. Mary Priscilla.
mu je umrla pred 13 leti. zapušča tudi 21 vnukov in vnukinj. Pokojni je bil neumorno delaven: s 5 letom je začel klekljati čipke in klekljal do 85. leta, ko je težko zbolel; s 14 leti se je šel učit čevljarstva in je izvrševal obrt, dokler mu niso partizani 1.	1944 pobrali vse
orodje in zaloge in ga z družino vred pognali iz doma. V mladosti se je udeleževal dr. Krekovih socialnih tečajev in je vneto deloval v Prosv. društvu, pozneje pa pomagal ustanavljati zadruge in bil pri mnogih tajnik.
Zahvala—
Odbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu se zahvaljuje g. Rudolfu Lukežu st. z 1187 E. 61. ceste za ponoven dar Sloven, šoli pri Sv. Vidu v spomin svoje rajnke ge. soproge.
Obletnica graduacije—
V nedeljo ob 11.45 bodo imeli skupno sv. mašo pri Sv. Vidu graduantje svetovidske šole iz leta 1917 v spomin 50-letnice. Po sv. maši bodo imeli skupno kosilo v družabni sobi šolske dvorane. Navzoči bosta tudi s. Mary
Delno oblačno, soparno z možnostjo neviht. Naj višja temperatura 85.
K/e je kitajski komunizem v arabski krizi?

CLEVELAND, O. — Arabska kriza živi svoje življenje, kot da bi kitajskih komunistov sploh ne bilo. Nihče jih ne omenja v zvezi s to krizo, ne Izrael, kar bi še razumeli, in ne arabske države, kar pa ni tako lahko razumljivo.
V	Peipingu so namreč zmeraj gledali, da bi v Arabci dobro shajali. Ministrski predsednik Ču-En-Lai je glavne a-rabske prestolice obiskal le enkrat, ni prišel nikoli čisto praznih rok, obenem pa imel na mernike obljub. Arabci so darove radi jemali, želeli so pa tudi, da bi Peiping izpolnjeval obljube. Ker jih ni, je večkrat prišlo do zamere.
V	Peipingu so tudi mislili, da se arabski svet ne bo tako zelo vnemal za nevtralno politiko. Ker se je, je kitajska diplomacija velik okrat odkrito kritizirala arabsko politiko, kar je naravno rodilo veliko zamero. Poleg tega so se Arabci večkrat družili z nev-
tralci dvomljive vrednosti, na primer Naser s Titom. Tako je tudi mednarodna politika arabskega sveta kazila arab-sko-kitajske stike.
Stiki so postali naravnost kočljivi, ko se je razširil prepad med Peipingom in Moskvo. Arabci so vedeli, kako zelo jim lahko pomaga Moskva, kako malo pa Peiping, zato so rajše potegnili z Moskvo kot s Peipingom, kar je rodilo stalno slabo voljo v Peipingu.
Kitajski komunisti so bili dalje tako zelo zaposleni s svojo kulturno revolucijo, da so močno zanemarili diplomatske stike z arabskim svetom. So na primer odpoklicali celo vrsto svojih diplomatov iz arabskih prestolic, diplomatska mesta pa pustili nezasedena. Zato niso mogli dobro opazovati, kaj se godi v arabskih državah. Sedanji dogodki so jih torej do neke mere presenetili.
Seveda je skušala Moskva vse kitajske napake v arabskem svetu primerno izkoristiti, pri čemur je dosegla kar lepe uspehe.
Zlata doba za kitajsko-arab-ske odnose je bila doba sueške krize. Takrat je Peiping podpiral Naserja vsaj moralno, nekaj malega pa tudi v blagu in kreditih. Egipt je takrat videl prvič kitajske rude in kitajsko pšenico. Toda ta doba je kmalu minula. Že po 1. 1960 so stiki dobivali obliko poslovne diplomatske dejavnosti. L. 1965 so se pa kar ohladili. Peiping je namreč bojkotiral znano alžirsko konferenco in se s tem zameril vsem arabskim politikom.
Sedaj se Peiping trudi, da bi se Arabcem prikupil. Naserju je na primer izjavil, da bo vskočil povsod tam, kjer bo Moskva Izskočila. Povrhu je poslal na račun obljubljenih 50,000 ton pšenice prvo pošiljko 26,000 ton, kar je ta-
koj vznemirilo Moskvo. V Peipingu je kitajski zunanji minister povabil vse diplomate na razgovore in jim pripovedoval, kako velike simpatije goji njegova vlada do zadev in zahtev arabske politike. Pri tem so pa diplomat-je mogli ugotoviti, da ima rdeča Kitajska svoje diplomate le v 7 med 14 arabskimi državami.
Da Peiping nima dobre besede za Izrael, se razume. V Tel Avivu pa lahko premišljujejo, kako je nehvaležnost plačilo sveta. L. 1950 je namreč Izraelska republika med prvimi priznala rdeči kitajski režim, Peiping se pa za to še niti zmenil ni do današnjega dne.
Vse torej kaže, da so v sedanji arabski krizi kitajski komunisti zamudili vlak in da v njej ne bodo igrali nobene vloge, čeprav jih je 700 milijonov.
arabskih državah. Egipt, Sirija, Irak in Alžirija so prekinili diplomatske odnose z Washingto-nom in Londonom.
Predsednik L. B. Johnson je imenoval včeraj poseben odbor v Narodnem varnostnem svetu za vprašanja Srednjega vzhoda. Načeluje mu državni tajnik Rusk, njegov tajnik pa je G. Bundy, bivši predsednikov glavni svetovalec, sedanji predsednik Fordove ustanove.
Izraelske vojaške zmage so rešile Združene države iz velike zagate, toda so hudo prizadele odnose teh do arabskih držav. Predno bodo ti dosegli zopet kolikor toliko redno stanje, bo preteklo nemara več mesecev ali celo let. Posebni odbor Narodnega varnostnega sveta za Srednji vzhod se bo posvetil prav posebno tudi vprašanju obnove teh odnosov.
Pavel VI. misli tudi na cigane
RIM, It. — Pavel VI. je na svoj 68. rojstni dan obiskal 25 milj južno od Rima začasno cigansko taborišče in naletel tam na otroško prisrčen sprejem, ki ga ni pozabil. Sedaj je imenoval v okviru Apostolata za nomade
Pogreb—
Truplo 26. maja v Vietnamu v boju padlega Jamesa J. Menarta, sina Mr. in Mrs. Joseph Menart z 19171 Pasnow Avenue, je sinoči dospelo v Cleveland. Pogreb bo v soboto ob 7.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa ob 8.30, nato na All Souls pokopališče. Družina prosi so-sodnike in prijatelje, naj ne pošiljajo rož in vencev.
