Spedfafon« la ftbboBsmeata posta« Poštnina plačana v gotovini /rtzzo - Osna Ur MO Štev. 31. F 1jjubljani, v soboto, 7. februarja 1042-XX. Leto Vil. l«kl|atsa oooblaKVok« u ogltlevaote HallUnsker« ta ta)eg» tovora; Llstooc Pnbbliato luiiaaa & A. MiUoa | Uredoiltva • • apravai fcopitarfev« (k. Ljubljana | i Bedulooe Ammimitrszlone lopllir|(fa i. Lobiana | Concetsloostla eaclortva pet la pnbblldU dl proveotmsa itaUaa« ed eatera: Umooc Pubblicita tla ha n o ti /L Milano. Novo napredovanje v Cirenajki Vojn# poročilo it. 615 ■ 1220 motornih vozil uničenih januarja • Genoral Bastico odlikuje nemškega generala II bollettino Ho 615) Continua la vittoriosa azione nella Cirenaica li Quar(ier Generale delle Forze Armate co-munica: Nella Cirenaica orientale i rep a rti che inse-guono tl nernico procedono, occupala Tinini, ver-so la regione di Ain el Gazala. II numero degli autocarri britannici catlurati o dislrutti fino al 31 Gennaio i salito a 1220. . In una incursione su di un aerodromo avver-ano formazioni dePaviazione del Asse hanno a|slrut(0 al suolo alcuni apparecchi inglesi dan-^ggiandone gravemente molti allri; atlrezzature logisiiche sono State pure insistentemente battute. Bombardieri ilalo-ledeschi hanno rinnovato efficaci azioni contro gli obiettivi di Malta conse-guendo visibili risultati. Nel cielo dclPIsola la caccia germanica ha abballulo in combattimento tre »Hurricane«. Una nostra pattnglia aerosilurante portatasi alrattacco di un convoglio nemico fortemente scor-tato al largo di Tobruch riusciva, nonoslanle la violenta reazione contraerea i colpire un piroscafo che si arrestava con manifesti segni di incedio. I velivoli sono rienlrafi alla base, con un morto e alcuni feriti a bordo. Uradno vojno poročilo št. 615 pravi V vzhodni Cirenajki so oddelki, ki zasledujejo sovražnika, zasedli Tmini in nadaljujejo svoj pohod proti pokrajini Ain el Gazala. Število uničenih ali zajetih angleških avtomobilov do 31. januarja *naša 1220. V napadu na neko nasprotno letališče so skupine Osnega letalstva uničile na zemlji nekaj angleških letal, mnogo drugih pa poškodovale; večkrat so napadle tudi skladišča živeža. Italijanski in nemški bombniki so obnovili uspešne napade na važne cilje na Malti, kjer so dosegli vidne uspehe. V letalskih bojih so nemška lovska letala sestrelila tri »Hurricane«. Naša patrola torpednih letal je napadla dobro zavarovan angleški konvoj ob tobruški obali in je navzlic močni protiletalski obrambi zadela eno !adjo, ki se je ustavila in so se videla na njej jasna znamenja požara. Letala so se vrnila v oporišče z enim mrtvim in z nekaj ranjenci. Berlin, 7. febr. Uradno poročajo: V severni Afriki se nadaljuje preganjanje sovražnika^ v vzhodni Cirena jki. Skupina nemških letal je bombardirala angleške avtomobile in letališča pri Tobruku. Pri dnevnih napadih proti sovražnim ladjam in vojaškim ciljepi v pristanišču La Valetta Japonska zmaga nad holandskim vojnim brodov.em na Javi Vse holandsko vojno brodovje uničeno, eno japonsko letalo izgubljeno Bratsko zadoščenje nad uspehom v Italiji Tokio, 7. februarja, s. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da je japonsko letalstvo bombardiralo holandsko brodovje 30 milj južno od otoka Jave in potopilo holandsko križarko vrste-»Java« s 6670 tonami in hudo poškodovalo neko drugo 6450 tonsko holandsko križarko, uničilo še eno holandsko križarko vrste »Java« in eno ameriško križarko vrste »Marblehead« s 7050 tonami. V tej bitki je bilo torej skoraj celotno holandsko vojno brodovje uničeno. Izgubljeno je bilo eno japonsko letalo. Tokio, 7. febr. s. V japonskih krogih zelo poudarjajo uničenje, ki so ga japonske letalske jn pomorske sile izvedle v poglavitnih jedrih ctalstva in vojne mornarice v holandski Indiji. ®. “ničenja, pravijo, zagotavl jajo Japonski po-■or^l0i.IJ?mors'to 'n letalsko nadzorstvo nad otoč-e IucJije.. To nadzorstvo se zdaj trrim ?rr.n® DtV Predei Tihega morja, nad ka-Ta nrerlpfJ£ J®P°nci že itak absolutno oblast. kilometrov^ od seve^1* J”0-* zahod,‘ fir0,k 60(.)0 obsega ožino Makkasar t,IUR pa £ j i" okoli Jave in otoka Flor^L P°ra°rske prede,e in nnSkin/brpviem-ifzdThTandTj™? no brodovie prišlo na vrsto, da dobi nauk vrste »Pcarl Harbour«. Jedru vojnega brodovja holandske Indije, ki so ga Japonci presenetili pri otoku Kangeangu, sta bili potopljeni dve naj-bol iši križarki, ena pa je bila poškodovana. Potopi tena je bila tudi ameriška križarka, ki le ojačevala holandsko brodovje. To dejanje je posebno važno iz naslednjih treh razlogov; 1. S tem je holandsko vojno brodovie, na katero so bili gospodarji Jave tako ponosni, dejansko uničeno. 2. Dogodek pri Kangeangu je nov dejanski dokaz, da je vojno brodovje docela neuspešno. dasi so Angleži in Amcrikanci prav na brodovie postavili domnevo o svoji premoči nad drugim kopnim in letalskim orožjem in na niei snovali tudi svoje načrte za vojno in za zmago. 3. Dogodek potrjuje veliko moč japonskega letalstva. čeprav so angleški in ameriški poveljniki mislili, da je manjvredno in tako nameravali zmagati na Tihem morju. Italijansko javno mnenje t bratskim zadoščenjem zapisuje ta novi uspeh japonskih zaveznikov, katerih sijajno vedenje na bojiščih, | kopnih, pomorskih in v zraku, spremljajo Italijani s prav takim občudovanjem, kakor ljubeznijo. Uspeh' pri obrambi in protinapad h na ruskih bo.iščih Hitlerjev g;Iavni stan, 7. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču so v obrambi proti sovjetskim napadom in pri uspešnih protinapadih nemške .čete, podprte po močnih skupinah letal, povzročile sovražniku znova hude izgube v moštvu in vojnem gradivu. Med nekim krajevnim protinapadom, ki je bil izveden navzlic snežnim viharjem _ in ledu ^ na odseku severovzhodno od Kurska, je sovražnik v nekajdnevni bitki izgubil 294 ujetnikov, med njimi enega divizij* generala, 1415 mrtvih, 6 tankov, 25 topov, številno lažje orožje in drugo vojno blago. Med bitko s sovjetskim letalstvom, ki so se je udeležile tudi skupine italijanskih letal, je bilo sestreljenih ali uničenih na tleh 38 sovražnih letal Bojna letala so ponoči 5. januarja zažgala letalsko tovarno v Voronežu in v sredi zadefa avto-mobilsko tovarno v Gorkem. Berlin 7 febr. e. Po izjavah sovjetskih ujetnikov je borba za Feodozijo Ruse veljala 23 000 mo^ in sicer 10000 ujetnikov, 3000 mrtvih in 12 tisoč ranjenih. Včeraj so nemški letalski oddelki uspešno napadali zbirajoče se sovjetske čete in oddelke, ki so bili na pohodu. Napadli so tudi ruske utrjene postojanke na polotoku Kerču. Berlin, 7. febr. s. Iz vojaških krogov je prišla 1 vest, da je nemška letalska sila dne 4. in 5. febr. na vzhodnem bojišču sestrelila vsega 64 ruskih letal. K tem je treba prišteti še letala, ki jih je sestrelilo protitankovsko topništvo, s čimer je celotno število naraslo na 97 letal. V istem času so Nemci izgubili le dvoje letal. Načrti za vključitev Irske v ameriški državni sestav Berlin, 7. febr. 6. Jasno je, pravijo v nemških političnih krogih, da mora predsednik irske vlade De Valera braniti nevtralnost svoje države ne samo proti navzočnosti ameriške vojske na Severnem Irskem, temveč tudi proti še nesramnejšim načrtom. Kakšne načrte 6nuje ameriška vlada, je na dolgo in široko razložil ameriški list »Washing-ton Post«, ki je napovedal uničenje inske državne neodvisnosti in priključitev te junaške republike Združenim državam. Po končani vojni, zatrjuje imenovani list, bo prav gotovo prišlo do atlantske tederacije, v kateri bodo Združene države, Ve-kka Britanija in Irska. Popolna neodvisnost malih **ržav bo v si6temu pametne ureditve sveta nemo-ne bi naredili iz Irske sestavni del fdruženih držav, ko pa živi v Ameriki več Ircev Kakor pa v Lastni domovini? Takšne vrste utemeljevanja so danet na sporedu v Wa6hingtonu, pa tuoi v Londonu in v Moskvi, pristavlja »Berliner dorsen čeitung«, načrt, ki ga je vvashingt. list raz-trobental, 6e popolnoma 6klada z načrti, katere je angleški zunanji minister Eden nesel v Moskvo, da si bosta namreč Anglija in Združene države razdelila atlantsko območje, dočim bodo Evropo prepustili boljševikom. Edina razlika je v tem, da smatrajo Združene države za najbolj naravno to. da si prisvoje V6e Atlantsko morje, dočim si Anglija poskuša najti primeren prostorček vpliva v ozkem pasu med ameriškim Atlantikom in boljše-viško Evropo. Zasedba Severne Inske pomeni izri-njenje angleškega vpliva iz Irske, kamor polagoma korakajo Združene države, in zato ima irski narod V6o pravico protestirati proti Rooseveltovim načrtom, da bo nekega dne izkrcal svoje čete celo na °m- 1svob°dTie irske republike in irsko državo vključil koi sestavni del v zvezo Združenih držav. hinff.ton. P06*** končuje berlinski list, naj bodo v opomin in premislek tudi tistim evropskim državam, ki doslej kar nočejo razumeti, da je potrebna vzajemnost vseh evropskih celinskih držav. Smrtne obsodbe v Nemčiji Berlin, 7. februarja, s. Nemški listi poročalo o hudih obsodbah, ki so jih izrekla nemška sodišča. Nekdo, ki se je okoristil z zatemnitvijo in poskušal posiliti neko žensko, bo usmrčen. Ista kazen je določena za nekega drugega, ki je na Bavarskem izsiljeval denar od nekega delavca s tem, da mu je grozil, da ga bo ovadil policiji zaradi protirežimskega govorjenja, s katerim se je ta delavec pregrešil v gostilni, ko je použil obilne količine pijače. na Malti sta bili poškodovani dve angleški podmornici. Nemška lovska letala so v letalskih bojih sestrelila tri angleška letala, ne da bi pri tem imela kakšno izgubo. Operacijsko področje, 7. febr. