Jxhaja irikral «a leden:
v torek, četrtek,
soboto.
three tirnem a week-Tues cla.y,7}i arjcl«..v Saturday.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO!
ŠTEV. (No.) is.
CHICAGO, ILL.. SOBOTA. 27. TANUARTA — SATURDA Y. JANUARY, 27, iq2S.
LETO fVOL.) IX

+ + + * * + + * + + + + + + + + + + + + + + * * + + + + + + + + * * + + + + * + + + + + + + + * + + + + + + + * +
i +
+ * * * + + + + *
NAPREJ
ZA VEČJI IN MOČNEJŠI KATOLIŠKI TISKI
Oa ho naš katoliški list se širil, je odvisno oq nas katoličanov samih. Ce ga bomo mi širili se bo širil. če hotno mi zaspani, bo katoliški tisk zaspal. Katoliški tisk je sila in duša katoliškega gibanja. Zavedajmo-se tega in širimo katoliški tisk. Kako na mestu je izjava papeža Pija X.: "Zastonj zidate cerkve, zastonj zidate vaše šole in zavode, ako zanemarjate katoliški tisk!"
Preko pomena teh besedij seine da! To prizna danes še vsak. lajik kot duhovnik. Kako ogromno dušno škodo povzroča po slovenskih naselbinah in župnijah brezversko berilo. To čutimo od dne do <lne bolj! Preč. gospodje duhovniki! Spoštovani gospodje lajiki! Tiskovna družba "Edinost" je naredila načrt, da proglasi mesec februarij za KAMPANJO V KATERT MORAMO PRIDOBITI LISTi: EDINOSTI NAJMANJ EN TISOČ NOVIH NAROČNIKOV.
Malo predrznit je reči kar en tisoč, toda, če vsi primemo, ali se ne bi doseglo? Prav lahko! Vse kar je potreba, je. da se vsi brez razlike, kar nas ie katoliško mislečih slovenskih ljudi v Ameriki ukrcamo na en krov in se podamo ribariti za novimi naročniki. Vrzimo svoje mreže v morje na Gospodovo povelje in naše mreže bodo polne, da se bodo trgale! Ne dopustimo, predragi .somišljeniki, da bi nam slovensko verno dušo popolnoma raz-iedlo brezversko berilo. Zakličimo vsi skupaj: do tukaj boš šel sovrag, a naprej te ne pustimo, od tu naprej bomo pa mi vodili ofenzivo!
Preč. gospodje duhovniki! Vas kličemo v prvi vrsti na pomoč. Iz trenč. v boj za katoliške ideale, Vas kličemo na pomoč! Prosimo Vas. priporočite v te mmesecu list Edinost, ki smo ga razglasili za kampanjo, v kateri upamo dobiti toliko novih naročnikov, da pričnemo potem izdajati prepotreb-ni katoliški dnevnik.
Zatem prosimo vse slovenske katoliške lajike. vse naše cenjene zastopnike fee), vse naše cenjene •naročnike (ce) in blage dobrotnike (ce). da vpri-zore ta mesec tekom februarja močno agitacijo za list Edinost, da 11111 vsak pridobi vsaj enega novega naročnika tekom te dobe. Mesec februarij naj pokaže,.kaj zmore iti je v stanu napraviti za katoliški list slovensko katoliško ljudstvo, katerega naš list Edinost brani in ščiti pred izkoriščevanjem brez-verskih elementov.
ROJAKI IN ROJAKINJE VSAK V SVOJEM OKROŽJU POGUMNO NA DELO ZA KATOLIŠKI TISK!
Da se pa marljivi agitatorji fee) ne bodo popolnoma zastonj mučili (e). razpisujemo za tiste, ki nam bodo pridobili tekom tega časa kakega novega naročnika sledeče nagrade: ZA ENEGA CELO LETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki-ga nam pošlje z naročnino vred, eno izmed sledečih knjig:
"SOSEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča. '•TURKI PRED SV. TILNOM," zanimiva povest
iz turških časov. "DVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisa-
• telja K. Meškota. ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA,
pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in
pripraven molitvenik "MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški molitvenik mu pošljemo "KEY OF HEAVEN," ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "ŽIVLJENJE SVETNIKOV." ki velja: $4-75-
Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike.
VSEH NAS NAJ BO PAROLA, DA MORA LIST "EDINOST" DOBITI 1000 NOVIH NAROČNIKOV!
* * * * * * * * + * * * * * + * * * * * * * * * * *
4» +
* * * * * * * * * * * * * * + * * * * * * * * * * * *
KRATKE NOVICE
—	Francoska ekspertna ko-misiia ie danes prepovedala izvažati iz Rura premog in vse surovine kot rude in drugo v Nemčijo. Ekonomska aneksiia Rura ie seda i gotova stvar.
—	Britanski kabinet ho imel danes posebni sestanek, na katerem bodo brtianski državniki razmotrivali glede francoske invazije. Velika Britaniia bo nai-brže odpoklicala svoie voiake iz okupaciiske zone.
—	Uradniki lice narodov v Kovnu zatriuieio. da ie sedai dokazano, da so amerikanski lit-vinci financirali in podžgali lit— vinske rebele. da so nastopili
i in "okupirali Memel.
»
—	Senator Borah iziavlia. da 1 bo pričel zopet agitirati za svetovno ekonomsko konferenco. On trdi. da težke svetovne pro-
: bleme se bo zamoglo rešiti edi-I no na podlagi zdravih ekonom-; skih pogoiev.
—	Evropeiske valute se zopet j dvigaio v svoii vrednosti, odkar j ie nevarnost za izbruh voine od-
stranien;u higoslovanski <dinar
FRANCOZI SKLENILI JUGOSLOVANSKE NOVICE LOZANSKA KONFEREN-ANEKTIRATIRUR. ok	J CA PRED RAZHODOM.
Vsi železničaru odšli na stavko v
t Ob roko. V tovarni Banko v Rečici na Savi ie delavec Franc Bitenc no neprevidnosti z desno
, . ,	.	Lausanne.26. ian. — Končna
Fra«;rS o.«nllu.' - roko zašel v transihisiio slam- formula zavezniške mirovne po-Franciia posilia ze svoie ze-| noreznega stroja, ki mu ,e roko eodbe ie gotova in bo predlože-
lezničarie v Rur. — General odtrgal
Wevgand in francoski minister za javna dela odpotovala v zasedeno ozemlje.
D uesseldorf, 26. ian. — Vsi nemški železničarji so zapustili svi»in mesta in službe v okupiranem ozemliu v znak protesta, ker ie francosko voiaško sodišče obsodilo 6 nemških industri-ialnih magnatov. \Tsa industrija iti promet v Ruru ie baie docela disorganizirana. \*'si vlaki so lista vi i en i in stoie brez strojevo-dii in železničariev na T>rogah.
Tudi telegrafisti v Ruru zastav-kajo.
Essen. 26. ian. — Francoski general Denvignes. lokalni poveljnik v Essenu in okolici ie preiel uradno obvestilo od unije nemških telegrafistov, da name-
........... ........................ ravaio dnnes vsi telegrafisti na
'ie poskočil za celih 24 poTntov1 vsih železniških postajah svoja
mesta zapustiti. Denvignes jim ie o<^govoril. tla bo vse unijske voditelje železničarjev in telegrafistov dal pozapreti v ieče.

od zadnjega torka
—	Španski strokovno organizirani delavci, so poslali včeraj Poincare-u v Pariz protestno re-zoluciio, v kateri ogorčeno protestiralo proti okupaciji Rura.
—	Glasom preietih poročil iz Rima. so italijanski delavci pričeli revoltirati proti Mussoline-ievemu ' diktatorstvu. V večjih mestih ie proglašeno voino sta-nie in fašisti krepko preganiaia komuniste.
—	Italiianska vlada bo prosila Zediniene države, da nai se o-laiŠa prišeljevalna postava za sinove polentarske domovine, ki iih sama doma ne more več preživi iati. Italija misli, da bodo Zed iniene države delale mej njo in drugimi državami kako razliko.
—	V Mullan, Ida. ie izbruhnil v premogovniku požar in plin. ki ie napolnil premogorov-nik ie zadušil tri premogarje. katere se radi opeklin ne da spoznati.
—	V Stockton, 111. so se 2^. letnemu farmarju Clvde Bour-"1 splašili konji, katerih ni mogel udržati. \"oz so konji po-oolnoma razbili. Bourn je prišel poo voz in zgubil pri tej nesreči svoje življenje.
—	V Danvillu, 111. ie blizu železniške postaie zgorelo veliko farmarsko žitno skladišče. Povzročena škoda se ceni nad $2^,-ooo.oz.
—	V Bloomington. 111. se je smrtno ponesrečH na lovu s puško George Dodd. ko ie lezel skozi ograio se mu ie sprožila ouška in strel mu ie strašno raztrgal glavo.