Požar—
Danes zjutraj okoli sedmih ie prišlo do večjega požara v General Plastics tovarni na E. 55 St. '
Ivtomcbilska nesreča—
Včeraj je prišlo do avtomobilske nesreče na E. 193 St. in Kil-deer Avenue. Mrs. E. Horan, 69 let, 20202 Chickasaw Avenue, je z zlomljenima rokama v Euclid Glenville bolnici. Do nesreče je prišlo, ko je Mrs. Mabel Norton iz Medine brez znaka zavila na levo v vožnji po Kildeer Avenue proti zahodu tik pred Mrs. Horan, ki je po isti cesti vozila proti vzhodu. Avto Mrs. Horan je treščil v drevo ob cesti in se prevrnil. Policiji in gasilcem je vzelo nekaj časa, da so pone-srečenko spravilo iz avtomobila,
francoskega škofa Collina za va-|kjer jo je držal volan.
ruha ciganov po vsem svetu. | y bolnici—
Pod Collinovo vodstvo pridejo i Mrs. Rose Samida, 1174 E. 60 vse akcije katoliške cerkve vprid St., je že dalj časa v St. Alexis ciganom, naj se nahajajo kjer-j bolnici, soba št. 720. Obiski so koli na svetu.
zaželjeni.
f

Ameriška Domovimi
v,-.i ) <•,> ti I.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Sbs Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $B.OO za 8 mesec« fca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 1 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 pes- year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 112 Thursday, June 8, 1967
Kongresu se z delom ne mudi
Lahko bi še navajali zakone, ki so obtičali v zakono- trebuh pa povzroča velike bole dajnem postopku, včasih v senatu, včasih v predstavniškem čine. G. Levičar se zdravi doma. domu, pa mislimo, da je gornjih vzgledov dosti.
Zakaj je torej zakonodajno delo tako zaspano? Razlog je isti, kot je vsako drugo leto: letos ni ne predsedniških ne kongresnih volitev. Kongresni politiki vedo, da volivci niso zadovoljni z njihovim delom, vedo pa tudi, da se to ponavlja vsako drugo leto. Vedo dalje, da se vsaj del volivcev da potolažiti, ko pride dan volitev. Letos je za otopelost volivcev še poseben razlog: vsi so siti vietnamske vojne in ne bi najrajše ničesar slišali ne o njej ne o politiki.
To ve naš politični svet in to tudi izrablja, zato tako mrtvilo v našem političnem življenju.

M iltvauški zapiski

MILWAUKEE, Wis. — V ro-ko mi je prišlo poročilo o konvenciji Slovenske ženske zveze, ki se je vršila v Washingtonu, D.C. To je bila prva konvencija te vrste, mislim slovenska konvencija, ki se je vršila v prestolnici ameriškega naroda. Veliko članic iz Milwaukeeja in West Allisa se je udeležilo te konvencije. Poleg članic in delegatinj se je udeležilo potovanja v Washington veliko drugih ljudi. Hoteli so si ogledati to znamenito mesto. Bilo je tudi kaj videti. Ogled mesta se je vršil po
Zopet moramo reči par besed o letošnjem kongresnem zasedanju. Kmalu bo namreč poteklo 5 mesecev, odkar je na Kapitolu zavladalo novo politično življenje.
Ali je bilo res novo? Če bi sodili po obrazih, se je precej spremenilo od lanskega. Tam ni na primer več senatorja Douglasa, premagal ga je v državi Illinois republikanski kandidat, ki se pa šele mora uveljaviti. V predstavniški dom je prišlo 57 novih republikanskih kongresnikov, ki so domovo podobo močno spremenili, toda ne zmeraj tako kot je pričakovala politična javnost.
Vsi so mislili, da bodo novi republikanski kongresniki spoštovali staro republikansko disciplino in solidarnost.
Vsi so upali, da bo stranka pri 187 kongresnikih ravno tako strnjeno nastopala kot prejšnje leto pri 130 kongresnikih.
Pa se to ni zgodilo. Le manjšina republikanskih kongresnikov je začela zagovarjati staro konservativno politiko.
Večina kongresnikov si je pa pridržala prosto presojo, kaj bodo delali in kako bodo glasovali. Republikanski kongresniki so se na primer zadnjič cepili pri glasovanju o podpiranju šolstva. Precejšen del je glasoval za Johnsonovo stališče. Svoj prav je utemeljil preprosto:	resda Johnsonov
načrt za podpiranje ne more biti republikancem simpatičen, toda čisto gotovo je simpatičen mnogim volivcem, ki so kongresnike volili. Ne kaže torej drugače kot glasovati za zakon. Tako so novopečeni republikanski kongresniki rešili Johnsonovo idejo o podpiranju prosvete, česar ne bi še pred tedni upal nihče prerokovati.
Pa tudi znana konservativna koalicija republikancev in konservativnih južnih demokratov ni izpolnila vseh kon servativnih pričakovanj. Južni demokratje so namreč : precejšnjim nezadovoljstvom hitro ugotovili, da republikancem niso več tako hudo potrebni kot prejšnja leta in da jim republikanci ne bodo več tako radi delali usluge kot do sedaj. Če bodo republikanci hoteli hoditi po svojih potih, bodo pa hodili tudi južni demokratje, kadar se jim bo zdelo prav. Koalicija je zato zgubila vid stalnosti. Je že pri živ Ijenju, toda ne funkcijonira pri vsakem važnem glasovanju.
Vse to je deloma vzrok, zakaj se kongresno delo tako počasi pomika od stopnje do stopnje. Do sedaj so bili na primer izglasovani le sledeči važni zakoni:
Za vojskovanje v Vietnamu je bilo izglasovanih dodatnih $12.2 bilijonov, zadeva se ni dala več zavlačevati.
Senat je odobril konzularno pogodbo z Rusijo. Če bi bil to storil preje, bi se bili v Kremlju tega bolj veselili kot so se. Torej prepozna odobritev!
Izglasovano je bilo pooblastilo, da naj Indija dobi za letos 3 milijone ton pšenice, kar je vredno $215 milijonov.
Tudi to je le delna rešitev. Indiji smo za letos obljubili vsega skupaj 8.5 milijonov ton, postopek za 5.5 milijonov ton bo treba šele začeti. Predlog administracije bo naletel na kritiko na Kapitolu. Resda je Indiji hrana nujno potrebna, ker bo drugače v nekaterih indijskih pokrajinah zavladala lakota. To pa ne zbriše vprašanj: Zakaj se Indija sama ne pobriga za večjo proizvodnjo deželnih pridelkov?