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča: Vrhovni poveljnik oboroženih sil v severni Afriki, general Bastico, je podelil in izročil srebrno kolajno nemškenm generalu Kriiwelu, ki se je posebno odlikoval pri poveljevanju nemškim oklepnim oddelkov med bitko v Libiji, ki še poteka. Med isto slavnostjo je general Romei v Hitlerjevem imenu izročil odlikovanje nemškega Dva arabska prvaka v Rimu Rim, 7. februarja, s. Včeraj je dopotoval sem bivši predsednik iraške vlade Rašid Ali el Gavlani s svojim spremstvom, in sicer iz Berlina. Z njim se je iz Berlina vrnil tudi jeruzalemski veliki mufti Amin el Huseini s spremstvom. Izjave japonskega generala Banzaja Berlin, 7. febr. s. Japonski vojaški odposlanec v Berlinu general Banzai je dopisniku berlinskega dnevnika popisoval, kako so si odločilni boji na malajskem polotoku in boji sil Osi podobni glede nezadržne hrabrosti vojakov, odličnega orožja in izkušenosti poveljstva. Govoril je tudi o vojni proti Kitajski in poudaril, da je Čangkajšek prodan Angležem ter lutka v rokah londonske vlade, ki se sploh ne bori za Kitajsko. Na koncu pomenka je general Banzai še poudaril, da je Japonska vselej pripravljena boriti se proti slehernemu sovražniku, ki bi hotel ovirati preureditev azijskega prostora pod vodstvom cesarstva Vzhajajočega sonca. 0 polomu sovjetske zimske ofenzive Berlin, 7. februarja, s. Berlinski opazovalci poudarjajo, da so v Londonu razočarani nad popolnim zlomom ruske zimske ofenzive. Izredni uspehi nemških čet vseh vrst orožja so omogočili nemškemu vrhovnemu poveljstvu, da ie obdržalo v svojih rokah operativno pobudo na vseh odsekih bojišča. S svojo zimsko ofenzivo, katero je najskrbneje pripravil po nasvetu angleških in ameriških generalov, ni Stalin dosegel nič drugega kakor strahotne izfjube v ljudeh in orožju, ne da bi pri tem imel kakršne koli vidnejše uspehe, pravi berlinska »Nachtausgabe«. To je danes glavna in vodilna misel pisanja angleškega časopisja, ki se je povzpelo tudi do nnslednjega značilnega priznanja^ S tem, da je oslabil angleške sile v Vzhodni Aziji v korist angleške ofenzive v Libiji. ki pa sc je medtem sprevrgla v polom, in s tem, da je začel ojačen ja pošiljati Sovjetom, ie Churchill prav za prav navezal usodo Velike Britanije na izid ruske ofenzive. Ker pa je slednja ofenziva doslej zgrešila svoj cilj, čeprav je veljala hude žrtve, požrla velikanske sovjetske rezerve in močno oslabila vojaške sile boljševizma, se iz tega lahko sklepa, da se niso razblinili le vsi britanski upi za to zimo, pač pa se je znašla povrh tega Velika Britanija v nevarnosti, da utegne nemška vojska doseči popolno zmago nad boljševizmom, nakar se bo Anglija nenadoma znašla iz lica v lice z nemško vojsko. Churchillove obljube Birmancem Bangkok, 7. febr. s. Predsednik angleške vlade Churchill je guvernerju v Birmi poslal tole brzojavko: »Iz mračne slike težav in nevarnosti na Daljnem vzhodu stopajo v ospredje navdušujoče in sijajne podobe skupine letalcev, ki branijo Rangoon, življenjska vrata ne sumo za Birmanijo, marveč tudi za naše hrabre kitajske zaveznike; ti čakajo na pomoč, ki ji,n. jo bomo s čedal je večjo naglico pošiljali. 1 ošiljam svojo toplo zahvalo vsem tistim, ki delajo pod Vašim poveljstvom in se dan za dnem izpostavljajo nevarnosti, da bi se v pristanišču nemoteno razvijalo vse delovanje. Vsem Birmancem, Indijcem, Kitajcem in Evropejcem pošiljam svoje iskrene čestitke.* Guverner v Birmi Sir Reginald Dorman-Smith pa mu je takole odgovoril: »Vaša brzojavka nas je močno opogumila. Vemo, da se bodo časi kmalu spremenili in z zaupanjem gledamo v bodočnost.« O obeh brzojavkah se v siamski prestolnici Prav posmehljivo izi'ažajo in poudarjajo, da Churchill, kakor zmeraj, stresa brzojavke lepih besed in obljub, ker ne mote britskim silam, ki jih napadajo japonske in tajske čete, pošiljati izdatnejše pomoči. Razočaranje v Ameriki Berlin. 6. lebr. AS: Mnogi newyorški listi izražajo nezadovoljstvo nad senzacionalnim angleškim umikom v Severni Afriki in obtožujejo angleško propagando, da jih je varala od prvega dne »nesrečne« ofenzive. Po poročilih švedskih listov iz Londona so angleški krogi tudi vznemirjeni zaradi moskovske kritike. Stalin je bil globoko užaljen zaradi izostale angleško-ameriške protiofenzive proti Japoncem in je vprašal London in VVashington, kakšni so njih resni nameni v tej zadevi. »Nachtausgabe« piše, da Eden pri svojem zadnjem obisku v Moskvi kljub vsem koncesijam, ki jih je dal rdečim za primer zmage, ni mogel pridobiti Stalina za vojno proti Japonski. Tudj bivši poslanik Buli se je moral po svojem zadnjem obisku v Moskvi prepričati, da nameravajo boljševiki uporabiti vse sile le na evropski fronti. železnega križa podjKdkovniku Ravaioliju in majorju Revetriju, voditeljema važnih uradov pri vrhovnem jioveljstvu oboroženih sil v severni Afriki in sicer za zasluge, ki sta si jih pridobila pri zadnjih vojnih nastopih v Libiji Nov tajnik fašistovske zveze v Ljubljani Rim, 7. februarja, s. Duce je na predlog tajnika stranke imenoval za tajnika zveze bojevniških fašijev v Ljubljani fašista Orlanda Orlandinija, ki se je rodil 1909 in vpisal v stranko 1928. diplomiral iz gospodarskih in trgovskih ved, je prostovoljski topniški poročnik in bojevnik v Španiji ter v sedanji vojni, kjer ie bil ranien. Poprej ie bil dodeljeni podtajnik fašistovske zveze na Reki. Imenovan je namesto fašista Emilija Graziolija, Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, čigar tajniški' posli, s tem prenehajo. Izmenjava znamenj bo po določenih predpisih 12. februarja ob 10 ob navzočnosti nadzornika stranke Davida Fossa. Vesti 7. februarja Fz Lizbone poročajo, da je v Johannesburgu prišlo do novih sabotažnih dejanj. Uporniki 60 pokvarili vse brzojavne zveze z glavnim mestom. Na raznih krajih so odkrili velike zaloge dinamita, snovi za izdelavo bomb, ročnih granat in 6treliva. List »Times« je objavil pi6tno nekega Edvarda Huttona, v katerem pisec ponovno govori o sodelovanju Italijanov z vlado v vojni. Hut-ton pravi, da ni nobene razlike med fašisti in Italijani. Nadalje poudarja, da italijanski narod voljno gre za Mussolinijem ter da je on ne 6amo vodja, marveč tudi tolmač in posrednik narodove volje. Vsaka druga misel bi slabo razlagala fašistično gibanje in njegove uspehe. Kar Angleži in Abesinci delajo danes v Abesiniji, Italije dosti ne zanima Abesinija bo spet italijanska im bo dobila od Italije tisto ooniko, ki ji jo je Italija že začela dajati Ln ki jo Abesinija potrebuje, piše milanski »Corriere della Sera«, ko razpravlja o pogodbi, ki so jo sklenili Angleži z negušem HaLlem Selasijem in e katero mu vračajo abesinsko krono, dajejo na razpolago denar, uradnike in tehnično osebje za zopetno uvedbo njegove oblasti. V zadnjih treh mesecih lanskega leta se je v Nem- čiji rodilo 420.000 živih otrok, 5% več kakor lani v enakem času in sicer 1.4 več kakor leta 19:59. Z ozirom na zadnjo svetovno vojno je prirastek Nemcev tolik, da se ni bati, da bi nastopilo pomanjkanje ljudi kakor po 1. 1918. Da bi prihodnje leto Turčija pridelala čim več živeža, je vlada sklenila dati semena vsem kmetom, bi si jih ne morejo kupita sami. Angleški vrhovni poveljnik na Daljnem vzhodu, general Wavell. naj bi bil po novicah iz Siama preselil birmansko vlado iz Rangoona v Man-dalay. Poglavitna pomanjkljivost v ameriški omiki je popolno neznanje tujih jezikov. Ta pomanjkljivost izvira iz ošabnega prepričanja, da imajo pravico do žnvljenja na svetu samo angleško govoreči narodi. Amerikanci so glede učenja jezikov delali eno samo izjemo- učili so se španščine, pa ne iz ljubezni do omike, temveč da bi lažje podjarmili Južno Ameriko, o čemer priča sedanji njihov naskok na južnoameriške rudninske, poljedelske in druge gospodarske vire, pišejo rimski listi. Novi predsednik egiptske vlade, Nahas paša, je poslal angleškemu poslanLku j^anipsonu pismo, v katerem pravi, da angleško-egiptska pogodba in pa egiptska državna nedotakljivost ne dovoljujeta Angliji, da bi se vmešavala v egiptske notranje zadeve. V vojaški bolnišnici v Freiburgn je umrl nem- ški general Herbert Geitner, ki je bil ranjen na ruski fronti decembra lani. Dosedaj še ni bil dosežen sporazum med Japon- sko in Združenimi državami o izmenjavi diplomatskih zastopnikov. Madžarsko ministrstvo za prehrano je omejilo iKirabo riža in sicer na 200 gramov za osebo mesečno. Če se hoče Anglija izogniti inflaciji, mora skrajno omejiti splošno porabo vseh vrst blaga, je dejal angleški finančni minister sir Kingsley Wood, ko je s posebnim govorom začel »teden štednje«. Slaba protiletalska obramba v Singapurju Stockholm, 6. febr. as. »Svenska Dagbladet« poroča iz Singapurja, da si v obleganem mestu prizadevajo izboljšati protiletalsko obrambo, toda tudi na tem bojišču so ugotovili angleško nepri-pravljenost.