—	V Birchwood, Wis. so pričele razsaiati epidemične bolezni. Poiavliaio se črne koze in škrlatinka. Mestna oblast bo baie suspendirala šolski poduk za nedoločen čas.
—	V Hurron. S. Da. se je u-bil 18-letni A vin Appletaff, ko ie neprevidno vozil z avtomobilom. Na poti se ie zaletel z veliko brzino v neki farmarski voz, nakar se mu ie prevrnil auto in pritem je zadobil tako hud udarec na glavi, da je čez par ur v bolnišnici umrl.
—	V Thief River Falls, Minn, se ie tekom zadnjega leta imenitno obnesla tamošnia farmar-ska zadružna sirarna. Skozi celo leto so dobivali lepe dividen-de. V decembru pa so dobili nekateri farmarii celo po $300. dividend.
—	V Fargo. N. Dak. so skle-nli farmarii okoličani si postaviti zadružno sirarno, ki bo ^tala celih $7=;o.ooo.oo.
—	V zbornici države Missouri je predložen anti-klan predloga, ki prepoveduje v državi Missouri nositi bodisi kakoršne-1^1: maske v paradah ali 4cjer-koli.
Francoske železničarje mobilizirajo v Parizu.
Pariz. 26. ian. — Ministrstvo za iavna dela ie baie mobiliziralo ^.7*0 francoskih izkušenih že-, lezničariev. ki bodo še danes odšli v okupirano ozemlie. da pri-čno obratovati železniški promet v Ruru. A' kratkem pravijo, da iih bo poslanih še več.
Ostrejše odredbe za zasedeno ozemlje v Ruru.
Pariz. 26. ian. — Danes jutro sta odpotovala v Rur na lice mesta načelnik francoskega generalnega štaba, general Wevgand in francoski minister za iavna dela. Kot stvar izgleda, namerava Franciia za stalno anekti-rati Rursko industrijalno dolino. Tudi se sliši, da bo Francoska voiaška oblast, ako se nemški stavkarji v kratkem ne vrnejo nazaj na svoja mesta iz-rnnla iz javnih uradov vse dosedanje nemške uradnike in iste nadomestila s francoskimi uradniki. Kratko. Rurska dolina bo oostala popolnoma francoska provinci ia.
Belgija pošilja nadalje svoje vojaštvo v Rur.
Brussel, 26. ian. — Danes je odpotoval na posebnem vlaku sveži polk belgijske pehote, o-nremlien za popolno voino službo iz Antwerpna v Rur. Tudi Belgijska vlada bo poslala kakih ^00 železničarjev v Rur. da pomagajo francozom odpreti zo-petni promet na železniških progah.
Nemci vstrajajo proti Francozom z pasivnim odiporom.
Berolin. 26. jan. — Nemška vlada izjavlja, da je popolnoma zadovoljna z situacijo v Ruru. Nemško delavstvo je zavedno in na svojo domovino ne pozabi t^ko kmalu iziavlia kancelar Cuno. Če kdo, so se rudarji naše krvi v Ruru izkazali za vredne sinove Nemčije. Železničarji jim bodo sledili, sledili jim bodo pa tudi vsi drugi liudje. Naš odpor ie sto procen+<aTi. in ne bo odje-nial preie, dokler ne odide iz naših tal zadnii Francoz, na katere je prišel brez vsake pravice."'Tako iziavlia Cuno.
Po celi Nemčiji se kaže odpor proti zaveznikom.
London, 26. ian. — Iz Bavarske poročaio. da so po tamošniih mestih vse restavraciie sklenile, da ne bodo prodale nikake hrane članom mešane zavezniške komisije. Tudi druge prodajalne baje zapiraio vrata zavezniški komisiji. Izvzeti med zavezniškimi komisiiami so Angleži.
Morilec gostilničarja Pod-kraiška v Dramiiah priiet. O-
rožniki so po dališih poizvedbah d< »gnali, da je gostilničaria Miho Poakraiška v Drami iah dne 7. m. m. skozi okno ustrelil posestnika Pilihna v Dramliah. Pi-lihna so zaprli in je dejanje že priznal.
Zelo oster mraz v Bitolju. V
Bitni i 11 imajo tako oster mraz, da kaže toplomer 23 stopinj pod ničlo. — Mraz ie spremi ian oc. hudih viharjev, ki so zelo poškodovali sadno m drugo gozdno drevje. Radi mraza ie prekinicn promet, vse šole krog Bitolfa so zaprte, ker ie zmrznilo več otrok na potu v šolo. Mraz ie pregnal vol k c ►ve iz gozdov in sedaj vpn-daio cele gruče izstradanih volkov v sela v okolici Bitolia. Na potu med Bitoljem in Ohrido so raztrgali volkovi vojake.
Brat ustrelil po neprevidnosti brata. Neki Kovač ie popravlja] ookvarieni samokres v hotelu "Sloboda" v Nevesinju v Hercegovini. Ne daleč od Kovača je gledal popravilo niegov brat Vo-iin. ki ie bil tudi lastnik hotela. Naenkrat pa se revolver sproži in krogla zadene Voiina v trebuh. mu ie prestrelila želodec in nesrečnež ie za nekaj ur potem izdahnil.
Rusi redarji v Sarajevu. Sara ievska policijska direkcija spreiela v službo kot redarie ruskih beguncev. Sedaj, ko so enkrat Wranglovci preplavili na-^e pogranične in finančne straže. pride na vrsto še policija.
Naša vojna mornarica sestoji klasom "Tadrana" iz minonos-cev "Sokol." "Galeb" Tastreb. O-rao.. Kobac in Gavran (6 ladii t)o ton po 4 topov), n tor-'>edovk, 4 rečnih monitoriev Drava. Sava. Vardar in Morava in nekoliko malopomembnih oomožnih ladii.
na Turški <lelegaciii prihodnjo sredo, da io podpiše, ali zavrže. tako poroča današnie poročilo iz konference v Lausanne. Turkom se bo dalo samo dva dni časa, ako v tem času Turki ne spreimeio pogoiev ali ne pri-deio na dan z sredstvi, ki bi do-vedli zaveznike in Turčijo do zadovoljivega kompromisa, bo zavezniška delegacija uradno zapustila Lozansko konferenco.
Angliia. kakor, razvidno ne bo nikakor pustila Mozula. ker tam so prebogata oljna polia, ki o-betaio milijone in miliione dobička in te nai bi pustila kra-marska Angliia? Kai še? Če ne bo šlo iz lepa. bo govoril meč. ("e^av bo Mozul. Pred no bo prišlo do kakega vojnega konflikta ie gotovo, da bo Anglija poizkusila z vsemi svoiimi spretnostmi. ki iih poseduje njena ^vita diplomacija.
Nekateri evrop^jski politi-karii prerokujejo, da bo na spomlad izbruhnila vojna na bližnjem vshodu. Anglija ie. kakor pravijo nalašč zavlačevala tpko dolgo, da se meitem časom okrepuie Grčiia in preorganizi-ra svoie armade. Ko bo Grčija orinravliena bo zopet zarapota-lo in Grki bodo podpirani od Anglije krvaveli za Mozul, ka-t<n«-ega hoče Anpdiia na vsak način. To je baie tajna politika ,e zvite Anglije.
-o-
AMERIŠKE ČETE ZAPUSTILE NEMČIJO.
ABRAHAMOVANTE.
Naš navdušeni in neumorni sotrudnik Rev. Tohn C. Smolev,
katerega naši cenieni čitatelji dobro poznajo radi njegovih krasnih člankov v Edinosti in Ave M aria bo obhajal prihodnii torek dne -ko. ianuarja svoj pet-de-^eti rojstni dan.
I"redništvo in upravništvo našega lista pošilja tem potom blagemu sot rudniku tja gori v mrzlo severno Dakoto naiiskrenej-še in najprisrčneiše čestitke k niegov i pet-desetletnici! Dal Bog mu še mnogo, mnogo dni! >
Antwerpen, 26. jan. — Vče-rai iutro so dospeli zadnji ameriški vojaki iz okupaciiske zone na dveh vlakih v to mesto, kjer so se takoj ukrcali na parnik St. Mihel. ki iih bo danes odpelial nazaj proti Zedinienim državam. V Coblenzu ie ostalo le par mož, ki so pospravili vse za odhaja-' očim i voiaki po sta no van iih in so dospeli sinoči v .Antwerpen, ( ki so se tudi takoi ukrcali na ladio. ki bo vsak čas odplula iz pristana.
Belgiisko prebivalstvo ie ameriške voiake vse skozi navdušeno pozdravljalo, ko so se peljali rez beligiiski teritorij. V mestu Antwerpen se ie poslovil mestni župan z iedrnatim govorom od o-dhaiaiočih Amerikancev. Svoi "•ovor ie skončal s sledečimi besedami : "Z Bogom sinovi A-m^rike! Naša domovina Vas nikdar ne pozabi!"
S tem ie ameriška intervencija v evropeiske zmešnjave formalno končana.
DENARNE POŠILJATVE.
Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje. To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika.
Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah, ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust.
GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA DRUGEM MESTU.
Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJŠNE CENE SO BILE:
500 — K. ali 125 D..$ 1.55 50 — Lir ____$ 3.00
1,000 — K. ali 250 D. .$ 2.70 100 — Lir ____$ 5.70
5.000 —» K. ali 1250 D..$13.50 500 — Lir ____$26.00
10.000 — K. ali 2500 D..$26.001000 — Lir ____$52.00
Vse pošiljatve naslovite na:
BANČNI	ODDELEK
1849 West 22nd Street,
"EDINOSTI" CHICAGO, ILL.

'EDINOST*
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. , PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. ___Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA:
Advertising rates on application.
Za Združene Države za celo leto ..........
Za Združene Države za pol leta............
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto Za Chicago, Kanado in Evtropo za pol leta »UBSCRIBTION: For United States per year ..........
$300 $1-50 $350 $1-75 $3 00
For United States for half year ........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 ____'_ Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA
NASLOVA PLAČAN LIST.
ZNAČI DO KDAJ JE
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela
Dopise in
<4« ** * * *4> ** * * 4« 4- 4> * * * * * * *4.4. *
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. %
+ -—=—-—__- I

Iz Dolenjskega.
(Izvirni -dopis za "Edinost.")
novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
brez
Dopisi zn torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12 ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sgbotno številko do 12. utc v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 11!.. under the act of March 3rd 1879.
J. M. TRUNK:
Mussolini. „
uredništv
te ta moi dopis v list Edinost ako mogoče. Delavske razmere so tukai ravno take. kakor dru-erod. dela ie dovoli, ali le plače so boli slabe, ako pomislimo, da draginja pri živlienskih potrebščinah še ni tako padla, kakor so plače. Druzega za enkrat ne moremo, kakor upati, da se bodo razmere izboljšale.
Dne 7. ianuaria smo se zbrali skupai tukai na West All is mož-ie in fantje in smo se pogovorili. da hotno ustanovili društvo Naisveteišega Imena [ezusove-ga. V resnici zbrali smo se in nas ie bilo vse skupai kakih 2 mož in fantov, ki smo se vsi zapisali v to bratovščino. Prihod-nio nedeljo pa bomo imeli zo-oet sejo ob 2. uri popoldne in upam. da se bo veliko število naših rojakov udeležilo te seie. in se obenem tudi upisalo v to *>repotrebno cerkveno društvo v naši naselbini.
Dne februarja v soboto večer bo pa spoved za vse člane Naisv. Imena Tezusovega in v nedeljo jutro bo ob 8. uri zjutraj sv. maša, mej katero bomo pristopili vsi člani h skupnemu sv. obhaiilu. Ob 2. uri popoldne pa bo slovesen sprejem vseh članov v društvo Naisv. Imena.
Dragi rojaki širom Amerike * vseh slovenskih naselbinah, mi vemo. da vsi kateri so ljubili to Naisv. Ime Tezus. da so ve-!no dobro delovali za narod, zase m svojih bližnjih, in da vsi. kateri so sovražili to Naisv. Ime Tezus. da so sovražili vse dobro in so bili cokla vsakega večjega napredka v farah po naselbinah Dragi rojaki po West Allisu ;n Milwaukee. Društvo Najsvetejšega Imena lezus. Vas vabi v svoio sredo. Nikogar naj ne bo «ram pristopiti pod njegovo o-krilie. Ime Tezus je človeku ka-lr»T;'xanu najljubše od zibele do groba.
m, a tembolj nevarni obliki so se pojavila napačna naziranja pri Te Vrste društva so p<> \<eii že bol j modernih filozofih. Nemci so orali in strašno razorali, l Vntoliških župnijah mei tuierod-drug' so jim sledili. Tudi Slovani so zavili mnogo kje v to stru- 7'- 1° ie oeniisče. kjer se zbira-go. Mnogo sedanje mizerije moramo zapisati na rovaš teh krivih naukov.
West Allis, Wis. — Cenienolmo dobro katoliško časopisie in ednistvo: — Prosim natisni- -zmere se bodo boljšale od leta do leta.
Mussolini, črnosrajčniki, Hittler, rjavosrajčniki, jugofašisti, čehofašisti, anglofašisti, Kukluksklan . . . Kaj je to? Ali je vredno o tem pisati? To so vendar sami fanatiki, prenapetneži, narodni šovinisti, prismoae, barabe . . . izginili bodo, kakor so se pojavili. Mogoče. Vsaj jaz nekako ne morem iti preko njih. Vzbujajo se mi prav čudne misli.
Vsakdo mora pripoznati, da je poleg socialnega vprašanja na dnevnem redu dandanes narodno vprašanje, toraj vprašanje posameznih narodov, kakor Rusov, Francozov, Srbov. Obstaja tudi neko ljudsko vprašanje, kakor je bilo v stari Avstriji in je zdaj tu v Ameriki, kjer gre namreč za več narodnosti, ki tvorijo neko skupino, tu ameriško ljudstvo. Kakor povsod se pojavlja pri raz-motrivanju mnogo krivih nazorov. Mnogim je postal narod vse, pravi bog, spodrinil je mestoma celo krščanskega Boga. Polagoma se narod sklada z državo; potem postane država vir vsake moči, vse autoritete, blagobit države ali naroda najvišji cilj človeškega stremljenja. Kar država ali narod počenja, je vse prav, drugega pravca ni. Tako pojmovanje naroda, države, pravice, autoritete so se javila pri Grkih in posebno pri Rimljanih. Zgrešena, paganska so. Odločno jih moramo zavrniti. V bolj fi-
Žebm vsem srečno in - veselo mvo leto, zlasti oa vsem društ--ojn Naisveteišešga Imena, da bi v tem letu dosegli velikanski •sneh. in da bi nh'dobiT' ---1
pravi katoličani. To društvo ponos vsake župnije. Zakaj ^a ne orp-anizirali pri nas in P i moramo ločiti zlato od pleha, pšenico od plevela. Narod- 'to rta močni oodlag-i. kjer bodo
I "» *e hi to
no vprašanje pozna tudi Krščanstvo. Stremljenje za dobrobit> 71 )rarM skupaj vsi možje in fant-
naroda ali države urejuje krščanska morala, in če posameznik !,C	Kak? so zad°-
r j j 1	• 1 , *.	,	.	, . .	;"ohni ljudie. ki so zbrani nod
ah nnrod dela za dobrobit naroda po načelih morale, je njegovo Kristusovo zastavo Pocleimr
del o plemenito, njegovo stremljenje sveto, pravično, dobrč^ To take tuie župnije pa bomo vi-
stoji.	:''eli dovoli. Nasprotno pa poglei-
Zdaj nazaj k Mussoliniju. Njegov nastop in njegov fašizem j Ze^o^^t^'t je značilen in nam pojasni mnogokaj.	imajo, pa nai si imaio na raz
Italijo je treba vzeti kot tako, toraj italijanski narod, ki je pod laško vla.do, brez ozira za razmere do drugih držav. Vsak T.ah mora imeti smisel za prospeh naroda, države, ker le tako bo prospeval tudi sam. Palma mora rasti pod jutrovim soln-
Po daljšem molku'eto Vam nekoliko vrstic in novic! Napredek je znak nove dobe osobito po prevratu; kjer le mogoče se ga je poprijeti v javno korist. Država SHS. cfobi od Nemčije na račun reparacij mnogo lokomotiv, vagonov, avtomobilov itd. Narodni poslanec Nemanič, se je potrudil, da je pri vladi izposloval dva avtomobila za Belokrajino, da bosta vozila pošto in pqtnike Črnomelj—Vinica—Karlovac in se bo s tem promet zboljšal v tistem dozdaj bolj zapuščenem trikotu ob Kolpi.
Isti namen za zboljšanje prometa se je dosegel tam ob leni Krki z Novim mestom, ki so ga oktobra meseca slovesno otvorili med Cerkljami in Sv. Križem. Velike zasluge za to zvezo si je
obeh župnij oziroma občin, ki so most pro-vendar so se našli nekateri samostojneži v C erkljah, ki so tej prepotrebni akciji nasprotovali. Narodni poslanec prof. Sušnik je izposloval pri ministrstvu izdatno podporo 400.000 kron. Tako dela ljudska stranka v resnično korist naše pokrajine.
Dobromisleči vse to spoznavajo in se zmiront bolj oklepajo "Kmečke zveze," katera marljivo zboruje tudi po Dolenjskem. Tekom zadnjega meseca so bili dobro obiskani shodi v Prečni, Stopičah, Brusnicah, Strugah itd. Razprave obširne: omenjam le resolucijo, v kateri kmetje jasno naznanjajo, da si ne puste usi-liti svobodomiselne šole, ampak zahtevajo odločno versko-nrav-no šolo, ki edina more našo mladino obvarovati brezvernosti. Centralna vlada in višji šolski svet v Ljubljani so si lahko na jasnem, kaj hoče ljudstvo. Kulturni -boj bi bil le nesreča za še neureieno državo.