Dalje: Resda Indija potrebuje letos vsega skupaj 11 milijonov ton uvožene pšenice, toda čemu naj jo Amerika da kar 8.5 milijonov, vse druge države pa le 2.5 milijona?
Končano je dalje kongresno delo na novem zakonu o vojaških naborih, tudi osnutek zakona o davčnih olajšavah je že pod politično streho.
Zato pa usoda cele vrste Johnsonovih zakonskih predlogov visi v zraku.
Ideja o združitvi federalnega tajništva za delo in za trgovino je pokopana. Proti njej so ne samo gospodarski krogi, ampak tudi delavske unije. Johnsona pa prav nič ne veseli, da bi se radi tega predmeta prepiral kar na dve strani.
Pokopan je tudi načrt o nižjih carinah za komunistične države. Na Kapitolu mislijo, da na kaj takega ni treba niti misliti, dokler se bo dežela v Vietnamu vojskovala s komunisti.
Slabi časi se obetajo tudi zakonu o civilnih pravicah in črnski ravnopravnosti. Predstavniški dom noče ugrizniti v to kislo jabolko. Senat je začel postopek, ga odložil, sedaj pa odredil zasliševanje interesentov za konec junija.
Obtičal je tudi zakon o povečanju brezposelnih podpor. Lani sta zakon že izglasovala oba doma, toda skupna kongresna komisija se ni mogla sporazumeti na končno besedilo zakona. Letos nista ne senat ne predstavniški dom pri volji, da bi se ubadala s tem kočljivim vprašanjem.
Nič dobrega ne čaka tudi predlog za zvišanje pokojnin, Lani je Johnson obljubil povišanje že za 1. januar, letos je dan prestavil na 1. julij. Kongresnik Mills, ki ima'v Washingtonu. Zbrati 50,000 do-tu glavno besedo, pa molči in se mu nikamor ne mudi. Upa- jlarjev, kolikor bi kapelica stanje na povišanje še ni zgubljeno, veliko ga pa tudi ni. Ja. ni lahko. Poleg tega imamo
že ameriške Brezje v Lemontu, namenjene samo Slovencem in vprašanje je pomagati graditi Slovenicum ali Dom za slovenske duhovnike v Rimu, ki je večjega pomena kakor kapelica
Izgovor drugega vozača je bil, da je tujec v mestu in da ni videl znaka za “stoj”. Na vsak način bi se rad zmazal. G. Levičarju želimo skrajšnjega okrevanja!
-----o------
Nedelja Društva lajsv. Imena
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja je obhajilna nedelja Društva Najsv. Imena Jezusovega. Vsi udje se zberemo ob 7.45 pred vidovsko šolo, odnosno v njeni veži za skupen odhod k sv. maši. Po sv. maši imamo v dvorani pod cerkvijo zajtrk, po njem pa društveni sestanek. Na sestanku prevzame novi, t. j. prejšnji mesec izvoljeni odbor, svoj pravila. — Kdor le more, naj pride k tej naši skupni sv.
v Washingtonu.
Prvi namen Slovenske ženske'ma^ P° niei na zaJtrk in se-
zveze je združiti žene slovenskega pokoljenja kakor tudi njihove družine, ki živijo v Združenih državah Amerike in so zdrave in moralno neoporečne, katoliške vere in ne stare preko 60 let. Katoliške žene drugih etničnih skupin kakor tudi njihove
stanek. Bog živi!
France Sever, st., poročevalec
načrtu. Vso organizacijo ogleda družine so lahko povabljene, da mesto je izvršil krožek št. 103! pristopijo k zvezi.
Slovenske ženske zveze. Pod vodstvom energične in sposobne Miss Irene Planinšek je bil o-bisk mesta za mnoge zares pravi užitek. Nerodno je bilo, da je vožnja z vlakom v Washington trajala 16 ur. Bila je zelo naporna in za nekatere preutrud-Ijiva. Veliko potnikov si je želelo, da bi bil kakšen drug način prevoza in seveda malo hitrejši. Kadar gre za omejeno vsoto denarja, je pač težko poskrbeti za kaj boljšega.
Delegatinj e in ostali potniki so bili deležni izrednih ugodnosti in tudi posebnih'privilegijev, ki jih navadno druge konvenci je nimajo. Tako je bilo dovoljeno vsem, da so lahko vsi šli v dvorano, ki je določena za zasedanje zastopnikov raznih ameriških držav. Predsednici je bilo dovoljeno, da se je vsedla na prostor, ki je določen za govornika spodnje hiše McCormicka. To se je moglo zgoditi po posredovanju minnesotskega zastop nika Johna Blatnika. Nobeni drugi grupi obiskovalcev mesta Washingtona ni bilo to. dovoljeno. Tako so se Slovenci ob tej priliki zares pomaknili na visoka mesta. Pri ogledu dvorane za senatorje so bili priče zasedanja manjšega odbora in so se mogli sami prepričati, kaj senatorji delajo v Washingtonu.
Med tem, ko so si drugi ogledovali mesto, je konvencija vršila svoje delo v Washington Hilton hotelu. Na razpolago so imele kristalno dvorano, ravno prav za delegatinj e in glavni odbor. Bilo je še dovolj prostora, da je lahko, kdor je hotel, prisostvoval zasedanju in poteku konvencije.
Med resolucijami, ki jih je konvencija siprejela, je morda vredna podrobnega razmišljanja naslednja. Dajemo na znanje, da članice Slovenske ženske zveze v Ameriki, ki predstavljajo Ame-rikance slovenskega pokoljenja, priporočajo vladi Združenih držav, da se resno posveti vprašanju vzpostavitve ameriškega konzulata v Ljubljani, Slovenija. Ta resolucija je bila sprejeta dne 26. maja 1967.
Na konvenciji je bil tudi razgovor o slovenski kapelici v spominski cerkvi Marijinega Brezmadežnega Spočetja v Washingtonu. Zveza je sprejela sklep, da si bo prizadevala pomagati kapelico uresničiti, vendar sama ne more vzeti nase popolne odgovornosti, ker je le preveliko areme za Zvezo. Pač pa se bo Zveza obrnila na druge organizacije, da skupno uresničijo načrt postaviti slovensko kapelico
Pri konvenciji je bil izbran večinoma stari odbor za nadalj-na tri leta. Zasedanje Zveze je bilo uspešno in upajmo, da bo prineslo zaželjene uspehe.
