X. 1931 Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 62. k 09. V LJUBLJANI, dne 13. oktobra 1931. Letnik Ij. VSEBINA: 423. Zakon o izpremembi § 250. zakona o javnih beležnikih (notarjih). 424. Zakon o začasni trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. 425. Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev. 426. Popravek v zakonu o volitvah narodnih poslancev. Zakoni in kraljevske uredbe. 423. Mi ALEKSANDER 1., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta zakon o izpremembi § 250. zakona o javnih beležnikih (notarjih).*) Člen 1. Odstavek (2) § 250. zakona o javnih beležnikih (notarjih) z dne 11. septembra 1930., »Službene novinec z dne 26. septembra 1930., št. 220 — LXXVII**), se izpre-minja tako, da namesto besed »dveh mesecev« stopita besedi »štirih mesecev«. Člen 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 25. marca 1931.; št. 33943. Aleksander s. r. Minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dimitrije V. Ljotič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general: P. R. Živkovič s. r. *) »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. marca 1931., št. 72/XXI/135. **) »Službeni list« št, 196/33 iz leta 1930. (številka 9506 iz leta 19304, 424. Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde in Našega ministra za trgovino in industrijo in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta zakon o začasni trgovinski pogodbi, sklenjeni na Dunaju dne 18. junija 1931. med kraljevino Jugoslavijo in repu- ki se glasi: bliko Avstrijo,* § i. Odobrava se hi dobiva zakonsko moč začasna trgovinska pogodba, sklenjena med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo na Dunaju dne 18. junija 1931., ki se glasi v izvirniku: Začasna trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Člen I. Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da nanovo uveljavita trgovinsko pogodbo s končnim zapisnikom in prilogami vred, ki je bila sklenjena dne 3. septembra 1925., na Dunaju, toda odpovedana za dan 1. julija 1931.,**) s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami.***) *) »Službene novine« z dne 25. avgusta 1931., štev. 193/LXII/401. **) »Uradni lisk št. 368/89 iz 1. 1926. ***)_ »Uradni lisk ŠL 129/31 iz L, 1929, Na mesto odredb trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925., ki se nanašajo na stopanje v moč in na odpoved, veljajo odredbe trgovinske pogodbe, sklenjene današnjega dne. Člen II. Na mesto prilog A in B k trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925. stopita prilogi A in B te pogodbe. Člen III. Oddelek 5.*) člena 16. končnega zapisnika z dne ,3. septembra 1925. se izpreminja, odnosno dopolnjuje in se glasi: >Odredbe člena 16. se ne nanašajo na osebe, ki se bavijo s krošnjarjenjem, potovaje iz kraja v kraj; vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico, vezati to vrsto trgovine na specialna dovolila. Kljub temu pa je dovoljeno krošnjarjem, državljanom kraljevine Jugoslavije iz srezov: Kočevja, Logatca, Novega mesta in Črnomlja, da smejo prodajati kot krošnjarji izdelke svoje hišne lesne industrije, kako tudi južno sadje na ozemlju republike Avstrije. Tudi smejo popravljati poškodovane predmete in zato nositi s seboj neizdelane fabrikate in material, ki so jim za to potrebni. Zakonski predpisi, ki veljajo za domačine glede krošnjarjenju in krošnjarskega obrta, se uporabljajo tudi nanje. Omenjene osebe morajo biti opremljene z navadnimi izkaznicami, izdanimi po pristojnih policijskih oblastvih; te izkaznice veljajo za leto dni. Ob prehodu iz enega sreza v drugega morajo dati izkaznice vidirati pri pristojnem političnem oblastvu. Ta vizum se daje brezplačno.« Na mesto pripomb omenjenega končnega zapisnika k tarifnima prilogama A in B stopijo pripombe, ki jih obseza priloga C. Člen IV. Na mesto priloge B trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925. (veterinama konvencija) in na mesto k tej spadajočih prilog I. (končni zapisnik), II. (odredbe o desinfekciji železniških voz in ladij) in III. (sporazum o paši) stopi priloga B te pogodbe. Člen V. Na mesto priloge E trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925. (sporazum o ureditvi obmejnega prometa) stopi priloga E te pogodbe. Priloge k sporazumu o ureditvi obmejnega prometa: I. (seznamek občin, katerih okoliši tvorijo notranjo omejitev obmejnega pasu in še spadajo v ta pas), II. (sporazum o cestah, potih, mostovih, brodih, ladjarstvu in splavarstvu v obmejnem pasu), III. (sporazum o električnih napravah v obmejnem pasu), IV. (sporazum o regulaciji Mure v mejni črti), V. (sporazum o ribji lovi v mejnih vodah) in VI. (sporazum o uko-riščanju vodnih sil v obmejnem pasu) — ostanejo v moči v obliki, kakor so dogovorjene v trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925. Na mesto priloge VII. k sporazumu o ureditvi obmejnega prometa (sporazum o turistovskem prometu v obmejnem pasu) stopi priloga F te pogodbe. Obrazci k členu 8., točki 7., k členu 10., šestemu odstavku, k členu 12. in k členu 14., točki 9., sporazuma *l Prav; addatek k JO©, o obmejnem prometu ostanejo v veljavi, kakor so dogovorjeni v trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925. Člen VI. Zaradi vzajemne zaščite v območju literarnega in umetniškega avtorskega prava sta se stranki pogodnici sporazumeli, da je uporabljati odredbe revidirane bernske konvencije z dne 13. novembra 1908. Člen VII. Povračilo carin — ki se polagajo ob uvozu vzorcev in modelov ali zaobal kakršnekoli vrste, ki so zavezane plačevanju carine, — se izvrši ob vnovičnem izvozu najkesneje čez mesec dni po izvršenem izvozu pri vseh obmejnih ali notranjih carinarnicah, ki so za to upravičene. Stranki pogodnici priobčita druga drugi sezpamek onih carinarnic, ki so v tem pogledu upravičene. Isti rok velja tudi za povračilo garancij, ki so bile dane, namesto da bi se plačala carina v gotovini; toda povračilo garancije.se sme zahtevati samo pri oni carinarnici, ki se ji je ta garancija predala. Člen VIII. Če bi pretvorila avstrijska vlada stopnje avstrijske carinske tarife jz zlatih kron v šilinge, je dosežen sporazum, da se morajo preračuniti v zlatih kronah izražene carinske stopnje tarifnih prilog k avstrijski carinski tarifi te trgovinske pogodbe v šilinge tako-le: 1. Carinske stopnje do zaključno 1 K se preraču-nijo v šilinge tako, da se zneski do S 0005 ne upoštevajo, zneski nad 0-005 pa zaokrožijo na S 0-01. 2. Carinske stopnje nad 1 K do vštetih 10 K se preračunijo v šilinge tako, da se ne upoštevajo zneski do 0 025, zneski nad 0025. do vštetih 0-075 zaokrožijo na S 005, odnosno zneski nad S 0-075 zaokrožijo na S 0-1. 3. Carinske stopnje nad 10 K do vštetih 50 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 0-05 ne upoštevajo, zneski nad 0-05 pa zaokrožijo na S 0-1. 4. Carinske stopnje nad 50 K do vštetih 100 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 0-25 ne upoštevajo, zneski nad S 0 25 do vštetih 0-75 pa zaokrožijo na S 0-5, odnosno zneski nad S 0*75 zaokrožijo na S 1. 5. Carinske stopnje nad 100 K do vštetih 300 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 0*5 ne upoštevajo, zneski nad S 0-5 pa zaokrožijo na 1 S. 6. Carinske stopnje nad 300 K do vštetih 500 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 2*5 ne upoštevajo, zneski nad S 2*5 do vštetih 7*5 pa zaokrožijo na S 5, odnosno zneski nad S 7*5 zaokrožijo na S 10. 7. Carinske stopnje nad 500 K se preračunijo v šilinge tako, da se zneski do S 5 ne upoštevajo, zneski nad S 5 pa zaokrožijo na S 10. Člen IX. Ta začasna pogodba, sestavljena v izvirnem srbskohrvatskem in nemškem besedilu, stopi v veljavo na dan 19. julija 1931. in velja, dokler je katera strank pogodnic no odpeve. Priloga tarife A (k carinski tarifi kraljevine Jugoslavije) Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 104/2 Pripomba. Olje od zemeljskih orehov (kikeriki), trjeno, za nadaljnje predelovanje ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance, je prosto carine. Iz 110/1 b Kandis: a) v glavah 30— b) v koščkih . , . 30— Iz 116 Druga vina, ki se penijo in kipč, razen šampanjca 250— Iz 122 Diainalt (sladov ekstrakt za tehnične namene) 32-50 Iz 125/1 Rudninske vode, naravne, neoslajene 1-40 Iz 126, Rudninske naravne vode, neoslajene, ki se uvažajo v posodah, običajnih v trgo- iz pripombe vini, se ocarinjajo po tar št. 125, točki 1. Iz 132 Navadni bonboni, cukrčki 140— Iz 133 Fini bonboni, (tako zvani svileni);, bonboni, napolnjeni .z marmelado, čokolado . in podobnim; fondanti brez .čokolade, marcipan, gelees, pralines: svileni bonboni in karamele, nenapolnjeni 140— ostali zgoraj omenjeni 180— 134/3 Blago, popolnoma ali deloma iz kakaove snovi, čokolade ali njiju nadomestkov, kolikor ni omenjeno drugje 180— Iz 137 Rastlinsko maslo iz kokosovega oreha . . 29— 138/2 Gorčica, pripravljena z moštom in drugimi dodatki Pripomba. Gorčica v zavojih do vštetih 2 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50%. . . 50— Iz 139/2 Ekstrakt za začinjanje juhe, tekoči 120-— Iz 140 Ovomaltin 60-— Iz 144 Kristolaks . . . .... , ... 120-— Iz 145 Kocke ih koitserve za juhe . . . 120-— Iz 148 Gramoz in pesek: 1. Naraven, tudi plavljen, v razsutem stanju 0-10 iz 2. zmlet, v razsutem stanju ali v vrečah 0-10 152/2 a Kreda v naravni barvi, zmleta in plavljena, tudi izprana 1-80 Iz 153 Mavec (sadra, gips): 1-80 • • 3: Zmlet, tudi barvam ■■ t .' . ,' . . 1-80 Iz 184/2 Sveče in svečice iz voška 120-— 187 Ostalo milo vsake vrste in oblike, tudi z dodatkom kosmetičnih ali medicinskih sredstev (tako zvano medicinsko milo) .... 100-— Tz 192 Navadno (črnilo) voščilo za obutev; .masti, (tolšče), kreme in podobni preparati, izdelani z voskom, tolščo. ali oljem, za čiščenje, poliranje ali vzdrže- vanje parketov, peči, štedilnikov, usnja in obutve: • • 1. Navadno črno voščilo za obutev: • * — 24-— z. Ostalo zgoraj omenjeno: 20— 125— 75— Iz 206 Perociankalij, ferociannatrij, fericiankalij, fericiannatrij, kalijev liipermanganat 5— Iz 207/1 prosto Iz 208 4— Svinčev .glaj, rumeni in rdeči, v. kosili in luskinah, tudi zmlet 5— h 209 * prosto Carina Tar. dinariev številka menovanje v zlatu od 100 kg Iz 212/6 Natrijev in kalijev silikat (vodotopno, vodeno steklo): 4— 2— Iz 214/4 15— Iz 222 Pasta iz bakrovega klorida . . , . , t . s 12— Iz 225/2 Krvni albumin 10— Iz 264/1 Izgotovljena zdravila in vsi kemijski in lekarniški proizvodi, dozirani .... 300— 236 Budninske in prstene barve, olepšane z organskimi pigmenti, $e ocarinjajo po Pripomba dogovorjeni tar. št. 243. Iz 240 1. Svinčevo belilo, rdečilo in rumenilo 30— 2. Brončene barve ...... i • • • » 45— Iz 241 25— 243 Pigmentne in latoove barve, kolikor niso imenovane drugje, kakor tudi zmesi spojin pigmentov z neorganskimi bazami in solmi (pigmentni laki in ostalo) 25— Opazka 1. Barve z oljem, glicerinom, oljnatim pokostom (firnežem), lepom, rudninskim oljem in drugimi sredstvi plačujejo carine: 80— 120— Opazka 2. Barve z alkoholovim, acetonovim ali lakovim pokostom (firne- žem) plačujejo carine 120 Din za 100 kg. Opazka 3. Barve v zavojih do vštetega 1 kg skupne teže plačujejo še 15 Din za 100 kg. 244/2 a 60— Iz pripombe Tekoča tinta v posodah do vštetega 1 kg skupne teže plačuje dodatek k carini 50%. Iz 248 Oljnati pokosti (firneži), tudi pomešani s sredstvi za hitro sušenje (sikativi) . . 50— Iz 250 80— 252 Oljnati lepi, smolni, kavčukovi in gutaperčni lepi, lep iz kleja in ostali lepi, kolikor niso imenovani drugje: . 12— 35— Iz 273 Bombaževa vata: 1. Gradašana (kardirana) ali prevlečena z lepivom, potem trakovi iz vate, tudi z lepivom prevlečeni 25— Pripomba. Primes volne do največ 5% skupne teže ne vpliva na ocariujanje. 274 Bombaževa preja, enonitna: 1. Št. 12 in4manj po angleški numeraciji: 20— 30— 35— 2. Nad št. 12 do št. 29: 25— 35— 40— 3. Nad št. 29 do št. 50: 30— 40— 45— 4. Nad št. 50: 35— 45— 50*— 275 Bombaževa preja, dvonitna ali večnitna: 1. Št. 12 in manj po angleški numeraciji; 25— 35— c\ barvane in tiskana i,uv*_l»* 1 11 ■ » 1 40-— številka 276 279 Iz 280 282 283 Iz 284 Iz 304 314 Iz 316 Iz 317 Iz 319 331 Iz 335 2. Nad št. 12 do št. 29: a) sirova..................« . • • ..................................... b) beljena....................... . . > ................................. c) barvana in tiskana ...................................................... 3. Nad št. 29 do št. 50: a) sirova..................» ■ . ........................................ b) beljena ............................................................... c) barvana in tiskana-. . ................................................ 4. Nad št. 50: . a) sirova . , . .......................................................... . b) beljena................................................................ c) barvana in tiskana ................................................... Bombaževa preja za nadrobno prodajo (sukanec za šivanje, pletenje, vezenje), tudi trdno vpredena (hardvater, muildouble) na lesenih vretencih, papirju, v klobčičih, predencih itd., enonitna in večnitna: 1. sirova............................;....................................... 2. beljena ................................................................. 3. barvana in tiskana.................................................... . . Opazka. Mercerizirana preja plačuje 50% dodatka k carini, ki se plačuje po številki in izdelavi. Tulj, bobinet in njima podobne tkanine: 1. Gladki.................................................................. 2. Bobinet s čipkastimi šarami za zavese in podobne domače potrebščine: v kosih, ki se prodajajo na meter...................................... . , v določeni, dolžini....................................................... Pripomba. Te tkanine, ozankane ali obrobljene z nitmi ali trakovi, plačujejo 25% dodatka k carini, ki se plačuje na dotično tkanino. Pletenine i-n prepleteno-(na stanu delano) in mrežasto bombaževo blago: iz 4. neimenovano: iz b) rute za na glavo in za na ramena................................... Vezenine na bombaževi tkanini, tudi z aplikacijami: 1. Izdelane s svileno prejo . . '............................................ 2. Izdelane z drugo prejo .................................................. Bombaževi tkani trakovi........................................................... Spleteni trakovi za obutev................................................................................................................ Podproge in cevi.................................................................. Volnena preja, pripravljena za nadrobno prodajo (na vretencih, v klobčičih, predencih itd.): 1. Sirova .................................................................. 2. Beljena, barvana, tiskana ............................................... Pokrivače iz odpadkov, težje od 700 g na 1 m3..................................... Cebad (grobe odeje, koci), naravno siva, težja od 700 g na 1 m2, tudi s pobarvanimi bordurnimi progami........................................................... Volnene tkanine, razen posebej imenovanih, ki so težke na 1 m2: iz 3. nad 300 do 500 g: loden ................................................................... Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto volneno blago: iz 4. Rute in šali............................................................ Goste svilene in polsvilene tkanine: 1. Svilene ■ . ■•••••••>. ...... 2. Polsvilene .•>■> ...>.■•>■ a >■. ........................................ Pletenine in prepleteno (na stanu delano) in mrežasto blago, svilene ali deloma svilene: iz 3. Rute za na glavo in šali; •, . ,a) svileni:............. iz umetne svile • ... , , , iz drugo svile, razen iz umetne Carina dinarjev v zlatu od 100 kg 30— 40— 45— 35— 45— 50— 40— 50— 55— 70— 90— 110— 400— 300— 500— 400— 1200— 1000— 220— 280— 85— 100— 150-— 120-— 200-— 280— 550-— 1800-— 800-— 1800— 2400— številka 337 Iz 346 Iz 348/1 b Iz 351 354 Iz 356 Iz 356/4 Iz 360 364 Iz 366 b) deloma svileni: delomaiz umethe svile 5 deloma iz druge Svile, razen iz umetne Tkani trakovi: 1. Svileni: : iz umetne svile , , .. ». . . ... iz naravne syile 2. Polsvileni: a) ripsasto tkani, do 6 om široki, za opremo klobukov ....... b) ostali ......................................... Premazane ali napojene tkanine, drugje neimenovane: 1. V kosih, ki se prodajajo na meter................. Pokrivače iz tkanine, navedene v tar. št. 346, tudi sestavljene s šivanjem, opremljene z obročki, jermeni, konopci, kopčami in podobnim............ Vsi izdelki iz klobučevine za tehnično rabo................ Konjska žima iz grive in repa, tudi pomešana z drugo tvarino: 1. Sirova ................................................. . 2. Beljena, barvana, skodrana ali v kite spletena, tudi pomešana z drugo živalsko dlako ali rastlinskimi vlakni...................... Moško, žensko in otroško perilo; ženska konfekcija (razen zgornjih plaščev za žene in deklice); kravate; životci (modrci) in ženski oprsniki; športne in potniške kape: 1. iz svilenih in polsvilenih tkanin ............... 2. iz volnenih tkanin .................... 3. iz bombaževih tkanin............ 4. iz drugih rastlinskih predilnih snovi...... Spodnje perilo, gornja obleka, kape, rute za na glavo in šali, kolikor se smatrajo za konfekcijo iz pletenih in prepletenih (na stanu delanih) snovi: svileni in polsvileni....................................... . volneni ...................................... Konfekcija iz tar. št. 392 in 394 Vrečice za drobni denar iz bombažno lanene tkanine z zunaj montiranim kroglastim železnim zapiračem........................................................... Iz pripombe 1. Zensko perilo in lahka ženska konfekcija plačujeta dodatke k carini, in sicer: 1. 20%, če je vezana okoli vratu, spodaj pri rokavih ali na drugih krajih perila in obleke ali če je prišita na teh krajih čipka ali vezenina; vendar pa ne smeta biti čipka in vezenina širši od 10 cm. 2. 40%, če je vezenina ali čipka širša od 10 cm ali če je vezena tudi na drugih delih ali če sta našiti čipka in vezenina na druge dele, toda v nobenem primeru ne presezata 30% površine lica. Tako je postopati, če sta uporabljeni na konfekciji čipka in vezenina; vendar pa odloča, ko se ugotavlja odstotek površine, vsota njiju površin. Ce prekeza čipka ■ali vezenina ali njiju vsota 30%- površine lica, se ocarinja kakor konfekcija iz vezenine ali čipke, kakor je pač katere več; v tem primeru je pobiranje teli dodatkov izključeno. Moški klobuki iz klobučevine: 1. Opremljeni............................................ a.. Vsi ženski klobuki brez razlike, okrašeni ........................................... . Umetne cvetice in venci, narejeni docela ali deloma lz tekstilnih tvarin, tudi v . evezi z drugo tvarino; Carina dinarjev v zlat« od 100 kg 900— 1200— 1800— 2200— 400— 900— 120— 160— 150— prosto 40— Po carini, ki se plačuje na pre-dilni izdelek, iz katerega je, in še 160% Po carini, ki se plačuje na pre-dilni izdelek (metrsko blago), iz katerega je, in še 150% Po snovi, iz katere je, in še 100% 500— kos 2-20 Tar. številka 367 Iz 368 Iz občih opazk k V. delu: 376/1 Iz 378 Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg 2. Cvetice, tudi povezane v šopke, in venci: a) docela aii deloma iz svilene ali polsvilene tvarino....................... b) docela ali' deloma iz druge tekstilne tvarine............................. Dežniki in solnČhiki:' Iz 1/ Z držali ali deli iz želvovine, biserne matice, slonove kosti, jantarja ali njih imitacij ali iz pozlačenih in posrebrenih navadnih kovin: Iz a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino........................ Iz 2. Z. držali ali deli, okrasno rezljanimi, ali iz tvarine za rezljanje, razen omenjene: Iz a) prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino........................ Iz 4. Ostali: b) 'prevlečeni s svileno ali deloma svileno tkanino .s...................... Obutev iz tkanine in klobučevine, s podplati iz druge tvarine: • Iz 1.* Popolnoma ali deloma iz svile: • • iz brokatnih ali-atlasnih tkanin-. ..................................................................................... Iz 1. Luženi, na pol beljeni in beljeni izdelki plačujejo dodatek k carini 30%. Barvani ali izdelani v dveh barvah plačujejo dodatek k carini 40%. Če so izdelani v več barvah, prešani ali tiskani, plačujejo dodatek k carini 60%. Izdelki v kosih, mercerizirani ali narejeni iz mercerizirane preje, plačujejo dodatek k carini 60 %. • Iz pripombe. Ti dodatki se pobirajo na osnovno stopnjo carine za sirove izdelke, za katere veljajo, pogodbene carine. Blago iz tar. št. 282 ne piačuje gorenjih dodatkov. 2. Desinirane tkanine plačujejo dodatek k carini 15%. Broširane tkanine pla- čujejo dodatek k carini 25%. Če ima blago obe obdelavi, plačuje samo ■ večji dodatek............................. 3. Tkanine, vezene v tenčice (gaze), plačujejo dodatek k carini 50%. . Dodatke iz točk 2, in 3. plačujejo oni izdelki, za katere veljajo pogodbene .carine.-Pobirajo se na.osnovno stopnjo carine za sirove izdelke. Iz 5. Ob pogodbenem ocarinjanju pletenih bombaževih rut za na glavo in za na ramena kakor tudi tkanih aii pletenih rut za na glavo in šalov, pletenih kap, spodnjega perila in zgornje obleke, vse to iz volne, ne vplivajo na ocarinjanje vtkani ali vpleteni pridatki umetne svile, ki ne presezajo 3% skupne teže. Iz 6. Spredaj imenovano blago s pridatkom umetne svile nad 3% do vštetih 10% skupne teže plačuje dodatek k carini 25%. Ostali izdelki iz preje, ki imajo v sebi svilo, se ocarinjajo ob pogodbenem ocarinjanju: a) če iipajo svile do vštetih 10% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, s 50 %nlm dodatkom k carini; b) če imajo svile nad 10% do vštetih 50% skupne teže predilne tvari- rine, iz katere so, se ocarinjajo kakor polsvileni; ■ c) če Imajo' svile nad 50% skupne teže predilne tvarine, iz katere so, se ocarinjajo kakor svilene, ako ni označeno v tarifi drugače. Iz 9. Rute za na glavo in šali iz tar. post. 321 z naravnimi resami, ki izvirajo iz niti osnove in votka, ne plačujejo dodatka, določenega v točki 9.; oni 'izdelki, katerih'naravne rese so zvezane v največ dva vozla, plačujejo dodatek na obrobek 25% od carine ....................................................... Usnjeni gonilni' jermeni •. '. ........................................................ Sedlarski in jermenarrski izdelki iz usnja, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkaninr.......................... * • 2. V' zvezi z drugimi navadnimi kovinami ali z železom, prevlečenim z drugimi navadnimi kovinami in njih zlitinami................................. • ' 3. V zvezi s srebrom,' z deli, s srebrom prevlečenimi, posrebrenimi ali pozlačenimi *, *. , , , *, , , ■ ■ » . . . . .................... .................. Torbarski izdelki iz usnja ali tkanin, razen iz svilenih, tudi iz napojenih ali prevlečenih tkanin: 1. Težki nad 1 kg: a) brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino . • • ■ R , , b) ,y zvezi z najfinejšo tvarino , s i ■ • > ■ i i > ■ > > ( , za 100 kg 6000-— 3000'— kos 7— 6— 4-50 od 100 kg 1200— 160— 250— 450— 300— 450— Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg 2. Težki do vštetega 1 kg: a) brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino . , * , , 6 , 450'— b) v zvezi z najfinejšo tvarino 600— 389 Cevi, jermeni, obroči za kolesa na vozovih ali avtomobilih, tudi v zvezi z na- vadnimi kovinami ali njih zlitinami * , t , . . 180-— 390 Obuvala iz kavčuka, tudi s tekstilno in drugo tvarino . 200-— Iz 392 Listi iz tkanine: Iz 1. Listi samo iz mehkega kavčuka* . . s s ...... t . . . 150— Iz 2. Tkanine s kavčukom napojene, prevlečene ali z vložkom iz kavčuka: b) druge razen svilenih ali deloma svilenih g « 4 . 150— Iz 393 Izdelki iz kavčuka, drugje neimenovani: Iz 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: c) ostali: pnevmatike (cevi in omotači za pnevmatike) § . « ■ a ■ ■ > 180— ostali izdelki 200— 2. V zvezi z najfinejšo tvarino . . , » » , , , , , 400— Iz 394 Elastične tkanine; pleteno blago, pozamentarija in pozamentarijski izdelki, če je uporabljena preja: Iz 2. Iz druge predilne tvarine, razen iz svilene ali deloma svilene: b) ostali, razen čevljarskih . . * * « a a ( , a . ■ a * . 150— Iz 395 Tesnilne plošče (tako zvane plošče It) . . . , : s . , , , , t , . 100— Iz 411 Izdelki samo ali deloma iz slonove kosti, iz želvovine, iz biserne matice in njih imitacij, tudi v zvezi z drugo tvarino: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: Gumbi za prišivanje iz biserne matice, brez zveze . , * , , « a > 500— Ostali izdelki •■•••.. .......sakiMR* 700— Iz 415/2 Izdelki iz živalskih snovi za rezbarstvo, drugje neimenovani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino . , , , , , , . « » 360— b) v zvezi s fino tvarino . . , a a a a a a a ■ a a ■ a ■ » 360— c) v zvezi z najfinejšo tvarino 550— Iz 418/1 a $ Ustniki za smotke in cigarete iz umetne smole (preparati iz fenola) . 350— Iz 419 Gumbi iz kamenega oreha 170— Iz 423/1 Lesna moka, sirova . * a a « * • < a a • • • ■ > a a a • a a « 3— Iz 431 Letve za pohištvo, profilirane ali neprofilirane, obložene ali neobložene z ma- so, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: 2. Lužene, barvane, lakirane, politirane, prevlečene s pokostom (firnežem) 110— 3. Z inkrustacijami, s šarami, izdelanimi s prešanjem, vžiganjem, jedkanjem ali rezljanjem , 130— 4. Z vloženim delom, poslikane, pobarvane z brončenimi barvami . , , 130— Iz 432 Pohištvo in mizarski izdelki za notranjo opremo stanovanj: Iz 2. b) a) Pohištvo, prevlečeno z usnjem 200— Iz 3. Ostalo: d) z vloženim delom, pobarvano z* brončenimi barvami, popleskano . 200— Iz 433/2 Ročice za orodje, okviri za obliče, okviri za žage: 70— b) uglajeni: 70— pokoščeni ali polirani: 80— Iz 434 230— Cevi za pipe, glave za pipe, ustniki za smotke in cigarete: 150— 200— Iz 435 Izdelki iz lesa, drugje neimenovani: Iz 1. a) Sirovi, brez zveze ali v zvezi z navadne tvarine: • 40— Iz 2. Luženi, barvani, lakirani, politirani, pokoščeni (prevlečeni s firnežem): ^ a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: > 6QP— > Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 439 Pluta: Iz 2. Kameni in- opeke iz plute in plutnih odpadkov, zvezani po drugih / tvarinah 10— 444 Ovojni papir, težak nad 30 g na 1 m2 , . , , . . . . 15— Iz 445 Papir za tiskanje in pisanje: Iz 1. Za tiskanje: b) ostali 17— 3. Za pisanje . > , ... . 28— 453 Gladilni (brusilni) papir, posut s peskom, steklom, smirkom in podobno snovjo 10— Iz 455 Rastrirani obrazci, tudi z natisnjenim besedilom, natisnjeni predmeti v obliki lepakov, objav, priporočil, navodil itd.: Iz 1. V eni barvi, razen bronsiranih, zlatih in srebrnih: a) brez slik t . . . Iz b) s slikami: 80— modni listi 70— Iz 2. Večbarvni, bronsirani, pozlačeni, posrebreni: a) brez' slik . 130— Iz b) s ‘slikami 70— Pripomba k tar. Št. 455, 472 in 473. Objave, lepaki in brošure, s katerimi se priporoča obisk avstrijskih turističnih krajev in kopališč ali se vobče propagira tujski promet v Avstriji, se ocarinjajo neglede na velikost oglasnega dela, po tar. št. 455 prosto carine. 459 Karte za igranje, zabavo in podobno, tudi pole s slikami za take karte .... 250— Iz 460 Fotografski papirji: 2. Občutljivi za svetlobo . 200— 462 Papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, vse to s slikami, obrobki, monogrami, amblemi, okrasnimi črtami, izdelanimi s tiskanjem, prešanjem ali drugače, ali z barvnimi obrobki, s prešanimi naravnimi ali umetnimi cveticami, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: Papir za pisma, kuverte iz papirja in poslovne karte 200— Ostali zgoraj imenovani izdelki 250— 463 Ostali papir za pisma, kuverte iz papirja, dopisnice in karte za pisma, tudi zavite v papir, v kuverte iz papirja ali v škatlice, iz kartona ali iz lesa: 1. Brez zveze ž drugo tvarino 80— 2. V zvezi z navadno ali fino tvarino 150— 463 Iz pripombe. Predmeti iz tar. št. 462 in 463 se ne smatrajo, da so v zvezi z drugo tvarino, če šo povezani s trakovi, pozamentarijo ali prejo, tudi iz svile ali če so opremljene škatle iz lepenke, ki služijo za njih spravljanje, opremljene s takiihi 'trakovi, ki drže dvignjeni pokrov škatle. Iz 464 Vrečice in njim podobni izdelki: Iz 1. Brez zveze: iz ostalega papirja, razen iz ovojnega papirja 2. V zvezi z drugo tvarino, kakor: s platnom, želatino, staniolom, kovinskim 70— ' ‘ papirjem in podobnimi' snovmi . Iz opazke, če so natisnjeni na vrečicah in podobnih izdelkih napisi (firme), na-včdila, priporočila itd. brez slik, plačujejo dodatek k carini 40%; vrečice * • in podobni izdelki s slikami plačujejo carino: 80— 120— večbarvni, bronsirani, posrebreni ali pozlačeni ..■■■■ii... 150— 466 Poslovne knjige, zvezki, beležnice in bloki, tudi v zvezi z navadno ali lino tvarino: 1. Z listi iz nerastriranega papirja: » žepne beležnice g i ^ . 75— 2. Z listi iz rastriranega papirja, tudi pomešani z listi iz drugega papirja: 80— 75— 120— Tar. številka Carina Imenovanje dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 467 Podloge in mape za pisanje: 1. Oblepljene s papirjem kakršnekoli vrste ............ 80— 2. Oblepljene s slikami na papirju ali izdelane iz kartona s slikami ali ob- lepljene s fino tvarino 120— Iz 469 Galanterijski in luksuzni izdelki iz papirja, kartona, lesne mase ali papirne mase, tudi v zvezi z navadno ali fino tvarino: albumi za fotografije, za razglednice in albumi za poezije (spominske knjige) 200— Čipke iz papirja, izobličene ... ....... ..... . . . 250— Iz 470 Neimenovani izdelki in predmeti iz papirja, kartona, lesne mase in papirne mase: Iz 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino: b) izolacijske (Bergmannove) cevi, tudi docela ali deloma prevlečene z navadnimi kovinami 100— Iz c) torba čski izdelki iz vulkanskega vlakna in podobnih snovi .... 250— Iz 2. V zvezi z najfinejšo tvarino: Albumi za fotografije, za razglednice in albumi za poezijo (spominske knjige), podloge in mape za pisanje 300— Iz 472 150— Iz 478 Kamenje za tlakovanje ........ a ■••••• • 1-25 481 Mlinski kameni, tudi z obroči 6— Iz 483 Umetni kameni za glajenje in ostrenje, tudi z lesom, železom ali drugimi navadnimi kovinami: 1. Iz smirka, korunda, karborunda 50— Iz 489/1 a Heraklitne plošče, plošče >Kabe« in votle opeke >Kabe« kakor tudi gradbene plošče in votle plošče podobne sestave 2— Iz 491 Masa za izoliranje toplote iz zmesi azbesta, dlak, infuzorijske prsti, lesne žago-vine itd. in izdelki iz take mase: 2. Izdelki kakor: ploščice, paličice, kocke, kameni, cevi, deli cevi itd. 4— Iz 493 Izdelki iz umetnega jantarja ali iz imitacij jantarja, gagata in morske pene: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino 600— 800— 3. V zvezi z dragimi kovinami: 2000— 1000— Iz 503 Galanterijski izdelki in luksuzni predmeti: 2. Iz majolike ali kamenine (fajansovine): a) beli ali enobarvni . 90— b) večbarvni, šarani, okrašeni s slikami, pozlačeni, posrebreni, brcmsi- nani, prevlečeni z listrom ......... g • 120— 100— Iz 504 Izdelki, drugje neimenovani: Iz 2. Iz ostale keramične tvarine: , iz a) Staussove opekaste tkanine (žične tkanine, prevlečene z žgano glino ...liaiiiaaaaaiaaa 15— Iz 505/3 100— Iz 519 100— Iz 524/1 90— Iz 536 4. Izobličeno (fasonirano) železo. Pripomba. Po točki 4- b) se ocarinjajo tudi jeklene odbijata© letve za mehanične mlatilnice. Iz 537 Pločevina: 2. Prevlečena: 15— 16*-—- 18— Iz 4. a) pločevina, prirezana v obliki kroga, debela pod 1 mm, sirova, de- * Tar. številka / Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 538 ' Žica, valjana ali izvlečena: 1. Neobdelana: a) debela nad 2 mm 12-50 b) debela 1 mm do vštetih 2 mm 13-50 c) debeia 0-5 mm do 1 mm 14-50 debela pod 0-5 mm ‘ Iz 2. Pocinkana: 15-50 a) debela nad 2 mm 18— b) debela 1 rtini do vštetih 2 mm 20— c) debela pod 1 mm Pripombe. 1. Izvlečena železna žica, ki se žari, dokler se ne omehča, in obdrži pri tem svojo prvotno barvo ali jo izgubi ob oksidaciji, se ne smatra za 22— • obdelano. . , . . . . 2. Žica, ki se ob izdelovanju povleče skozi raztopino bakrovega sulfata in pri tem dobi slaboten bakren sij, se ne smatra za prevlečeno z bakrom po občih v opazkah za navadne kovine. Ta pojasnila veljajo tudi za izdelke iz žice. Iz 543 Osi, razen železniških, in deli osi: Iz 2. Obdelane: a) navadne 30— Iz 544 Iz 1. Bati, tudi v zvezi z lesom: a) težki 1 kg in več 28— b) težki do 1 kg 40— 2. Nakovala 25— Primeži 19— Iz 546 Ogrebači (kopači), lopate, motike, krampi, rovnice, grablje in vile, tudi v zvezi z lesom: 1. Neobdelani: a) grablje in vile 35— b) ostali 2. Obdelani: 30— a) grablje in vile 45— b) ostali 37— Iz 548 Svedri za vrtanje kamenja (polni ali votli) 30— Pile z zarezami ali brez zarez, tudi v zvezi z lesom 50— Iz 550 Strojni noži in ostali noži za obrtništvo, kmetijstvo in industrijo, tudi v zvezi z lesom 50— 552/2 2. Deli plugov: a) težki 5 kg in več . . , 20— 25— Iz 554 Vijaki in njih matice vsake vrste, zakovice, železni deli za pritrjanje izolatorjev s premerom ali širino odprtine: 1. Nad 14 mm SO- 2. Nad ? mm do vštetih 14 mm ...... i dO— " 3. 