^ Mesto ima le nekaj zaklonišč, ki so lih zasedli izključno samo Angleži. Med azijatskim singapurskim prebivalstvom je naraslo nezadovoljstvo tudi zato, ker so iz mesta izselili nekaj belih žensk in otrok, za domačine pa v tem pogledu niso nič poskrbeli. *irite najfteliši slovenski ^poldnevnik »Slov. dom« Letos na vsak vrt toplo gredo Zgodnja zelenjave je vedno najbolj zaželena, posebno letos, ko si hoče vsak sa.m čim več čiraprej pridelati, zalo je neobhodno potrebno, da si sami zgrudimo na vrtu vsuj manjšo toplo gredo. Zanjo ni potrebno nobeno znanje. pa tudi stroki so v primeri s koristmi, ki j'ih imamo od nje, malenkostni. V topli gredi si bomo lahko tudi sami vzgojili sadike, kar je velike važnosti zlasti zdaj, ko je seme tako težko dobiti in bodir sadike spomladi zelo drage. Za toplo gredo sl izberemo najbolj sončni kotiček, ki leži ob južnem ali jugovzhodnem zidu, da izkoristimo vsak sončni žarek in je topla greda zavarovana pred mrzlimi vetrovi. Posebno pa ž n jo moramo pri graditvi tople grede obrniti na podtalno vodo, ki ne sme nikdar segati previsoko. Za manjši ovitek zadostuje topla greda s tremi ali štirimi okni. Na zoranem prostoru skopljemo zanjo primerno jamo, ki naj l>o M) do 70 cm globoka. Z daljšim.i stranicami naj bo obrnjena proti jugu. taiko da ima ves dan sonce. S primerno debelimi deskami zgradimo obod, ki ga pogreznemo v iamo. Spodnji rob mora priti vsaj za 10 cm pori zemljo, da pa se ne pogrezne preveč, nabijemo na vse 4 notranje vogale primerne količe, ki drže obod po-koncu. širša, severnejša stran tople grede naj sega za 25 cm nad zemljo, spodnja, južna stran pa za .15 eni. Širina tople grede se ravna po velikosti oken, toda najprimernejša je 1-5 m, pravtako se ravna po oknih tudi dolžina. Če nameravamo izdelati nova okna, tedaj jih napravimo v velikosti 150X95 cm, Lahko pa se poslužimo za preproste tople grede tudi starih liiSnih oken, ki jih le nekoliko popravimo in ipreu.redimo. Za pokrivanje oken pa zbijemo iz starih desk primerne pokrove. Topia greda je gotova! Za ogrevunje tople grede nam služi svež konjski gnoj. Za približno 3 m dolgo, 1,5 m ši- Ptički v Tivoliju Ljubljana, 7. februarja., Ptiiki smo. Nebogljene stvarce. Takrat, kadar zemljo ne pokriva snežna odeja, si že sami pomagamo, da dobimo kaj za svoj lačni kljunček. V zimskih dneh pa, ko hrib in dol pokriva debela snežna odeja, pa ostanemo brez moči. Navezani smo le na usmiljena srca, na tiste prijatelje, ki nas tudi v lepih dneh nikoli ne zapuste. Sicer smo skromni In težko trkamo za usmiljenje na vrata človeških src. Pa kaj hočemo, gre nam za življenje. Mnogoterega naših krilatcev ni več med nami, mno-•go jih je pobrala že letošnja huda zima. Zmrzovali smo od strupenega mraza, krempeljčki so nam kar otrdeli... Težki so bili tisti dnevi. Slabotnejši naši prijateljčki’ so podlegli. Nemalo jih je pobral tudi glad. Mi meščanski ptički smo že navajeni, da obletavamo okna iu krmilnice tistih stanovanj, kjer so v topli kuhinji tudi ljudje z dobrini srcem. Naši tovarišu pa, ki so prihiteli iz gozdov in logov, pa se v mestu kar niso znašli. Bili so bojazljivi, pa so se zdaj že navadili trkati na vrata. In včeraj je zapadel nov sneg. Pokril nam je še tisto bore hrane, ki smo Jo dobiii na stari podlagi. Ostali smo spet največji reveži, ki no znamo drugega kakor letati in peli, kadar nam Je srce veselo. A zdaj je veselje le sen. Kar hudo nam je pri srcu, če pomislimo, ali bomo še kdaj peli. Uver-jenl smo, da ne bomo, če bomo navezani sami nase. bobri ljudje, pomagajte nam zdaj, ko smo pomoči najbolj potrebni! Zelo vam bomo hvaležni in vaša dobrota ne bo zaman Poleti vam bomo prepevalii, da boste tudi vi veseli. Ddobri ljudje, tudi ena nas, uboge krilate«, malo pomislite in vrzite nam vsak dan vsaj neikaj drobtinic, ki padejo od važe mize. Prosimo, prosimo... Za nekaj oantimatrov ga je spet vet Ljubljana, 7. februarja. Včerajšnji dan je snežilo kakor letos še skoraj ne. Zjutraj Je začelo, od časa do časa Je malo prenehalo, pa se Je spet vsulo. (Josto Je naletaval droben sneg, ki se ga je do večera nabralo spet nekaj centimetrov na staro podlago. Novih neikaj centimetrov je prepodilo z mestnih ulic še tisto najvztrajnejše kolesarje, ki so do zdaj vozili svoje konjičke kljub snegu in kljub velikemu mrazu. Včeraj pa vožnja ni bila več mogoča. Na ulicah fino videli tudi mestne avtomobile, ki so orali sneg In odrivali zapadli sneg na kraje cest. Tudi mestnih delavcev je bilo nekaj po cestah, kjer so delali gazi. Posebni tramvajski vozovi so Imeli pritrjene pluge pred seboj in čistili tramvajske tračnice. Kazalo je, da ne bo nehalo snežiti, pa se je proti večeru le malo uneslo. Mesto je zdaj spet kakor pobeljeno. Droben »neg, ki je včeraj padal, je bil posebno mladini v pravo veselje. Za smučarje Imj spet nekaj veselih urtc. Sicer je padlo snega le za silo, pa je vendarle boljše kakor če ga ne bi bilo nič. Kakor poročajo z Dolenjskega in Notranjskega, ga jo tam zapadlo precej več. Veliko ga je zapadlo roko in 60 cin globoko gredo zadostuje 1000 kg konjskega gnoja. Gnoj zmečemo v jamo in pa, posebno ob robovih dobro /uhodimo. Ako imamo na razpolago listje, položimo najprej zu ped visoko plast listja In šele potem namečemo nanj gnoja. Ko je jama polna in sicer tako,.da sega vrhnja plast 10 do 15 cin |>od rob oboda, jo pokrijemo in pustimo, da sc gnoj ugreje in sesede. Zdaj gnoj šc enkrat zabodimo posebno ob robovih in kotih, nato pa znesemo nanj 20 do 25 eni debelo plast dobre preseiane vrtne plasti ali kompostne zemlje. Z grabljami zravnamo površino, nakar jo takoj obsojano in zalijemo. Na obsejano toplo gredo pa moramo stalno paziti, da vlada v njej primerna in stalna temperatura in pravšna vlaga. Ko seme vzkali, skrbimo, da toplo gredo primerno zračimo in sicer zadostuje, ako je mraz hud, da pripremo okna na zgornji strani le za 2 cm. Ob sončnih dneh in ko so rastlinice že velike, zračimo vedno lx>lj Vendar moramo tudi tedaj pazili, da veter nikdar ne piha v gredo. Zato zračimo takoj, da odpiramo okna od nasprotne strani kot piha veter, Mladim rastlinicam pa zelo škodujejo tudi sončni žarki, zato okna senčimo. Za to se po-služimo preprostih sredstev kot apnenega Deleža, smrekovih vej itd. Rastlinam P« prav tako škoduje tudi preobila vlaga; zato pazimo, da zalivamo le po potrebi. Posebno 'previdni moramo biti glede zalivanja pri oblačnem vremenu._ Tople grede zalivamo vedno_ le dopoldne in sicer z nekoliko postano, mlačno vodo. Proti koncu aprila pričnemo sadike počasi privajati na vnanjo toplino. V ta unnien okna vedno više dvigujemo, odstranjujemo podnevi in končno tudi ponoči. Na domačem vrtu naredimo toplo gredo navadno konec februarja ali v prv,i polovici marca; ravnamo so pač po vremenu in po občutljivosti zelenjave, ki jo hočemo gojiti. športni drobiž Zadnjo nedeljo sta se sestali na »belem« polju mestni reprezentanci iz Zilricha in Stuttgarta. Mnogo boljši so bili Švicarji in so tudi zasluženo premagali Nemce s 4:1 (0:0). Tekma je bila v Stuttgartu. Nemški kolesarji pa so na nedeljskih kolesarskih tekmah v Zliriclm dosegli prav lepe uspehe. Zmagali so v vseh točkah, razen v ent. Dirkač Bunzel je v mednarodni hitrostni vožnji premagal izvrstnega Italijana Mervija, V nepretrgani vožnji za veliko nagrado ZUricha je prav tako zmagal Nemec Lohman, ki je premagal v ostri borbi Švicarja Hoimanna. V hitrostni vožnji ni imel svetovni prvak van Vllot nobenega resnega nasprotnika in je gladko zmagal. Madžarsko ministrstvo zn športno zadeve je le dni izdalo poseben odlok, s katerim je prepovedano biti zidom član katerega koli športnega društva. Kdor izmed klubov se bo proti temu pregrešil, bo oblastno razpuščen. 15. t. m. se bosta V Leipzigu pomorili medmestni reprezentanci iz tega mesta in pa Berna. ftvedska hitrostna drsalca Sey!fapth in Jan- son sta že delj časa v Davosu v Švici, kjer ista že nekajkrat nastopila in dosegla izvrstno rezultate. Pri treningu je Jansson predrsal 500 in v čaBU 42.5 sek. Seyffarth pa je dosegel na progi 1500 m čas 2:14.2. Gostovala sla tudi pri domačem hitrostnem prvenstvu in seveda zmagala. Seyl'farth je predrsal progo 1000 m v času 1:27,5. Za 3000 m pa je potreboval le 4:43.5, S tem je popravljen dosedanji svetovni rekord Thunberga. 7. in 8. t. m. bodo v Inomostu velike strelske tekmo na ledu. Borba bo tudi tokrat ostra in dosedanji prvak ESV Regen se bo moral spet potrudili, če si bo hotel priboriti ta naslov. Slovenec Žarko Dolinar, ki zdaj biva v Zagrebu in Je znani mednarodni igralec namiznega tenisa, Je bil te dni povabljen za nekaj tednov v Bratislavo, kjer bo treniral slovaško državno reprezentanco, ki 1)0 potem nastopila proti Nemcem. Paavao Niirml se je kljub 44. letom starosti ponudil finski vojski na razpolago. Bivši svetovni prvak, ki je s svojim tekom navduševal stntlsoPe, je zdaj športni vodja finske mladine. Ca je vojaška oblast njegovo ponudbo sprejela, pa še ni znano. Od 16. do 19. aprila bodo na Imeli biljardlsti na Dunaju svoj dan. V teh dneh se bedo pomerili med seboj najboljši, da bodo izbrali prvaka. tudi v Ribniški dolini. Ljubljanski smučarji »1 bodo jutri spet nadeli smuči In jo bodo mahnili v prirodo. Petični se bodo potegnili iz me#ta na deželo, kdor pa živi bolj ob svojem, bo pa ostal kar doma in bo gulil prijazni Rožnik ali prikupni Golovec. Za vsakega bo nekaj ln za vso prav. Pa smuk za jutri! Novice iz Oržave Več tisoč vernikov pri sv. očelu. V sredo je poglavar katoliško cerkve sprejel spet veliko število vernikov, ki so prišli po njegov blagoslov. Vseh vernikov je bilo več tiso?. Med njimi jo bilo okrog 600 parov novoporočencev, pa tudi veliko vojakov In ranjencev, ki so prišli s svojimi častniki. Sv. otf> je vsem podelil svoj blagoslov in jim dal poljubiti ribiški prstan. Razven tega je papež še istega dne sprejel več mnogoštevilnih zastopstev Katoliške akcije. Smrt princa Borghesejn. Pred nekaj dnevi so v Rimu pokopali na slovesen način dona Josipa Borghoseja, vojvodo iz Poggije, ki je bil eden od predstavnikov najvišjega rimskega plemstva. Pokojnik je bil oče princa Borgheseja, ki je guverner mesta Rima. Pri