*
Za Spominski dan se je tudi društvo Triglav spomnilo svojih padlih za časa druge svetovne vojne kakor tudi pozneje. Proslava se je začela s sv. mašo na Deveti cesti. Po sv. maši so se člani zbrali v spodnji dvorani sv. Janeza. Tu je pevski zbor pod vodstvom Ernesta Majheni-cha zapel žalostinko: Glejte kako umira pravični. Vlado Kralj je imel recitacijo, ki jo je občuteno podal, kakor le on zna. Glavni govor je imel predsednik društva Mejač Franjo. Duhovni vodja p. Klavdij je podal misel, da ni dovolj jokati se na grobovih, ampak moramo graditi in imeti zaupanje. Pokojni od nas pričakujejo dejanj in ne žalovanj.
Dremo ¥ Lemoiil
CLEVELAND, O. — Hitro se bliža 1. julij, ko poj demo na pri jazni grič v Lemontu počastit našo mater Marijo. Ko se bliža avtobus hribčku, na katerem je Marijina hišica, se mi zdi, kot da se bližamo Mariji Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem v naši preljubi Sloveniji.
Veliko se imamo Mariji zahvaliti. Pomislimo samo na svoje zdrave ude. Koliko ljudi, ki ne morejo več hoditi, bi se rado odzvalo vabilu, če bi le moglo! Ne bilo bi jim škoda ne časa ne denarja! Vsp k Tebi hiti, pomagaj Marija nam Ti!
Za letos smo naročili le en avtobus. Ko bo ta poln, ne bomo mogli ustreči nikomur več. Prijavite se takoj, ker avtobusno podjetje hoče vedeti vsaj 14 dni v naprej, koliko oseb bo potovalo in seveda tudi za nje plačalo voznino. Ta je v Lemont in nazaj kot lani $15 za osebo.
Avtobus bo čakal ob petih zjutraj na E. 80 St. v Newburgu, ob 5.30 pa na St. Clair Avenue pred Baragovim domom. V Lemontu bomo okoli poldne. Naj-
prej bomo poskrbeli za prenoči-Po spominski proslavi je bil°,šča, nato pa bomo sedli k pogr-
i n n in	n:arncQ no	'	•	.	.	i i -r	j
njenim mizam k obedu. Potem
načeto vprašanje napisa na kapelici, ki jo slovensko društvo Triglav namerava postaviti, oziroma temelji so že postavljeni. Po precej ostri debati so sestanek preložili na kak bolj ugoden čas. Tisti ugodni čas je bil zadnjo nedeljo popoldne. Po izmenjavi mnenj in nekaj vročih besedah je le končno prišlo do odločitve. Sprejet je bil predlog duhovnega vodje p. Klavdija, da naj se napiše “Slovenskim žrtvam komunistične revolucije”. Duhovi so se pomirili in sestanek je bil končan.
*
Balincanje se je zopet začelo. Stari balincarji že poskušajo
bo nekaj časa za počitek.
Vsi Marijini prijatelji se takoj, ko boste prečitali tole vabilo, javite pri podpisanem na 3599 E. 81 St., Cleveland, Ohio 44105, ali pa pri g. Antonu Jegliču, 1057 E. 68 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. HE 1-3084. Pokažimo, da smo še vedno Marijin narod, poromajmo k Mariji Pomagaj na Brezje v Lemont!
Jakob Resnik
P, Jožke Kokalj odgovarja
v ^ .	, CLEVELAND, O. — Pisma, ki
svojo srečo. Ko je nekdo stresel jih priobču;je v Ameriški Domo-
krogle no keg jisce v r|Slav_jVjnj p j0žko Kokalj, slovenski
skem parku, se zdi da se je za-! misijonar v afriški državi Zam_ celo novo življenje. Vsakega ve-1
čera je dosti balincarjev in gledalcev. Tako je tudi prav. Starih lepih navad in iger ne smemo opustiti. Kar me je še posebej razveselilo, je bilo dejstvo, da se je tudi mlajši rod poprijel ba-imcanja in seveda tudi zbijanja. Ko človek pride iz prakse, ni
biji, spadajo med priljubljeno, zanimivo in posebej še med zelo poučno in koristno branje. Na vsako pismo, objavljeno v našem listu, dobi vrsto pisem od naših bravcev in bravk. V njih se zanimajo za vse mogoče in nemogoče stvari v misijonu. Mi-
v ,	.	, , sijonarju ni lahko odgovoriti na
vec tako siguren zadetka, kakor vsako	Na nekalera
kadar je ze dalj časa v igr, m je ^ ki „ bila splošne važn0.
izvezban. Kadar kdo zgreši, ta- ^ je zalo kratko odgovoril kar
koj slisis pripombo, da bo mo- našem llstu _ y 2adnjem
ral iti k zdravniku, da mu na- Sasu npr je	dobil ve{
ravna roko, da bo potem lažje	i + -u i 4.* i ±
, .	’	sem, v katerih se zlasti nekatere
bravke spodtikajo nad navado v njegovem misijonu, da uporabljajo pri maši — bobne. Vse te in drugi, ki jih to zanima, ima-
zadel.
Znani Slovenec Ivan Levičar je bil v avtomobilski nesreči.
Vanj ie treščil neki avto iz lili- •	+	, j ■	•
J J v	, . v , j , , jo na to v naslednjem misijonar-
noisa v času, ko je sel z dela do- •
mov. Udarec je bil Zelo hud. Gospod Levičar je dobil poškodbe po glavi in okrog pasu. Sunek je bil tako močan, da je g. Levičar odlomil volan. Poškodbe po gla-
jev odgovor odn. pojasnilo.
Maša ob spremljavi bobnov
“Brala sem Vaše pismo o praznovanju cvetne nedelje na misi-
bilo slovesno. Ne morem pa si predstavljati cerkvenega bogoslužja in petja s spremljavo bobnov. Vsa naša cerkvena glasba velikih mojstrov je umirjena in slovesna ter nam posreduje zbranost. Ljudsko petje in skupne molitve pri maši me včasih motijo in se težko zberem in molim. Kaj bi šele bilo, ko bi se o-glasili bobni.. .”
Pri bogoslužju se srečujemo z Bogom. Ker pa so ljudje, ki so raztreseni po našem planetu, zelo različni, je seveda tudi način njihovega srečanja z Bogom zelo različen. Le primerjajmo pobožnost Abrahama in Male Terezije, evropskega študenta (ki je prijatelj “glasbe velikih mojstrov”) in brezskrbnih otrok afriških gozdov!