7 mtn ali' manj .'.... 70— Vijakasti žeblji za tračnice vseh vrst in ledenjaki za podkve 30— Iz 555 Cveki in klinci, izvlečeni, prešani ali kovani: Iz 1. Neobdelani, brez zveze z drugo tvarino: 23— Kovani žeblji za tračnice, žebljiči za risalne deske Iz 2. Obdelani: 30— 23— Zebljlči za risalne deske ■ • . . . Pripomba. Po pogojenih carinskih stopnjah se ocarinjajo tudi klinci iz žice, debeli nad 5 mm. 50— 556 Okovi za okna, vrata, zaboje, pohištvo in vozove, tudi v zvezi z drugimi navad-. nimi kovinami ali z lesom: 45— , 2, Obdelani . i j.j ..i .■ * . < ■ * ■ ■ * • ■ i * . . 55— Tar. številka Iz 559 I m e n o v a n j e Iz 562 566 Iz 569 Iz 572 Izdelki iz žice, drugje neimenovani: Iz 1. debeli 1 mm ali več: Iz a) neobdelani: vrvi iz žice . , . 4 . ...... * ..... s . . . iz b) obdelani: a) vrvi iz žice . . . ..............*.......................... p) mreže iz žice za vrtne ograje, s šesterooglatimi petljami, v kosu pocinkane ............................................... . 2. debeli pod 1 mm: a) neobdelani: a) vrvi iz žice ... i . p) ostali izdelki a . b) obdelani: a) vrvi iz žice . . . . « * . « . ■ . , . p) ostali izdelki ............................................. Pripomba. Izdelki iz svetlo izvlečene žice se ocarinjajo kakor izdelki iz neobdelane žice. Vrvi iz žice, premazane s katranom, mazane ali natopljene z zmesmi tolšče zaradi zaščite med transportom, se ne smatrajo za obdelane. Posode in izdelki iz pločevine, drugje neimenovani: Iz 2. Iz bele pločevine ali iz črne pločevine, prevlečene popolnoma ali deloma s svincem, cinkom ali činom, tudi v zvezi s fino tvarino: konve za transportiranje mleka, iz črne pločevine, pokositrene .... parilniki za živalsko krmo.............................................. Iz B. Pobarvani, pokoščeni (prevlečeni s firnežem), lakirani, oksidirani, z vtisnjenimi šarami, tiskani, emailirani, tudi v zvezi s fino tvarino: plombe iz jeklene pločevine, predmeti za razsvetljevanje in njih sestavni deli, naprave za kuhanje s petrolejem, petrolejske peči in njih sestavni deli........................................................... Iz 5. Prevlečeni popolnoma ali deloma z nikljem, bakrom ali aluminijem ali njih zlitinami, tudi v zvezi s fino tvarino: predmeti za razsvetljevanje in njih sestavni deli, petrolejske peči in petrolejske priprave za puhanje kakor tudi sestavni deli, prevlečeni z bakrom ali medjo............................................... Pripomba. Poedini sestavni deli, kakor gumbi in podobno, ponikljani ali drugače obdelani, ne vplivajo na ocarinjanje. Ključavnice, žabice in ključi: 1. Ključavnice, žabice (viseče ključavnice), tudi s ključi: a) brez zveze z drugimi navadnimi kovinami a b) v zvezi z navadnimi kovinami . a a ■ • 2. Ključi............................................ i . i .. i . Pripomba. Ključi, ki se uvozijo obenem s ključavnicami, se ocarinjajo do največ treh na ključavnico kakor ključavnice. Ključi smejo biti tudi iz drugih navadnih kovin kakor tudi iz zlitin z drugimi kovinami. Blagajne in kasete, tudi v zvezi z navadno tvarino: Iz 3. Težke nad 100 kg: b) obdelane . >i.i*iii>>> Pripomba. Ponikljani okovi (preklopki pri ključavnicah, ročice in okretnioe) ne vplivajo na ocarinjanje. Noži, žepni nožiči in britve: Iz 1. Noži z držaji iz mehkega lesa brez vzmeti .. i >■•... • Iz 2. Namizni noži z držaji iz pakfona ali alpake, tudi ornamentirani. ■ . Iz 3, Namizni noži s posrebrenimi držaji , . . . . ... . . • ■ • Carina dinarjev v zlatu od 100 kg 27— 37— 55— 35— 60— 50— 90— 45— 30— 80— 130— 52— 90— 60— 52— 50— 250— 500— Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz 584 Izdelki iz kovnega železa, drugje neimenovani, tudi v zvezi z lesom ali litim železom: Iz 1. Neobdelani: ' c) težki nad 5 do vštetih 25 k g . . Iz 2. Obdelani: 35— d) težki do vštetih 5 kg . . 70— Iz 585/2 Škatle za smotke, cigarete in tobak, ponikljane 160— Iz 586 Armature iz železa: Pripomba. Tesnila iz gume, usnja ali vulkanskega vlakna ne vplivajo na ocarinjanje. 603 Tiskarske črke, matrice, črte, okviri, ornamenti, ploščice za klišeje in ostale tiskarske potrebščine, tudi v zvezi z navadno tvarino 50— Iz 604 Izdelki iz svinca, drugje neimenovani: Iz 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino 50— Iz 623 Izdelki iz niklja, drugje neimenovani: Iz 2. Obdelani: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino « ... . Pripomba. Po tej številki se ocarinjajo taki izdelki tudi, če so izdelani iz zlitin s kromom ali so z njim prevlečeni. 330— 626 Pločevina iz žice in bakra: 1. Neobdelana: a) debela 0-5 mm ali manj 32— b) debela nad 0'5 mm 27— 2, Obdelana: • • • a) debela 0'5 mm ali manj . 42— . • b) debela nad 05 mm Pripomba. Pločevina v tablah, pravokotno obrezana kakor tudi mrzlo (trdo) valjana pločevina se smatra za neobdelano. 87— 629 Valjarji, cevi in deli cevi iz bakra: 1. Neobdelani . .' 42— 2. Obdelani 55— Iz 630 Preja, če je ovita tvarina: 2. Druga, razen svile 200— Iz 631 Izdelki iz preje brez druge predilne tvarine, če je ovita tvarina: 2. druga, razen svile 1 O O co 632 Tkanine in dna za sita iz žice: 11 Ce imajo'v osnovi in votku manj od 20 žic na 1 cm2 100— 2. Ostale .' Pripomb«. Kovinske tkanine za izdelovanje papirja plačujejo, če jih uvažajo peposredno papirnice, za 30% manjšo carino. 200— 635 Vinogradniške brizgalnice in škropilnice, tudi v zvezi z navadno ali lino tvarino 100— Iz 637 Liti izdelki iz bakra, tudi v zvezi z lesom ali železom: Iz 3. Težki 5 kg ali. manj: iz b), obdelani:. ... armature . ■ i , , . * » . 3 . , . . , . Pripomba. Ob carinjanju armatur ne vplivajo na ocarinjanje tesnila iz gume, usnja jn vulkanskega vlakna. 250— Iz 638 Izdelki iz bakra, drugje neimenovani: Iz 2. Obdelani: Okovi, vijaki, pohištvo, naprave za razsvetljavo in njih sestavni deli, petrolejske, peči in petrolejske naprave za kuhanje kakor tudi na- prave za kuhanje z alkoholom in njih sestavni deli 250— Pripomba. Kakor baker se ocarinjajo tudi njegove zlitine z navadnimi kovinainij razen zlitin z nikljenij ki so podobne niklju, Tar. številka Imenovanje Carina dinarjev v zlatu od 100 kg Iz točke 1. občih opazk za navadne kovine Izdelki, pomaščeni samo zaradi zaščite med transportom, se ne smatrajo za Iz 642 obdelane. Pozlačena in posrebrena (lionska) preja, če je ovita predilna tvarina: 2. Druga, razen svile . 200— 643 Izdelki iz pozlačene in posrebrene preje brez druge predilne tvarine, če je ovita predilna tvarina: 1. Svila .p.,.,.., . . 1200— 2. Druga « 800— Iz 644 Iz pripombe. Naramenice (epolete), preveze (ešarpe), jermeni in podobni predmeti za uniformo, tudi s tekstilno in drugo tvarino, se ocarinjajo neglede na to, ali so šivane ali ne, po tar. št. 643 z doplačilom dodatka 50%. Namizno orodje za postavljanje jedi in pijač, servietni obroči, vilice, žlice, sto- jalca za nože, iz navadnih kovin ali njih zlitin, docela ali deloma posrebreni 600— Iz 645 Gumbi za ovratnike in za manšete, zapone in igle za ovratnike, igle, spojke za kravate iz navadnih kovin ali njih zlitin, docela ali deloma pozlačeni ali posrebreni: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino ......... 700— Iz 650 Motorji, pri katerih se dobiva motorna sila z notranjim zgorevanjem .... 15— Iz 651/2 Vodne turbine z zunanjim pogonskim kolesom v premeru nad l-80 m . . . . 30— Iz 653 Kmetijski stroji: 1. Mlatilnice: a) težke nad 1000 kg , 15— b) težke 1000 kg in manj ......... 20— Iz 2. Sejalnice in trijerji ........ .......... . 20— 4. a) Stiskalnice za grozdje in sadje 20— Iz 5. Gonila za vitel in podobno, rezalniki in mlini za debelo moko . . t . 20— Aparati za valjenje in gojenje piščet (»umetne koklje«) 30— 656 Pletilni stroji in stroji za prepletanje 25— Iz 658 Neimenovani stroji za industrijo in njih deli: , Iz 1. Stroji za čiščenje, struženje in luščenje žitnega zrnja . . * « . . . 15— Iz 660 30— Iz 661 Tehtnice: 2. Mostne (vozovne): a) z nosilnostjo do vštetih 5000 kg . ■ . . . i * . t . ■ . • ■ 35— b) z nosilnostjo nad 5000 kg % , . . ■ . i . . 28— 45— 90— 70— 6. Neimenovane: z nosilnostjo: 150— 75— Iz 662 30— 663 Dinamski stroji, altematorji in elektromotorji: 54— 70— 100— 664/1 Transformatorji: 70— 45— Iz 665 Električni aparati: i 200— 260— Carina Tar. Imenovanje dinarjev številka v zlatu od 100 kg 666 Ključi in numeratorji za hišne električne zvonce; škatle in okrovi za žepne električne svetiljke, tudi z lečo; montirana ležišča za električne žarnice; preki- njala, varovala in drugje neimenovani elektrotehnični predmeti: 0 oljnata sklepala in prekinjala za visoko napetost in ostala sklepala in pre- kinjala, napuščala, upori, v teži: 200— od 20 kg do vštetih 100 kg 150— nad 100 kg do vštetih 500 kg . 120— nad 500 kg 90— Ostali predmeti iz te tarifne številke 200— Iz 667 Električne svetiljke: , , ... • Iz 2i Žarnice: ... b) ostale, razen za električne žepne svetiljke . . . s 400— Iz 669 Izolirani vodi za električni tok: 1. Kabli za podzemeljsko ali podvodno prevajanje električnega toka . . . 50— Iz 2. Ostali: b) opleteni z drugimi prejami, razen s svilenimi in deloma svilenimi 200— d) oviti z drugo tvarino 120— 670 od vrednosti 20% 20% Pripomba. Po točki 1. se ocarinjajo tudi truksi (posebni vagoni za natovarjanje lesa). kos 672 30— 675 Avtomobili in njih rezervni deli: od vrednosti 20% 20% 679 Vozovi in sani za tovore: za 100 kg 1. Neokovani, nepopleskani, nelakirani . . . < . . 45— 2. Okovani: - 70— 75— 90— Iz 680 Vozovi ip sani za vožnjo: 1. Neokovani, nepopleskani, nelakirani: t 75— 90— 2. Okovani, popleskani ali lakirani, podloženi ali nepodloženi, prevlečeni ali neprevlečeni, z vzmetmi ali brez vzmeti • <■■■*»•>•• 300— Iz 684 Avtomati za tehtanje oseb in blaga; 75— Iz 686 Glasbeni instrumenti: kos 125— Iz 4. Harmonike; za 100 kg 90— k 900 Ctooške igrače: 120— Iz 2. Iz trne tvarine ali v auezi s fino tvarin« 250— b a Iz najBnefSe tortne ul v ato ■ najfinepo tortno« aoo— Priloga tarife B (k avstrijski carinski tarifi) Tar. številka Imenovanje Carina v zlatih kronah od 100 kg Dodatek 3‘50 Iz 31 Moka in zdrob iz žita i t ■ i i, ■ i i ■ ■ ■ i i ■ < i t i ■ ■ • na carino za Iz 33 Grozdje, presno, namizno, v zavojih vsake vrste, v zavojih, v trgovini navad- 200 kg pšenice nih, težkih dol5kg, , , . . i , , t , i , , , j , t e i , , 10— Iz 35 Sadje, posebej neimenovano, presno: Iz a) fino namizno sadje: Jabolka, hruške, kutine . . „ . . , * . * * . , . ,. , . , , 5— Marelice .<«stiaggsssageg>«ggHtig 5— Češnje, višnje a ■ • i ■ ■ i ■ ■ ■ ■ i ■ ■ 5— Breskve in breskve z rdečim mesom . s . s , , t » , . , , , Iz b) ostalo: Jabolka in hruške, nevložene: 8— od 1. julija do 15. novembra . . , * * . * . , s . » , * s 2— od 16. novembra do 15. decembra . . , s , , « . ... .. t . , , 3— ostalo i i i i ■ i i i i ■ i ■ i g i i i ■ i i i i i « 5— prosto Iz 36 Sadje, pripravljeno: a) slive, kakorkoli posušene: 1. nevložene ali v zavojih 50 kg in več skupne teže . « • B g g i prosto 2. v drugih zavojih . . , . 2-50 Iz b) ostalo sadje, kakorkoli posušeno: , Iz 2. hruške, kakorkoli posušene, nebeljene . * . , s . t • t s 2-50 jabolka, kakorkoli posušena, nebeljena . . . . . . 6— 38 3— Iz 39 Zelenjava, posebej neimenovana, in ostale rastline za kuhinjsko potrebo,presne: Iz a) fina namizna zelenjava: zeleni grah (tudi v stročju) . g , t . 5— 3— paradižniki .iisi.iiggigigi.iag.ga« 2— b) druga: 4— krompir, razen zgodnjega krompirja t . , t , , , , 4 , , « g 2— 5— Vse ostalo ■ piii»>gg«»gg>gKP)>»g.>> 2— Iz 40 Zelenjava vsake vrste (razen gomoljik) in dstale rastline za kuhinjsko potrebo, kakorkoli posušene ali drugače preprosto pripravljene (t j. zdrobljene, precejene, prešane, kuhane, nasoljene, v kisu, toda neoslajene): c) ostalo: 10— > paprike, v slani vodi ali v kisu . .igi«a*«igggi> 5— Iz 46 Cvetice za okras (tudi vejice s plodi za okras), odrezane, nezvezane ali zvezane, tudi na žici: a) sveže iz Dravske banovine v obmejnem prometu od dne 16. marca do dne 100— 14. decembra do največ 6 ton čez posebej pooblaščene carinarnice Iz 48 Žive rastline: It b) ostale: iz 1. cvetoče rastline iz Dravske banovine-^ bbmefnem prometa do največ 30 ton Čez posebej pooblaščene carinarnice .igi«iiggii» j 28— 1 i' 12— Tar. številka Imenovanje Carina v zlatih kronah od 100 kg 50 52 iz 55 Iz 56 58 Iz 60 Iz 61 72 Iz 75 Iz 86 Iz 87 Iz 88 Iz 91 Iz 96 Hmelj, hmeljna moka ............ Goveda: a) klavna goveda v letni količini 10.000 glav . b) goveda za delo in plemenska goveda .... c) jalovina . ............ d) teleta ................ k t Prašiči, težki: e) nad 40 kg do 150 kg v letni količini 21.000 glav d) nad 150 kg (pitanci, »Špeharji«) . mangališke pasme.......................... Konji: b) konji za delo: 1. stari nad 2 leti: a) mrzlokrvni b) toplokrvni 2. stari do 2 let: a) mrzlokrvni , 8 . . , , b) toplokrvni H 4 * t g S t 1 stiisiip !«€•««•■ I I I % 1 • I • • I !!»•«• P. I « t I « • ♦ » I I » S p I ft ft I I »•»II » i ft • K PII«« » • I j K »II« b a .9 • • a * a S S K p* • a S 8 « c) za zakol .g*...'.».....gi.«3s? . Pripomba. Konji za zakol so konji nad 2 leti stari. Te konje je treba transportirati neposredno z železnico v javne klavnice ali na kontumačuo tržišče Dunaj — St. Mara. Ostali konji, la ne spadajo pod tar. št. 56 a), se ocarinjajo po tar. št. 56 b). Perutnina vsake vrste (razen pernate divjačine): a) živa.................................... i . . . .... . b) zaklana, tudi očiščena Ribe, presne, morske in postrvi: od 1. julija do 31. decembra « s t * « s g * s g g . • » s s s ostale . « • > • s i * i i . i . • ^ ■ « * < * i k g * Školjke in lupinarji: jastogi...........k >.< i . i i . raki iz sladkih vod............................. ......... . Svinjsko salo, tudi. topljeno (svinjska mast) , svinjska slanina, tudi nasoljena . * , « « , . • • s , t . s t Jedilno olje: Tz a) olje iz bučnega semena v sodih, ceveh, mehurjih, nadalje v posodah, navadnih v trgovini, po 25 kg ali več s B , Zgane alkoholne pijače: Iz a) maraskin ...... » .'**.•<«« c ki* * Iz c) slivovka z največ 50 volumskih odstotkov alkohola . , s s , s , Vino in mošt, medice: Iz a) v sodih: z največ 10 volumskimi odstotki alkohola z nad 10 do največ 14 volumskimi odstotki alkohola . . , .- s e , Iz b) v steklenicah . . , , , , - , , ■ . » , , . % « , „ , , Vina, ki se penijo, jugoslovanskega izdelka in izvora , , , , , , t , Rudninske vode: b) namizne vode, naravne, v posodah, ki so v trgovini navadne , , , , Meso: Iz a) presno, zmrzlo (razen prekomorskega zmrzlega mesa)', nasoljeno: 1. prašiči mangališke pasme, zaklani, očiščeni in z odvzeto slanino, v ali \i latni kolirini 1 K HOO n . _ prosto 9— kos 70— 50— 8— za 100 kg 18— kos prosto prosto 130— 60— 75— 30— za 100 kg prosto celih kosih ali v polovicah, y letni količini 15.000 q > > ■ i i ■ S— 15— 20— 5— 250— SO- BO— 09-___ prosto 200— 75— 30— 35— 80— 150— 1-40 12— Tar. številka Imenovanje Carina v zlatih kronah od 100 kg 2. ostalo svinjsko meso, v letni količini 15.000 q 26— 3. goveje meso, v letni količini 2.800 q 23— 4. telečje meso 20— 5. notrine (razen jezikov) živali iz tar. št. 52 do 57 8— 6. ostalo meso 12— c) pripravljeno (posušeno, nasoljeno, prekajeno, tudi .obarjeno) .... 105— slanina za zajutrek . . , . 