Vse drugače pa samostojneži. Koncem novembra je imela lia. zato sva se z Mr. Progar-j	SVO} oh^ni zbor v Ljubliani. Voditelji so še zmirom zatele-
;em naiprei podala k službi Bož-i hani v centralizem, ki je prinesel Sloveniji toliko neznosnih dav-m in obenem sva se ustavila pri kov. Minister Pucelj je zagovarjal nove vojne izdatke čez * mi-
SeTaC'bcZ: Č"G Hi3r"eVr0n,,daSi * ves	svet Za razoroievanie. Milita-
župnik so naiu iako prijazne nZem JC	ta ^renkl sad- k' sra zdaj okuša zaslepljena Evro-
spreieli in pozdravili, ter so na- pa" Tn vendar voditelj samost^jnežev kmetom priporoča še o-to pri obeh sv. maših iako lepo gromne vojne kredite. Pa saj vemo. vsi samostojneži. poslanci so
pri koritu in hočejo pri njem ostati. Zato pa že izjavljajo, da hočejo služiti vsaki vladi. Uprav začetkom decembra je ministrstvo odstopilo, a položaj je jako fcamotan — osobito še, ker ''Hrvatski blok" cinca. ali bi šel v skupščino ali ne. Abstinenčna politika se nikjer ni obrodila dobrega sadu	t \M 4
Sls.
•-sneti, in rta bi nndobili pod. ir,ea ^ericijami in M vo*e okrilje slehernega Sloven- 1 pridobila duhovščina ca v - vsaki slovenski naselbini, j stovoljno gradile. In bo nase "'-slo Z'» to Wo:	_ „
lezusa in z Jezusom v boi za večjo slavo in čast Nie<rovetra • Naisv. Imena. Marcfo Plut.
-o-
Sheboygan, Wis. — Dne 12. ianuaria sem zapustil Racine in sem se 00 dve urni vožnji pri-oelial v prijazno slovensko na-' selbino Shebovean, Wis. Dospel sem ravno na večer k dobrozna-ni družini Mr. M. Proeraria. Kakor vedno sem bil zopet tudi ta not prav prisrčno priiazno spre-iet od cele družine. Pogoščen sem bil z iako okusno večerio. zakar se Mr. in Mrs. Procarie-vi prav iz srca lepo zahvaljujem;j Drutri dan je bila ravno nede-1
^olaero cele miliione zlatnikov. Kdor pa ie prešinien z Jezusovo ' "znijo, ta je veselega srca »vi --- bo revež ali b^atin. Ko sem bil leta 1017. v'Get-cetn. «m rek a zeleneti na svežem zraku mrzlega severa. Italijan tesburtr. Pa. sem slišal samega
more koreniniti v italijanskih tleh. kitajec v kitajskih. Brezna- ^e"erala Tonnesa. ki ie rekel: rodnega človeka zemlja ne pozna, in mednaroden človek je še- ^ odpadnik od vere si vsa-
ma. TCdor propagira mednarodnost in v posledicah komunizem, | raz kidajo'" niceovo" srečo "in^živ-
rusi : m rodu. kjer ga propagira ali udejstvuje, temelj vsakega-; Ijen je." Tako sam eeneral!
na pre Ika. Narod zapade "ruski" bolezni in pogled na Rusijo pri-I	to je priznalo že veliko u-
ča re-no in jasno, da mednarodnost in komunizem le uničujeta. ce.niakov ,n si brezverci še
tako trud iio zakrivati resnico in
, pa uničujeta narod, srečo, se morata pobijati pod vsako | ^tlob^KrisTuso^h n™ ™ O, povsod, seve ne z vsakim sredstvom, to pristavim kar tu. | orodiraio naidebeleiše ozidie. bilo v Italiji? Čemu je Mussolrni nastopil? Ali je res;l<aiti Bog ie. ki je gospodar nad
Ako cen
Kako je
samo harlekin, komedijant?
Morda fašisti malo preveč odpirajo usta, a nihče ne more zanikati dejstva, da je revolucionarna, boljševiška komunistična misel med laškim narodom zgrabila najširše sloje. "Človek prot? človeku, razred proti razredu, sovraštvo je bilo glavna inspiracija vseh slojev," tako tudi fašizem. Vsakdo lahko uvidi, da mora tako razpoloženje propasti vsak narod. Boj, sovraštvo rodita le smrt. Tako je bilo v Italiji skozi leta. Slovenci smo prav nekrščansko čakali, da tam začne pokati. Pa naše sicer srčne, a vendarle samonasebi nečedne misli se niso uresničile. Zakaj ne? Eno ime pojasni vse: Mussolini!
Vse se je sprva smejalo. Laški petelinčekT Rimljanska mega-Tomanija! Poglavar abruških banditov! Smešno. Nekaj fantali-nov hoče ustrahovati ves narod. Take in enake opazke so prodrle in vse je mislilo, da je to le bolna psihoza po vojni in ba izginila, kakor voda v pesek. Ampak ni. Ni trajalo dolgo in Mussolini je zasedel diktatorski prestol, spodrinil kralja .
Pa ne pišem radi Mussolinijevega vspeha, ker na njegov vspeh, pravi vspeh jaz neverujem. Mussolini ni moj mož, a ločiti moram nad Mussolinijem in Mussolinijem. Mussolini je moj mož. občudujem ga, ako je rešil Italijo propada, pregnal z dežele rusko' bolezen. Zatrl revolucijo. Pritrdim mu ,če je uveljavil program: "Kapital ne more shajati brez dela, in tudi delo ne more shajati brez kapitala. Nobenih privilegijev, ne za kapital,
ne
nas
za delo. Pravica za vse." Moj mož je, če pravi: "Le delo more rešiti," ali: "Lastnina in pogodbe se nesmejo kršiti," "dolg je vsakemu častna zadeva," "vsak človek ima pravico do dela stavkati samo radi stavke, torej proti interesom vsega naroda' te pravice nima nihče."
vsem stvarstvom in pred njim ni ničesar skriteera.
Poeleimo samo na nesrečni slovenski narod, ali ni bil to nekdai stoprocentno verski narod. Kako iunaško se ie boril slovenski rod j>roti Turkom. Bil je tisto mogočno ozidie. skozi katereera ie zastoni poskušal krvoločn nairod Turkov, da bo orodrl naprei. In danes po slovenskih naselbinah pogleite malo. kaka mlačnost je v verskem oziru mei našimi roiaki. Dekleta so prišla iz stare domovine čista z vero v srcu, toda zašle so mei volko.ve, ki so iih pograbili in danes kličeio proti nebu, eore in hribi pokrite nas, ker smo tako globoko zašle. Naše mamice so nas poslale v tujino čiste kot aneelie. danes smo pa v mlakuži nevere in sicer po zaslugi brezvercev in slabemu časopisju. kateremu sem vriela in sledila. Take nesrečne matere nošiljaio v svet še slabši rod. ki ie še boli odtuien od Boga in posledica ie, da se svet pogreza v še večje mizeriie. in ie li ^>otem. čudno, da ie vedno več-ie nezodovolistvo na svetu?
Zato pa roiaki na noge. ustanovimo po vseh naših sloven-ki h naselbinah društvo Najsvetejšega Imena Tezusovega. širi-
orinoročili naše katoliške liste. Ta kar iim izrekam najtoplejšo zahvalo.
Po maši sva se podala z Mr. Proeariem na aeritacifo in sva j doseela izvanredni vsoeh. Prido-Sfta sva	precej novih na-,
ročnikov. zakar se moram zopet zahvaliti Mr. Progariu. ki mi ie tako vneto pomaeal pri tem delu. Nadalie se zahvaliuiem tudi Mr. Tohn Udovichu, ki mi ie tudi pomaeal do več novih naroč-"jkov v tej naselbini. Hvala tu-<-\ iskreno za Vašo gostoljubnost ;n postrežbo.
Rojakom po Shebovganski naselbini naši listi iako ugajajo. Zato ca t.udi iako marljivo širi-io. Le malo hiš ie. kamor bi ne ^haiali naši listi. Če bodo pričele še druee naselbine tako marljivo širiti list Edinost ni nikakeea dvoma, da bo to leto nam rodilo zaželjeni katoliški dnevnik.
Delavske razmere so srednje. Dela se vsepovsod in zaslužek ie odvisen on nrestorov. kier ie človek zaposlien.
Na društvenem polju pa je v Sheboveanu vedno dovolj veseleča življenja. Vse ciblie in cre nanrei za večiim napredkom.
Končno se še enkrat vsem skupai naiprisrčneie zalival intern. za prijaznost in naklonie-nost. Vsem iskren pozdrav!