V 16. stoletju je tridentinski cerkveni zbor zelo naglasil našo osebno pobožnost. Vedno bolj pa smo začeli pozabljati na skupno bogoslužje božjega ljudstva. Mašnik je mašo “bral” v nerazumljivem jeziku, verniki pa so se med tem srečevali z Bogom v privatni pobožnosti. — Vatikanski cerkveni zbor nas je o-pozoril na družabni vidik našega bogoslužja. To je posebno važno za afriške vernike. Afri-kanci ne žele biti pri bogoslužju le nemi opazovalci. Če pri maši nastane daljši molk, se počutijo osamljeni in ne vedo prav,- kaj bi počeli. Z Bogom se združujejo skupaj z občestvom, ki je zbrano okrog oltarja. Žele biti del skupine, žele skupaj prepevati, skupaj poslušati in skupaj moliti. — Ta družabni vidik bogoslužja je zelo razširjen pri muslimanih, ki imajo med afriškimi plemeni velik uspeh. Afriško občestvo se najnaravneje združuje z Bogom takrat, ko iz raža svoja verska prepričanja in čustva s skupnimi gibi, petjem in molitvami. 'Njihova glasba ne gre za tem, da vernika “umiri”. Afriška glasba s svojim izrazitim ritmom, s spremljavo bob-; nov, s ploskanjem in z množičnim sodelovanjem vsega občestva pomeni za afriškega vernika učinkovit način sodelovanja pri bogoslužju. Naša evropska glasba pozna harmonijo, ki nas umirja, afriška pe ima ritem, ki razvnema množico. Na vse to se spomnim tudi takrat, kadar v zgodnjih urah slišim enolično melodijo bobnov, ki spremljajo plese in glasno prepevanje po
vaseh okrog misijonske postaje.
o
Te dni sem poslušal verouk, ki ga je imel za šolarje naš ka-tehist. Pripovedoval jim je tudi o tem, kako je mali Jezus v Betlehemu moral trpeti: “Bilo mu je strašno vroče in komarji so ga pikali.. .
Temu bi se z učeno beseda reklo: misijonska akomodacija (prilagoditev).
*
Na koncu naj še sam postavim vprašanje tistim, ki se razumejo v medicini: Kakšno bolezen ima bolnik, ki takole opiše svoje težave: ‘Nekaj je prišlo iz želodca, šlo skozi vrat do vrha glave, ese vrnilo in hotelo iti skozi 'usta ...’ — Jaz mislim, da so to znaki malarije. Priznam pa, da se v medicini ne razumem.
S prisrčnimi pozdravi vsem!
P. Jožko Kokalj, S J Catholic Church CHIBOTE P.O. KAWAMBWA Zambia — Africa
/Z NAŠIH VRST
Fort Erie, Ont. — Spoštovana urednica! Hvala za obvestilo o poteku moje naročnine na Ameriško Domovino, brez katere bi mi bilo zelo dolgčas. Ta mi pri' naša zanimive novice iz moje rojstne domovine ter lepe dopise od g. Mauserja in g. Selaka, katerega sestavek Velikonočni spomini so bili res nekaj lepega. Ne poznam Vas, g. Selak, poznam pa prav dobro Vaš rojstni kraj in Vaš dom. Sprejmite, prosim, mojo toplo zahvalo za vse Vaše zanimive dopise. Le škoda, da se tukajšnji Dolenjci tako malo zanimajo za naš priljubljeni dnevnik Ameriška Domovina.
Prav lep pozdrav vsem, ki se trudite v uradu Ameriške Domovine! Vaša naročnica
Mary Bracnik *
Durgapur, Indija. — Cenjeno uredništvo in uprava! Prosim, da v bodoče pošiljate list na moj novi naslov. Tega meseca so mi namreč spet poverili misijonsko faro v Khariju, cerkev Jezusovega Vnebohoda, kjer sem že preje deloval deset let in katero si je ob priliki svojega indijskega o-biska ogledal tudi naš in Vaš č. g. Julče Slapšak.
Pokojni g. Debevec mi sicer osebno ni bil znan, pač pa sem bil dolgoletni ministrant njegovega, tudi pokojnega brata msgr-Jožeta Debevca pri Sv. Jožefu v Ljubljani. S pokojnim g. urednikom sva si samo par besed p° pošti izmenjala, njegove članke, posebno tiste iz Menišije, pa sem vedno s slastjo bral. Spominjali so me precej na Boltetovega Pepeta v Slovenčevem podlistku pred prvo svetovno vojno.
Spoštovani gospe Debevec pa za 15-letnico smrti blagega p°' kojnika izrekam iskreno sočutje s spominom pri oltarju. Obenem se ji lepo zahvalim za rabljene znamke, ki jih včasih menda tudi od nje dobim po dobri gdč-Mary Hudolin z Norwood Rd.
Listu želim še mnogo let u-spešnega “misijonarjenja” med rojaki v ZDA in drugod po svetu, Mrs. Debevec pa še posebej obilo zasluženega zadoščenja, °' ziroma veselja ob tako lepem u' dejstvovanju.
Prisrčne pozdrave in iskrena hvala v Presvetem Srcu vdani Father Stanley Poderzaj S-J-Catholic Church P.O. KHARI, via Kasinagar 24 - Parganas West Bengal, India.
Jugoslovanske “volitve”
Dne 9. aprila so jugoslovanski komunisti končali “volitve” v nižje edinice, 23. aprila so bile volitve” v zvezno skupščino. Revija East Europe takole poroča o njih: “Omejitev je bilo nekaj glede postavljanja kandidatov. Izključeni so bili Ranko-vičevi pristaši, tisti, ki so podpisali izjavo glede enakopravnosti jezikov; vsi kandidati so člani Lige Komunistov in Socijalistič-ne Zveze.”
Castro izrablja položaj
WASHINGTON, D.C. — Za' poslenost Združenih držav v Vietnamu in kriza na Srednjei11 Vzhodu nudita Castru priložnost ribarjenja v kalnem. Ta noče take priložnosti spustiti iz rok je zato napel vse svoje sile, da bi napravil Združenim državam z organiziranjem čim več partizanskih uporov, kar se da veliko težav v Latinski Ameriki-Castrovi gverilci so posebno delavni trenutno v Venezueli) Boliviji, Kolumbiji in Gvatema li.
Vsi federalni praznik1 naj padejo na ponedelj6K
WASHINGTON, D.C. — je že stara želja velikega de a naše javnosti, ki pride do izraza posebno takrat, kadar ti prazni ki padejo na torek ali četrte Zato je ravno ta teden vložil se nator Smathers znova predlog) naj se vsi federalni prazniki pre neso na ponedeljek, neglede na lo, na kateri dan padejo.
Ideja je pametna, toda to ji še ne daje jamstva, da bo tu uzakonjena.