80— Iz 97 Klobase: Iz a) navadne in iz b) fine: 1. hrenovke, safalade, »ekstra«-klobase, razne jetrnice (razen jetrnic 60— od perutnine), krvavice, tlačenke, kranjske klobase 2. razne klobase za kuhanje, izdelane večinoma iz govedine, gotkske klobase 110— ' 3. sirovo razsekana šunkarica 150— 4. jugoslovanske salame, petrinjske 60— I/ 98 a) in b) Siri: trapistovski 30— kačkavalj IS- somborski in travniški IS— Iz 106 Konzerve iz sadja in zelenjave: iz b) soki plodov, sadja in jagod, zgoščeni ali z dodatkom sladkorja, zgo- ščeni mošt, marmelade . , 2— c) čežana (pekmez) 2— lz 107 Jedila, posebej neimenovana, in vsa hermetično zaprta živila, kolikor niso na drugem mestu zavezana višji carini: Iz b) Ribe: sardele, zvite v obročke, v olju s kapro, hermetično zaprte . « • . * 40— sardele, očiščene, v razsolu, hermetično zaprte i t Iz c) Konserve iz zelenjave: 40— konserve iz paradižnikov v hermetično zaprtih posodah 20— zeleni fižol v hermetično zaprtih pošodali 50— 55— Iz 113 Ekstrakti za barvanje in strojenje: a) ekstrakt iz kostanjevega lesa: prosto prosto prosto Iz 229 Sita z dnom: iz a) iz lesenega pleteža: 25— iz b) iz konjske žime: 30— 40— Iz 252 Pripomba. Objave, lepaki in brošure, s katerimi se priporoča obisk jugoslovanskih turističnih krajev, kopališč ali se vobče propagira tujski promet v Jugoslaviji, se ocarinjajo neglede na velikost oglasnega dela prosto carine. Iz 295 Iz a) 3. in iz b) 3.: prosto les listnatega drevja, parjen in drugače neobdelan . » i . . . > • • Iz 297 i Deščice, paličice, šibike za parkete in table, pooblane: a) sirove, zalužene, pobarvane, pokoščene (prevlečene s firnežem), lakira- 1 5— Tar. številka Imenovanje Carina v zlatih kronah od 100 kg Iz 302 Blago, posebej neimenovano, iz navadnega lesa, tudi pooblano (gladko ali profilirano), grobo struženo ali grobo rezljano, tudi zlepljeno, zglobljeno ali drugače sestavljeno: . Iz a) iz mehkega lesa: Iz 1. sirovo: zobotrebci, z roko rezljani, sirovi . s , s , s , » 4 4 . navadne, v hišni industriji izdelane, stružene ali rezljane priprave \ 6 za kuhinjo in hišo, sirove , * , g 4 4 , Iz b) iz trdega lesa: Iz 1. sirovo: 8’— • navadne, v hišni industriji izdelane, stružene ali rezljane .priprave za kuhinjo in hišo, sirove 15’— Iz 303 Blago, posebej neimenovano, iz finega lesa ali s takim lesom furnirano, tudi pooblano (gladko ali profilirano): Zobotrebci, z roko rezljani, sirovi , t s t , t , a , 12— Iz 389 Žeblji in žični žeblji: Iz a) sirovi ali preprosto obdelani: Iz 3. drugi posebej neimenovani žeblji: * kovani žeblji : i i i i ■ « j « i j > < 14— Iz b) z roko kovani žeblji za obutev . s i , t , > e * , , , t , 21— Iz 509 Organske kemijske spojine: e) 1. trikloretilen in podobne klorne ogljikovodikove spojine . »• > > s 2— 2. tetraklorov ogljik 2— Iz 542 10— Iz 554 Kalcijev cianamid i ■ > i i ■ i i ■ i > > i i ) prosto Priloga C. Končni zapisnik k začasni trgovinski pogodbi med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo. Ob podpisu trgovinske pogodbe med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo, ki je bila sklenjena današnjega dne, so podali spodaj podpisani pooblaščenci naslednje izjave, ki so sestavni del pogodbe same: K členu IX. Avstrijska zvezna vlada izjavlja, da je na predlog vlade kraljevine Jugoslavije pripravljena, takoj pričeti pogajanja o novi ureditvi prometa s svinjami in svinjskim mesom. Če ne bi ta pogajanja v dveh mesecih dovedla do sporazuma, gre vladi kraljevine Jugoslavije pravica, odpovedati pogodbo, in tako odpovedana pogodba prestane veljati čez dva meseca po izvršeni odpovedi. Končni zapisnik k prilogama A in B. I. K tarifi kraljevine Jugoslavije (priloga A). K tar. št. 121/1: Pivo v sodih: Če se zniža carina za specialna piva kake druge države, se prizna najugodnejše postopanje tudi za piva avstrijskega izdelka. K tar. št. 140: Ovomaltin: Ovomaltin je krepilna moka, sestavljena iz 60°/'o do 70% maltoze, 16% kakaovega ekstrakta, nadalje iz jajc, mlečne beljakovine in rudninskih snovi. K tar. št. 144: Kristolaks: Kristolaks je hranilo, sestavljeno iz 50% kemijski čistega sladnega ekstrakta z dodatki olja. K tar. št. 214/4: Ogljikova kislina, tekoča: Ocarinjenje se vrši po čisti teži, če je tara v posodi uradno vtisnjena. Posode se ocarinjajo na povratek, rok /,a povratek pa znaša lefo dni. Identičnost posod ob povratku se kontrolira po številčnem stanju in teži. K tar. št. 316: Pokrivače iz odpadkov: Pokrivače iz odpadkov so pokrivače, pri katerih je osnova iz rastlinske preje, votek pa iz manjvrednih odpadkov pri predenju volne ali iz umetne volne; te pokrivače so neoprane in so zategadelj pod roko mastne in diše po mastnem. Pri ocarinjanju pokrivač iz odpadkov z enobarvnimi ali večbarvnimi obrobnimi progami se računi po pripombi k točki 1. občili opazk k V. delu carinske tarife barvni dodatek za te obrobne proge 40%, odnosno 60% na osnovno pogodbeno carinsko stopnjo 120. K tar. št. 317/3: Loden: Loden so gladke,- nedesinirane, enobarvne (v kosu ali v volni barvane) ali večbarvne (samo me-liraue) tkanine iz grebenane ovčje volne, ki so več ali manj povaljane, na licu pa gladke ali raskave (loden iz velblod je dlake). K tar. St. 356: Konfekcija: Za ženske in dekliške zgornje plašče se smatrajo oni, ki so dolgi nad 80 cm. Za »lahko žensko konfekcijo« se smatrajo lahka oblačila, bluze, krila, domače halje, pižame, predpasniki, jutranje halje, (jutranje halje za friziranje). Za izračunavanje carine z dodatkom na konfekcijo se jemljejo kot osnova ob pogodbenem ocarinjanju eventualne pogodbene carine na dotične uporabljene tkanine. K tar. št. 434: Risalne in slikalne potrebščine: Risalne in slikalne potrebščine so ravnila ,in trikotniki, tudi z označenim merilom ali s kovinskim vložkom; nadalje štirioglata ravnila, tudi s kovinskim vložkom, slikarske deščice (palete), ravnila za krivulje in ravnila za.risalne deske. K tar. št. 435: Lesene škatle: Oznake firm, tvorniške znamke, oznake blaga, barvane, vžgane, natisnjene, kakorkoli vtisnjene, tudi ornamentirane, ne vplivajo na ocarinjanje. Hišno in kuhinjsko orodje: Semkaj spadajo perilniki, tudi z vložkom iz cin-kove pločevine, kljuke za sušenje perila, deske za rezanje, deske za mešanje testa, krožniki za rezanje, kuhalnice, žvrklje, odrgači za obutev, prosti-rala za pred vrata, obešala za obleko v omarah. K tar. št. 441: Papirna masa: Kot papirna masa po tej številki se ocarinjajo tudi nepreluknjane pole celuloze, tudi namotane, ki se rabijo za precejanje, če jih uvažajo kemijske tvornice. K tar. št. 463: Ostali papir za pisma itd.f Slike ali slikani podobni okraski, ki so samo na zavitkih ali posodah, kjer se hranijo papir za pisma, kuverte ali karte za pisma, ne vplivajo na ocarinjanje. Papir za pisma in kuverte iz papirja s črtami ali vzorci, porazdeljenimi čez vso površino papirja in izdelanimi v vodnem tisku, ki ne služijo za horizontalno pisanje (t. j. ki ne teko pravokotno na zgibek v presledkih, ustreznih navadnemu razstoju črt), se ne smatrajo za papir za pisma, odnosno za kuverte z okrasnimi črtami ali slikami in se ocarinjajo po tar. št. 463. Ta vrsta papirja za pisma in kuverte iz takega papirja se razpoznavajo po tem, da se razlikujejo deli, izdelani z vodnim tiskom, od ostale površine papirja po večji prosojnosti. Če se podlagajo kuverte s svilenim papirjem, ne vpliva to na ocarinjanje. K tar. št. 467/2: Podlogo in mape za pisanje: Podloge za pisanje, oblepljene s fino tvarino, so one, ki so obrobljene s fino tvarino ali tudi na eni strani prevlečene s fino tvarino; kot mape za pisanje, oblepljene s fino tvarino, se ocarinjajo one, ki so obrobljene s fino tvarino ali pa tudi na zgornji ali spodnji zunanji strani prevlečene s fino tvarino. K tar. št. 489/1. a): Hcraklitne plošče itd.: Heraklitne plošče so gradbene plošče, ki so izdelane iz zmesi lesnih ostružkov ali druge rastlinske vlaknaste tvarine, ter imajo po teži nad 50?/« tuague-zitove (sorelne^ cementne malte. Pri materialu »kabe« so lesni ostružki in podobno vezani z zmesjo portlandskega cementa in kalcitimbidrosilikata, in sicer nad 50% več kot je teža izgotovljenega proizvoda. K tar. št. 534: Izdelki, posebej neimenovani, iz srebra: Izdelki iz srebra iz tar. št. 534/1. b) in 2. c) smejo biti deloma ali na vsej površini pozlačeni ali pa kakorkoli z zlatom obloženi; v tem poslednjem primeru se opločba z zlatom ne smatra za zvezo in tudi se taki izdelki iz srebra zaradi tega ne smatrajo za izdelke iz zlata in ne ocarinjajo kot taki. K. tar. št. 546: Ogrcbači (kopači), lopate itd.: Tega orodja, ob robu zaostrenega, ni smatrati za obdelano. K tar. št. 584: Izdelki iz kovnega železa: Liti izdelki iz jekla, pri katerih je grobo posneta površina zaradi preizkusa, ali je liv brez hibe, se ne smatrajo za obdelane. Za grobo snemanje površine pri oblili ploskvah se smatra grobo struženje na stružnici, pri ravnih ploskvah pa grobo snemanje livne, valjne in kovaške skorje z dletom skobel-nika. Ta obdelava se pozna po vzporednih, ozkih brazdah, ki leže tesno druga lik druge in se odpravijo pri nadaljnjem obdelovanju. K tar. št. 632: Pripomba. Kovinske tkanine za izdelovanje papirja: Za kovinske tkanine za izdelovanje papirja se smatrajo tkanine izdelane iz žice, fosforovega brona, ki so najmanj 150 cm široke in katerih oba konca sta sešita (ne tkana), tako da tvorijo tkanino, ki po dolžini nima koncev. K tar. št. 665/6: Hadio-aparati in njih sestavni deli: Za dele radio-aparatov se smatrajo: slušala, kondenzatorji z okretnimi ploščami, transformatorji za nizko frekvenco, stojala za svetiljke, kurilni upori, blokovni kondenzatorji, trobe za ojačevanje glasu, anodne baterije, kurilne baterije, svetiljke, cevi za ojačevanje, variometri, kristalni detektorji in kristali, tuljave in vrtilne tuljave, vihtilne tuljave, silitni upori, potenciometri, antenska sklepala. II. K avstrijski carinski tarifi (Priloga B). K tar. št. 23: Dosežen je sporazum o lem, da se ocarinja pšenica jugoslovanskega izvora in jugoslovanske provenience v letni količini 500.000 meterskih stotov ob uvozu v Avstrijo po stopnji, ki je za 3-20 zlatih kron nižja od obče, sicer veljavne avstrijske carinske stopnje za pšenico. Ta odredba stopi v veljavo šele, če pristanejo države, ki so z republiko Avstrijo v pogodbenem razmerju največje ugodnosti, na to, da se sme uporabljati zgornja carinska ugodnost na pšenico jugoslovanskega izvora in jugoslovanske provenience. Avstrijska zvezna vlada bo takoj zaprosila zainteresirane države, naj se v zgornjem smislu izjavijo. Če ne bi zainteresirane države pristale na to, uvede avstrijska zvezna vlada na zahtevo vlade kraljevine Jugoslavije takoj pogajanja, da se promet s pšenico iznova uredis K tar. št. 30 a), 2.: Slive, kakorkoli posušene, v drugih zavojih: Carinska stopnja 2-50 velja, dokler v kraljevini Jugoslaviji ne prestopi izvozna carina na neetivi-rane slive zneska 20 zlatih par za 100 kg. K tar. št. 46: Okrasne cvetice: Pogojeni kontingent 6 ton je porazdeljen tako-le: 20.000 vrtnic, 20.000 ciklam, 30.000 konvalarij 25.000 krizantem, 300 svežnjev lipovke (španskega bezga). K tar. št. 84: Žive zeli; cvetoče rastline: Pogojeni kontingent 30 ton je porazdeljen tako-le: 8.000 ciklam, 5.000 azalej, 500 kamelij, 500 siring (španskih bezgov), 500 slečev (rododem' ronflv), 4.000 gomoljastih rastlin, 3.000 hortenzijj 3.000 vrtnic, 8.000 erik, 2.000 gloksinij. K tar. št. 52, 55 in 96: Obe vladi izjavljata, da ne namerjata izločiti ali omejiti akcije trgovcev pri opravljanju prometa s carinsko pogodovanimi kontingenti. Stranki pogod-nici sta se sporazumeli o tem, da posredujeta pri interesentih, da sklenejo ti med seboj sporazum o prometu s carinsko pogodovanimi kontingenti. Ta sporazum naj upošteva časovno porazdelitev uvoza, pri Čemer je paziti z ene strani na enakomerno tvorbo cen na avstrijskem tržišču, z druge strani pa na potrebe izvoza iz Jugoslavije. Ce se ne doseže tak sporazum med privatnimi interesenti, se bosta vladi sami sporazumeli o Časovni porazdelitvi. Dosežen je sporazum o tem, da ukrene vlada kraljevine Jugoslavije vse potrebno, da se opremijo pošiljke živine in mesa, ki spadajo v carinsko po-godovane kontingente, z listino, da se omogoči in olajša številčna kontrola kontingentov. Sporazumno se ugotovi, da bodi carinski kontingent za govedo za klanje (tar. št. 52, a) kontingent po številu, dočim se naj obračuni carinski kontingent za žive svinje (tar. št. 55, c) po povprečni teži. K tar. št. 55, d): Tolste svinje mangališke pasme se spoznavajo po sorazmerno kratki glavi, blizu skupaj vsajenih očeh, kratkem telesu z izbočenimi ledji in kodrastih ščetinah. Carinska ugodnost velja tudi za proizvode križanja (križance) te pasme, če se dajo jasno razpoznati zgoraj omenjeni znaki pasme. Da pripadajo uvožene svinje mangališki pasmi ali nje križancem, mora potrditi v smislu zgornjih odredb v kraju natovoritve pristojni jugoslovanski veterinar, ki je pooblaščen, izdajati potrdila o zdravju. Potrdila izdaja veterinar kot posebno listino, ki jo je ob ocarinjanju predati. Avstrijska zvezna vlada ima pravico, ta potrdila po svojih organih provcriti, K tar. št. 75, a), 1.: Olje iz bučnega semena v sodih itd.: Carinska oprostitev velja, dokler ni v kraljevini Jugoslaviji bučno seme zavezano izvozni carini. K tar. št. 86, c): Slivovka: Carinska stopnja 75'— velja samo za naravno nešpiritizirano slivovko, ki nima nad 50 volumnih odstotkov alkohola in ki je opremljena s potrdilom o izvoru, izdanim po pristojni trgovinski zbornici v kraljevini Jugoslaviji. K tar. št. 96, a), 1.: Zaklani prašiči mangališke pasme se razpoznavajo po temnem mesu in ob popolnoma formiranem okostju po sorazmerno kratki in jako skrivljeni hrbtenici. Ostale odredbe, omenjene k tar. št. 55, d), se uporabljajo ustrezno tudi na zaklane svinje. Uvoz se sme vršiti pri avstrijski carinarnici v veletržnici na Dunaju, kolikor ne bi določila avstrijska zvezna vlada izjem za potrebe tvornic salam. K tar. št. 106, b): Vkuhani jabolčni sok: Carina 2-— se nanaša na sok. pridobljen iz jabolk in vkuhan brez dodatka sladkorja do 20°/o suhe substance temnorjave barve in grenkega (pri-paljenega) okusa, povzročenega s kuhanjem na odprtem ognju. K tar. št. 302: Kuhinjsko in hišno orodje: Za kuhinjsko in hišno orodje iz te tarifne številke se smatrajo kuhinjske deske, čaše, sklede, krožniki, žlice, vilice, noži. zajemalke, kuhalnice, žvrklje, beti za meso in sladkor, cedila, valjarji za testo, perilniki, kljuke za sušenje perila, žitne lopate, vile, grablje, kolovrati, vehe, p^dnožniki, izuvači. Na Dunaju, — julija 1931 Za republiko Avstrijo: Za kraljevino Jugoslavijo: Priloga D- Sporazum o živalskih kužnih boleznih. Člen 1. Promet z živalmi (kopitarji, prežvekovalci, svinjami in perutnino), živalskimi deli, izdelki in sirovi-nami kakor tudi s predmeti, ki utegnejo biti nosilci kužnine živalskih kužnih bolezni, med ozemljema obeh strank pogodnic se sme omejiti na določene vstopne postaje in veterinarno ga sme kontrolirati država, v katers se vrši prehod. Člen 2. C) Ob uvozu in provozu živali in predmetov, označenih v členu 1., z ozemlja ene na ozemlje ali čez ozemlje druge stranke pogodnice se mora predložiti potrdilo o izvoru, ki ga je izdalo krajevno oblastvo in iz katerega se da zanesljivo ugotoviti izvor živali in predmetov. (2) Potrdilo o izvoru, kolikor se nanaša na žive živali, mora navajati število živali, točni popis, posebne znake in njih namembni kraj. Razen tega mora biti opremljeno s potrdilom državnega ali po državi posebej za to pooblaščenega veterinarja o zdravju dotičnih živali in o tem, da ni bilo v izvornem kraju ob odpošiljatvi nobene kužne bolezni — izvzemši tuberkulozo — katere prijava je obvezna in ki je prenosna na dotično vrsto živali. gl Ce naj se izvozijo živali, ki so sprejemljive: a) za govejo kugo ali govejo pljučno kugo; b) za slinavko in parkljevko, sramno kugo pri konjih, smrkavost, svinjsko kugo (svinjsko kužno bolezen) ali osepnice pri ovcah, se mora razen tega potrditi, da teh kužnih bolezni ni bilo ne v izvornem kraju ne v sosednjih občinah, in sicer: pri a) v poslednjih šestih mesecih, izvzemši pri svinjah, za katere se znižuje rok na 40 dni; pri b) v poslednjih 40 dneh. (4) Za konje, osle, mule, mezge in goveda se izdajajo poedina potrdila o izvoru in zdravju; za ovce, koze, svinje in perutnino pa se smejo izdajati kolektivna potrdila o izvoru in zdravju. (5) Potrdilo o zdravju živali velja za deset dni. Če poteče ta rok med transportom, mora, da veljajo potrdila za nadaljnjih deset dni, živali iznova pregledati državni ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščen veterinar in svoj izvid zapisati na potrdilo. (6) Pri transportiranju po železnici in ladji mora živali, preden se natovorijo, pregledati državni ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščen veterinar in ta izvid zapisati na potrdilo. (T) Potrdila o zdravju za živalske dele, izdelke in sirovine kakor tudi za predmete, ki utegnejo biti nosilci kužnine živalskih kužnih bolezni, morajo navajati poleg točne označbe predmetov, njih izvornega in namembnega kraja, potrdilo državnega ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščenega veterinarja, da izvirajo iz neokuženega kraja. (8) V potrdilih za zaklano živino in zaklano perutnino, za presno in pripravljeno (nasoljeno, posušeno, prekajeno, v razsol dejano ali kuhano) meso kakor tudi za mesne izdelke mora biti razen tega potrjeno, da je spoznal službeni veterinar dotične živali ob predpisanem pregledu za zdrave v živem in v zaklanem stanju. (o) Presno ali s hlajenjem konservirano meso mora biti opremljeno z istim žigom kot njegovo potrdilo o izvoru in zdravju. (10) Za konservirano ali predelano meso mora vsebovati potrdilo, da to meso nima v sebi nobene tvarine, katere uporaba je prepovedana po predpisih namembne države. Centralna veterinama oblastva si bodo medsebojno priobčila seznamke teh tvarin. (n) Presno ali pripravljeno meso se sme uvažati v vsak potrošni kraj in tam veljajo zanj iste odredbe kakor za domače meso; zaklane svinje se smejo uvažati s slanino ali brez nje, v celih kosih ali v polovicah. (12) Za potrdila o izvoru in zdravju se ne zahteva vidiranje (viza) po konzulatu. Člen 3. Uvoz in provoz a) konserviranega mesa in mesnih izdelkov v hermetično zaprtih škatlah; b) volne, tvorniški oprane in vložene v zaprte vreče; c) suhih ali nasoljenih črev, goltancev, želodcev in mehurjev, vloženih v zaprte zaboje ali sode; d) topljenega loja in topljene masti; e) suhih ali presoljenih (v razsol dejanih) kož vseh vrst; f) suhih rogov, kopit, parkljev in kosti; g) jajc; h) mleka in mlečnih izdelkov (sira, sirovega masla itd.) ni z veterinarskega stališča nikakor omejen ter je dovoljen, ne da bi bilo treba predlagati potrdila o izvoru in zdravju5 Člen. 4. Potrdila (živinski potni listi, potrdila o izvoru in zdravju), ki niso izdana v uradnem jeziku namembne dežele, morajo biti opremljena s prevodom v tem ali v francoskem jeziku, ki ga je overovil državni ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščeni veterinar. Pri živalih, za katere so predpisani poedini potni listi, pa naj se predloži za vse, ki so natovorjene v enem vagonu ali na eni ladji, samo eno kolektivno potrdilo prevoda v jeziku namembne dežele ali v francoskem jeziku. Člen 5. 