Leo Mladich, pot. zastopnik. -o-
Pittsburgh. Pa. — Stari pregovor govori: "Kier se osli va-i;aio. tam svoio dlako puste." Če kie. je to najti v glasilih naših "rdečih prosvitliencev". ki iih izdaiaio na Lawndale v Chicago. "Prosveta" ie ime enemu izmed teh listov. Sodeč po imenu bi človek rekel, krasno ime. list. ki ima tako ime more biti oa tudi po vsebini v resnici dober. Pa ga vzemi v roke in ne boš prečital vsega, pa boš za-robantil in zaklel v srcu op... ironiia! Pod masko prosvetnega dela se narod poneumnuie in od-^ep-uie od onega, kar ie vzvišeno in v resnici lepo in idealno. O ironija vseh iron i i!
Taz se le čudim in sam sebe vprašuiem, ie li mogoče, da ie naš narod izgubil že ves ponos na dostojnost? Če ie kie. ie nai-ti naidostoineše pisan ie v rdečih listih, ki ga izdaiaio slovenski odpadniki v Chicago. V A-meriki imamo mnogo 'brezvers-
„. 5LS- sc vcdno dosledno poteguje za samostojnost naših občin. katerih velika večina je v njenih rokah. Liberalci bi pa radi se to samostojnost ljudem vzeli, ker so pokazali osobito v Ljubljani. Brez pravega vzroka so razpustili občinski svet postavili komisarja, prekrojili občinski volilni red v svoj prilog — pa glej spaka! dne 3. decembra so vkliub temu pri volitvah propadli'-Zveza delovnega ljudstva" je oorazila vse liberalne mladine in starine: zuliava roka Te porazila kapitaliste in bankirje ki ,0 40
let Ljubljančane trapili z liberalnimi frazami. Tudi drugod so nastavljali razne gerente. In take liberalne občine slabše upravljaio. Zgled imate v N
večinama nai-
v iSovem mestu. Pred nekaj dm-
vi je Slovenec prinesel notico, d;
revizoria. ki naj na "rotovžu baje ni siiajno. En teden se že
be-alna	_ Nasprotno na pri proste občine brez
ia ie vlada pregleda me
mudi in pregledu ie. če
poslala nrsebnega tno gospodarstvo, ki
lo
li-
da zn vozila. — N
posehne intel,>ence nobro upravljajo, kakor „. pr. ohčina Dole-
vas pn R.bn.ci. ki je v proračunu brez občinskih dok!a<! Pokrila bo troske z davki na opojne pijače
Poročali ste. da sta bila zbolela župnik Vovko iz St Petra
elTnnTSok' PmSt,"r- E1bert; Oznanjan, da sta oba Rsr. ozdZ Z'"' D"e 8~	s« -"eščani priredili bakljado in serenade
Pr0st"' l'ovo'!oni 25-letnice njeg-ovepa župnikovanja
zatem berite^šte'^ 'Ti t V T	ie oodobno
štev boste našli dopis iz koU^^t Z?™^ k" m» "ri-
de pod zob. Članstvo pa to mirno gleda in volino trpi. Trpi se en čas, do gotove meie, kadar ie mera prepolna je prepolna. In ce pisanje vašega glasila ni o-temeliito poučen, kai studno in umazano za vsakega
combe. Wis. štev. iq. boste našli dopis iz Barbertona. Ohio. Prosim vas prečitaite te dva dopisa in potem sodite.
Nisem
zahteva od svoiih vernikov naj-višie cerkveno pravo v takem slučaju. To pa vem. da tako pisan ie, kakor ie v teh dveh dopisih. presega vse meie potrpežljivosti cerkvenih avtoritet in glavo bi lahko stavil, da bi če bi. kateri izmed članov narodne Tednote šel h enemu ali drugemu amerikanskemu katoliškemu škofu m mu pokazal, list katerega podpira s svojimi žulji in omenil Tednoto. ki izdaia glasilo pisano v tako ostudnem tonu za katoličane, da bi pri isti priči imenoma izobčil iz katoliške cerkve.
Liudie. ki podpiraio tako čti-vo. obenem se pa šteieio za ka-tol icane. hodiio h spovedi in zakramentom in molče brez protesta na ostudno pisan ie njih glasila. delajo po moiem skromnem mneniu božii rop. kadarkoli gre-
kih listov. Izdaiaio iih framazo-jn Prestopijo prag hiše Bož-ni in drued elementi Tr»Ho «1; ie in kadarkoli gredo h sv. za-
Ikatoličana. potem sploh ne vem, kai in kako pisanje nai bo katoličanu še umazano na svetu? Premislite člani nekoliko sami. vsai vendar vi plačuiete s svo-Timi dolarčki list. in nai ta list v vašem imenu maže in tolče po vašem verskem prepričanju? Za Bozio voljo lokalna društva, ali spiter Kdo pa ie več. vi, ki ie vas kakih tisoč, ali enih ; rdečih mandelcev na Lawndale? Še enkrat pravim, odgovorite si na to vprašan ie! In če imate v svoiih^ srcih še kai ponosa, če ie v vaših osebah še kai moža, tedai boste tudi nastopili in to vprašan ie enkrat za vselej rešili!
Pozdrav vsem naročnikom in čitateliem tega list/i!
Tohn Golobic.
ni in drugi elementi. Toda ali vidite, v katerem tako zagrizeno in ostudno pisanje proti veri in kar ie svetega vernim ljudem, kakor to naidete v protiverskem slovenskem časopisiu? Pravim "protiverskim," ker tuii listi so samo brezverski. naši slovenski, ki iih izdaiaio rdečkarii na Lawndale so pa direktno proti-verski.
Če članstvo narodne Tednote to odobrava, kar bere v niego-vem glasilu in to mirno trpi, ne da bi dvignilo svoiega glasu v protest, potem ie to znak, da
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cen i enim naročnikom, gredo h sv. za-1 ^njateHetn in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan,
kramentom.	,	.	____________
tu-	, , , . i naznanjamo, da jih bo te dni ob-
Taz bi vam citiral, dobesedno iskal n^	i*
v celoti gori omenjena dva do-
pisa. toda pisanie ie prepodlo in tudi prestor v našem listu pre-dragocen. da bi citiral hudobno in hinavsko pisanie teh nizkotnih liudi. ki mažeio po svoiih hudobnih protiverskih cuniah. V prvem dopisu se norčuie iz božanstva Tezusovega roistva, v drugem dopisu se norčuie iz cerkvenih poročnih obredov. Taz se le čudim članstvu, ki
t	,vse to dopušča in mirno gleda,
ie vse članstvo brez razlike ta- da njihovo glasilo napada vse kov kakor je njihovo glasilo.1 kar ie članstvu pri srcu. namreč Lrudie Bozii berite vendar va- vero njihovih očetov. To njiho-
iskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich. ki ie pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar ie v zvezi z našimi listi Edinost. Ave Maria in Glasnik.
Vsem naročnikom, prijateljem in dobrotnikom ga najtop-leie priporočamo in prosimo vse prav prisrčno, da mu grejo v vseh ozirih na roko pri razširie-niu in agitaciii za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonjenost se naiprisrčneiše zahvaljujemo že v naprei.
Tiskovna družba Edin
VINE.
žalostna bodočnost mesta pulia. — Italijanska vlada se ie iz umevnih razlogov odločila, da premesti mornariško poveljstvo iz Pulia v Benetke. Istotako se skraino oineii puljski arzenal. Puli ostane samo še oporišče za vojno brodovie. Da prebivalstvu vsaj nekoliko pomaga, namerava vlada del arzenala prepustiti zasebnemu podietiu.
Zopet bombe v Trstu. V Trstu sta se na ulici sporekla neki tašist in neki bivši fašist, ki je kljub temu. da ie bil iz fašia izključen, nosil črno sraico.
Te dni bo glasom poročila alban banske vlade predložen albanskemu parlamentu proračun albanske države za 1. 1023-24* Izdatki so preračunani na 17« milijonov zlatih francoskih frankov, dohodki pa na iq. milijonov zlatih frankov. Vsak hudir si pomaga, kako je, da si Tugoslavija ne zna?