Izvoz sladkorja s bube
V normalnih letih pred strom je Kuba izvozila v
Tole poslednje je najvažnejše snum je	------- ,
za komuniste in za nas. Taka je- letno po 2.5 milijona ton s a
vi so lažjega značaja, udarec v jonski postaji Chibote. Res je komunistična demokracija.	korja.
XMEKISKA DDMOTLNX
r^=
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Uatanovljena 23. novembra 1914
Sedeč Joliet, Ml.
Naše geslo: “Vse ra vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOE:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlan.e Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago Stn Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, Hi.
JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek Od 17 do 35, odrasli oddelek Od 35 do 40, odrasli oddelek Od 41 do 45, odrasli oddelek Od 46 dalje
$10,000 $15,000 $10,000 $ 2“500 Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434

Minutes of the Annual Meeting of The Holy Family Sodely, D.S.D. of the U.S.A. February 11,1967

(Continuation)
The Board Members discussed ^e petition and made the fol-Wing resolution.
RESOLUTION I
February 11, 1967 “Be it resolved that in accord-5hce with the powers in our of-^Ce, we, the Members of the Su-j^eme Board, hereby direct our Resident and our Secretary to lssue a Charter to our new odge to be known as the «OLY FAMILY SOCIETY — ^SUS, MARY & JOSEPH.”
Steve. J. Kosar,
President
Louis Barbie,
First Vice-President
Anna Jerisha,
. Second Vice-President
Joseph J. Konrad, Secretary
Anton J. Smrekar, Treasurer
Frank Tushek,
First Trustee
Matthew J. Kochevar, Second Trustee
Joseph L. Šinkovec,
Third Trustee
Nancy Owen,
Social Director
Fr. Aloysius Madic, OFM. Spiritual Director
^The Petition and Resolution jas presented as a motion by k°seph J. Konrad and seconded ^ Louis Barbie.
^he Supreme Board signed approved Resolution No. 1. ^ ^t the direction of the Presi-
the Supreme Board agrees ^ ^t in the event financial aid is j quired for the proposed new 0t%e, two hundred ($200.00)
Matthew Kochevar, regarding a letter submitted from the Secretary-Treasurer of D.S.D. #1. Mrs. Barbie’s letter reads as follows:
Supreme Board of the
Holy Family Society — U.S.A.
One Fairlane Drive
Joliet, Illinois 60434
Dear Supreme Board Members:
This letter is to advise you that my Lodge held its monthly meeting on Sunday, January 22, 1967. One of the main topics of discussion was that our 18th Regular Convention is approaching us rather swiftly and it is felt that plans should start to be made in order to have an enjoyable and successful convention in August of 1968.
Some of our members presented new and fresh ideas for the convention that I feel have a great deal of merit and warrant your consideration.
First it is felt that the convention should be held on a weekend rather than on the usual weekday. Many delegates only receive two weeks vacation a year and they are most reluctant to sacrifice one week of their precious vacation time without their family to be delegates to our convention. Our proposal is that the convention start on a Friday afternoon with a Mass. After Mass, the delegates would meet and committees would be appointed. On Saturday, all of the convention business could be completed and that evening there could be a cocktail party, dinner and dancing.
The second matter that we ask you to consider is that our Lodge and St. Cecilia’s Lodge be host Societies for the pending
convention. Our Lodge members feel that if you will grant us this honor, we can guarantee you, the Members of the Supreme Board, that every delegate to our convention will receive the red carpet treatment. In conclusion, I would like to say that it is with a great deal of pride that I, on behalf of the Membership of D. S. D. No. 1, congratulate each and everyone of you for the continued success and growth of our Holy Family Society. This success is made possible through your expert guidance and your willingness to keep our Society moving a-head. My Lodge Members are proud of you and of the Holy Family Society.
Fraternally yours,
HOLY FAMILY SOCIETY — U.S.A.
DRUŽBA SV. DRUŽINE Mrs. Mae Barbie,
Secretary - Treasurer A motion was presented by Frank Tushek and seconded by Louis Barbie that this letter be given immediate attention and that the Supreme Board review the possibilities of having our Convention held on a week-end rather than on a Monday, Tuesday and Wednesday of a week. In addition, the Secretary was directed to contact the Lodge Secretaries and have information available for the Supreme Board at their next Board Meeting which would enable them to make disposition on Mrs. Barbie’s letter.
A report was submitted to the Supreme Board by Joseph Konrad in regards ‘to the temporary residence in the State of California of our President, Steve J. Kosar. A discussion was held a-
mongst the Members of the Supreme Board and the following disposition was made.
The Supreme Board completely reviewed the present status of the President, Steve J. Košar, in regards to his temporary residence in the state of California. We feel that our President can serve the Holy Family Society with no hindrance whatsoever due to the fact of his temporary residence in the State of California. We have reviewed our President’s travel and per diem and we find this figure to be totally justified.
The President, Steve J. Kosar, at this time presented his report.
Members of the Supreme Board.
I would like to welcome the Supreme Board Members of the Holy Family Society to our Annual Meeting, a new beginning for the year 1967 and the closing of the year 1966. Our Society made wonderful progress in the past and I hope it will continue in the future.
The president briefly discussed the following topics:
1.	The Society’s new certificates.
2.	Fraternalism.
3.	Read correspondence that was submitted to Lodge #13.
4.	Hospital rates in California.
5.	Abundance of Catholics in California.
6.	One out of 10 people will live in California by 1980.
7.	Desire to have the Holy Family Society attempt to become admitted to the State of California sometime in the future.
In conclusion, I would like to ni vesela, kajti sedaj si bo thank the Officers for the fine | vsaka država premislila, da bi job they performed in the year'orožje kupovala ravno v Franci-1966. I hope you will continue ji. Saj ne bi mogla zanesljivo
with the same progress in 1967. Thank you for listening to my report.
STEVE J. KOSAR, President
A motion was presented by Louis Barbie and seconded by Joseph J. Konrad that the report of the President, Steve J. Kosar, be accepted as given. Motion carried and accepted.
The meeting was closed with a prayer for the deceased and living members of the Holy Family Society at 3:15 p.m. ---------------o------
De Gaulle ustavil vse vojne dobave Srednjemu Vzhodu
PARIZ, Fr. — De Gaulle je že pretekli ponedeljek ustavil vse francoske dobave vojnega materiala tako Izraelu kot arabskim državam in pozval Ameriko, naj ga posnema. General ho s tem prizadel le Izrael, kajti arabske države niso kupovale orožja v Franciji.