0) Pošiljke, ki ne ustrezajo navedenim odredbam, nadalje živali, o katerih ugotovi mejni veterinar, da imajo kužno bolezen ali da so sumljive take bolezni, naposled živali, ki so bile transportirane skupaj z bolnimi ali sumljivimi živalmi ali so prišle drugače v dotiko z njimi, se smejo na vstopnih postajah zavrniti. Razlog zavrnitve mora označiti mejni veterinar na potrdilu in to navedbo potrditi s svojim podpisom. (2) Če se zapazi taka bolezen pri uvoženih živalih šele, ko so prestopile mejo, v namembni deželi, se mora pozvati službeni veterinar (državni veterinar), da se to protokolarno ugotovi; en prepis se pošlje nemudoma drugi stranki pogodnici. Za take transporte veljajo iste veterinarnopolicijske odredbe kakor za domačo .živino. V primerih, ki so tu označeni, je treba obvestiti veterinarskega delegata druge stranke pogod-nice po najkrajši poti in brez odlašanja. Člen 6. Če se pojavi na ozemlju ene stranke pogod-nice goveja kuga, ima druga stranka pogodnica pravico, za dobo, dokler traja kužna nevarnost, omejiti ali prepovedati uvoz in provoz prežvekovalcev in svinj, živalskih delov, izdelkov in sirovin kakor tudi predmetov, ki bi utegnili biti nosilci kužnine. Člen 7. (•) Če se je zanesla z živinskim prometom, omenjenim v členu 1., z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje druge stranke pogodnice živalska bolezen, ki jo je treba obvezno naznaniti, ali če je razširjena taka bolezen na ozemlju 'druge stranke pogodnice v nevarni obliki, ima druga stranka pogodnica pravico, za dobo, dokler traja kužna nevarnost za živali, sprejemljive za to živalsko bolezen, omejiti ali prepovedati uvoz in provoz z okuženega in ogroženega ozemlja (okuženih upravnih srezov in mejnih upravnih srezov), delov, izdelkov in sirovin takih živali kakor tudi drugih predmetov, ki bi utegnili biti nosilci kužnine. (2) Prav tako se sme, če se pojavi goveja pljučna kuga, omejiti in prepovedati uvoz in provoz goved, govejih delov, sirovin in predmetov, ki bi utegnili biti nosilci kužnine, najsi no bi bila razširjena ta kuga v nevarni obliki. (9) Če bi kazala taka kužna bolezen tendenco, da se razširi na večje ozemlje, ali če bi postala posebno nevarna, se smejo razširiti goronje odredbe tudi na večje ozemlje. (4) Uvozne in provozne prepovedi se smejo, če gre za vranični prisad, šustavec, divjačinsko in govejo kugo, izdati samo za provenience z okuženih in ogroženih ozemelj ter se morajo omejiti samo na dotični upravni srez in na sosednje upravne sreze prve stopnje. (5) Uvoz in provoz se ne sme prepovedati zaradi stekline, garij pri kopitarjih, garij pri ovcah in kozah, mehurčastega izpuščaja pri kopitarjih in govedih, svinjske rdečice, perutninske kolere in kokošje kuge kakor tudi ne zaradi tuberkuloze. (®) Uvozne prepovedi se morajo ukiniti, čiin kužna nevarnost prestane* t, j. Čim je bolezen popolnoma minila in čim potečeta od tega časa roka, določena v členu 2., tretjem odstavku, odkar je bolezen minila. (7) S tem sporazumom se ne razveljavljajo predpisi, obseženi v zakonih o živalskih kužnih boleznih obeh strank pogodnic, po katerih se smejo, če se pojavijo živalske kužne bolezni ob meji ali blizu nje, zaradi njih preprečevanja in zatiranja uvesti za promet med obojestranskimi mejnimi upravnimi srezi prve stopnje kakor tudi za provoz čez ogroženi mejni srez posebne omejitve in prepovedi. Vendar pa se take omejitve in prepovedi ne uporabljajo na provoz po železnici v plombiranih in zaprtih vagonih kakor tudi ne na provoz po ladjah v ločenih in zaprtih predelih; pri tem pa je prepovedano vsako dotovarjanje, pretovarjanje in zadrževanje transporta v okuženih mejnih srezih. Člen 8. (•) Stranki pogodnici priznavata druga drugi pravico, pošiljati zaradi pribavljanja podatkof o ureditvi živinskih semnjev, natovarjališč, klavnic, pitališč za živino, zavodov za kontumaciranje itd. kakor tudi o izvrševanju veljavnih veterinarnih predpisov po predhodni prijavi delegate ali jih tam trajno eksponirati. (a) Stranki pogodnici bosta naročili oblastvom, naj dajo omenjenim strokovnim organom, čim se izkažejo po centralnem oblastvu za take, na željo podporo in pojasnila. Člen 9. (') Vsaka stranka pogodnica bo objavljala v štirinajstdnevnih presledkih izkaze o stanju živalskih kužnih bolezni ter jih priobčevala neposredno drugi stranki pogodnici. (2) Če se pojavi na ozemlju ene stranke pogodnice goveja kuga ali goveja pljučna kuga, se mora pristojno centralno oblastvo druge stranke pogodnice takoj brzojavno obvestiti o pojavu in razširjenosti kužne bolezni. (s) O pojavih živalskih kužnih bolezni v mejnih upravnih srezih se obveščajo razen tega mejna sreska oblastva vzajemno takoj in neposredno. Člen 10. (*) Železniški vozovi kakor tudi ladje in deli ladij, ki se uporabljajo za transportiranje konj. oslov, mul, mezgov, goVed, ovac, koz, svinj ali perutnine, se morajo s pritiklinami vred očiščati in razkuževati po odredbah sporazuma o desinfekciji železniških voz in ladij (priloga II.). (2) Očistitev in desinfekcija, praviloma izvršena po prvem odstavku na ozemlju ene stranke pogodnice, se priznava tudi na ozemlju druge stranke pogodnice. Člen 11. Odredbe tega sporazuma veljajo tudi za živinski promet v Ibmejnih pasovih, določenih v sporazumu o ureditvi obmejnega prometa, kolikor ni v naslednjih odredbah določeno drugače. 1. Delovna živina (tudi živali za ježo kot transportno sredstvo), vprežna živina, živina za plemenjenje, za sko-pitev, za zdravljenje in za tehtanje, ki se pregoni iz obmejnega pasu ene stranke pogodnice v obmejni pas druge stranke pogodnice, mora biti opremljena s pravilno izdanim živinskim potnim listom one občine, v katere okolišu so hlevi. Za več delovnih živali se sme izdati en kolektiven potni list. V živinskem potnem listu je treba označiti, zakaj se gonijo živali čez mejo, kakor tudi to, da izvirajo iz dotičnega obmejnega pasu. Poleg tega mora na živinskem potnem listu krajevno oblastvo potrditi, da ni v občini, odkoder so živali, ob Času prehoda čez mejo nobene bolezni, ki je prenosna na dotično vrato živali in ki jo je treba obvezno naznaniti. Za kobile, ki se pripuščajo k žrebcu v obmejnem pasu druge stranke pogodnice, se mora predložiti poleg tega potr- dilo pristojnega veterinarja o nesumljivem zdravstvenem stanju kobil; to potrdilo velja za deset dni. 2. Pašna živina, ki jo gonijo dvovlastniki ali obmejni prebivalci, ki imajo služnostno pravico do paše, v obmejni pas druge stranke pogodnice in vračajo od tam vsak dan, mora biti opremljena s seznamkom one občine, v katere okolišu živina stalno prebiva. Ta seznamek mora obsezati: ime lastnikovo, ime pastirjevo, vrsto in število živali po spolu in starosti in njih karakteristično znake. Poleg tega mora potrditi na seznamku ista občina, ob prehodu skozi drugo občino pa tudi ta, da ni v njenem okolišu nobene bolezni, ki je prenosna na dotično vrsto živali in ki jo je treba obvezno naznaniti. 3. (‘) Poedini pojavi vraničnega prisada, šustavca, mehurčastega izpuščaja, rdečice in stekline pri živalih, označenih pod 1. in 2., ne ovirajo izdaje spredaj omenjenih potrdil, če ni teh bolezni v dvorcih, iz katerih živali prihajajo. (2) Občinska potrdila o tem, da ni živalske kuge, veljajo za delovno in za pašno živino 30 dni, za vprežno živino, za živino za plemenjenje, za skopite v, za zdravljenje ali za tehtanje pa 10 dni. Ko ta rok poteče, se morajo obnoviti. Člen 12. Če bi se pokazalo ob uporabljanju in tolmačenju sporazuma o živalskili kužnih boleznih med strankama pogodnicama različno mnenje, se izposluje na zahtevo ene izmed njiju strokovno mnenje mešane komisije in to mnenje se vzame ob odločitvi v poštev. Vsaka stranka pogodnica imenuje v komisijo po dva člana. Če se komisija ne more zediniti, izvoli sama petega člana. Ta peti član se izvoli, če se ne sporazume komisija o tem drugače, takrat, ko se ustanovi mešana komisija prvikrat, iz državljanov ene stranke pogodnice, ko se ustanovi drugikrat, pa iz državljanov druge stran-ke pogodnice in tako izmenoma iz državljanov ene in druge stranke pogodnice. V prvem primeru te vrste se odredi z žrebom stranka pogodnica, katere državljan naj se vzame za petega člana. Člen 13. Odredbe o prometu s pašno živino so obsežene v prilogi III. tega sporazuma. Priloga T. k sporazumu o živalskili kužnih boleznih. Končni zapisnik k sporazumu o živalskih kužnih boleznih. 1. Odredbe tega sporazuma se uporabljajo samo na provenience strank pogodnic. Kar se tiče uvoza ali prevoza živali, živalskih delov, izdelkov in siiovm Kakor tudi predmetov, ki bi utegnili biti nosilci kužnine živalskih kužnih bolezni in ki izvirajo iz drugih držav, to ne spada v okvir tega sporazuma. 2. Odredbe tega sporazuma o živalskih kužnih boleznih se smejo, če treba, razširiti po predhodnem sporazumu obeh strank pogodnic tudi na druge, sedaj znune ali neznane bolezni, glede katerih se je opravičeno bati prenašanja okužbe. 3 (*) Dosežen je sporazum o tem, da za uvoz živali, živalskih delov in izdelkov, označenih v členu 1. sporazuma o živalskih kužnih boleznih, ni treba zahtevati predhodne dovolitve in da se opravljaj ta uvoz po odredbah, ustanovljenih s tem sporazumom. (2) Vendar si za uvoz živali (izvzemši kopitarje) za posebne gospodarske namene (pleme, delo, molžo, pita-inje) pridržujeta stranki pogodnici pravico, predpisati po-isebne pogoje, ki se jih mora izvozna država strogo t držati. (3) Najsi je gospodarska uporaba, za katero so živali namenjene, kakršnakoli, vedno morajo biti živali ropremljene s potrdili, ki jih določa sporazum o živalskih kužnih boleznih. Če gre za živali za posebne gospodarske namene, mora biti na potrdilih tudi označeno, da fso izpolnjeni pogoji, ki so za take živali posebej predpisani. 4. (*) Živina za zakol, uvožena z ozemlja ene stranske pogodnice, ki je spoznana za zdravo in izpolnjuje pogoje, določene s sporazumom o živalskih kužnih boleznih, se sme priganjati na ozemlje druge stranke pogodnice samo na semnje za klavno živino in v javne klavnice, ki so neposredno zvezane z železniško progo. Tamkaj je ravnati z njimi po predpisih, ki veljajo za te trge in klavnice. Žive živali, namenjene za zakol, se smejo uvažati tudi v pitališča in v klavnice za živino. (2) Seznamki teh semnjev za klavno živino in teh javnih klavnic kakor tudi seznamki pitališč in klavnic za živino se bodo priobčili osrednjim veterinarskim ob-lastvom strank pogodnic. Tudi je priobčiti glavne odredbe pravil, ki veljajo na omenjenih trgih in v omenjenih klavnicah. 5. (') Veterinarno-policijske opreznostne odredbe za živali, ki niso namenjene za zakol, se omejijo, preden se ''živali puste v prosti promet, samo na najmanjšo neob-hodno potrebno mero. Ti ukrepi se priobčijo o pravem času osrednjemu veterinarskemu oblastvu izvozne države. (2) Glede kopitarjev, ki niso določeni za zakol, se uvede diagnostično postopanje ob stroških uvoznikovih ob meji ali v namembnem kraju, in sicer čimprej je mo- . k goče. Glede kopitarjev, odrejenih za prevoz, ni treba diagnostičnega postopanja. 6. (*) Dosežen je sporazum o tem, da mora presno meso, namenjeno za uvoz na ozemlje druge stranke pogodnice, biti dobljeno od živali, zaklanih izključno le v klavnicah, ki so pod stalnim veterinarskim nadzorstvom. (2) Razen tega morajo vsa podjetja, ki izvažajo izdelke iz mesa na ozemlje druge stranke pogodnice, izpolnjevati pogoje, ki so potrebni z veterinarnega in sa-nitetno-policijskega stališča. 7. (*) Ob uvozu mesa in mesnih izdelkov je .uporabljati veterinarno-policijske predpise, ki so sedaj v veljavi v uvozni državi in isti za pošiljke vseh provenienc. (2) Eventualni novi predpisi se srtiejo' nanašati na prisotnost drugih notranjih organov od onih, ki se sedaj zahtevajo. Ti novi predpisi se priobčijo o pravem času drugi stranki pogodnici. (3) Uvoz konjskega mesa ni dovoljen. 8. Za živila, ki so izdelana iz svežega svinjskega mesa, in ki se trošijo v presnem stanju (nepečena ali nekuhana), mora obsezati potrdilo, označeno v členu 2., točki 8., tudi potrdilo, da je bilo meso, iz katerega so ta živila izdelana, trihinoskopski pregledano in da je bil ta pregled negativen. Klobase, ki jih je po sestavi in izdelavi treba smatrati za salame, ne spadajo pod to odredbo. 9. Dosežen je sporazum o tem, da izdajajo v kraljevini Jugoslaviji potrdila, ki so določena v členu 2., za perutnino, živalske dele, izdelke in sirovine kakor tudi predmete, ki bi utegnili biti nosilci kužnine živalgkik * kužnih bolezni, državni ali po državnem oblastvu za to posebej pooblaščeni veterinarji. 10. Za transporte perutnine v obmejnem prometu, ki sestoje iz manj nego 50 živali, se mora predložiti ob uvozu na ozemlje ene stranke pogodnice samo potrdilo po členu 2. sporazuma o živalskih kužnih boleznih. Ostale odredbe omenjenega Člena 2. se nanje ne uporabljajo. 11. (') Za hlevski gnoj v obmejnem prometu, za živalska čreva, goltance, želodce in mehurje, ki niso ne suhi ne nasoljeni, v poštnem prometu; za presno in pripravljeno meso goved, svinj, koz in ovac kakor tudi za zaklano perutnino v obmejnem prometu, v poštnem prometu za zasebnike in v potniškem prometu, — ni treba predlagati potrdil o izvoru. Tudi niso take pošiljke zavezane mejni veterinami kontroli. (2) Tresno in pripravljeno meso v poštnih privatnih paketih in potniškem prometu se smejo uvažati prosto v količinah do največ 4 kg. (s) Ta omejitev se ne nanaša na tranzit. 12. (‘) Direktni prevoz živih živali z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke pogodnice je dopuščen ob pogojih, določenih v členu 2., če je namembna država ali provozna država izjavila, da sprejema transporte. (2) Stranki pogodnici si bosta vedno o pravem času priobčevali vse one prepovedi ali omejitve dotičnih namembnih ali provoznih držav, ki se nanašajo na ta promet. 13. Direktni provoz presnega in predelanega mesa, zaklane perutnine in živalskih sirovin z ozemlja ene stranke pogodnice črez ozemlje druge stranke pogodnice po železnici v plombiranih, zaprtih vagonih ali po ladjah v ločenih in zaprtih prostorih je dopuščen za provenience ene strank pogodnic brez omejitve. Kosovne pošiljke takega blaga se sprejemajo za direktni prevoz v neplombiranih vagonih ali v nezaprtih in neoddeljenih ladijskih prostorih samo, če so pod carinsko plombo. 14. (’) Vstopne postaje, ki jih je treba vpoštevati po členu 1. sporazuma o živalskih kužnih boleznih za promet, so te-le: y kraljevini Jugoslaviji: 1. Jesenice; 2. Dravograd; 3. Maribor; 4. Gornja Radgona; 5. Murska Sobota. V'republiki Avstriji: d. Rosenbach; 2. Lavamiind; 3. Bleiburg; 4. Leibnitz; 5. Radkersburg; 6. Bonisdorf. (2) Zgoraj označene vstopne postaje se smejo izpre-meniti ali dopolniti pozneje samo z obojestranskim sporazumom. 