* * *
Na Ogrskem v Budimpešti so
IZ NEODREŠENE DOMO- CŠ-k?V ^e2id,aIi in ki sedai I RAZNOTEROSTI!
v*	v edim redn? hoQii v cerkev^	Alb	napreduie v financi.
jstoni prosijo za slovenskega duhovnika. — V župniji na Brdi ie bil pravkar inštaliran nov župnik — štajerski Nemec, ki Dn J?ridlffah lomi grozno slovenščino, v šoli pa poučuie o-tr.?k.e v katekizmu zgolj v nemščini. Za to mesto sta bila prosila dva slovenska starejša duhovnika. oba sta bila tudi koroška rojaka. Kljub temu so ju na
2Lr° sfovener"1*	~ Za apostolskega upravnika v
ivor blovenec protestira pro- DOljskem delu Zfrornie SlpziiV ie ti takim oč vidnim krivicam ?onskem aeiu Zgornie blezne ie
I imenovan od sv. Stolice nemški Požigi slovenskih domov na in avstrijski salezijanski provin-Koroškem. Zlobna roka ie za- ciial na Dunaju p. dr. Avgust žgala v Gradnici pri Celovcu nri Hlonda. Reberniku, ki je eden najboljših _ . . • , - . , , naših mož. Zgorela sta mlin in
Prepir le izkl,učeni tasist kon-iskedeni z vsemi stroji, vse žito bankrotirale dve banke. Prva ie cal tako. da ie proti svojemu na-jin krma za živino. Kaj naj poč- Budimpeštapska Pallfv ' Banka sprotniku vrgel bombo, ki le-ne siromak sedai na zimo? Ime- in druga Ogrska Poljedelska razpocila in ranila do 40 oseb,, ti bi moral milijarde, da bi si vse! Banka, del« •»na težko deloma lahko, znova napravil. To ie zopet de-	* * *
Krivca, ki je vrgel bombo — tlo Heimatdiensta. Dne 2Q. m m Dekret kongregaciie sv. Ofi-Brehcha po imenu — so zaprli, ob pol 6. zvečer ie opazil Re-|ciia iz Rima izobčuje iz katoli-Zadrski poslanec dr. Krekich ^ernjk -a svojem skednju luč.'ške cerkve dva nadaljna odpadle odložil svoj mandat v rim- ^kpči pogledat ter naide svečo j la češka duhovnika. Dvorak in skem parlamentu. Odstop ute- vtaknieno v pleve. Stvar ie ne-meliuie s tem. da so ga prezrli Jl1UQOma naznanil orožnikom, pri sestavi nove osrednje sveto- ^ ez ure nato je pa švignil valne komisije za odrešene po- plamen na drugem koncu sked-krajine in mu onemogočili so- n[a in vse vpepelil. Požigalec je delovanje za živlienske interese °cividno postavil sveče na več teh pokrajin.	I mestih. Tudi Trinklnova hiša je
Iz Tomaja. Pretekli teden je v i poe^re,a' Naše liudfj neprestano noči od srede na četrtek približ-i1111101 nez^osfn strah pred poža-i znašale začetkom zadnjega leta no ob r z jutra i izbruhnil v mli- rorn- ne upaio se iti spat. da sej 1.200,000 ton so že izčrpane. V —	ne hi nenadoma kje posvetilo, j Zedinienih državah pa se ie kon-
Tako misliio koroški Nemci s te-1 sum sladkorja zvišal v zadnjem roriern iztrebiti Slovence s koro- I letu od 4,200.000 ton na 000,000 ske zemlie. kier so iim pred pie-; ton. To ie povzročilo tudi, da je biscitom obetali svobodo, spo- sladkor sedai v Zedinienih drža-
Svatos, ki sta se združila z odpadniškim gibanjem.
* * *
Sladkorni trg v Zedinienih državah ni več tako ugoden, kakor ie bil. Tako poroča statistika trgovske zbornice v Washingtonu. Sladkorne zaloge na Kubi, ki so
mi Cerne in Turk požar, ki je uničil popolnoma mlin. žago in mlatilnico. Ogeni so opazili mlekarji. ki vozijo mimo mlina mleko v Trst. Zbudili so Žagarja, da si ie rešil golo življenie iz gorečega poslopia. Zgorelo je o-koli 6000 lir denaria. Z velikim trudom so rešili le dva motorja. Škoda se še ni cenila, sodi se. da ie okoli ^00.000 lir škode. Vsled te nesreče ie ljudstvo v okolici žalostno.S ker ni v bližini nobenega mlina ne žage. Ta teden je štirikraVgorelo v sežanskem okra i u.
Za preskrbo Krasa z vodo. Sežanski podprefekt je te dni | -klical kraške župane na posvetovanje zaradi končne rešitve!
stovanje naše narodnosti in bratsko liubezen.
— NAROČITE LIST EDINOST VAŠIM DOMAČIM V STARO DOMOVINO!
ZAHYALA.
Podpisani se v imenu društva sv. Družine, 136. K. S. K. T. iz Willard, Wis. kar najlepše zahvaljujem tiskarni Edinost, za tako lično in trpežno napravlie-
lovodnega'vprašanja" za kras.!ne društvene plačilne kniižice in
društveni pisalni papir.
Cenjenim društvom K. S. K.; Tednote pa priporočam, nai se vi enakih slučajih za enake potrebščine vedno obrnejo na naše domače slovensko tiskarsko pod-; ietie Edinost. Tu se napravi sedai najbolj lično vse tiskovine
ki iih društva potrebuieio---
na tudi naiceneie!
vah na tako nizki ceni. Kdo se ne spominja časov pred dvema letoma, ko smo ga plačevali celo po 28 do 30 centov funt. Danes pa ie' 6 do 8 centov funt. * * *
t
Zadeva glede uravnave premo-garske plačilne lestvice se pre-
-o-
KOROŠKE NOVICE.
Germanizacija Ziljske doline.
s'K »roški Slovenec" dne 13. m. m. poroča pod tem naslovom, ka--e v Ziljski dolini tudi potom \-" ':ve širi germanizacija. V po-''n<':n-a slovenski župniii, v i : rj; h. ki ima zavednega Slovenca za župana, že več let žup-:vkiiie trd Nemec, ki ne zna niti besedice slovensko. Seveda je t*i-li krščanski nauk v šoli nemški. Slovenci, katerih predniki so
Cigarete
LUDVIK PERUSEK. tajnik dr. sv. Družine, 1^6 K K. S. K. T.
Willard, Wis.
DOBRE
so! IO*
Kupi tecigarete, hrani denar.
moearskim baronom prav nič ne dopade. Vse izgleda. kakor, da
zavfJ- t>remoffarski kapitalisti zavleci celo stvar do 1. aprila in
stavlroC7 -2°Pet oremogarsko stavko. Za čuditi se ie le kje ie
državna oblast, da ne nastopi, aa bi se ta spor uravnalo v obojestransko zadovoljnost. Prvi a-' oni je pred durmi. Ali naj publika zopet trpi v nastopnem letu na račun oholih in ošabnih kapitalistov? Ce imajo državniki v Washingtonu kaj življenja' v sebi naj stvar urede!
^ Slepec in šepec.
Pri Božjem grobu srečata se slepec in šepec: "Kako gre kaj?" vpraša slepec šepca. "Slabo, ka-' kor vicnš." odgovori šepec.
ZANIMIV SLUČAJ GLEDE STAROSTI.
Neki zdravnik iz Atchison, Kans., nam ie pisal dne 30. decembra IQ22.: 44 Neka stara žena sedai o božiču devetdeset let stara je potujoča oglaševalka ziaslug kai ie napravilo Triner-ievo grenko vino za nja." In dva tedna pozneje Mr. L. fedlicka nam ie pisal z Temple, Tex. " laz sem 76 let star in moia žena pa 70. Ako bi ne vživala Tri-nerjevega grenkega vina, bi že davnej ne sijalo več solnce na naju. Ampak Trinerjevo grenke vino nas drži še vedno močne in pri življenju." Kajpak se razume. da ni vprašanja ako držite vaš želodec in prebavne organe telesa v pravem stanju, dia bo-dete dosegli zdravo in dolgo živ-lienje. V Delhi neki provinciji Indije, se smatra sramotno če kdo umre pred 80 leti svoje starosti. Kako ie to mogoče? Preiskava je dognala, da ljudje v Delhi, dajejo veliko pozornost na svoj želodec. Trinerjevo grenko vino ie zdravilo katero očisti želodec in prebavne dele telesa zelo priiaznim in milim potom, brez vsacega ščipanja ali drugih neprijaznih simptonov. Kupite si takoj tega zdravila pri vašemu lekarnarju ali trgovcu z zdravili in ga imejte vedno doma !	•
1 *
¥ ZOBEH ME IMAJO.
GREGOR DAJGA.
K sreči vseh nesreč me je stara Pe-teršiljčkova Liza le videla, ko sem -šel zadnjič z nekim^ dekletom v "mo-\ ving show," dasi-ravno sem šel na karo tri bloke proč od doma. Lizo sem videl tudi iaz, pa grdoba ie gledala V drugo stran, sem menil, da me gotovo ne vidi. Te dni sem pa zvedel, da Peteršiljčkova Liza gleda naskriž. da _ kadar gleda na jug. ima svoj obraz obrnjen na vzhod. Sedaj celo stvar razumem, obraz je imela obrnien naravnost naprej, pa ie mene gledala in dekleta, ki ie šla z menoj v "show". Pa recite, da se ni Gregor enkrat pošteno v-iel. Svojim lastnim očem ie zaupal, pa se ie kljubtemu pošteno viel! Le na kaj se naj še zanesem, ko vendar že celo svoje lastne oči me goliufajo. Ko mi je moi prijatelj pravil, da ie sedai to novico stara Liza raznesla po Dolgi vasi, me je prijela taka jeza, da bi šel takoj skočit v jezero. ko bi le voda ne bila tako mokra in mrzla!