Francoska vojna industrija tega generalovega sklepa gotovo
Ženske dobijo delo
Družabnico išče
Starejša žena, živeča v st. clairski okolici išče družabnico za ob nedeljah in ponedeljkih od 3. pop. do 6. zvečer. Po dogovoru. Kličite po 6:30, zv. Mr. Klein FA 1-8702.	(112)
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje en dan v tednu; mora govoriti angleško. Kličite IV 1-6196.
(112)
I Kupujte pri May dnevno: v mestu od 9:30 do 5:45; ob 9:30.
pon. in četrt, do 9. zv. V podružnicah dnevno od 9:30 do MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
would be available for this endeavor.
Mr. President and Members of the Supreme Board, I Joseph J. Konrad, would like to present a second Resolution to be known as Resolution No. 2.
RESOLUTION II
February 11, 1967
“Be it resolved that the Supreme Board hereby directs that Mr. Robert A. Cohler, Regional Director of Southern Illinois and Agency Director of the State of Indiana, is to be officially congratulated for the excellent manner in which he is conducting his Agency in the States of Illinois and Indiana.”
Steve J. Kosar,
President
Louis Barbie,
First Vice-President
Anna Jerisha,
Second Vice-President
Joseph J. Konrad, Secretary
Anton J. Smrekar, Treasurer
Frank Tushek,
First Trustee
Matthew J. Kochevar, Second Trustee
Joseph L. Šinkovec,
Third Trustee
Nancy Owen,
Social Director
Fr. Aloysius Madic, OFM. Spiritual Director
Resolution No. 2 was presented by Joseph J. Konrad and seconded by Joseph Šinkovec.
Resolution was carried and accepted.
The President, Steve J. Kosar, i called on the Second Trustee,
Posebna nabava!
Mladeniški in damski dežni in sončni
V v
PLAŠČI
6'44
Regularno od 10.99 do 12.99
« Mladeniške mere 5 do 13
• Damske mere 8 do 18

Pestra izbira lepih vremenskih plaščev za deževno ali sončno vreme! Vsi so dežju odporni! Vsak zase je perfektna kakovost! Na izbiro v obrnljivih, karirastih, ohlapnih ali opasanih krojih, tudi chesterfields in balmacaans. Izberite vašo priljubljeno barvo: belo, rdečo, zeleno, rjavo, akva, beige ali črno.
Samo 500 plaščev po tej nizki, razprodajni ceni!
žal pismenih in tclcfoničriih naročil ne sprejemamo.
Kletni oddelek damskih plaščev v vseh 7 trgovinah, vključno Sheffield
•	r.'
računati na nadomestne in dodatne dele in stalen dotok mu-nicije.
------o------
Zadružne farme v Teksasu
V državi Teksas obstoji okoli tisoč zadružnih farm.
~MAU OGLASI
V	najem
Oddamo 5 sob na Addison Rd., severno od St. Clair Ave. Najemnina $50 mesečno. Kličite po 5. uri AN 1-1070.
_____________ (112)
V	najem
Eno 4-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $45.00 mesečno in eno 3-sobno stanovanje z vročo vodo in gorkoto za $40.00 mesečno, na 1334 E. 55 St. Vprašajte za g. Koporc.
(x)
TONY KR1STAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1117 E. 66 St., furnez, garaža, $65.00 mesečno. Kličite HE 1-3590.	(112)
Hiša naprodaj
Lepa enodružinska, prebarvana, 7 sob, polna klet, garaža. Sedaj prazna in se lahko takoj vselite. Na 884 E. 73 St. Za pojasnila kličite 884-3791.	—(115)
V najem
Oddam 4 opremljene sobe, kopalnica, vse udobnosti, $20 tedensko. Na 1142 E. 66 St. Kličite po 6. uri 531-6640.
(113)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELARB PNEUMATIC Tool Co.
8784 E- 78 St. 341-170»
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE	,
MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL CORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED ; ; MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop.
Mi kličite 341-1709 za čas sestanka
An Equal Opportunity Xmplover
(112)
S
L
s
i Peklena svobodo $
s

Vzkipelo je ljudsko morje ter Vršelo in- šumelo, da so tonili klici navdušenja, da se ni razumela nobena beseda, da so ljudje dajali znamenja sporazumevanja in si razodevali misli le še s stiskanjem rok in objemanjem. Le polagoma si je utrlo veljavo geslo, ki je tako razigralo ižanska srca, ki je dalo duška njihovim nagnjenjem, ki je prihajalo iz gobin:
“Glavo ali pa urbar!”
In še tisto uro so se razšli odposdanci na vse strani, da izpolnijo povelje, da zbero vojsko, ki bo iztrgala urbar iz graščinskih krempljev in osvobodila kmeta, kakor je bila volja cesarjeva.
“Glavo ali pa urbar!”
Tako je šlo od vasi do vasi, jod selišča do selišča, od kmeta do kmeta na vse strani, kamor
!
je segala oblast turjaških, pa tudi čez, udarila je na ušesa graščincev in gospode po deželi, priletela je tudi v belo Ljubljano in povsod izzvala enako mi-Scl:	j
“Punt je!”
Marsikdo je šel pogledat, ali drže zapahi na vratih in so okna dovolj trdno zamrežena.
ji' .
Deseto pog la v j e.
Puntarska grmada.
Skoraj noč je bila, ko je v sredo zvečer zvonilo po vseh cerkvah na Ižanskem avemarijo, zakaj nebo je bilo oblačno in izza Krima so se valile vedno debelejše in temnejše plasti oblakov.
Ko je jeknil farni zvon preko polja in hribov, so se oglasili zvonovi po vseh cerkvah prostrane ižanske fare hkratu, kar se je zgodilo le redkokdaj ali pa še nobenkrat. Opaziti je bilo, da so držali cerkovniki za vrvi, in ko so ujeli prvi glas od fare, so potegnili.
Takoj pa, ko so zvonovi utihnili in so po hišah angelsko če-ščenje odmolili, so začele prihajati iz hiš v temno noč črne postave tiho in oprezno. Vsakdo je segel po orožju, katero je imel že pripravljeno, stopil na vas in se oziral po drugih. Molče so prihajali kakor strahovi in kmalu so bila zbrana krdela, ki so se začela pomikati na od-kazana zbirališča. Nihče ni izpraševal, nihče odgovarjal, celo za prisrčen. “Bog pomagaj” se ni nihče zahvalil. Tako je bilo ukazano in ubogali so in mirno pričakovali tako pri bogcu v Kotu kakor pri kapelici na Stajah one, ki so bili bolj oddaljeni: z Zgornjega Iga, iz selišč in vasi
		
		
		
ob Iški, s hribov, Tomišlja in drugod; tudi bojazljivci, ki so se nameravali potuhniti, so še cepali, ko so ovohali, koliko se jih je dvignilo, in so postali pogumni.