15. Preskrbelo se bo, da se bo izvažalo samo mleko popolnoma neokuženega izvora in vedno v čistih posodah. 16. Obstoj stekline pri psih in mačkah ne ovira izr dajanja potrdil o izvoru za druge domače živali, označenih v členu 2., drugem odstavku. Prav tako ne ovirajo garje pri ovcah in kozah izdajanja potrdil za kopitarje, garje pri kopitarjih pa ne izdajanja potrdil za ovce m koze. Naposled ne ovira sporadično pojavljanje vraničnega prisada, suštavca, mehurčastega izpuščaja pri konjih in govedih in rdečice pri svinjah izdajanja potrdil za klavno živino, razen za živali iz zakuženih dvorcev. Sporadično pojavljanje teh kužnih bolezni se označi na potrdilu. Prav tako ne ovirajo poedini primeri teh kužnih bolezni v natovornem kraju natovoritve živine za izvoz. 17. (l) Ce se pojavi ali zanese kužna bolezen, se smejo ukreniti omejitve ali prepovedi samo, če je to neizogibno potrebno za zavarovanje zdravstvenega stanja domače živine glede na jakost kužne bolezni, zato da se prepreči dejanska nevarnost, da se ne bi zanesla kužna bolezen. (3) Tudi z ozemlja, ki je po členu 7. zaprto, se dopušča uvoz klavnih živali (goved, ovac, koz, svinj, konj), ki izvirajo iz občin, prostih živalske kuge, toda samo v kontumačne naprave druge države. (3) V Avstriji sta te kontumačni napravi na Dunaju — St. Marxu in sanitetna klavnica v Wiener Neustadtu. 18. Direktni prevoz živali, živalskih delov, izdelkov in sirovin kakor tudi predmetov, ki bi utegnili biti nosilci kužnine, z ozemlja ene stranke pogodnice čez ozemlje druge stranke pogodnice je dopuščen v zaprtih železniških vozovih brez omejitve, če so živali zdrave in če so transporti opremljeni s potrebnimi listinami, da prihajajo z neokuženega ozemlja. 19. Konji dirjači in kasači kakor tudi konji za nagradno jahanje in za jahaške igre, in živali, ki jiii spremljajo, smejo biti opremljeni, namesto z živinskimi potnimi listi, s posebnimi potrdili. Za izdajanje takih potrdil so upravičeni po sporazumu obeh vlad dotični klubi. Potrdila morajo biti opremljena s pečatom in vizo dotič-nega kluba ter morajo navajati lastnikovo ime in sta-novališče, točni popis konja, njega provenienco in namembni kraj, uradno veterinarsko potrdilo o zdravju dotične živali in o tem, da je bil hlev, iz katerega prihaja žival, v poslednjih 40 dneh prost kužne bolezni. 20. Za uvoz živali, o katerih je dokazano, da so določene za cirkuške predstave, za zoološke vrtove, za divjačinske parke in podobne naprave, in ki so zaradi tega izven občega prometa, zadošča zgolj uradno veterinarsko potrdilo o zdravju dotičnih živali in dokaz, da se transportirajo po železnici ali ladji ločeno od drugih živali, namenjenih za navadni promet; da so bile pri veteri-narnem pregledu, izvršenem ob raztovoritvi, spoznane za popolnoma zdrave in da se transportirajo z raztovorne postaje neposredno v namembni kraj. 21. Ce zahtevajo veterinarno-policijske razmere začasno izvestne omejitve tudi po poslednjem odstavku člena 7., morajo ukreniti pristojna mejna sreska oblastva sporazumno potrebne varnostne odredbe, ter o tem obvestiti nadrejena oblastva. 22. Za veterinarske preglede ob meji se smejo pobirati samo toliko pristojbine, kolikršnih je treba, da se pokrijejo dejanski in osebni izdatki, ter ne smejo biti višje od onih, ki se pobirajo iz istega povoda na kateremkoli drugem delu meje. 28. Pri prevažanju živih živali po železnici ali ladji naj ne bo razlogov za pritožbe, češ da so preveč natovorjene. Zato se izdajo primerne odredbe, ki se naj na natovornih postajah predpisno izpolnjujejo. 24. (*) Če se uvažajo žive živali (vštevši tudi perutnino) z ozemlja ene stranke pogodnice v ozemlje druge stranke pogodnice čez drugo državo, jih sprejme uvozna država v vsakem primeru in neglede na njih gospodarsko namembo. (*) Ce ne bi tako sprejete živali ustrezale predpisanim pogojem, jp postopati z njimi po predpisih uvozne države, o čemer naj se veterinarski delegat druge stranke pogodnice obvesti neposredno in brez odlašanja. 25. (‘) Ce bi se razlikovale odredbe sporazuma o živalskih kužnih boleznih, ki veljajo med eno stranko pogodnico in kako drugo državo, od veljavnih pogodbenih odredb in če uporaba odredb tega sporazuma na provoz ene stranke pogodnice skozi ozemlje druge stranke pogodnice ni škodljiva za veterinarno-policijske interese provozne države, se ta ne bo protivila uporabi teh odredb. (-’) Osrednja veterinama oblastva strank pogodnic se bodo o tem sporazumela. 26. Da se odpravijo težkoče, ki utegnejo nastati ob uporabi sporazuma o živalskih kužnih boleznih, se bodo centralna veterinama oblastva strank pogodnic sporazumevala v nujnih primerih neposredno. Priloga II. k sporazumu o živalskih kužnih boleznih. Odredbe o desinfekciji železniških voz in ladij. Železniški vozovi, v katerih so bili transportirani konji, mule, osli, goveda, ovce, koze, svinje ali perutnina, se morajo s priteklinami vred pred ponovno uporabo očistiti in razkužiti po nastopnih predpisih: 1. Preden se začne prava desinfekcija voz, je treba odstraniti nasteljo, gnoj, perje, odpadke priveznih ko-nopcev itd. ter izvršiti temeljito čiščenje z vročo vodo. Kjer ni zadosti vroče vode, se smejo umiti vozovi tudi z močnimi curki mrzle vode; toda prej jih je treba oprati z vročo vodo, da se omeči prilepljena nesnaga. Čiščenje se smatra za zadostno šele, ko se je z njim odstranila vsa nesnaga, izvirajoča od transporta; tudi deli nesnage, ki so se zarili v razpoke vozovnih tal, se morajo popolnoma odpraviti — če je treba z železnim orodjem, ki ima otopljene konice in robove. 2. Desinfekcija mora obsezati, tudi če je bil natovorjen voz le deloma, ves voz ali ves uporabljeni vozovni predel. Izvršiti se mora: a) v navadnih razmerah tako, da se umijejo tla, strop in stene z lugom iz sode, razgretim najmanj do 50" C in napravljenim vsaj iz Ireli kilogramov sode na 100 litrov vode. Namesto luga in sode se lahko uporabi tudi drugačen lug, ki ga je priznala vlada dotične države za istovrednega. Na postajah, ki so opremljene s potrebnimi napravami, se sme uporabiti namesto luga iz sode za čim skrbnejše čistenje tal, stropa in sten vodna para z napravami, ki so prikladne za to; vodna para, ki naj se uporabi, mora imeti pritisk najmanj dveh atmosfer; b) če je inficiran voz z govejo kugo, vraničnim- prisadom, suštavcem, divjačinsko in govejo kugo, slinavko in parkljevko, smrkavostjo, svinjsko kugo, svinjsko rdečico, perutninsko kolero, kokošjo kugo ali če je nujno sumljiv ene takih infekcij, se morajo poleg tega, da se uporabi eno izmed obeh postopanj, predpisanih pod a), še skrbno namazati tla, strop in stene s triodstotno raztopino zmesi iz krezola in žveplove kisline ali z dvoodstotno raztopino formaldehida. Zmes iz krezola in žveplove kisline se mora napraviti z mešanjem dveh delov sirovega krezola (cresolum crudum v zdravilski knjigi ene strank pogodnic) in enega dela sirove žveplove kisline (aeidum sulfuricum v zdravilski knjigi ene strank pogodnic) ob navadni temperaturi. Za napravljanje triodstotne raztopine se sme uporabljati zmes najzgodneje 24 ur in najpozneje tri mesece po njeni napravi. Raztopina se mora uporabiti v 24 urah. Namesto mazanja se sme uporabiti brizganje z aparatom, ki ga priznava vlada dotične države 'za primernega. 3. Poostreni način desinfekcije (točka 2., lit. b) se j uporablja navadno samo po naredbi veterinarske policije; brez take naredbe pa se uporabi tudi, če so služili vozovi za prevoz parkljarjev s postaj, v katerih 20-kilo-meterski okolici se pojavlja slinavka in parkljevka ali se še ni proglasila za prestano. Pristojno upravno obla-stvo je upravičeno, odrediti poostreno desinfekcijo (točka 2., lit. b) tudi v drugih primerih, če se ji zdi neizogibno potrebno, da se ne zanesejo gorenje kužne bolezni. 4. Če se mora izvršiti poostrena desinfekcija (točka 2., lit. b) na vozovih z notranjim opažem, je treba opaž sneti ter ga očistili in razkužiti prav tako kakor voz. Notranjega opaža ni treba snemati, če so se transportirale v vozu male živali posamič vložene v posebne zavoje. 5. (’) Pri oblazinjenih vozovih je treba blazine, ki morajo biti odstranljive, skrbno očistiti. Če se je zgodila infekcija z eno izmed kužnih bolezni, imenovanih pod točko 2., lit. b), ali če gre za nujen sum take kužne bolezni, se morajo blazine sežgati. (*) Z vozom je treba postopati na način, označen v točkah 1. do 3. Inozemski vozovi (ki ne pripadajo nobeni stranki pogodnici), katerih blazine niso odstranljive, se ne smejo iznova natovarjati. 6. (*) Pri vozovih, ki so služili za prevoz poedinili malih živali (razen perutnine) v zabojih ali kletkah in niso onesnaženi z nasteljo, krmo, izmetki itd., se smatra umivanje sten, tal in stropa z vročo vodo za zadostno desinfekcijo; vendar pa veljajo tudi tukaj odredbe v točkah 2., lit. b), in 3. (*) Vozovi, uporabljeni za prevoz vložene žive perutnine, se morajo očistiti in razkužiti po prednjih predpisih samo, če so onesnaženi z nasteljo, krmo ali izmetki. 7. (*) Stranki pogodnici se zavezujeta, nalepljati na železniške vozove, ki se uporabljajo za transportiranje živali zgoraj označenih vrst, ob natovoritvi, na vozove, ki prihajajo iz drugih držav, pa ob prihodu na njiju ozemlje, rumene listke z napisom: »Naj se razkuži«. Če jo treba uporabiti za voz poostreno desinfekcijo (točka 2., lit. b, in 3.), se mora na oni postaji, kjer nastopijo ali kjer se zaznajo činjenice za to vrsto desinfekcije, opremiti z rumenim listkom, ki ima na sredi natisnjeno navpično rdečo progo in napis: »Naj se poostreno razkuži«. Po desinfekciji se morajo ti listki odstraniti in na njih mesto je treba prilepiti bele listke z napisom: »Razkuženo dne ob .... uri«; šele ob ponovni natovoritvi se morajo ti listki odstraniti. (») Vozovi, uporabljeni za prevoz vložene žive perutnine, se morajo, kolikor je njih čiščenje in desinfici-ranje potrebno po točki 6., drugem odstavku, opremiti z listki na sprejemni postaji. (’) Če ne bi bil voz opremljen z zgoraj omenjenimi listki, ko prehaja z ozemlja ene stranke Dogndnice na ozemlje druge stranke pogodniee. ga mora opremiti z njimi na mejni prehodni postaji prevzemajoča uprava. 8. Železniški vozovi, prazni ali natovorjeni z drugim blagom, ne pa z živalmi zgoraj omenjenih vrst, ki prihajajo na ozemlje ene stranke pogodniee in ki se jim pozna od zunaj, da so se uporabili za prevoz takih živali, a niso bili očiščeni in razkuženi po predpisih tega sporazuma, se morajo, če se ne zavrnejo, očistiti in razkužiti po predpisih tega 'sporazuma. 9. Gornje odredbe,, se uporabljajo analogno tudi na ladje glede onih predelov, ki so se uporabili za nastanitev živali ali v katere so živali prišle, Priloga III. k sporazumu o živalskih kužnih boleznih. Sporazum o paši. 1. Prebivalcem obmejnega pasu v republiki Avstriji in kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se dovoljuje, goniti živino čez državno mejo zaradi paše na planinskih pašnikih. Goniti se smejo čez mejo: goveda, kopitarji, ovce, koze in svinje. Za svinje se mora predložiti dokaz, da so bile v onem letu, v katerem se gonijo čez mejo, zaščitno cepljene zoper rdečico. 2. Za prehod živali čez mejo na pašo se uporabljajo odredbe carinskega postopanja za uvoz-izvoz ha povratek. 3. Za pregon živali čez mejo je treba' v prvi vrsti upoštevati vsa pota, ki so dopuščena za obči obmejni promet med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obojestranska obmejna sreska in carinska oblastva smejo odrediti sporazumno za pregon živine tudi druga pota, če je treba. 4. Za pregon živali čez mejo na pašo na planinskih pašnikih veljajo te-le odredbe: a) Lastnik mora predložiti za živali pravilno izpolnjene živinske potne liste, ki jih izdajajo občinska oblastva onega kraja, kjer prebivajo živali, in v katerih mora biti označeno, da so izdani samo za pregon na pašo. Poleg tega morajo imeti potrdilo državnega ali za to po državnem oblastvu posebej pooblaščenega veterinarja o individualnem zdravju živali in o tem, da v občinah, kjer so živali prebivale, ni nobene živalske kužne bolezni, ki se lahko prenese na dotično vrsto živali in ki jo je treba obvezno naznaniti. ( Za živali iste vrste in istega lastnika, ki se gonijo čez mejo na isto pašo, se sme izdati skupni živinski potni list. . Poedini primeri vraničnega prisada, suštavca, mehurčastega izpuščaja, rdečice, stekline kakor tudi oblike tuberkuloze, ki jo je treba obvezno naznaniti, ne ovirajo izdajo živinskega potnega lista, če se niso pojavili v dvorcih, iz katerih se gonijo živali na planinsko pašo. Na živinskem potnem listu mora službujoči živinozdravnik tudi označiti, ali in zoper katere živalske bolezni so bile živali v tekočem letu zaščitno cepljene. b) Lastnik živali mora izročiti ob pregonu živali čez mejo na planinsko pašo obmejnim carinskim oblast-vom — carinarnici ali carinskemu oddelku ? .} držav pogodnic in oblastvu občine, v katero se gonijo čez mejo, po en svojeročno podpisan sezname *. živali, določenih za pregon. V seznamku jo treba za vsako poedino žival označiti vrsto, spol, starost, eventualno brejost, barvo in posebne znake. Na podstavi tega seznamka in živinskih potnih listov postopajo obojestranska carinska oblastva po točki 2. Carinsko postopanje in veterinarski pregled po veterinarju države, v katero se živina goni čez mejo, se izvrši na onih obmejnih točkah in ob onih dneh, ki jih sporazumno določijo obojestranska obmejna sreska in carinska oblastva. Obmejna carinska oblastva potrdijo izvršeno carinsko ekspedicijo ob pregonu živali tudi na seznamkih. Carinska davščina se ne pobira ne ob pregonu na pašo ne ob povratku, nego se samo zavaruje. Za zavarovanje se sme sprejeti tudi pismeno jamstvo lastnika samega ali drugo jamstvo, določeno v zakonskih predpisih. Pašna živina jamči v ustreznem številu živali carinskim oblastvom za carinske davščine in eventualne kazni, če ne položi lastnik drugačnega zavarovanja. 5. Potrdilo o zdravju na živinskem potnem listu velja za deset dni. Če živali v tem času ne prestopijo meje, mora pristojni veterinar zdravje na živinskem potnem listu iznova potrditi. 6. Če bi se ugotovilo z veterinarskim pregledom ob prehodu čez mejo na planinsko pašo, da je tudi samo ena žival bolna za kužno boleznijo ali sumljiva kužne bolezni, se živali one vrste, na katero se utegne prenesti taka kužna bolezen, ne smejo pustiti čez mejo. 7. Če se ugotovi z veterinarskim pregledom sumljivo kužno stanje po točki 6. in se zaradi tega pregon živine na pašo ne dopusti, se sme pozvati na lastnikovo zahtevo in ob njegovih stroških zaradi ponovnega pregleda veterinarski šef političnega oblastva druge stopnje one države, v katero naj se živina pregoni. Dokler ne pride, se določi sporazumno z lastnikom bivališče za živali pod nadzorstvom in po predpisih pristojnih oblastev dotične države. Strokovno, mnenje veterinarskega šefa je odločilno. 8. Uspeh veterinarskega pregleda ob prehodu čez mejo se mora zapisati na živinske potne liste in v se-znamke. 9. Tako overovljene živinske potne liste mora hraniti oni, ki goni živino na pašo. 10. Če se gonijo na planinsko pašo koze, sme izdati pristojno gozdno oblastvo predpise za zaščito gozdov, upoštevaje pri tem kar največ obstoječe privatne pravice do paše. 11. Ko so gorenje odredbe izpolnjene,' se dovoli pregon živine na pašo; predhodno pa ga je treba prijaviti občini, kjer je pašnik. 12. Za pašno živino veljajo isti zakonski veterinami predpisi kakor za domačo živino. Zlasti mora lastnik ali njegov namestnik v 24 urah prijaviti vsak sumljiv primer kužne bolezni in vsako poginulo žival predstojniku občine, v katere okolišu je paša. Če se pojavi pri tuji živini, ki je na paši, kužna bolezen in se mora zaradi tega okužena ali kužne bolezni sumljiva žival pobiti, ugotovi pristojna komisija za zatiranje kužnih bolezni z zapisnikom vse okolnosti, ki jih je treba upoštevati zaradi eventualne odškodnine. Ta zapisnik se pošlje v originalu ali v overovljenem prepisu političnemu oblastvu izvorne države. Če se pojavi pri pašni živini vranični prisad ali su-štavec, se izvrši izvid in ocenitev kakor pri domačih živalih. 