pogrebnih svečanostih so bili navzoči tudi veliki mojster malteškega reda princ Chigi, dvorni minister, nemški poslanik von Ma-ckensen, ministra Grandi in Thaon di Revel, zastopniki mnogih drugih ministrov, predstavniki stranko In vojske. Razstava ljudske verske umetnosti v Benetkah. V Benetkah se je sestavil poseben odbor odličnikov in strokovnjakov, ki si je nadel nalogo, da bo za letošnjo pomlad organiziral veliko in pregledno razstavo italijanske ljudske verske umetnosti, na kateri bodo razstavili ljudske izdelke verskega značaja, razne vezenine, kipce, slikarijo in razno rezbarijo. Razstava bo nameščena v muzeju Correr Svojo podporo je obljubila tudi Sveta Bto-llca. V pripravljalnem odboru je med drugimi tudi predsednik Akademije Federzoni, prosvetni minister Bottai, ministra Pavolini in Parenti in številni narodni svetniki poleg zastopnikov ketol. Cerkve. Zastrupitve s plinom. Pogoste so nesreče in zastrupitve s svetilnim ali ogljikovim plinom. Pletro Zanardi iz Milama je obiskal svojega prijatelja Petra Massironija in njegovo ženo. Po smradu plina, ki je pritiskal 6kozi špranje iz stanovanja, so sosedje zaslutili nesrečo in poklicali reševalce. Res so našli vse tri nezavestne. Iz neprevidnosti ali pozabljivosti je kdo od njih pozabil zapreti pipico svetilnega plina. — 54 letni delavec Ivan Rebulfi iz Milana pa je prišedši domov našel svojo mater in ženo nezavestni. Omamil ju je bil ogljikov plin, prihajajoč Iz zakurjene peči. Delavec ju je dal takoi prepeljati v bolnišnico, vendar pa je malo upanja, da bi okrevali. Dva vojaka rešila dečka izpod ledu. V kraju Castagnara v Brenti se je skupina vaških dečkov drsala po poledeneli reki Muson. Med njimi je bil tudi Sergij Dallan, ki se je pognal bolj proti sredini reke, da se je led pod njim udrl in se je fantič pogreznil v vodo. Na tistem mestu je reka globoka več ko tri metre. Vsi otroci so divje zakričali in ravno tedaj sta prilla mimo dva vojaka. Videla sta, da je hitra pomoč neizogibna In se je eden od njiju vrgel oblečen v vodo, Moral se je boriti z velikimi ovirami, najbolj pa z ledom, ki ga je moral sproti lomiti, da je prišel do utopljenca. S pomočjo svojega tovariša je dečka potegnil na breg in ga z umetnim dihanjem spravil k sebi. Propaganda italijanske mode v Švici, Italijanska trgovinska zbornica v Švici je organizirala za čas od 16. do 22. t. m. v večjih švicarskih mestih revije Italijanske mode In je izdala tudi posebno številko časopisa, ki v lepi opremi podaja serijo novih modelov italijanske mode, ki upošteva prvenstveno le tkanine, pridobljene v Italiji na naraven ali umeten nailn. Sedanji tas je za to propagando primeren, ker je Švica popraj večino svojih tkanin kupovala v tujini, sedaj pa je od teh trgov odrezana. Trgovanje med Švico In Italijo, kar se tiče blagov, je bilo v glavnem osredotočeno na svilo. Poprej je v Švici prevladovala pariška moda, sedaj pa je začela prevladovati moda, ki jo uvajajo modni saloni iz Milana, Torina in Coma. Starka umrla pod napačnim imenom v gori-zijski bolnišnici. Pred štirinajstimi dnevi jo mlada dokliea pripoljaln v boln'Šnico v Goriziji starejšo žensko, ki je bila očitno težko bolna. Dekle jo žensko oddalo zdravnikom, za njene jx>datke pa navedlo, da se bolnica piše Marija Kumar Iz Lucinica. Dekle je potem izginilo, bolnica pa je že naslednji dan podlegla svoji bolezni. Truplo so pokopali, toda ko Jo občina v Luclnlcu dobila obvestilo, da bo treba plačali bolniško stroške zn Marijo Kumar, se jo ugotovilo, da je Marija Kumar iz tistega kraja res doma in da je ravno toliko let, kolikor je biio navedeno za pokojnico, tudi staja, pa le s to razliko, da je Marija Kumar še vedno živa in zdrava. Oblasti so se nenadoma znašle pred uganko, kdo naj bi bila umrla zapuSčenka in zakaj naj bi se skrivala pod tujim Imenom. Zavoljo tega je dalo sodišče odkopati njeno truplo in ga natančno preiskati. Obenem so začeli iskati dekle, ki jo onemoglo žensko pripeljalo v bolnišnico in jo prijavilo pod drugim Imenom. Na smrt obsojeni morilec. Porotno sodi Me v Catanlji je na smrt obsodilo 28 letnega Hervaglie-rija Josipa, ki je bil predlanskim j>oleli umoril neko žensko ln ji ukradel 21.000 lir. Morilec je svojo žrtev tako položil na tla In namestil okrog nje tako, da »o vsi na prvi pogled mislili, da gre za samomor. Sodišče ga je zaradi hladnokrvnosti in načrtnosti, g katero je zločin storil, obsodilo na smrt. S Hrvaškega Po vseh hrvaških železniških progah bo dan za dnem velike težave kako vzdržati promet zaradi velikega snega. Posebno težko je na liški progi, kjer je sneg po nekaterih krajih tudi čez tri metre globok. Poselmo težavna je vožnja med postajama Gračnc—Knin, Zaradi velikih snežnih viharjev je tudi nemogoče delavcem, du bi progo očistili. Vodja odseka gospodarske policije je snet izrekel strogo obsodbo proti lastrilku tt. »01ex«. Lastnik se je ukvarjal z nezakonito trgovino, pri tem pa je bil zasačen. Bil je kaznovan na plačilo 200.000 kun, za nameček bo moral pa še mesec dni sedeti. Mostarska monopolska uprava Je podaljšala odkup tobaka na svojem področju, tako da se bo odkup zaključil šele konec tega meseca. V Petrinji so lin svečnico imeli svečano Mozartovo proslavo, ki jo je ‘izvedlo Cecilijino društvo. Proslava je bila na veliki umetniški višini, čisti dohodek pa je šel v korist »Pomoči«. Varaždinska uniformirana in oborožena narodna straža bo imela jutri-veliko dobrodelno prireditev v veliki varaždinski gledališki dvorani. Dohodek bo Sel v korist državne častne delavno službe. Zadnja številka »Narodnih novin« prinaša tudi posebno odredbo o osnovanju državnega kartela za papir. V kartelu bodo morali biti včlanjeni vsi izdelovalci in predelovalci papirja. 1171 delavcev zdaj Čisti zagrebške ulice od velikega snega. Ulice bodo počistili, da bo mogel bili promet čim bolj neoviran. Na nekaterih krajih Sove pri Zagrebu je bil led debel kar po tri metre. Zdaj bodo skoraj končali z razstreljevanjem debelih ledenih slojev in bo voda imela spet neoviran tek. Hrvaško ministrstvo za šuma in rude je izdalo poseben odlok, po katerem je ukinjeno ravnateljstvo za šume in rude v Mostarju, pač pa bodo prav tako ravnateljstvo odprli v Travniku. Ta prestava je le praktičnega pomena. Prod dnevi so začeli na Savi pri Brodu razbijati debele sklade ledu, ki so pretili, da bodo porušili Jesene nosilce dolgega mostu. Nevarnost je bila s tem odstranjena. Sarajevska policija je začela energično kaznovati vse tiste, ki se upijanijo in po cestah razgrajajo. Izrekla Je že več občutnih kazni in uspeh je že videu. Pijancev je po Sarajevu vedno manj. Hrvaški igralci namiznega tenisa so že pred dvema dnevoma odpotovali v Bratislavo, kjer se bodo pomerili z najboljšimi slovaškimi igralci. Največ igralcev Je odšlo iz »Uranije«, to pa zaradi tega, ker bo potem ta klub nastopil na še nekaterih prijateljskih prireditvah. Pred nekaj dnevi pa je odšel v Bratislavo najboljši hrvaški Igralec Slovenec Dolinar, ki bo slovaške igralce pripravljal nekaj tednov na nekatere mednarodne nustopo. Današnji trg Ljubljana, 7. februarja. Današnji trg je pa bil razmeroma še dosti dobro založen, če ga primerjamo » puščobo ostulih sobot, ko Je prišlo na trg lo toliko branjevk, da si jih mogel sešteti na prstih ene roke. Danes jili je prišlo im trg že precej več, saj pa je tudi mraz precej popustil Veliko jo bilo na trgu kmetic, ki svoje pridelke pripeljejo na trg kar z avtomobilom. Pa ne mislite da s svojim, kajti od tega so še daleč, ampak polne košare nalože na Pečniltar-jev avtobus, ki jih potem i kmetice i košare za nekaj lir potegne v Ljubljano. Pa Se mislite, da nekatere naše kmetice niso »nobelc Cu ne verjamete, da je res tako, pridilo zjulraj pod lepe platane pred Mestnim domom, pa boste videli kako polno košare razkladajo z avtobusne streho. Tudi Krakovčank in Trnovčank. je bilo danes dosti na trgu. Niso pripeljale bogve kaj, vendar pa so mogle gospodinje pri njih dobiti zelenjave dovolj, da bodo jutri skuhalo dobro Juho. Dosti odjemalcev imajo zadnje čase zeljarice. Ljubljanski želodec se je navadil tudi na zeljnate in rep-nate dobrote. Prav imenitna Je ta hrana, samo če je prav pripravljena. Zelje in repa gre dobro v denar, Obojega je še dosti na zalogi in se n| bati, da bi zaloge kaj kmalu pošle. Precej jo bilo danes na prodaj cvetač, Zelo lepo so bilo In še ne preveč drage. Skratka trg je bil za današnje zimske dni še kar dobro založen in gospodinje so bile lahko zadovoljne. Koncert Ljubljanskega komornega orkestra. Na prvem koncertu našega novega komornega združenju bodo sodelovali tudi Mirje solisti, itn sicer Valerija Heybalova, nuša prva operna pevka, dalje pianist Bojan Adamič in kot solista nastopita v sklepni točki koncertnega sporeda člana Komornega orkestra violinista Leon Pfeifer in Albert Der-melj. Komorni orkester šteje 15 članov in je pod umetniškim vodstvom našega violinskega virtuoza Karla Rupla. Na prvi nastop komornega orkestra opozarjamo in prosimo, da se kupijo vstopnice v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Prav lam so dobi tudi podrobni spored koncerta. ^I^Earl Derr Blggeri 58 AMiELAj j Toda zagotavljam vam, da je možna velika razlika. Vedite, du se z Jessoipom ne razumem preveč dobro. Med nama jo stara jeza, vsaj na njegovi strani.« _ »Ali bi mi hoteli jKivedati, kaj s tem miebte?