Ko so prišli oni, ki so se zbrali pri bogcu v Kotu, h kapelici na Stajah, jih je bila velika četa, samih črnih pošasti, katerih ni mogel nihče pregledati, nihče prešteti, zakaj oddaljenejši so se gubili v temni noči in napravljali vtis neizmernosti.
Pri fari je odbilo osem. Tedaj
se je razlegnilo:
“Dosti nas je!”
Po glasu so vsi spoznali “generala” in to jih je zravnalo, postali so srčni in odločni.
“Glavo ali pa urbar!” je ponovil general Krivanoga in še ukazal: “Naprej! Za menoj!”
In kdo bi ne šel srčno za generalom, ki nese prvi glavo v boj?
Vsa četa se je zamajala, nekaj časa se je prerivala in mešala sem in tja, a kmalu se je zopet uredila in vrsta za vrsto je z orožjem na rami odhajala po Paških ulicah za generalom, ki jo je ubral za svojim ciljem. “Na grad!”
In najbližji so ponovili povelje in je šlo od vrste do vrste, in še preden je prišlo do zadnjih, je zopet prišlo od prvih vrst:
“Glavo ali pa urbar!”
Tako se je pomikala vojska tlačanov tedaj, ko se je razlegalo pc naši deželi: “Svoboda! Kon-stitution! Frajost!”
ar
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad izrazi sočutja ob smrti našega nepozabnega brata
Frank J. Hočevar
ki je umrl 6. maja 1967.
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki so zanj molili, vsem, ki so darovali cvetje in vence, za svete maše, dali na razpolago avtomobile pri pogrebu, dalje vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami.
Za vse še enkrat najlepša hvala in Večni naj Vam bo obilen plačnik!
Žalujoči:
brata RUDOLPH in ANDREW sestre MARY AVSEC, ANNA MACK, MOLLY BLATNIK, FRANCES OREHEK in, OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 8. junija 1967.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AMERIŠKO DOierae
KOT DARILO ZA
OčešGvsfci dan
dne 18. junija 1967 Naročite telefonieno: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Ciair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $.....
Moje ime in naslov:............................
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE - ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE IN STARI OČE,
John Zgonc
Umrl je 8. junija 1962
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, nad Teboj pa ljubi BOG!
Nič ni več nekdanje sreče, ko si skrbel za nas ljubeče, iz srčnih naših bolečin nam vzdihne živ spomin.!
Žalujoči:
SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O., 8. junija 1967
LOV S PTICAMI — Nekdaj je bil v Evropi znan lov s sokoli in orli, tam tega ni več, ohranil se je le še v nekaterih drugih delih sveta, tako med Kirgizi v Rusiji. Na sliki vidimo Kirgiza z “zlatim orlom”, izvežbanim za lov na mlade volkove.
Kmet se je hotel otresti tistega, kar je najtežje občutil in kar ga je najbolj žulilo in kar je smatral za izvir vsega hudega. Zato mu je šel prav iz srca globin klic:
“Glavo ali pa urbar!”
Uradno poročilo, objavljeno takrat v časopisih, pripoveduje, da se je zbralo 300 kmetov, ki so napadli ob osmih zvečer grad, razbili okna in vrata itd.
Ker so bili tedanji časnikarji veliko bolj resnicoljubni kakor današnji in niso znali pretiravati, se smemo popdlnoma zanesti, da je puntarska vojska štela samo 300 mož ali morda kako glavo manj, gotovo pa ne dvakrat toliko kakor so zapisali. Tudi jim smemo verjeti, da so se prav tako vedli, kakor so zapisali in
kakor se taka vojska sploh vede. Ostalo pa nam ni samo suhoparno uradno poročilo, ki je beležilo samo poglavitne dogodke, temveč je ostalo živo ustno sporočilo, ki je šlo od ust do ust, od roda do roda, ki slika ižanski punt v vseh malenkostih in podrobnostih, tako da ako izpolnimo sliko uradnega sporočila z vsemi podrobnostmi, dobimo zanesljivo, pestro sliko, ki nam živo predočuje burne dogodke tistih zgodovinskih dni.
Grajska družina — pod tem lepim imenom si mislimo vse osebje, ki prebiva v gradu, torej gospodarjevo uradništvo in služinčad, — je bila tistega večera pod streho, celo veliki logar, ki je stanoval v graščinski hiši v vasi, je bil tam. Trdna grajska
vrata pri vhodu, ki so bila, ni bilo grofovih v gradu, po navadi odprta tudi ponoči, so bila že zgodaj zaklenjena in so bili težki zapahi čeznje potegnjeni. Družina je pričakovala napovedanih dogodkov v pisarni, v hi-štrni, v kuhinji. Povsod je bila luč, samo v gosposkih sobah v nadstropju je bila tema.
Ženske so videle strašne reči in jih je bilo groza. Najrajši bi bile bežale ali se pa skrile, moški pa niso bili tako plašni. Smejali so se in šalili ter delali dovtipe na račun kmetov.
Sicer so nekateri trdili, da gre za res, da kmetje ne bodo prišli golih rok in da bo grdogledka; toda veliki logar, ki po navadi največ ve in je njegova vedno veljala, je dokazoval:
ko j “Nikoli se še ni slišalo, da bi l kak general pravil, kdaj bo z vojsko udaril in kako jo bo vodil. Ahtik bi že udaril, ko bi ga nihče ne videl, toda tisti pijalU Krivanoga, ki so ga postavili za generala, kmete samo za n°-= vodi. Ni neumen. On živi o hujskanja, pa dobro živi. Pija^e in jedače ima vedno dovo j-Kmet je neumen!”
“Pravijo, da hočejo imeti.”
“Čemu jim pa bo? Ali ga zna kdo prebirati? Saj še ne vedo ne, kaj je urbar.■ Mislijo, da se da ta reč požreti ali ka-li. PraV to kaže, da ni stvar resna, da so se razvneli zaradi stvari, ki Je še ne poznajo. Mi smo pa neuro ni, ki se groženj bojimo. K^®' tje so nam bili vedno sovražni-
pijete čisto iz kangljice
® se hitro ohladi • se lično shrani in založi ® se z lahkoto zavrže
žtroit, Michigan 48226	JjS
0GNJEM varjeno
ALBANCI SEJEJO — Albanska vlada je pozvala prebivalstvo k skupnemu oranju in sejanju letošnjo pomlad. Kmetje so se odzvali, kot kaže slika, ki jo je razširila v svet albanska poročevalska služba. __________,