Liza ie tekla naravnost k Petelinovi Rezi in ii ie dve uri razkladala, kai ie videla. Moj prijatelj. ki jo je slišal mi pripoveduje, da ie Rezo poklicala v drugo sobo in ii tam razkladala naa eno uro. Približno eno uro pa ie še potem pripovedovala o zadevi v družbi. Ubogega Gregorja so si babence naslikale, kakor največjega zapeljivca. Liza je rekla: "Taki. taki so še le tiči, taki, ki začno enkrat gledati za dekletam !"
"la. pa si prav videla?" io še enkrat pričo zbrane družbe vpraša Reza.
"Saj imam vendar svoje oči s seboi. menda ia. Gregorja pa
tisto N. . . . sem videla prav natančno, ko sta sla na karo." Te prav vestno, kakor na so d* ni i i povdarjala stara Liza.
Vse, po številu pet jih je bilo so pokimale, kakor autorizi-rana porota in vzele poročilo na znanje, da ie Gregor peljal neko "čikenco" v "moving show."
"Pa kaj misliš, da bo iz tegral io vpraša radovedno Preklarie-va Neža."	^
"Kaj. Gregor io bo vzel?"
'' Ta pa sem slišala, da hodi nekai na Cukajoga avenue h Kokodakovi Špeli," pristavi prav resno Klobučarjeva Franca.
"Ti. to bo špas, če zve Špela kai se godi!" reče Petelinova Reza.
"Prav gotovo mu iih bo naložila po hrbtu, ko prideta sku-pai'\ se odreže Klobučarjeva Franca, ter nadaljuje: "Da bo zvedela bom že iaz skrbela, ker to je moja dolžnost. Špela je moia sestrična in iaz sem ii dolžna povedati vse!"
" la. čisto prav imaš Franca* le povei ri, da sem ga iaz videla!" Se krepko odreže Peteršiljčkova Liza.
Tako so zborovale radi mene več ur na domu Petelinove Reze. Ker ga ie mož Petelinove Reze naprešal par sodčkov lansko iesen, so ga zraven tudi cu-kale in njih pogovor je bi živahen. da le kaj.
Ko so se odpravile domov se ie Peteršiličkova Liza skoro o-potekala. V navdušenosti, ker je danes ona dobila tako imenitno novico, da so io glodale cel večer, ga ie eno merco preveč zvrnila in bila je v rožcah. Ko je domov prišla, je bila rdeča v obraz, kakor kuhan rak. Njena sestra io je vprašala, kje je bila toliko časa, pa ji je jezno za-mrmrala: "Kai te to skrbi, kdaj pa iaz tebe sprašujem, kje si bila?" Po hiši ji je bilo vse na poti, kolikor bolj je v njenih možganih deloval Petelinov vin-ček. Spravila se ie nekaj k krožnikom in na mah je enega ubila. To je bilo dovoli njene-
(Dalje na 4. strani.)
» - j

K
4
Največja Slovenska Banka
*
NASELBINO
JE PRIŠEL TA TEDEN ROJAK
1902-1904 W. 22nd St.,
FRANK BANI C H
kupil je Slovencem znani "DRY GOODS STORE" od Mr. Mullena!
-na-
Chicago' I1L
V teh prostorih, katere bo v kratkem popolnoma predelal, bo Mr. Banich otvoril trgovino z "GENERAL MERCHANDISSE". V tej trgovini bo imel v zalogi vsakovrstna oblačila in blago za ženske in moške. Pri njemu v njegovi trgovini si bo človek lahko kupil vse kar potrebuje od nog do glave.
Obenem se priporoča vsem Slovencem in Slovenkam v naselbini v naklonjenost !	1
NE POZABITE NA NJEGOVO TRGOVINO V BODOČNOSTI!
4
*
/1
+
t
4 *
t *
s
v Ameriki je v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svejega obstanka izkazuje nad
DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA.
Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto.
POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA
je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudi.
POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA
nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi .najdete sama naša imena, poznane in zaupanje vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše
>EDNOTE, ZVEZE IN POSAME ZNIKI
iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po
\°/c OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA.
Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa ra pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali'cekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite.-
POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA
in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem.
NAJBOLJŠE IN NAJVARNEJŠE
*
je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na
THE NORTH AMERICAN BANKING & SAVING GO.
" <
ST. CLAIR & 62nd ST. CLEVELAND, O.
t4 f

4'
••EDINOST"
ZADNJA PRAVDA
ROMAN
Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek.
Adam je korakal iz cerkve domov in se veselil. Po dolgih letih bodo pojutrišnjem zopet praznovali proščenje in žegnanje. Dodlička je že nakupila češplje rn dišave, stepla je skuto, zamesi-la kolače, sedaj bo še Adam zakuril v peči. Najprej bodo pekli kruh in za kruhom kolače . . . Kakor pred leti bo vzela jutri — v soboto pred žegnanjem — hčerka Anica kolače, pohitela ž njimi k postrekovskim in dražinovskim sorodnikom in bo rekla: "Ata in mama vas pozdravljata pa vas povabita za jutri na proščenje." Ni še prišel domov v teh mislih, m že je vedel, da je zopet nekaj. Kakor furija je letela Manca po dvorišču in zmerjala čez plot; goske ne more najti. Gosi ne vidi, vidi, pa v megli Adama, kako se dva koraka od nje vrača po dvorišču iz cerkve. Kot bi jo bil satan obsedel.
"No, pojutrišnjem se boste pa nažrli — na naše stroške," je vpila pol-nora od jeze in zaradi tega, ker je izgubila gos.
"Ali noriš, ženska?" se je ustavil Adam. — Toda že sta stopili tudi žena in hčerka iz veže in sta tožili Manco: '"Tatvine nas dolži, češ, da smo ji mi. gos ukradli."
"I, kdo pa drugi! — Še zjutraj je bila skupaj z vašimi in videla sem. kako je ta vaša žaba naganjala goske k vam."
"Da, toda naše," je vpila Dodlička, smrtno razžaljena; "mar je nam za tvojega napol gnilega gosaka! Jaz krmim gos že štirinajst dni z osvaljki, da boš vedela, in to sem zaklala —"
Ves nesrečen je bežal Adam. Za skedenj je hitel, dom se mu je zadel pekel . . . Ne. ne bo se vmešaval med ženske, naj same opravijo. Hči Dodla, — ta se ne bo dala, lahko je brez skrbi. U-maknil se bo.
Pa kam? Njegov pogled je obvisel na lopati v skednju. "Ej, na očetov travnik pojdem. Danes sem varen, Martina ne bo tam, svoj god praznuje. Iztrebil bom jarek na svoji strani." In že je ogledoval lopato.
"Hm. saj to pravzaprav ni več lopata." je menil polglasno, "moral bi jo nesti kovaču, da mi jo iznova prekuje in dobro za-kali; tako je pri nas z vsem; — kar vzamem v roke, vse je za staro šaro. — Čudno se mi zdi, da sem to šele sedaj opazil."
Že je meril korake proti kovačiji, kar mu pade v glavo, da najbrže mojster danes nima ognja. Saj ga je videl med drugimi v cerkvi, kamor je šel molit, da bi mu roka še v naprej dobro služila in ne bi voznikom nikdar zakoval konj, ter si tako ne po-kazil svojega, izbornega slovesa, ki ga uživa daleč naokoli kot vesten kovač.
"Priostrim jo malo s pilo. Ta košček ruše bom že odrezal, pa če bi bila lopata lesena." Položil je orodje na klado, sedel nanjo in s pilo nabrusil ostrino, da se je lesketala kakor srebro. Nato je krenil proti gozdu.
"Presneto, to je danes megla," si je mislil in čudna tesnoba mu je stiskala srce. "Niti sapice ni, da bi razgnala megleni ovoj. No, sneg bo iz nje, mraz jo bo odgnal." se je tolažil v mislih in si predstavljal krasen, jasen zimski dan; zmrzuje, da škriplje, in po zraku se praši drobno, bliščeče se ivje . . . Nato je mislil na kovača. Moj Bog! To bo imel čase, ko pritisne zima. Do trideset parov konj mu pripeljejo nekateri dan vozniki od Hausnerja. da jih na ostro podkuje, ker drugače ne morejo po cesarski cesti k Pavlovu. Vajenec ne more dovolj brzo trgati podkev, pomočnik ne ostriti in mojster ne pribijati . . .
Adam je v gozdu ... "No, gozdiček, letos te bom vendar prodal," obljublja Adam. "dolgove mi boš poplačal, ki me najbolj tarejo, drugo pa bomo že sami zmogli. Otroci le sami delajo, le nič skrbi, kmalu bomo na toplem."
In tu je že doljni konec travnika. Davno že ni prišel Adam sem kopat. Jarkov breg se je zarastel kakor kožuh. Adam se je živahno lotil dela.