« »Seveda, Že včeraj zvečer sem vam bila povedala, da so uslužbenci goljufali miss Fane. Ko sem bila njena tuj niča, sem sprva zatisnila oči, kor nimam navade drugih črniti. Toda nekako pred enim letom so bile njene denarne zadeve tako zavožene, da sem začela resno preiskovati, kje je vzrok za to. Pri tem sem odkrila, da je Jessop sklepal z dobavitelji dobre pogodbe, kajti blago je bilo po višjih cenah vstavljeno v ra. tune in je Jessop dobival svoje odstotke kot dobiček. O tem m is s Fane sicer nisem povedala nič, kajti predobro sem vedela, kakšne bodo posledice: izliv njenega temperamenta s solzami, očitki in za zaključek veliki prizor odpuščanja. Zmerom je bila dobrega srca. Namesto tega sem stopila k Jessopu in mu rekla, du za vse vem ln da je treba zdaj temu početju narediti konec. Bil je užaljen, ,Vsi drugi uslužbenci v llolly-\voodu delajo taisto, nii je rekel, in videti je bilo, tla smatra to kot neke vrsto kraljevskih predpravic- Čele ko sem zagrozila, du bom v«e povedala mina Fane, je postal majhen In mi obljubil, da tega ne bo več delal. Prepričana sem, da je svojo obljubo rftžal. Od takrat naprej pa je postal zelo hladen do mene in mi do dane« še ni odpustil. Zdaj boste razumeli, čemtl eem vprašala, ali je bil to Jessop, ki vam je natvezil to,., laž o prstanu.« »In kako sto z Ano.,ker se zdi, da tem jtvtuvm posvečate veliko pozornost?« I »Oh, Ana ln jaz sva se vedno dobro razumeli. Ona je mirno, I pošteno dekle, k.i štedi svoj denar in kupuje delnice, lil sicer s poštenim denarjem, kajti...« tedaj se je lahno zasmejala, »ta ubogi stvor ne bi mogel ponarejati računov, ker ne gredo to stvari nikoli skozi njene roke.« i Clinn je nekaj časa pozorno gleda) v njen razžarjeni obraz. »Po tem takem bi vi radi znovu zatrdili, da vam je ml*s Fane suma dala evoj prstan včeraj zjutraj?« »Na vsak načini In to je tudi resnica, mr. Chan.« Charlle se je priklonil. »Razumem, miss Julija. Celo mogoče je, da je nasprotno izjavo podala oseba, ki vam je hotela škodovati. Sem bil že mislil na to možnost. Miss Julija je, sem si mlelil-sam pri sebi, preveč poštena in plemenita, du bi mogla 'storiti takšno girdobijo. Prav ste dejali, vi, Jim.my, da imava oba enak okus.« »Kar vam je vsekukor v čast!« se je zasmejal Brahshaw. »Kar nama jo obema vsekakor v čast,« je popravil C bon. »Zdaj pa ne bi rad več kazil te lepe idile s svojim neprijetnim pojavom. Na prisrčno svidenje torej!« V misli zatopljen Je »topil do svojega vozila in se po bleščečem soncu odpeljal. »Toliko cest vodi v daljavo.« — Vzdihnil je. »In toliko poti...« Bo H njegov avtomobil nazadnje le zape-1 ijal na pravo cesto? j Ko je prišel v bližino Grand hotela, se je v mislih znova začel buviti s Huntteyoin Van Hornom. Mučno mu je bilo, du bi. | ponovno zavozil mimo glavnega hotelskega vhoda in je zato pu-| .stil svoje vozilo na cesti in stopil skozi vrt, ki se je razprostiral I prav do palmovega gaju ob obrežju. Tam je pod najvišjo palmo stala skupina začudenih turistov in med njo Je Charlie zagledali ' domačinskega dečka v živo rdeČii kopalni obleki, kako se je kot opica vzpenjal po deblu. Celo on Je za trenutek občudoval dečkovo izredno spretnost. j »Ta je pa tič, ali ne gospod komisar,« je zadonel glas tik l,tsraven »jega | Ko «e je obrnil, jc zagledal smehljajoče sive oči Van Horna. »Ah, mr. Van Horn, kako srčno svidenje!« jo rekel. »Prišel sem zgolj i. namenom, da bi vas poiskal.« »Zares?« Filmski igralec je bil središče občudujočih in radovednih pogledov številnih lepih oči, ki naj bi navidezno spremljale plezajočega dečka. Sam Van Hom je še enkrat pogledal navzgor in nadaljeval; »Kaže, da jc prišel dosti visoko. Naprej ne gre več. Ali bi šla siJduj midva tja na teraso, da opraviivu svojo klcpetalno uro?« »Domislek je sijajen,« je pritrdil Chan . in stopil za Van Hornom. Oba sta se vsedla v kot v zatišju. Deček je medtem spet prišel z drevesa in obstal sredi občudujoče množice, očitno rudosten zaradi svojega uspehu. Chan ga je opazoval. »Mnogokrat se v mojem srcu porodi vroča zavist,« je pripomnil, j',adar gledam to mladino. Tako brezskrbno živi, tjavendan, l/rez skrbi in muk, brez odgovornosti — ah, to mora biti tisto, čemur pravijo ljudje raj. Vse, kar zahtevajo od življenja, je le kopalnu obleka, pa čeprav je že obrabljena.« Van Horn se je zasmejal. »Kaže, da imate precej skrbi, gospod komisar?« Charlie ga je pogledal »-» i'1 sklenil zaigrati z odkritimi kartami. »Imam jih.« Tedaj je obstal. »Ena izmed njih ste vi,« je nenadoma pristavil. Videti je bilo, da filmskega igralen to ni vznemirilo, »Zelo laskavo,« je dejal, »V kakšnem pogledu pa vam povzročam .skrbi?« »Skrbi mi delate zato, ker v tej zadevi s Slmlah Fane sploh nimate nič, kar b| mogli navesti v svojo obrambo. Ne sumo, da nimate nobenega alibija, temveč ste bili vi tudi zadnji med vsemi udeleženci nu kraju dogodka, šli ste čez travnik v najkritičnejšim trenutku, mr. Van Horn, Več skrbi skoraj no bi mogel imeti z vami, pa če bi bili celo moj lastni sin.« Slikarja Nande in Drago Vidmar razstavljata ^ Galeriji Oberanel se zadnje čase vrsti razstava za razstavo. Za nedavno Mušičevo 6mo zdaj dobil pregled čez delo, ki 6ta ga od svoje zadnje razstave pred tremi leti opravilo slovenski javnosti prav dobro znana 6likarja N. in Dr. Vidmar. Njuna razstava je v resnici vredna obiska, ker je visoko kvalitetna in nam pokaže presenetljiv razvoj obeh bratov. Za oba velja, da sta krenila od nekdanje nev-tralnejše palete z umirjenimi toni k živejšim, ie-krejšim in bogatejšm barvam. Redko kateri naš slikar je v svojem ustvarjanju tako navezan na življenje našega kmeta, na trdi boj s skopo prirodo in neusmiljenimi elementi. Drago Vidmar v svojih slikah, dejali bi, skoraj plastično loči obdajajoči, širši svet, svet tem- nih sil, ki oblače in vedre nad uspehom kmetovega prizadevanja, od jasnega, živega, neposrednega prizorišča dela. Delo je p-vo in glavno na njegovih slikali, delo in delavci, moški in ženske in otroci, pa tudi voliči in konji. Okvir temu delu pa je priroda, večinoma mračna in preteča. Najboljša dela tega odličnega slikarja so: »Na njivi«, »Kmetija z Jezera«, »Zimska krajina., »Krompir«. »Žetev«, «P0t v mlin«, »Orač«, »Pot v vas«, »Zima«, »Sorške njive«, »Pastir z Barja« in »Pokrajinam J i;a SSe^evi'° dc’ kakor nJ’eS°v brat razstav- se ti M Pri Tj ri VS6ga fkuPaJ enaJst (°d tride- I setih). I n tem slikarju, odnosno pri njegovih po- krajinah opazimo nekaj, kar pri večini pokrajin skoraj nikjer ne moremo najti podobnega: to, da se z neverjetno natančnostjo zanima za konfiguracijo tal. Vse oblike valove, valujoče prehajajo ena v drugo in vzbujajo v ti? neverjetne reliefnosti, zlasti še, ker so prehodi tako sijajno jx>gojeni in izčrpani v drobnih barvnih niansah. Najlepši zgled za to so zlasti vse tri njegove zimske pokrajine, od katerih je posebno mojstrska »Zimska krajina* (št. 23. na razstavi)). Odličen je pa tudi »1 rvi sneg«. Od pokrajin so dalje dobre še »Mo-!IV f Jezera«, »Motiv iz Notranjske« in »Motiv iz Velikega Oabra«. Od drugih razstavljenih del prav Posebno ugajajo Konji«. Zanimiva..sta tudi »Prijatelja«, dva dečka na poti v življenje, ki jih bo po vsem videzu povedlo po strmem bregu navzdol, na dno. Prav dober je tudi »Pastirček«, izredno skrbno preštudiran model (pogledati je treba le, koliko finega poznavnanja otroške duše je slikar položil že samo v roke!). Od obeh bratov razstavljalcev lina vsak svoje kvalitete; razstava je tudi v tem pogledu zelo 6rečna, ker sta oba umetnika po skrbnem pretresu in izboru postavila javnosti m ogled le tisto, kar se jima je 6amima resnično zdelo vredno in kvalitetno. Prav v tem pogledu se prijetno loči od marsikatere druge razstave, kjer umetniki izvešajo 6voje slike brez posebno strogega lastnega kriti-cizma. Ogled te pomembne kulturne manifestacije vsemu občinstvu prav toplo priporočamo. Ljubljana v borbi proti jetiki lansko leto . .V desetletje imamo v Ljubljani proti-leliau dispanzer, Id gu vzdržuic Mestna občina I mol jonska in ki imu prostore v poslop ju Zavoda socialnega zavarovanja. Vodi ga znani strokovnjak za pljučne bolezni g. dr. Josip Prodan ob sodelovanju treh zaščitnih sester. V javnost pride le redkokdaj kakšna informacija o delu le nad vse zaslužne ustanove, ki je bila ustanovljena Že leta 1931. in ki je torej lam slavila, na tih in skromen način seveda, desetletnico svojega obstoja. f® ustanova ima predvsem namen, da za-»Ciii zdrave ali ogrožene ljudi, predvsem min-dino, pred okužen jem s klicami jetiko. Le na la način ie mogoča uspešna borba proti jetiki, namreč, da nevarnost že preprečimo v naprej, ko pa sc pokaže bolezen, jo skušamo odstraniti. Mladino skuša proti jetični dispanzer odstraniti jz okužene okolice, ji dati zdravstveno pomoč ■n jo po potrebi tudi odvzeti bolnim družinam ter jo oddati v oskrbo zdravim, kar se uspešno že prakticira. Ako pa so bolniki že bolni za odprto jetiko in so tako nevarni svoji okolici, Ku dispanzer sprejme v svojo oskrbo, v zdravilen ie, ca odda po potrebi v bolnišnico ali pa ga zdravi sani. Pnevmotoraks. to je umetno vbrizgavanje zraka v pljuča, s katerim sc prsi znatno okrepe, se ie v zudnjem desetletju izkazalo kot zelo uspešno zdravilno sredstvo za jetiko in ljubljanski dispanzer ga ■/. uspehom uporabiia. Marsikateremu bolniku je pnevmotoraks vrnil zdravje in voljo do življenja. Lani je dispanzer izvedel skupno 12.830 preiskav, kar pomeni 3077 več kakor leta 1940 Luni ie dispanzer odkril C« primerov odprte .e, to .H’ 22 vec, kakor predlanskim. Bolniki '• n° s? ,)UI pod naistrožjim nadzor-sivom. sni jim |e bilo posvečenih vncku «27 DrcKicdov. Vseh rentgenskih preRledov je bilo tn iQjn -63015’ m°dtem, ko jih ie bilo le-»nani namreč 4701. Laboratorijskih Rlidov, ki služijo diagnostiki, je bilo 318. nmi.t le dispanzer tudi sistematično izvedel učit.