Zdravilne role in raznS <ajt. Ze od pamtiveka je rabil človek razna zelišča kot zdravila. Stvarnik je dal mnogim rastlinam zdravilno moč in tako se uporablja od enih listje ali cvetje, od drugih semena, sadeži ali korenine. Mnogi so se že bavili s to vedo, zdravili in ozdravljali bolanc le z domačimi rožami. Kdo ne pozna imena pokojnega župnika Kneipp-a, ki je zdravil le z naravnimi sredstvi. V zapadnih deželali pa je znan tudi švicarski župnik Kiinzle, Ei je izdal ki-jižico o_zdravilnih rast- linah, naslov.jeno »Chrut und Uchrut« — po slovensko »Zel in plevelj«. Za vsako gospddinjo je velike važnosti, da si pridobi potrebno znanje o prvi pomoči pri nezgodah, da v slučaju kakršnekoli nesreče vč pravo ukreniti in pomagati, dokler ne pride zdravnik. Saj je le v prav malo slučajih zdravnik ;kar pri roki in je treba včasih cele ure čakati, da prispe iz oddaljenega kraja. Prva pomoč pri nezgodah je kratko ali zelo dobro opisana v našem letošnjem gospodinjskem koledarju. Gospodinja mora poznati inv znati uporabljati tudi domača zdravila, posebno razna zelišča. Tako pomaga ikar hitro bolniku, brez stroškov in poti, ali vsaj olajša bolečii.3. Skozi celo leto, od rane pomladi do pozne jeseni, se najde vedno to ali ono, ^kar gospodinja lahko uvrsti v svojo »domačo lekarno«. Seveda mora oseba, ki nabira zelršča. cvetje, korenine, semena ali sadeže, dobro poznati te rastline, da ne zbira napačne, škodljive ali celo strupene. Mnogi so mnenja, da se morajo zdravilne rastline sušiti le v.senci. Prav nasprotno priporočata med drugimi tudi že omenjeni župnik Kiinzle in Dr. med. Lucci, zdravnica, namreč da se naj vsa :5.dravi_na zollšča sušijo hitro na solncu in zraku. Čaji iz zdravilnih rož so pripravijo tako, da se rože poparijo z vrelo vodo in nato pustijo pokrite stati kakih 10 minut. Tudi kratko prevrete se jih pusti, nato še malo stati. Semena in korenine se pa morajo kuhati dalje časa, tu<li do dve uri. Kdor zdravilnih čajev ne more uživati nesladkanih, si jih naj sladka z žlič<ko medu. Trčan med je najčistejši in zato najboljši, medtem ko se prešan med vsled primesi voska kaj rad ogabi. Vse zdravilne čaje je treba pripraviti po predpisu in uživati polagoma po žlicah ali požirkih v presledkih po pol ali one ure. Tako priporočajo zgoraj omenjeni veščaki iz skušnje. Kdaj nabiramo razne zdravilne rože, kako jih pripravljamo In za fkaj upoIjamo, popišem v posebnem poglavju. Poprej še nekaj o čajih v obče. Čaji iz raznih domačih rastlia pa niso samo za bolnike kakor to večina naših Ijudi misli. Po drugod, tako na primer v Nemčiji, Švici, Norveškem uživajo domače čaje kot poživila, mesto dragega takozvanega ruskega čaja, katerega treba uvažati in gre denar zanj iz dežele. Čajevec, to je grm, od katerega se osmukajo lističi, sušijo in preprašijo, ter tako pridobivan »čaj« uspcva v vročem podnebju Indije in na otokih Južnega morja. Posebno znan je čaj z otoka Ceylon. Naziv »ruski čaj« je dobil vsled tega, ker so ga prejšnje čase tovorili iz onih krajev preko Rusije v Evropo, to pa zato, da je šel po suhi poti in ne po morju, ker sp bili mnenja, da se čaj navzame od morske vode neprijetnega okusa. Tako je indijski Caj prispel v naše kraje iz Rusije in dobil naziv »Ruski čaj«. ¦ Žal, mnogo našib Ijudi no pozria, ali bolje povedano noče poznati druzega čaja kakor ruskega, in sicer s tolikšnira pridatkom žganja, da bi se ta pijača morala imenovati »žganje s čajem« in ne obratno. To je popolnoma pogrešeno in posebno mladina bi ne smela poznati te pijače, ki je zanjo strup. Dober čaj res upliva poživljajoče na telo. Biti pa mora skrbno pripravljen in, ker smo že tako vajetii, tudi primerno sladkan. Najboljši je zato med. Angleži na primer pijojo čaj vedno brez sladkovja. Kot pridatek k čaju je najbolj zdrava in zelo okusna sladka smetana ali mleko. Tak čaj ima vsaj toliko hranilne vredi.os.i, kalikor vsebuje mleka, oziroma smetane. Tudi limonov sok je izvrsten pridatek, čeprav brez hranilne vrednosti. Ker pa limone ne rastejo pri nas in jih uvažamo iz južnih držav, so drage. Tudi grp denar zanje preko mcje, zato jih raje ncuživa.jmo. Če žc mora biti v izjemnih slučajih v čaju alkohol, tedaj se naj doda le maio pristnega domačega žganja ali še boljc par žlic vina. Čaj ni nikako hranilo, ampak _e poživilo. Dogodilo sc je pa pred nckaj leti v hribovski vasi sledeče: večina gospodinj v vasi je prav vso mlcko prodajala. Pripravno je bilo, l.er je prišel mlekar z velikimi kanglami prav pred hišo ponj, plačal primerno in zato hajdi vso mleko do zadnjc kaplje iz hiše. Svojim domačim, odraslim kakor otrokom so pa postavile kot zajutrk na mizo neko rujavo žlobudro iz večkrat prekuhanega čaja in ikot krepčilo so prilile — špiritovo žganje. Ali niso bile te _.enske popolnoma brez pameti? Dobro zdravo mleko so prodale, da so potem kupovale čaj, sladkor in špiritovo žganje za drag denar. Niso znale računati, niso imele nobene vesti, ker niso čuvale zdrr.vja svojih družin. Greh, smrten je to nad lastnimi otroci. Slepc so bile, ko niso videle bledih ličk svojih otrok, ki so hirali in umirali. Kar jih je po sili do raslo so ostali slabiči, dovzetni za vsako bolezensko knl. Moški so bili sami opuhleži in redki je dočakal starost. Vsemu zlu je bila kriva nespamet gospodinj, ki niso hotelc verjeti, da je taka hrana pogrešona, ker prav za prav to ni nobena hrana. Bolj pamotne so so samim sei_i dozdevale kakoi' vsi osii, ki so jih opominjali iu svarili prcd takim počeijem iii jim dokazovali, da je čaj z žganjem strup za deeo. Seveda, bolj »nobel« je za zajutrek ia večerjo čaj. Ali stare korcnii-C, ki vodo povedati, kako so svojčas živeli naši ljudje, ki niso poznali ne »kofeta« ne »čaja«, ampak žgance z mlekom ali zeljem za zajutrek in so ostali koronjaki tja do 80 ali 90 let, so nain živi dokaz, da le priprosta, teona hrana daje mladini rast ir. odraslim moč in zdravjo tja do naivišjo starosti.