13. Samci inozemske živine se ne smejo uporabljati na planinski paši brez posebne dovolitve pristojnega ob- lastva za pripuščanje k domačim živalim; prav tako pa se ne smejo samci domačih živali uporabljati za pripuščanje k inozemskim živalim, ki so na paši. 14. Preden se vrnejo živali s planinske paše, kar se mora zgoditi po isti poti, po kateri je bila živina prignana na pašo, najkesneje v devetih mesecih po pregonu, jih mora lastnik prijaviti obojestranskim pristojnim obmejnim carinskim oblastvom (točka 4., lit. b) ter predložiti živinske potne liste. Ko se uverijo carinska oblastva po seznamkih, ki so shranjeni pri njih, da se vračajo iste živali, izvrše carinsko ekspedicijo po carinskih predpisih ter potem vrnejo položeno jamstvo. Živali, rojene med pašo, se morajo vrniti s svojimi materami v izvorno državo; zanje se ne plača carina. 15. Prodajati živali na paši ni dovoljeno. Če se ne vrnejo živali iz inozemstva v devetih mesecih po pregonu na pašo, ali če se ne vrnejo vse in se to ne more opravičiti, je treba postopati po carinskih predpisih držav pogodnic. 16. Povratek živali s paše je prepovedan, če se je pojavila bodisi pri poedinih živalih na paši, bodisi v občini, kjer je paša, prenosna bolezen, ki se mora obvezno prijaviti, ako se je bati, da bi se kužna bolezen razširila. Isto velja, če se pojavi živalska kužna bolezen v kraju, skozi katerega se morajo živali vrniti. Če je povratek nujno potreben, ker je premalo krme, ker so vremenske razmere neugodne itd., se sme povratek dovoliti; toda predhodno morajo odrediti pristojna oblastva obeh držav, česar je treba, da se kužna bolezen ne razširi. O tem je treba obvestiti tudi pristojna politična, občinska in carinska oblastva države, v katero se živali vračajo. 17. Za živali, poginule ali zaklane v sili pred povratkom s paše, se predloži o tem za vsak poedini primer obmejnemu carinskemu oblastvu (točka 4., lit. b) veterinarjevo potrdilo ali pa potrdilo občinskega pred-stojništva. Brez tega potrdila se mora plačati za vsako žival, ki se ne bi vrnila, pripadajoča carina. Če se carina ne bi plačala, je carinsko oblastvo upravičeno, pokriti carino iz izkupila za ostale živali. 18. Meso in kože živali, ki so na planinski naši poginile ali so bile zaklane v sili. a niso bile bolne za kužno boleznijo ali sumljive kužne bolezni, se smejo, če so opremljene z veterinarskim potrdilom ali s potrdilom, ki ga je izdalo pristojno oblastvo dotične države, prenesti (prepeljati) v izvorno državo, ne da bi se plačala carina. To se mora prijaviti obmejnim carinskim oblastvom (točka 4., lit. b), ki označijo to na seznamku. 19. Živalski in mlekarski pridelki, dobljeni med pašo, kakor: mleko, sirovo maslo, sir, dlaka, volna, rogovi, parklji in kože poginulih živali ali živali, zaklanih v sili, se morajo, kolikor ni njih uporaba prepovedana iz ve-terinarno-policijskih razlogov, razen onih količin, ki so se potrošile na planinskem gospodarstvu, prenesti fnre-peljati) v izvorno državo pod kontrolo carinskih oblastev (točka 4., lit. b) ter so prosti carine. Za sir in sirovo maslo, ki se pridobita med pašo od pašne živine in ki se smeta brez carinskih davščin prenesti (prepeljati) čez mejo, se določajo naslednje največje količine dnevne produkcije: sirovo maslo za vsako kravo 0-16 kg, za vsako kozo 0032 kg; eir za vsako kravo 0‘29 kg, za vsako kozo 0058 kg, za vsako ovco 0'029 kg. Ti proizvodi se morajo prenesti (prepeljati) istočasno ob povratku živali ali pa najkesneje v štirih tednih po povratku živali. 20. Lastniki in gonjači — spremljevalci — živine morajo biti opremljeni z obmejnimi kartami, v katerih mora biti potrjeno to njih svojstvo. Te obmejne karte dajo imetnikom pravico, oditi na planino in bivati na njej. 21. Planinsko osebje mora biti, preden prestopi mejo, prijavljeno pri pristojnih političnih oblastvih one države, v katero naj se živali pregoni jo; ta oblastva pa potrdijo to njegovo svojstvo na obmejnih kartah. S temi izkaznicami sme to osebje, dokler traja pašjh, bivati na planinah. 22. Lastniki, ki imajo zaradi svojih živali posla pri oblastvih sosednje države, smejo hoditi tja samo po potih, odrejenih za obči promet ali za obmejne prebivalce. Ob prehodu čez mejo se morajo prijaviti pri pristojnih obmejnih kontrolnih oblastvih. 23. Lastnikom živine in njih planinskemu osebju, ki imajo obmejne karte (točki 20. in 21.), je dovoljeno, iskati živali, ki so zablodile na tuje državno ozemlje, da jih vrnejo k čredi. Predhodno se morajo javiti pri najbližjem občinskem oblastvu ali najbližjem obmejnem kontrolnem organu. Občinsko dblastvo ali kontrolni organ jim izda zato, da smejo iti iskat živali, prepustnico s točnim popisom iskanih živali. 24. Inozemska živina na planinski paši se ne sme rekvirirati. 25. Za veterinarski pregled ob prehodu čez mejo plačujejo lastniki živine iste pristojbine, ki so predpisane za obmejni veterinarski pregled v medsebojnem živinskem prometu. Stroški veterinarne kontrole ali nadzorstva med pašo obremenjajo ono državo ali občino, na katere ozemlju je pašnik. Gorenje odredbe se morajo uporabljati smiselno tudi na promet pašne živine dvovlastnikov in onih oseb, ki imajo služnost na paši, če se njih živina ne vrača vsak dan s paše. Priloga E. Sporazum o ureditvi obmejnega prometa. Da bi se uredil promet v obmejnih pasovih skladno s potrebami vsakdanjega življenja obmejnih prebivalcev, t. j. onih državljanov obeh strank pogodnic, ki imajo redno bivališče v obojestranskem obmejnem pasu, sta dogovorili stranki pogodnici te-ie odredbe: Člen 1. (') Za obmejni pas se smatra pas, širok do 10 km na obeh straneh meje med strankama pogodni-cama. (s) Seznamek občin, katerih okoliši ali deli okolišev spadajo sedaj v obmejni pas, je v prilogi I. (3) Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, po krajevnih potrebah s sporazumom obojestranskih oblastev na poedinih krajih ta pas izpremeniti ali razširiti; vendar pa ne sme biti obmejni pas širši nego 15 km na eni in na drugi strani meje. Člen 2. 0) V vzajemnem obmejnem prometu so oproščeni vseh uvoznih in izvoznih carin in davščin in vseh taks spodaj navedeni predmeti in zemeljski proizvodi, pridelani v obmejnem pasu: 1. seno, slama, zelena živalska krma, nastelja za živali vsake vrste in ločje; 2. presno sadje z vštetim grozdjem, posušeno sadje, presna zelenjava, presno mleko, kislo mleko, živalska kri; 3. drva, premog, lesno oglje, šota, šotno oglje; 4. kamenje za tlakovanje, rezani in nerezani kameni, razen plošč manj nego 16 cm debelih, smirek v kosih, gramoz in pesek, apno, mavec, glina, lapor in vobče navadne prsti vseh vrst; 5. razdrobljen pepel, naravna in umetna gnojila, droži, brozga, ostanki, ki se dobivajo pri stiskanju sadja in oljnih semen; 6. moka, kruh in navadno pecivo v količinah po 3 kilograme; 7. do 5 jajc; 8. meso, sir, sirovo maslo in smetana v količinah po 1 kg. (-') Carinska oprostitev ne velja za razpošiljanje po pošti. (s) Predmete, navedene v točkah 1. do 5., smejo prenašati (prevažati) obmejni prebivalci čez mejo tudi v količini, ki zadošča potrebi za dalj časa, če dokažejo carinskim oblastvom to potrebo. Člen 3. C) Žito, oljna semena in okrogli les, ki jih prenašajo (prevažajo) obmejni prebivalci v obmejni pas druge stranke pogodnice, da jih tam zmeljejo, pophajo ali razrežejo ter jih v predelanem stanju prevozijo nazaj, so oproščeni carin in ostalih davščin (razen carinskih manipulacijskih pristojbin) ob uvozu in izvozu kakor tudi ob povratku ob pogojih, ki so predpisani za promet za predelovanje; za zavarovanje pa ni treba polagati gotovine. Za ta promet se ne zahteva predhodna odobritev centralnih oblastev. (s) Transport tja in nazaj se mora izvršiti po isti poti. (3) Natančnejše odredbe predpišejo sporazumno pristojna oblastva obeh strank pogodnic. Člen 4. 0) Vseh uvoznih ali izvoznih carin in davščin in vseh taks so oproščeni: izdelana zdravila, ki hodijo ponje prebivalci obmejnega pasu ene stranke pogodnic na recept, izdan po zdravniku ali veterinarju, ki je upravičen, izvrševati prakso, v sosednjo lekarno v obmejnem pasu druge stranke pogodnice, prav tako pa tudi navadne zdravilne tvarine, ki se prosto prodajajo po lekarnah in drogerijah, in sicer v količini, ki ustreza osebni potrebi, razen onih zdravil in zdravilnih tvarin, katerih uvoz je prepovedan ali pa je treba zanj posebnega dovolila. (s) Dalje so prosti uvoznih in izvoznih davščin ter žigovine: venci in šopki iz naravnih cvetic (cveti, cvetni listi in popki), listi (tudi palmove veje), morski mah, trave ali vejice (tudi s plodi ali šiškami), sveži ali posušeni, tudi s podlogami iz lesa, žice, slame ali temu podrfbno, kakor tudi s trakovi in vrvicami iz predilnih tvarin ali papirja; dalje rastline vsake vrste, pa tudi v loncih. Prost uvoz se sme dovoliti samo pri uvozu ali izvozu ob svečanih priložnostih (slavi, zadušnicah, svatbah, pogrebih), no pa, če se prenašajo ti predmeti čez mejo v obrtniške ali trgovinske namene. Člen 5. (L) Oproščeni so vseh uvoznih ali izvoznih carin in ostalih davščin (razen carinskih manipulacijskih pristojbin), in sicer brez carinskega zavarovanja, samo če se izpolnjujejo veljavni carinski predpisi: rabljene zaobale (vreče, sodi, konve, košare in temu podobno) in transportna sredstva, ki služijo za transport med obema obmejnima pasovoma blaga in zemeljskih pridelkov, navedenih v členu 3., in sicer napolnjeni ob transportu tja in izpraznjeni ob transportu nazaj in obratno. (’) Kolikor so tako zaobale zavezane žigosanju, sta se stranki pogodnici sporazumeli, da se žigi, ki jih vtisne oblastvo ene stranke pogodnice, obojestranski priznavajo in da smejo zaobale, opremljene z žigi ene stranke pogodnice, prosto prihajati na obmejno ozemlje druge stranke pogodnice ali odhajati z njega. člen 6. (*) Vseh uvoznih in izvoznih carin in ostalih davščin (razen carinskih manipulacijskih pristojbin) je oproščeno kmetijsko, gozdno in ostalo orodje in o rod je za vsakdanjo rabo, vštevši pridatke ob njega popravilu, ki se prinaša (prevaža) zaradi popravila v obmejni pas druge stranke pogodnice ter se odtod vrača v naprej določenem roku. Odobritve centralnih oblastev ni treba. (s) Glede postopanja velja odredba člena 3. Člen 7. (‘) S pridržkom carinskega zavarovanja, predpisanega za ekspedicije na povratek, toda brez polaganja carine v gotovini in brez zaprosila za predhodno odobritev centralnih oblastev so proste carine in ostalih davščin (razen carinskih pristojbin za carinske manipulacijske pristojbine): živali za plemenjenje, za skopitev, za zdravljenje, za tehtanje in za začasno delo, kmetijski stroji in kmetijsko orodje za začasno uporabo s potrebnimi transportnimi sredstvi vred. (s) Prehod čez mejo je dovoljen samo po potih, ki jih določijo sporazumno oblastva obeh strank pogodnic. Za prehod se mora dobiti predhodna dovolitev pristojne carinarnice ali carinskega oddelka. Zaradi kontrole tega živinskega prometa mora pokazati lastnik živali carinarnici druge stranke pogodnice listino o ekspediciji, izvršeni pri njegovi carinarnici. Člen 8. 1. Državljani strank pogodnic, ki imajo stalno stano-vališče v obmejnem pasu ene stranke pogodnice, zemljišča pa na ozemlju druge, prav tako v obmejnem pasu (dvovlastniki v širšem smislu), so istotako kakor njih rodbinski člani in njih posli upravičeni, transportirati brez uvoznih ali izvoznih carin, davščin in taks od svojih hiš na svoja zemljišča in obratno naslednje predmete: a) delovno in pašno živino. Pašna živina se mora vrniti vsak dan. Na pašno živino, ki se ne vrača vsak dan, se uporabljajo odredbe sporazuma o izgonu živine na pašo (priloga III. k sporazumu o živalskih kužnih boleznih); b) kmetijske priprave, kmetijsko orodje in stroje za obdelovanje zemlje, gozdno orodje in gozdne priprave za sekanje in prenašanje (prevažanje) lesa, vinogradniške količe, ličje, vinogradniške brizgalnice in škropilnice, tudi s cevmi; razen tega vsakovrstne pripomočke za zatiranje kmetijskih škodljivcev, kolikor je njih uporabljanje dovoljeno na ozemlju dotične stranke pogodnice; nadalje kletarske priprave, in sicer: kletarska vedra za pretakanje, kadi in sode, pipe za lesene sode, vehe iz lesa ali plute, ščeti za sode, tehtnice za mošt in vino, cevi in sesaljke za pretakanje, kladiva za sode in za nabijanje obročev, sodarske nože, obroče za sode iz lesa ali železa, lestve za vto-varjanje sodov in žveplo za žveplanje sodov — vse tukaj navedene predmete v količinah, potrebnih za dotično delo — s potrebnimi transportnimi sredstvi vred; c) živila, potrebna za kmetijske delavce. 2. Oni dvovlastniki (rodbinski člani, posli), katerih strnjeno zemljišče seče mejna carinska črta (dvovlastniki v ožjem smislu), smejo prenašati (prevažati) razen predmetov, navedenih v točki 1. pod a) do c), ob istih pogojih, ki so navedeni v točki 1., z enega dela svojega posestva na drugega in nazaj še te-le predmete; a) seme, potrebno za posetev na dotičnem kmetijskem posestvu; b) kmetijske pridelke, dobljene na dotičnem kmetijskem posestvu, z vinom vred, nadalje živinorejske proizvode. Žito se sme prevažati tudi prevejano, koruza pa orobkana; c) prenosna in prevozna sredstva, potrebna za to. 3. Kmetijske proizvode je treba prepeljati do dne 31. marca prihodnjega gospodarskega leta, vino pa do dne 30. junija prihodnjega gospodarskega leta v obmejni pas stalnega stanovališča. 4. Priprave in predmeti, ki niso za potrošek, se morajo spraviti do dne 31. decembra vsakega gospodarskega leta nazaj v lastni obmejni pas; čez ta rok smejo ostati v enostranskem obmejnem pasu samo, če so bili ob izdaji dvovlastniške prehodnice prijavljeni kot inventarni predmeti in so se kot taki označili v njej. 5. Obmejni prebivalci, ki imajo služnostno pravico do paše, uživajo iste ugodnosti kakor dvovlastniki, (če leže služeča in gospodujoča zemljišča v obmejnem pasu. 6. Odredba člena 8. se uporablja prav tako na dvo-vlastna posestva cerkev in samoupravnih teles kakor tudi agrarnih zajednic. 7. Dvovlastniki v širšem in ožjem smislu (točki 1. in 2. tega člena) dobivajo razen obmejne karte (člen 10.) izkaznico pristojnega carinskega oblastva v svojem sta-novališču, s katero se potrjuje njih dvovlastniško svoj-stvo (rodbina, posli) in ki jo mora vidirati carinsko oblastvo druge stranke pogodnice. Te izkaznice ni treba opremljati s sliko. 8. Spredaj omenjene ugodnosti se uporabljajo samo na one dvovlastnike, ki so sedaj lastniki ali ki pridobe pozneje zemljišča med živimi ali z dedovanjem od oseb, po katerih bi mogli po zakonih države, na katere ozemlju je dvovlastniško gospodarstvo, podedovati tako posestvo kot zakoniti dediči. Člen 9. Na živinski promet v obmejnem pasu obeh strank pogodnic se uporabljajo odredbe sporazuma o živalskih kužnih boleznih (priloga D k trgovinski pogodb;). člen 10. (‘) Za prehod čez mejo zadošča prebivalcem obmejnega pasu obmejna karta, s katero se smejo prosto gibati v obmejnem pasu druge stranke pogodnice. Ekspedicijo transportnih sredstev kakršnekoli vrste, ki jih rabijo obmejni prebivalci ob prehodu čez mejo, smejo vršiti vse carinarnice in njih oddelki po predpisih, ki veljajo za ekspedicije na povratek. (-) Obmejna karta mora biti opremljena s fotografijo ter mora obsezati imetnikov osebni popis. Izdajajo jo politična sreska oblastva, njih ekspoziture ali državni obmejni komisariat njegovega stanovališča, vidirati pa jo mora pristojno oblastvo druge stranke pogodnice. Obmejne karte in vize veljajo za leto dni; ko ta rok poteče, se lahko podaljšajo. (') Za več rodbinskih članov se sme izdati tudi skupna obmejna karta, če se dado vse osebe, označene v karti, razločno spoznati na prilepljeni fotografiji. (*) Otrokom pod 12 leti ni treba imeti, če prestopijo mejo v spremstvu odraslih oseb, lastne obmejne karte, ako so vpisani v obmejno karto dotičnih oseb. (5) Na zahtevo dvovlastnikov izda carinsko oblastvo, sklicevaje se na dvovlastno posestvo, posebne izkaznice za prehod čez mejo zaradi lažjega obdelovanja dvovlast-nih posestev, in sicer za rodbinske člane, za njih posle in za goedine delavce, ki imajo obmejne karta, Za vidiranje te izkaznice, za katero se ne zahteva fotografija, se ne pobira nikakršna pristojbina. (“) Na podstavi obmejne karte je dovoljeno, uporabljati tudi železnico v obmejnem pasu in prehajati čez mejo po železnici; vendar pa niso s tem razveljavljeni predpisi, ki se nanašajo na provozni promet. (7) Na podstavi obmejne karte je dovoljen prebivalcem obmejnega pasu čim lažji pristop k pristojnim oblast-vom prve stopnje, katerih sedež je zunaj obmejnega pasu; v ta namen oznamenujejo obojestranska oblastva strank pogodnic kraje, kjer se sme meja prestopati. (8) Bivanje v obmejnem pasu na podstavi obmejne karte ne sme biti po navadi daljše od treh dni. Člen 11. (') Obmejni prebivalci smejo hoditi čez mejo samo v času od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada, kolikor niso določene v členih 12. in 14. tega sporazuma izjeme. Začetek in konec časa, dovoljenega za prehod, se vedno pravočasno objavi z nabitkom pri carinskih oblastvih. (2) Ob setvi, košnji in trgatvi izdado carinska ob-lastva, če je treba, glede časa za vsakdanji prehod predpise, ki se ne skladajo s temi pravili. Člen 12. (*) V posebno nujnih primerih (težka obolelost, nezgode, smrt, pogreb itd.) smejo obmejni kontrolni organi tudi na kratko dovoliti obmejnim prebivalcem prehod čez mejo v obeh smereh in kratkoročno Bivanj^ v obmejnem pasu. Dovolitev se izda s prepustnico po priloženem obrazcu ter velja samo za enkraten prehod čez mejno črto v obeh smereh. (*) Ob elementarnih nezgodah (gozdnih in drugih požarih, poplavah in temu podobnem) se dovoli osebam, pozvanim na pomoč, da smejo prestopiti mejo z zaprego in potrebnimi pripravami ter se vrniti brez posebnih formalnosti, celo tudi ponoči. Člen 13. (l) Za obmejne karte, prepustnice, prehod-nice dvovlastnikov in za izkaznice, označene v členu 10., petem odstavku, kakor tudi za njih vize se ne pobira nikakršna taksa. (-’) Stroški, provzročeni z izdajo in vidiranjem, se morajo znižati na najmanjšo mero. Člen 14. (*) 1. Stranki pogodnici izjavljata, da hočeta dovoljevati zdravnikom in veterinarjem, stanujočim v obmejnem pasu, izvrševanje njih poklica v obmejnem pasu v nujnih primerih, zlasti pa ob nezgodah. 