-i:aVe j?? šoloobvezne mladine, profesorjev, T\Ai (k!li K°spodini in drugih, skem lotž' preKIed o delu dispanzerja v lan-zer ust inovr računamo, da je bil dispan-ustanovlien že lctu 1931. v jeseni, potem Iz Cerknica poročalo. T •Vcla P?,,eS knjig >Slov. knjižnice«; ir Turšič Ivan .z Cerknice /n mule "C ™ od vijŽhkllJK r H Ug<1 VeC noveJ*»h i« zunimi- ...o poroki g, Toneta Ponikvarja, iz znane Tnvšijeve družine, z gdč. Ivanko Žnidaršič, poznamo cerkveno pevko. Mladoporočencema kličemo tudi mi: bilo 8rečnoI bi bili podatki o neštetih preiskavah, zdravstvenih. socialnih in preventivnih pomočeh še mnogo večje. Dispanzer gre namreč v enajsto leto svojega obstoja. Samo v prvih desetih letih, do jeseni lanskega leta, ko je slavil desetletnico, je dispanzer izvršil 73.742 najbolj različnih pre-cledov, torej dosedal nad 80.000. Resnica je, da število obolenj in umrljivost za jetiko v Ljubljani, kakor tudi v Ljubljanski pokrajini zadnja leta močno pada. Vendar je to zusluga takih zdravstvenih ustanov in njihovih požrtvovalnih ustanov, kakor je proti-ietični dispanzer v Ljubljani. Zn šolsko ‘obvezno mladino pa ie še posehel ustanovljen šolski proti jetični dispanzer na državni poli-kliniki, ki imu še posebej določeno nalogo, da varuje izključno našo šolsko mladino pred jetiko. Če no bi bilo obeli dispanzerjev in še ne-kai sličnih ustanov, ki uživajo vso skrb in naklonjenost Visokega Komisariata, Mestne občine 1 tubi lanske, zavoda za socialno zavarovanje ter drugih činiteljcv, hi bila nevarnost, ki jo povzroča v naših krajih jetika, nedvomno večja. -Sele sedai, ko primerjamo sedanje kolikor toliko zadovolnvo stanje z onim pred ustanovit- vi |o dispanzeriu, moremo biti res hvaležni in moiemo tudi razumeti veliko zdravstveno in socialno nalogo, ki jo la zavod opravlja. Sporočila Pokrajinske delavske zveze Čevljarska pomočnike iz Ljubljane vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo dne 8. febr. ob K i '9.. P°^bic v palači Dclmr-ke zbornice, Miklosočevu cesta 22, soba št. 3, I. niidstrojijc. • Delavke in delavci, zaposleni v tovarnah ploleniu in trikotaž bodo imeli svoj sestanek v nedeljo dne 8. februarja 1942, v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbronicn) Miklošičeva cesta 22, pritličje. Ker bo razgovor o bodočih mezdnih akcijah, vabimo vse prizadete, da 6e sestanka gotovo udeleže. Za mestne reveže jo podaril stalni dobrotnik g. mr. ph. Milivoj Leustek, lekarnar, 100 lir namesto cvetju na krsto gdč. Pavlo Schubert; neimenovana dobrotnica j/ Ljubljane je za mestne uboge podarila KM) lir; Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani je pa podarilo 200 lir namesto cvetja na krsto stavoe-nit Jvann. Cvetine. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom iiujtoplejšo zalivalo tudi v imenu podpiranih. Iz naše Opere Glede na to, da je bila premiera Donizettijeve opere >Don Pust|ualec znova preložena iu namesto nje nastavljena predstava operete »Netopir« odpovedana, javlja upravu Narodnega gledališča p. n. občinstvu: Letošnja nenavadno ostra zima in v zadnjih dneh izredno hitra nien juva temperature ni povzročila samo pri našem gledališču veliko primerov bolezni, temveč, kakor imamo konkretne podatke, tudi pri drugih gledališčih. Ta imajo za vsako opero j»o tri različne zasedbe, a kljub temu nastopajo letos tudi pri njih zaradi pogostih bolezenskih primerov repertoarne motnje. Pri nas so od prejšnjih šestili obolelih članov bolni še vedno Betetto, Golobova in Polajnarjeva, ki kljub temu nastopa, prav tako poje S|ianova kljub močni indlsponiranosti, in Frnncl tudi ni povsem zdrav. Včeraj je nenadno ohri-peln Ribičeva, da ni bilo mogoče uprizoriti predstave »Netopir«. Gledališka upruva je storila vse. kar je mogoče, da bi spored potekal v redu, vendar preprečujejo vedno novi bolezenski primeri predvidene predstave. Da bi se temu izognili, so zdaj v študiju opere v dvojni zasedbi vseh važnih partij. Uprava gledališča vljudno -prosi p. n. občinstvo, naj naštete težave upošteva. Vsakršna sprememba renertoar ju je čim prej mogoče objavljena, vendar pa je tudi v interesu občinstva. da se vselej po časopisju in lepakih jire-priča o ev. spremembah. 80 let pridne in vztrajne matere Škocjan pri Turjaku, 6. lebr. »Tako? Kako ste rekli? 80 let! Saj to ni res«, zmajujejo ljudje z glavami ob izjavi, da je obhajala dne 10. februarja 1942 80 letnico svojega rojstva Andoljšek Urška, po domače Mencinova, iz Malih Lipljen. Kdo bi ji prisodil 1 Saj je še vedno tako delavna, kakor da mora to trajati vse do konca dhi, kakor da je delo vir vsega njenega življenja. Marsikako trpljenje, marsikaka bol ie šla mimo, zlomilo je ni. Vera v lepšo in srečnejšo Bodočnost, pomoč njenega moža, ob katerem je pred dvema letoma v krogu svojih otrok obhajala zlato poroko, in upanje njenih otrok 60 ji bile največje ojjore v njenem delovanju. Od devetih otrok so ji ostali le štirje. In če jo je smrt vsakokrat težko zadela, je bila njena največja bol smrt sina Toneta, ki je padel 1915. 1. na ruski fronti, Bil je pač upanje, da bi prevzel grunt in delal naprej, ker sta starša nehala ter izpolnil nade, ki 6ta iih gojila vanj. Kljub svoji visoki starosti zahaja vedno tudi ob delavnlkh v cerkev ter išče tolažbe pri Njem, ki je izpolnitelj vseh nad. Naj ji bo ob njeni SO letnici zavest, da je v svojem življenju storila mnogo dobrega, da 6e je danes spominjajo vsi s hvaležnostjo in da ji vsi iz srca želijo: Naj ji nebo nakloni še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu! Koledar Danes, sobotn ?. februarju; Romuald Nedelja, 8. februarja: 2. predp. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar- čič, Mestni trg 9; mr. Ruiuor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmaver R., Sv. Petra cesta 78. Nakazilu za premog bo dajal preskrbovalni urad v II nadstropju Mestnega doma v sobi št. 3. »umo ob torkih, četrtkih in sobotah. Obenem je treba premog tu tudi plačati. 'L nakazili bodo pa interesenti premog dobili na mestni pristavi — tako kot doslej — samo o ponedeljkih, sredah in petkih. Kdor popisanih pol za živilske nakaznic" še vedno ni oddal, naj jih takoj odda v vratarjevi sobi na desni strani veže mestne hiše za vodnjakom. Pole mora seveda podpisati hišni gospodar. »Upniki na plan!« Vesela komedija na odru frančiškanske prosvete, jutri ob 3 popoldne. Zu igro vlada veliko zanimanje in bo gotovo ta prva uprizoritev zadovoljila še tak* razvajenega gledalca, tako po' veseli vsebini kakor tudi po dobri izvedbi igre. Vstopnice dobite v trgovini A. Sfiligoj ia na dan predstavi od 9 dalje pri blagajni frančiškanske dvorane Mostno nedeljsko zdravniško dežurno služb« bo imel od sobote od 20. ure do f>onedeljka d< 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčii Marijan, Korytkova ulica 18, telefon 36-24. Ruzpis zdravniških most. Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske jx>krajine v Ljubljani ra/, pisuje mesto pogodbenega specialista za kožne ii spolne bolezni v svojem nmbulatoriju v Ljubljaui mesto pogodbenega zdravnika za splošno praks« za zdravniški okoliš Logatec in mesto pogodbene ga zdravnika za splošno prakso za zdravniški oko iiš Kočevje, Rok za vlaganje prošenj je do 20. fe bruarja t. 1. Tečaj za električno In nvtogensko varjenje (|K>poldanski od 14. do 18. ure) se bo pričel v to rek, dne 17. februarja t. 1. v šolski varilnici tehni čne srednje šole v Ljubljani in bo trajal osem dni Prijave sprejema do 14. februarja t. 1. šolskr uprava. NajraivcstljlveSi obisk vVaildiužini vsak inesec bo gotovo „OBlSK“, naš prelepi bogato ilustrirani mesečnik, Izhaja 15. v mesecu. Naročnina letno 40 lir. Naroča »e pri upravi, Ljubljana, Kopitarjeva f! K. :L PEH LA CURA DEllE CIGLIA Z\ imCGO ffttPALIVir X nase iitomlntci. tavorlsce crescita. PruMso fnrinacie c nrolumerifi o inviunilo vaeUn dl L, 26.- n: No vliamiiicHi nodingi. _ »n- spefiuie rast. Dobi H© v leknr* u,lh ln Cu PRODOTTI Pl. BI. _ Vin P. Caatalilt 8 - MILANO Cercasi rapprcHentanteoconco«- I Iščemo zastopnika ali poverje-slonario | nika. Nekaj nesreč - Posipajte hodnike! V ljubljansko bolnišnico so včeraj prepeljali precej ponesrečencev, od katerih je bilo še največ takih, ki so padli na hodnikih in si polomili roke ali noge. Iti v nrav zaradi varno hoje ponovno prosimo hišne lastnike, naj oskrbe, da bodo hodniki prod njihovimi hišami dovolj posuti s pepelom ali kakšnim drugim posipnim materialom, da ljudem, ki hite po opravkih po mestu ue bo tuko drselo in da ne bo prihajalo se naprej do nepotrebnih nesreč. Tudi smučanje je žp letos zahtevalo nekaj žrtev, pa tudi včeraj ni ostalo brez njih, Tudi včeraj so pripel jali v bolnišnico 14 letnega fantiča Stanka Bizjaka, ki je doma iz Begunj in si je pri smučanju zlomil desno roko. — Tudi 19 letni slikarjev sin A, Vesel se jo pri smučanju nenavadno ]>oškodoval. Ko je drsel |jo strmini navzdol, se jo nasadil na nek kol. Precejšnjo rano ima na stegnu. Doma je iz Bajnofa pri Št. Vidu na Dolenjskem. — Na jioledenelem. stopnišču je padel 77 letni upokojeni šolski upravitelj Lovro Perko in si pri tem poškodoval desnico. — 70 letna delavka, doma iz Crmoinjlc je padla na gladki cesti in si zlomila levico. — Na Zaloški I cesti je včeraj padel na cesti vrtnar Alojzij Kre- ' tič in si zlomil nogo. — Prod znano ljubljansko delikatesno trgovino Janeš je včeraj popoldne padla na poledenelem