2. Izvrševaje svoj poklic, smejo prehajati zdravniki in veterinarji čez mejo tudi na vozovih, avtomobilih, biciklih, motornih kolesih ali na konjih skupno z vozniki ali šoferji transportnih sredstev, ki so jih uporabili, ne da bi se morali prijaviti carinskemu oblastvu, če je treba, tudi ponoči. S seboj smejo nositi instrumente, potrebne za izvrševanje njih poklica, kakor tudi obvezila in ostale predmete za nujno zdravniško pomoč. 3. Prav tako je dovoljeno obrtnikom, ki stanujejo sedaj v obmejnih pasovih in ki so doslej tamkaj izvrševali svoj obrt, da smejo izvrševati popravila, ki so v zvezi z njih obrtom, v obmejnem pasu druge stranke pogodnice. V ta namen smejo prenašati (prevažati) čez mejo brez uvoznih in izvoznih carin orodje in pomožni material.’ 4. Obmejnim prebivalcem obeh strank pogodnic, ki se bavijo s prevozom in prenosom oseb in blaga (tud' z avtomobili) v svojem lastnem pasu, se dovoljuje, da smejo izvrševati ta poklic med raznimi točkami enega in drugega obmejnega pasu. 5. Transportna sredstva, potrebna za prevoz in pre nos oseb in blaga, in potrebna vprežna živina s po tre o- nimi priteklinami vred so oproščena vseh uvoznih in izvoznih carin; vendar pa so obojestranska pristojna carinska oblastva upravičena, zahtevati carinsko zavarovanje, toda ne s položitvijo v gotovini. 6. Na lastnike prevoznih in prenosnih sredstev uporablja vsaka stranka pogodnica prometne predpise, ki veljajo na njenem ozemlju. 7. Za izvrševanje svojega obrta niso obrtniki, omenjeni v točkah 3. in 4., zavezani plačevati na ozemlju druge stranke pogodnice nobenega obrtnega davka ali drugih davkov. Od tega se izvzema .prevoz s potniškimi ali tovornimi avtomobili, na katerega se uporabljajo odredbe, predpisane za ta promet na ozemlju ene in druge stranke pogodnice. 8. Natančnejše odredbe o tem prometu predpišejo sporazumno oblastva obeh strank pogodnic. 9. Zdravniki in veterinarji kakor tudi obrtniki, omenjeni v točkah 3. in 4. morajo biti opremljeni razen z obmejno karto še s potrdilom, izdanim po oblastvu njih stanovališča, ki potrjuje njih poklic in pravico, izvrševati ta poklic v njih lastni državi. Tudi to potrdilo in obmejno karto vidira pristojno oblastvo druge stranke pogodnice. V teh potrdilih mora biti točno popisano tudi transportno sredstvo, ki ga uporabljajo te osebe za prehod črez mejo. Člen 15. Obmejne karte, prepustnice, prehodnice dvovlastnikov kakor tudi izkaznice in potrdila, ki jih navajata člen 10., peti odstavek, in člen 14., se morajo po preteku njih veljavnosti, odnosno ko jim ugasne ve-I ljavnost, nemudoma vrniti onemu oblastvu, ki jih je izdalo. Vsaka zloraba zgoraj imenovanih listin se kaznuje — neglede na posledice, določene v členu 16. — po zakonskih* predpisih one stranke pogodnice, na katere ■ ozemlju se je zgodila. Člen 16. Ugodnosti v obmejnem prometu se ne uporabljajo na one osebe, ki se kaznujejo trikrat zaradi težkih carinskih prestopkov ali enkrat za tri take prestopke. Prav tako se smejo odvzeti omenjene ugodnosti onim ! osebam, ki se proglase za krive, da so zlorabile karte j in izkaznice, označene v členih 13. in 14. Stranki pogodnici si pridržujeta pravico, v posebnih primerih iz razlogov državne in javne varnosti prepo-j vedati prestop na svoje ozemlje poedinim obmejnim , prebiralcem; če pa gre za izjemne razmere (kakor ; n. pr za pokrete zoper državno varnost, za nevarnost itužnih bolezni), smeta začasno prepovedati obmejui promet popolnoma ali samo na poedinih delih meje. ' Če naj se obmejni promet ustavi, mora vlada, ki dekretira prepoved, obvestiti o tem vlado druge stranke pogodnice po možnosti osem dni prej. Če se prepove prehod čez mejo za poedine osebe, mora oblastvo, ki je izdalo prepoved, čimprej obvestiti o njej pristojno oblastvo druge stranke pogodnice ter mu, če je mogoče, navesti razloge za to. Člen 17. Stranki pogodnici bosta obveščali druga drugo o tem, koliko denarja se sme v vsakem danem momentu prenesti v malem obmejnem prometu. Veljavne odredbe o tem morajo biti dostopne pri vsaki obmejni carinarnici občemu znanju. Člen 18. Natančnejše odredbe o uporabljanju in izvrševanju zgoraj označenih ugodnosti v obmejnem prometu kakor tudi za preprečevanje zlorabe določijo sporazumno oblastva strank pogodnic. Dokler se končno ne urede ti predpisi, ostanejo v 1 veljavi odredbe zapisnika, sestavljenega v Gradcu dno 15. oktobra 1922., kolikor se nanašajo na uporabljanje in izvrševanje odredb, ki jih ta sporazum ni izpremenil, in ki urejajo obmejni promet » okviru tega sporazuma. Člen 19. Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da imenujeta, če zahteva to glede na potrebo ena stranka pogodnica, zaradi enotnega tolmačenja in izvrševanja odredb tega sporazuma, odredb v zapisniku, sestavljenem v Gradcu dne 15. oktobra 1922., ki ostane v veljavi, in posebnih sporazumov, sklenjenih v Mariboru dne 22. novembra 1923. (glej člen 21.), pooblaščene predstavnike obeh strank pogodnic, in sicer po enega predstavnika politične in carinske uprave za vso mejo ali za del meje. Ti predstavniki stopijo v neposredni stik ter izdado v okviru svoje pooblastitve v spornih primerih sporazumno prikladne odredbe, ko so se razpravni predmeti 14 dni prej medsebojno priobčili. Izdane naredbe stopijo. v veljavo najkesneje 14 dni po doseženem sporazumu. Če se sporazum ne doseže al • če preseza predmet meje pooblastitve, morajo zahtevati omenjeni predstavniki navodila svoje vlade. Člen 20. Glede turistovskega prometa se uporabljajo odredbe sporazuma o turistovskem prometu v obmejnem okolišu (priloga VII.). Člen 21. Stranki pogodnici sta se sporazumeli, da so nastopni sporazumi, sklenjeni dne 22. novembra 1923. v Mariboru, sestavni del trgovinske pogodbe: 1. Sporazum o cestah, potih, mostovih, brodih, bro-darstvu in splavarstvu v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Sibov, Hrvatov in Slovencev (priloga II.). 2. Sporazum o električnih napravah v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga III.). 3. Sporazum o regulaciji Mure v mejni progi med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga IV.). 4. Sporazum o ribji lovi v mejnih vodah med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga V.). 5. Sporazum o ukoriščanju vodnih sil v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (priloga VI.).* Vsaka stranka pogodnica pa si pridržuje pravico, da sme vsak čas zahtevati revizijo zgoraj omenjenih sporazumov ali da jih sme odpovedati. V tem zadnjem primeru izgubi odpovedani sporazum moč čez 30 dni po od povedk Priloga F. Sporazum o turistovskem prometu v obmejnem pasu med republiko Avstrijo in kraljevino Jugoslavijo. člen I. Turistovski promet turistov in smučarjev v obmejnem pasu strank pogodnic je dovoljen ob pogojih, označenih v naslednjih členih. Člen II. Meja svobodnega pasu na ozemlju republike Avstrije teče od Peči (1509) zapadno do steze, ki drži. od kote 1318 v Seltschacli skozi Agoritschnch do železniške postaje v Arnoldsteinu, od tod ob železniški progi • Glej >Uradni liste iz 1, 1920., str. 632 do 034. na Villach do Mullema, dalje ob železniški progi do Leden itzen, odtod po cesti skozi St. Jakob, Maria Elend, Suetschach, Feistritz do WeizelsdorIa, potem po oesti v Ferlach, Glainach, St. Margarethen, Abtei, Gallizien skozi Miklauzhof, Sittersdorf (postajališče), Sonneck, St. Stefan, St. Michael do postaje v Bleiburgu in odtod ob železniški progi do skupne državne meje. Meja svobodnega pasu na ozemlju kraljevine Jugoslavije se prične na Peči (1509) in teče južno ob meji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo do vrha Triglava (2863), ob poti do Aleksandrove koče, odtod do Sedla 2366, dalje ob grebenu Kredarice (2541) — Rja-vine (2457) — kote 1369 h koti 831; ob poti do Mojstrane in mimo križa 641 na cesto Dovje-Jesenice in dalje v Žirovnico, čez koto 533 v Begunje, odtod v Tržič, Pristavo, 'Goriče, Preddvor, Kokro (538), dalje na Krvavec (1853), Sv. Ambrož (1084) in na grebenu (751) v Stahovico, dalje po cesti do aote 636, potem mimo križa (1029) skozi dolino Podvolovlek v Luče, odtod po cesti do kote 462, nato na Travnik (1637) in odtod ob grebenu na Sv. Uršulo (1696), odtod po poti skozi Guštanj na Prevalje in ob železniški progi do skupne državne meje. Člen III. V pasu, označenem v členu II., se dovoljuje • članom planinskih in smučarskih društev, ki so priznana po obeh strankah pogodnicah, bivati na ozemlju sosednje države pogodnice kakor tudi zlasti uporabljati železnice, ceste, poti, steze, gostilne in planinske koče na podstavi članskih kart brez drugih potnih listin. Članska karta mora biti opremljena z lastnikovo fotografijo; navajati mora njega ime, poklic in stalno stanovališče ter se mora na zahtevo pokazati organom carinske ali finančne kontrole kakor tudi organom javne varnosti. V gostilnah in planinskih kočah morajo biti knjige za tujce, v katere se mora vsak turist ali smučar, ki je državljan druge stranke pogodnice, vpisati in obenem točno označiti čas svojega prihoda. Na ozemlju druge države pogodnice se smejo muditi turisti in smučarji v vsakem poedinem primeru največ tri dni. Izleti v skupinah nad deset oseb niso dovoljeni. Turisti in smučarji smejo nositi s seboj samo navadno turistovsko ali smučarsko opremo, ne pa blaga, ki je zavezano plačilu carine, kakor tudi ne orožja, fotografskih aparatov in potrebščin za mapiranje. Čez mejo smejo samo peš, na smučeh ali pa v vlaku na dovoljeni železniški progi. Člen IV. V krajinah, kjer pas ni omejen z rekoi, cesto ali železniško progo, se mora meja svobodnega pasu sporazumno takoj označiti. Stranki pogodnici se zavezujeta, dotičnim društvom naročiti, naj svoje člane točno obveste o mejah svobodnega pasu in zaznamenujejo ■konec svobodnih poti s tablicami. Člen V. Turisti in smučarji se morajo dati na zahtevo carinski preiskati. Člen VI. Turistom in smučarjem, ki so prisiljeni, uporabljati železnice zunaj svobodnega pasu, se dovoljuje: a) na ozemlju republike Avstrije: uporabljati železniško progo med Sittersdorfom in Bleiburgom; b) na ozemlju kraljevine Jugoslavije: direktno prihajati iz Begunj do železniške postaje v Lescah in iz Preddvora do železniške postaje v Kranju kakor tudi uporabljati železniško progo od Tržiča preko Kranja do Žirovnice. Izstopati iz vlakov na progi od Tržiča do Žirovnice in od Sitterscjorfa do Bleiburga ni dovoljeno, razen ob prehodu v Kranju in Kiihnsdorfu. Preden uporabijo turisti in smučarji železnico, se morajo prijaviti orožniškim ali obmejnim kontrolnim postajam v Lescah, Tržiču, Kranju, na Prevaljah, v Bleiburgu, Eisenkapplu ali v Sittersdorfu. Izvzemši postajo v Guštanju je dovoljeno prihajati k vsem postajam in postajališčem vzdolž svobodnega pasu. Člen VII. Turistom in smučarjem, ki prekršijo odredbe tega sporazuma, se odvzamejo članske karte in se izroče njih pristojnim oblastvom s pripombo, da ne sme dotična oseba na podstavi odredb tega sporazuma več prestopiti meje. Člen VIII. Kršitve odredb tega sporazuma se kaznujejo po policijskih, carinskih ali valutarnih predpisih one države, na katere ozemlju se zakrivijo. Člen IX. Stranki pogodnici bosta priobčevali druga drugi imena priznanih planinskih in smučarskih društev, valutarne predpise, ki veljajo ali bodo veljali pozneje, predmete planinske in smučarske opreme, ki bi jih bilo prepovedano nositi, kakor tudi kraje, kamor ni dopustno prihajati, ali poti, steze itd., ki se ne smejo uporabljati. Člen X. Vsaka stranka pogodnica si pridržuje pravico, dovoliti prihod v svoje kraje, ki so sicer -odprti turistovskemu prometu, samo osebam, katerih članske karte, označene v členu III. tega sporazuma, so vidi ra ne' po njenih pristojnih oblastvdh. Vlada, ki uvede te ukrepe, jih priobči takoj, po možnosti osem dni naprej vladi druge stranke pogodnice. Člen XI. Ugodnosti iz tega sporazuma ne veljajo za, vojaške osebe kakor tudi ne za lokalne organe obmejnih straž in carinske kontrole obeh strank pogodnic; istotako ne veljajo te ugodnosti za osebe, ki niso podaniki strank pogodnic. člen XII. Stranki pogodnici sta se sporazumeli o tem, da je uporabljati odredbe tega sporazuma s čim večjo blagohotnostjo z obeh strani. §2. Ta začasna pogodba je stopila v veljavo in dobila obvezno moč dne 19. julija 1931. z izmenjavo not med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru za trgovino in industrijo, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. Han Pijesak, dne 31. julija 1931. Aleksander s. r. Videl Predsednik in pritisnil državni pečat ministrskega sveta, čuvar državnega pečata, minister za notranje posle, minister pravde častni adjutant Njegovega Dimitrije V. L jo tič s. r. Veličanstva kralja, Minister za zunanje posle, armijski general Dr. V. Marinkovič s. r. P. R. Živkovič s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kumanudi s. r* Minister pravde Dimitrije V. Ljotič s. r« Uredbe osrednje v.ade. 425. Popravek v zakonu o volitvah narodnih poslancev.* V zakonu o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino, objavljenem v »Službenih novinah« z dne 12. septembra 1931. (»Službeni lisk št. 352/55 iz 1. 1931.) je v 3. odstavku § 21. (v »Službenem listu« 8. vrsta paragrafa od spodaj) pogrešno natisnjeno: »predstavnike liste in po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče.« Namesto tega besedila pa se mora pravilno glasiti: ■ »predstavnike liste, in ,to po enega predstavnika iu njegovega namestnika za vsako volišče.« Iz pisarne ministrstva za notranje posle v Beogradu, dne 2. oktobra 1931. 426. Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino.*) Na podstavi § 97. zakona o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne 10. septembra 1931. se izdaja to-le tolmačenje: Če ni v občini zadosti občinskih svetovalcev in odbornikov, se smejo postaviti za namestnike predsednikom volilnih odborov po § 37., četrtem odstavku, kakor tudi za člane volilnih odborov in njih namestnike po § 38. zgoraj omenjenega zakona volilci dotične občine. V mestnih občinah, omenjenih v § 4., drugem in poslednjem odstavku, postavlja neposredno nadzorstveno državno oblastvo namestnike predsednikom volilnih odborov kakor tudi člane volilnih odborov in njih namestnike po § 37., četrtem odstavku, odnosno § 38. zakoua o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino. V Beogradu, meseca oktobra 1931.; št. 117.749. Minister pravde* dr. Drag. S. Kojič s. e, *) »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. oktobra 1931., št. 233. **) »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 6. oktobra 1931., št. 232/LXXI1/484. — Zakon gl. >slwž" beni list« št. 352/55 iz leta 1931. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert s Ljubljani. Paka in zalaga: Tiskarna »Merkur« s Ljubljani: njoa predstavnik; filmar Mihfttek X LjuMjaoL