hodnilui Barbara Krapeš in si je zlomila roko. — Prav tako je padel pred drogerijo Hermes na Miklošičevi cesti M. Zajc in «i zlomil nogo. — Na Vodovodni cesti pred hišo št. 04 pa jo doletela nesreča delavca Janeza Dolinarja. Padel je in sl zlomil nogo. — Dalje so bili ljubljanski reševalci j>okl!cani včeraj |X>|>oldne tudi v tovarno za klej, kjer |e Jennenje pri stroju zagrabilo dclavca Aniona Dežmana in mu prizadejalo težje poškodbe na rebrih. Kje je treba prijaviti ali odjaviti svoje bi vunje v Ljubljnul!1 Odkar je ustanovljen anagrafič ni ali prijavni urad na Mestnem trgu št. 23 v zna ni črni Drofenikovl hiši med Souvanovo in Žlendrovo trgovino, se mora v tem uradu prijavit' vsakdo, ki se stalno naseli ali vsaj tri mesece živi v Ljubljani, prav tako pa tudi odjaviti. Vsi oni pa. ki pridejo v Ljubljano za nekaj dni ali tedno\ ter ostanejo tu manj ko tri mesece, se morajo prijaviti in odjaviti na kr. kvesturi v Šubičevi ulici št. 5 v pritličju, soba št, ‘2a. Tiskovine zn prijavljanje in odjavljanje zn kratko dobo, torej z;i prijavljanje na kr. kvesturi, se dobo v Ljudski knjigarni. Opozarjamo občinstvo, ki po pomoti išče nnagrufični ati prijavni urad im mestnem magistratu, da v poslopjih mestnega poglavarstva ni-kdo no sprejema talcih prijav ali odjav, temveč prijavo y.a stalno bivanje sprejema samo anagra-ficm urad, ki je, kakor prej rečeno, na Mestnem trgu sl. 28 nasproti trgovine mentne elektrarne. Redni letni občni ibor Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek, dno 23. februarja ob 18, v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Dnevni red bo naslednji; otvoritev po predsedniku, tajniško poročilo, blagajnii&ko poročilo, poročilo računskih preglednikov, določitev vpisnine, članarine in ustanovnine, volitve odbora za dveletno poslovno dobe. in slučajnosti. Odbor vabi članstvo k obilni udeležbi. ff.j ti l)l.f misli o Za danes napovedano predstave tako v dramskem kakor v opernem gledaliču so odpovedane. V četrtek dopoldne sem pozabil ali izgubil denarnico z večjo vsoto denarja. Najditelj se naproša, dn jo vrne proti; nagradi Poljanska cesta 21, Ljubljana, gostilna Činkole. Škornje in gojierce a la ižirovske«- in vso vrste drugih čevljev po naročilu izdeluje ter 6prejeuia popravila Mraik, Sv. Petra cesta 30. + Dekan Anton Skubic Pr.mož Trubar in n*egov odnos do R bn c z Bivši ribniški župnik in naddijakon Peter pl Bonhomo je umrl kot tržaški škof v T « w) 4. julija 1546, 88 let star, in b , {Kop JVtržafki stolnici (Valvazor, VIII. 680.). Za č^a vllvazoria je imel Bonhomo v tržaški stolnici še nasrohil napi«: »Praesulis hic tumulus Petri tesrit os^a Bonhomi, Grata tuo Civi plet* pia votg re(er. (Kosti škofa Petra Bonhoma krije ta grob —' 6vojemu meščanu, verno ljudstvo, ohrani hvaležen spomin). Trubar sam trdi v nekem pismu (z dne 8- julija 1561), da je škof Peter pl. Bonhomo celo ob 6mrti prejel 6veto obhajilo bo lutrovski še'n Pod obema podobama (Dimitz, Geschichte Krains, R. 251), ter 6C torej opravičeno dvomi o njegovi tisti pravovernosti. Vsekako je. moralo njegovo mišljenje imeti na Trubarja mogočen vpliv in uenierjati njegovo življenjsko in versko pot. »Prizma« na Bregu pri Ribnici .. , Kakor drugod tako 60 se tudi v ribniški do-*ln.1 graščine prav zgodaj poluteranile in postale Pr‘beža|jiče in zbirališče vsem novovercem. Vee «ra»Člne, tako ribniška kakor brška in ortneška v rokah luterancev. Brpn. . P™' polovici 16. stoletja je gospiiodaril n i Uri,,!1 QreU°r pl. Lamberg, ki je bil poročen i tel IS u.pl- Kasenharz (Ribniški grajski arhiv). V lic 60 bili Lambergi že odločni luterani in cem V •'Rvoi,i kapeli pribežališče vsem novover-dati’ n8*0 ^ Pravoverni Ribničani nieo radi gle- 1 a tudi sicer je bila pri Lambergih v g;ra-na Bregu vsa nezadovoljnost doma. V gmotnem oziru jim je šla čedalje bolj trda, ker tl '"*!« premalo podložnikov, ki bi jim delali ve? 2L daj.a11 desetino, tako da niti davščin niso oddajali v vicedomsko blagajno, in jim je 60 na z morala kranjska dežela nekaj imovine zaradi Zaostalih davščin celo zarubiti. V tej nezadovoljnosti bi bili najrajši vse prevrnili, tudi staro vero. Gregor pl. Lamberg je umrl brez otrok pred letom 1562, zapustivši vso imovino svoji ženi Uršuli, navdušeni luteraiiki, ki je po moževi smrti na Bregu sama gospodarila. Konec julija 15562. je umrla tudi vdova Uršula pl. Lamberg roj pl. Rasenharz. Kot odločni luteranki ji katoliška duhovščina ni delala mrtvaških slovesnosti in opravil, če jih ni celo sama odklonila. Na povabilo nekega mladega Starem-berga je prišel dne 29. avgu6ta 1526 sam Primož Trubar v Ribnico, kjer je bil dobro znan vsej gospodi, da opravi za pokojno Uršulo pl. Lamberg »triztno« (trideseti dan). Zbrala se je gospoda i* vseh 'lutrovskih gradov. Trubar, kot lutrovski predikanL je hotel v ribniški cerkvi imeti pridigo rti ^r/V^ko opravilo. Toda naddijakon in župnik ri u' • ^ndrej Majer mu je zabranil stopiti v tamkaj pridlgovati Razjarjen je Trubar kp hit i z drugimi plemenitaši in gospemi, ki so na Rrp ^deležRi mrtvaškega opravila, v graščino nriHiir™,\,i ‘,zvrši| spominsko opravilo in tudi Truhirit. i truden, Zgod. 6lov. naroda, 651.). rini 6eveda ni bil vš^> «'0 je šest Un-rn^dM ^ 4- sePterr,bra 1562. že pisal da le to. ker je na Bregu pridlgoval, ut rirciT in If iJ0. da so pridrli za njim celo njega frruba^l^^8- l’ida ga U6,re,e- kar pa da " fia j'XkJ) .ni d08,i vznemirilo (»Welchcs micli gottlob wemg auficht« — Dimitz, II. 260.). Tudi ta dogodek nam kaže, da je moral biti. Trubar med plemiškimi' lutrovskimi rodbinami po naši pokrajini dobro znan, da ne govorim o turjaškem gradu, kjer je bij kakor doma in je pogosto pridlgoval v grajski kapeli, ki je še danes ohran-|ena in se imenuje »lutrovska kapela« Turška biblija Se enkrat srečamo Trubarja za časa naddiia-kona Anreja Majerja v Ribnici. f Leta 1566. je Herbert Turjaški napadel Turke pri Novem, kjer je več Turkov tudi vjel. Med ujetniki je bil tudi bosenski turški paša Uzraimbeg in neki turški svečenik. Več ujetnikov je zaprl v Črnomlju, omenjenega be^a' in svečenika pa je z več ujetniki pripeljal v Ribnico v grajske ječe. Vzraim-bega je dal kmalu prepeljati na ljubljanski grad, dočlm je svečenik z drugimi ujetniki estal v ribniških ječah. Ko je Trubar izvedel, da ee v Ribnici nahaja turški svečenik, — kar je lahko zaznal od lutrov-skih Turjačanov, s katerimi je bil v živahnem 6tiku, — je prihitel leta 1567. 6am v Ribnico, kjer se je s turškim duhovnikom posvetoval, kako bi se dala Lutrova biblija prevesti na turški jezik >n jo med Turke razpečati (Dimitz, III. 18.), Sicer bi bil rad prišel v stik tudi z onimi ujetniki v Črnomlju (Dom in Svet, 1908, 270), pn je imel premak) časa. Herbert Turjaški se očividno temu ni proti vil, ker je bil, dasi sicer veren mož, vendar Vflet pristaš lutrovske vere, ki so jo močno f>od-pirali tudi ribniški graščaki, zato je imel Trubar pri vseh dostop, Svojega načrta pa Trubar ni mogel več Izpeljati, zakaj Čutil je, da mu ne bo dolgo bivati v domovini. Na po»u v Ribnico in nazaj je Trubar gotovo obiskal svoj rojstni kraj Rašico, saj leži ob cesti v Ljubljano, pogledal še enkrat iu tudi slednjikrat na kraje, kjer je preživel svojo mladost in se navzel jezika, ki ga je pristnega jx>rabil v svojih knjigah, to je ribnižko-dolenjsko narečje. V Ljubljani je še hitro sklical v hiši Sebastijana Krelja, kjer 6e je držal. 6lnodo kranjskih predlkantov in koj nato je jahaje na oslu urno zapustil Ljubljano in svojo domovino, katere ni videl nikdar več (Izv. muz dr XVIII. 48.), pa tudi Ribnice ne več, kjer bi bil zelo rad širil 6voje nauke, saj mu je bila grajska gospoda tako zelo naklonjena, pa je v duhovnikih, zlasti v nadrlijakonu Majerju našel ostre protlvnlke. Pa tudi Andrei Majer je kmalu nato umrl (1571?). , Lani se je slavila 400 letnica prve slovenske knjige, ki jo je napisal Primož Trubar. Leta 1550 je izdal svoj abecednik z malim katekizmom, leta 1551 j>a katekizem. Po pravici velja Trubar za očeta slovenske književnosti. V predgovoru svojega katekizma goji gorko željo, »da bi se vendar Bog usmilil revnega, pa dobrega ljudstva in da bi mu milost izkazal, naj bi se tudi njegov jezik istotako kakor jezik drugih narodov pisal' in črtal in da bi se (Kislovenllo sv. pismo in druge kristjamske knjige« (Prim. Glaser, Zgod. slov. slovstva, I. 94). Zmotno pa bi bilo mit>liti, da je Trubar začel pisati in izdajati slovenske knjige in zavestne in 6amo čiste ljubezni do slovenske narodnosti, iz katere je izšel. Nagib za njegovo slovensko pisanje je bilo navdušenje za versko novotarijo, za lutrovstvo. In ker je vedel, da more novoverske ideje med svojim narodom širiti le potom knjig, pisanih v narodnem jeziku, zato je toliko moči porabil za pisanje verskih knjig v slovenskem jeziku. . .Kakor smo zgoraj videli, bi bil rad pisal tudi turške knjige, samo da bi potom njih mogel širiti versko idejo tudi m^d Turki. Nikomur pa niti od daleč ne pride na misel, da bi mu odrekel zasluge za slovenski jezik in književnost, samo to poudarjam, da so njegove zasluge objektivne, ne pa subjektivne. Gonilna sila mu je bila lutrovska ideja, narodnostno delo pa le sredstvo za širiellie te ideje. Ko bi mogel slovenski narod, ki ga je sicer imenoval »lj ibi Slovenci«, odtrgati od katoličan-stva potom nemške knjige, bi bil storil tudi to. In ko bi se mu hotelo posrečiti to, da bi slovenski narod ločil od katoliške Cerkve, bi danes slovenski Jezik ni imel svoje slovenske knjine. Ker pa se našemu rojaku Trubarju to ni ]X»rečilo, zato zasluži proslavo kot početnik slovenske književnosti, — po dejstvu, ne pa po osebnem navdušenju z« slovenstvo. (Kooiec.) im Andre jčkov J 'o ž e; Žalost in veselje Risal Jože Beranek zzs. Besedilo priredil Mirko Javornik Roman slikah I! n (• 382. Zdajci ga prebudi iz misli pokanje, kakor da bi kdo lomastil po grmovju. Iz goščave se je priplazil velik liger. Oči so se mu svetile ko žerjavica. Tomaž je počenil in zda) zdaj pričakoval napada. A zver se je obrnila naravnost tja, kjer je spal Jurij. Tomaž je vedel, da je njegov nasprotnik izgubljen, če- bi se zbudil in začel vpili. fl 383. Zdaj je veljalo rešiti človeško življenje; prijatelj ali sovražnik, to Tomažu zdaj ni hodilo na um. Po kolenih se je splazil k zveri, ki je ležč prežala na plen in Tomaža ni videla. »Zdaj velja pogum!« si je dejal in porinil svojo nerodno sulico z vso silo tigru v trebuh. — Zver je grozno zarjula od bolečine in skočila kvišku. 484. V trenutku je podrla Tomaža, ki ie začutil njene kremplje in njeno vročo sapo na sebi. A m izgubil poguma. Z desnico je tiščal tigra za vrat, da se je prevalil na hrbet, z levico je segel po nož, ga nameril tigru naravnost v osrčje in ga do ročaia porinil vanj Tiger je zatulil, vrgel Tomaža od sebe, skočil stran m se zgrudil. Velika skrb za italijanskega vojaka na bojiščih Podatki, ki bi bili lahko v tolažbo vsem tistim, ki imajo koga od domačih pri vojakih 7.t lansko poletje so na pristojnih italijanskih vojaških mestih začeli misliti na to, kako bi preskrbeli čim več 6tvari, ki jih italijanski vojaki potrebujejo zdaj v zimskem času, zlasti na ruskem bojišču. kajti zavedali so se, da vojaki ob takšnih vremenskih razmerah, kakršne vladajo pozimi v Rusiji, potrebujejo za svoje uspešne nastope več kot v bojih drugod. Svojci tistih, ki 60 zdaj na ruskem bojišču, lahko z zadovoljstvom berejo časopisna poročila, ki pravijo, da je bilo storjeno vse, kar je bilo le mogoče, da 6e življenje italijanskega vojaka na vzhodnem bojišču tudi v hudem zim »kem času olajša. Kaj vse je dobil italijanski vojak na ruskem bojišču V prvi vreti so na pristojnih mestih poskrbeli, ila bi vojak oi-m lažje prenašal izreden mraz. Da sp temu vprašanju posvetili res vso potrebno pozornost, dokazujejo velike pošiljke tople obleke, pa tudi drugih 6tvari za vojake. Vsak vojak je dobil volneno kapo, volneno jopico, dva para volnenih rokavic, tri pare toplih volnenih nogavic, dva para volnenih spodnjih hlač ter 6podnjo flanelasto srajco. Vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji pa so poleg zgoraj navedenih 6tvari dobili še četrti par nogavic, plašče, podložene s krznom iti flanelo, plašč s kapuco, usnjene rokavice, podložene 6 krznom, suknjene škornje z lesenim podplatom in kožuhovino, jx5sebne gorske gamaše, vrste »Val d’Aosta«. volnene dokolenke, spalne vreče, podložene 6 kožuhovino, volnene na-ušnike, krznene kaj>e, koce, velike rokavice na dva prsta in volnene majce. Pa to še ni vse. Treba je temu dodati še druga oblačila in opremo, očala, da še jim sneg preveč ne blešči, gorske čevlje, gorske palice, krplje, kramžarje itd. itd. Dodatki živil To važno vprašanje 60 načeli in ga tudi rešili tako, kakor je treba. Nabrali 60 ogromne količine jx>trebščin za vojake, pri vsem pa 60 izkoristili ludi 6kitšnje, ki so 6i jih pridobile tuje vojske, katere 6e običajno bore ob hudem mrazu. Kar 6e tiče življenjskih potrebščin, pripominja poročilo iz Rima, da vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji prejemajo poseben dodatek živil, več maščob, več sladkorja in več kave. Do- bili so tudi grelce, s pomočjo katerih si lahko vsak čas sanji pripravljajo topla jedila. Naš vojak — nadaljuje rimski j>oročevalec — je najboljše opremljen za boj proti mrazu, tudi če primerjamo opremo s tovrstno opremo vseh drugih vojska. Odveč bi bilo poudarjati 6krb pristojnih či-niteljev tudi za zdravniško pomoč italijanskemu vojaku na vzhodnem bojišču. (Zlasti naj omenimo razne maže proti ozeblinam in razdeljevanje 6tvari, ki vsebujejo potrebne vitamine.) Oskrba italijanskega eksj>edicijskega zbora 6e mora boriti z ogromnimi težavami. S skladišč, ki so navadno tik za prvimi vojaškimi postojankami, dobivajo vojaki tudi najraznovrstnejše zdravniške potrebščine, čeprav 60 prometne zveze in vremenske razmere zelo neprikladne za brezhiben prevoz. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske jia poslalo doslej že dva fK^ebna vlaka z raznimi potrebščinami na vzhodno bojišče. Prvega v novembru 1941, drugega pa letos januarja. Prvi vlak je imel štirinajst tovornih vagonov, drugi pa trideset. Z njima so pripeljali na vzhodno bojišče mnogo zdravniških potrebščin in tudi stvari, ki služijo vojakom za udobje. Nabralo jih je vojno ministrstvo, tašistična 6tranka in njej podrejene organizacije (er številne druge ustanove. Z drugo pošiljko 60 odpeljali tja tudi sladkarije, pijače, tobak, grelce za pripravljanje toplih jedil, pisemski papir, milo, britvice, puder, gramofone in druge glasbene instrumente; potem volneno obleko, knjige za častnike in vojake, vse v velikih množinah. Blagodejen učinek vsega tega prizadevanja, da 6e omili jjoložaj ekspedicijskega zbora, kažejo dejanja, kajti kljub tako hudi zimi, se italijanski vojak na vzhodnem bojišču bori zmagovito dalje in hrabro premaguje V6e težave in mrzlo vreme. Skrb za vojake tudi na drugih 1 • *v v »l bojiščih Na italijanskih pristojnih mestih pa niso posvetili svoje velike skrbi samo za vojaštvo na ruskem bojišču, pač pa niso pozabili tudi na svoje oddelke na raznih drugih odsekih, kakor doma v Italiji, v Albaniji, Dalmaciji, Franciji, na Hrvaškem, v Črni gori in v Orčiji. Tudi tu so izdali nekaj ukrefiov, s katerimi naj bi čim bolj odstranili zirrteke težave. V skladu s tem, kako je kje mraz, 60 razdelili tudi tam nekaj potrebnih toplih volnenih in krznenih oblačil. Vojakom, ki morajo biti ponoči zunaj na 6traži (kakor tistim, ki stražijo italijansko obalo) dajejo za dodatek tople pijače Toplo obleko 60 poslali tudi za vojake, ki 6e vojskujejo v Severni Afriki, kajti tudi tam je ponoči precej hladno. Vojakom na ruskem in severnoafriškem bojišču so poleg navedenega razdelili tudi že precej »boljših« stvari, kakor konjak, marmelado, čokolado, karamele in drugo. Za drugi vojni božič Mimogrede naj bo končno še povedano, da so ob priliki drugega božiča, odkar je Italija v vojni, razdelili še mnogo drugih daril med vojake na vseh treh bojiščih V6ak vojak je dobil za božič 300 gramov težek kos jx>tice ali druge podobne poslastice, vsakemu vojaku na bojiščih pa so dali jx>leg tega še po pol litra pristnega vina, nekaj čokolade, bonboonv in drugega. Vse to pa so šele približni podatki V6e to pa le približno odgovarja tistim ogromnim količinam raznih živil in drugih potrebščin, ki 60 jih italijanski vojaki na raznih bojiščih v resnici prejeli. Gotovo je to dokaz, kako zelo skrbe na pristojnih vojaških mestih za teleeno zdravje in za moralno stran italijanskega vojaka. Navedeni p>odatki bodo gotovo v veliko tolažbo vsem tistim, ki imajo koga od domačih pri vojakih. Razvoj tekstilne industrije v Evropi Proizvodnja bombaža, umetne volne in umetne svile skoraj povsem zadostuje evropskim potrebam Nenavaden razvoj je tekstilna industrija v Evropi doživela v zadnjih dveh desetletjih, kar se lejK) vidi iz primerjave stanja, kakršno je bilo pred dvajsetimi leti in danes. Leta 1920 na primer še nikjer v Evropi niso gojili bombaža. V letu 1937/38 pa je proizvodnja bombaža v Evropi dosegla 907.000 ton, kar je približno 11 odstotkov celotne 6vetovne proizvodnje, ki znaša približno 8.3 milijona ton letno. Na drugi strani pa se poraba 6uče okrog 1.4 milijona ton na leto, kar odgovarja nekako četrtini celotne svetovne porabe bombaža, ki znaša 5.81 milijonov ton. Iz teh podatkov se vidi, da evropski pridelek bombaža krije 64 odstotkov evropskih potreb. Kar manjka, so v glavnem nadomestili z umetnimi izdelki, kakor 6ta na primer umetna volna in umetna svila. Evropska proizvodnja umetne 6vile je znašala 1937. leta približno 173.000 ton, proizvodnja umetne volne pa 180.000 ton, 6ktipno torej 353.000 ton. V naslednjih letih pa 6e je proizvodnja nenavadno hitro dvignila. Samo v Nemčiji se je celo podvojila. Na splošno 6e lahko reče, da pridelek bombaža, proizvodnja umetne volne in umetne 6vile po veliki večini krijejo evropsko potrebo po tekstilnih vlaknih. Pri teh razmišljanjih nismo upoštevati velikega napredka glede gojitve bombaža v Bolgariji, Orčiji in Turčiji. ^r.,6€ volne, pravijo poročila iz srednje-evropekih virov, je njena proizvodnja v Evropi (brez Anglije, toda z Ru6ijo vred) leta 1920 znašala 335.700 ton, kar odgovarja 19.2 odstotkom celotne svetovne proizvodnje, ki se suče okrog 1.74 milijona ton na leto. V celoti ima evropska celina (brez Anglije) približno 167 milijonov glav drobnice, pri čemer je vštetih 50 milijonov glav, ki pripadajo Rusiji. Balkanske dežele skupno 6 Turčijo imajo tudi nad 50 milijonov glav drobnice. Proizvodnja svile v Evropi skupno z Rusijo je znašala leta 1925 samo 6.5 odstotka svetovne proizvodnje (3.570 proti 54.804 ton). Leta 1936 pa je že sama evropska proizvodnja 6vile (celo brez Rusije) dosegla številko 3950 ton. V zadnjih letih pa Sodja - Urednik Mirke Javornik - Rokopis ur »racamo - .Slo.^n.k 1»m. ....... Mesečna naročnina le i lir. ta LnozeuiM>o 10 li* — (Jicdaiitfoi Kopitarjev« allra klil - Upra««, Kopitarjeva ulica k LJubljan« — letelo« tlet M-01 do MM • — ?odc«tnicai Noto neslo*