"Poskusimo." je mislil; "lopata je sicer kakor strgalo." Pa
Adam vendar reže na vso moč. Delo mu gre hitro od rok. dolge
- - - -■- -■- -
ruše se vi jejo za njim kakor gadi, Adam se ne meni za okolico. Pot mu stopa v bisernih kapljicah na čelo, pozabil je na vse trpljenje; samo za to se meni: da bi bil jarek raven, breg poševen in gladek. Zdaj pa zdaj je premeril z očesom izvršeno delo in zadovoljen usmev mu je obkrožil obličje. "Če bi delal po vrvici; bi ne bilo bolj ravno," se je hvalil sam pri sebi in znova zadiral lopato v vlažno drnje. Tako se je korakoma pomikal više. "Da bi oče videl," je razmišljal, "da niti travnika nimava več skupaj z Martinom, to bi nama dal. O, škoda, da ga nimava več." Pri tem se je spomnil na one radostne čase, ko so v prvih dveh, treh letih kosili skupaj. Za cel dan sta se preselili obe družini sem. Zibalnico za otroke so obesili v gozdno senco, lonce in sklede z jedjo so deli v koš, smejali so se, skušali se s ptički v petju, voda je žuborela v jarku, in ko so se na večer vračali domov, so si dejali: "Danes smo bili pa kakor cigani;" in vsi so bili veseli te spremembe v enoličnih razmerah. Ali vsega tega že dolgo ni več, očetov travnik jim je bil v muko. A tako ne bi smelo biti! Če bi bil Martin tu, bi mu Adam kar rekel: "Pozabiva in odpustiva si. kar je bilo, saj sva si vendar brata in Kristus zapoveduje, da si na zemlji odpuščajmo, da nam bo tudi On enkrat odpustil v nebesih."
Kaj je to? Adam je čul, kako je par korakov nad njim za-zvenčala lopata ob kamenu. Prislušknil je. motril meglo, toda ničesar ni videl ne slišal. Gotovo se ie zmotil. Mirno je kopal dalje. Voda je žuborela v jarku, vrana je zakrakala nekje nad gozdom. Sicer pa sveta tihota vsenaokoli . . . Pri tem je zapazil, da je voda, ki priteka, skaljena. "Kdo neki motni vodo? Moram pogledati," si je mislil Adam. Niti slutil ni. da koplje Martin za lučaj više gori. Ne. tisti hip ni kopal. Martin nosi še po rpjnem očetu star. oguljen polkožuh ; poti. se v njem, delo mu preseda. | ne ljubi se mu več kopati. V grlu ga peče. pil bi. "Da bi vsaj mogel prižgati pipo," si je zaželel, potegnil pipico iz žepa. odprl po-; krovček; toda pipa je kakor ometana. Segel je v kožuhove žepe. otipal takoj mehur, toda splahnel je in prazen, niti peresca tobaka ne pade iz njega, pa naj ga obrača narobe ali nalice . . . Toda pušiti se mu hoče .... Že od jutra je tešč in silno poželjenje po kaji se ga je polastilo. Tobaka, pa ni. In na dolg ga trafikant noče več dajati. "In vse, vse to? Zavoljo lumpa. zavoljo Adama. Da ni bilo njega, bi ne bilo tožba, mir bi bil imel. vsega bi bilo dovolj," je vrelo, v Martinu. "Da bi ga dobil sedajle tu na travniku, tu v tej samoti, v tej tihoti. brez prič, tako iz oči v oči sam z njim le za pol ure!" si je želel silno, vroče in glasno Martin; zaškripal je z zobmi in zagrozil s stisnjeno pestjo v meg) i doli proti Klenči.
In ko je tako grozil, je slišal, kakor da jih je s čarodejno potezo pričaral, korake, in iz megle se je pojavila na oni strani jarka z lopato v roki Adamova postava. To ni le njegova senca, njegov strah, zares je Adam, živi Adam. z dušo in telesom.
"Slišim, da nekdo govori, pa grem gledat, kdo je." je menil dobrosrčno, ljubeznivo Adam, "pa najdem Tebe, Martin! To ie prst božji. Bog je naju na dan Tvojega godu pripeljal skupaj m poslal na očetov travnik da se spraviva, da.si odpustiva in. pozabiva, kar je bilo." Odkritosrčno je gledal bratu v oči. z levico se ie opiral na lopato in desnico je podajal bratu čez jarek.
(Dalje sledi.)
: ŠIRITE LIST 'EDINOST
(Nadaljevanje s 3. strani.) mu možu Matevžu, da ie zaran-tačil: "Kai ti pa ie danes? Hodiš, kakor bi bila blazna!"
"Kai, kaj sem pa tebe vprašala? Ali bi se že zopet rad prepiral? Dedci niste za druzega, kakor za prepir delati! Vsi ste enaki!" Pri tem se še nekoliko opoteče.
"Nevem, če si se napila danes ali kai. kie si pa bila, da si taka?"
"Kai? Kie sem bila? Ali te to kai skrbi? Mar misliš, da boš ti mene "bosal?" He, ne boš! O. iaz nesrečnica. da sem poročila tacea zgagaria!" Tako nekako ie ihtela Liza in rentačila nad Matevžem Peteršiljčkom, ki ie vzoren mož, ali ta večer ie moral opozoriti svoio ženo, ker era ie imela nekoliko preveč od zida.
Prihodnji dan ie bila nedelia in jaz sem šel k iutranji maši. ker sem imel potem čez dan več važnih opravkov. Ko sem prišel pred cerkviio se mi ie že vse smejalo. Vse ie upiralo svoie o-či v mene. Odkod ti nenavadni prizori? Odkod vsa ta nenavadna pozornost ljudstva? Začuden vprašam Miklavževega Toneta: "Kai se mi pa smeieš?"
"No. no. sedai pa se še nevednega dela . . mi zabeli nazai Tone.
"Kako nevednega? Kai pa i-mate za en špas?"
"Aha! Ti kampelc ti! Tak si ti?" poseže vmes Coklarjev Janez.
"Zabožio volio poveite mi za-kai. samo smeiete se. ne poveste mi pa čemu. Poveite mi jasno kai vidite na meni?" vprašam resno vse smejajoče ljudi okrog mene.
"Hahaha!" vsi se zasmeieio.
To mi ie bilo preveč. Kot pri-iatelii mi še povedati niso hoteli kai imajo. Zato sem kratko malo se obrnil proč in odšel v cerkev.
Popoldne pa me moi priiatelj Tnkabuš opozori: "No, Gregor, ali me boš kai povabil na ženi-tovanie?"
"Za božjo voljo na kako ženi-tovanie?"
"Prav nič ne skrivai. meni ie že vse znano. Peteršiličkova Liza mi ie že vse razložila!"
Zarudel sem kakor kuhan rak.
Seda? sem bil še le na jasnem' Torei me ie škilova Liza vendar le videla, dasi ie gledala naravnost naprei. Tako, zaradi tega so se mi torei smeiali pred cerkviio. Izdan sem! Kaj poreče sedaj moja Špela? Če me sedaj dobi v roke, me bo pa že pošteno "premekastila"! Ti zlodievi ieziki! Torei še s svojo lastno sorodnico ne smem v "show"? S syoio lastno sestro ne? To je preveč! Kar premlatil bi jih!
In veste s kom sem šel v "show"? Moia sestra ie prišla iz starega kraja, pa sem jo pe-lial malo po mestu in ii pokazal zraven tudi gledališče, ki ga imamo v Dolgi vasi, Peteršiličkova Liza pa ie publicirala po vasi. da sem peljal v "show" neko mlado. In kajpada, da mislim z njo skočit v zakonski iarem. Taz bi io premlatil. ko^bi le ne bil oredpust! Tako pa moram ženski predpustni poroti v Dolgi vasi odpustiti!
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. 111.
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunai in znotraj, pokladam stenski papir.
Naiboliše delo. nainižie cene. Roiaki obrnite se vselej na svojega roiaka!
IZPLAČILA
POZOR!
Ali Ste že kdaj kadili naravne "HAVANA CIGARE"? Če jih še niste poizkusite jih!
NATURAL CIGAR COMPANY Izdelovalci
NARAVNIH	HAVANSKIH	CIGAR
1716 West 22nd Street,	Chicago, Hi.
Telephone: Canal 6558.
Prodajamo na debelo in drobno! Se priporočamo vsem slovenskim trgovcem, gostilničarjem in slavnim društvam, da si naroče cigare od nas, kadar jih potrebujejo!
J. Wolkar, Vlasnik, M. Popovich, upravitelji.


DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" . Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače
PIVO! .	•
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAI__TEEN—MALT—EXTRACT CO.
Jos. Bielak, lastnik
1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
EHir"—vi*
SO. CHICAGO
"diamond SaJui rt d "
Slovencem v So. Chicago in okolici naznanjam, da sem prejel veliko zalogo najboljših, trpežnih črevljev za može in fante, dekleta in žene, kakor tudi za dečke in deklice. Zlasti za šolarje dobite pri meni močne trpežne črev-lje.
Pri meni dobite črevlje vsake vrste, v vseh velikostih po zmernih in nizkih cenah.
Dobro blago za zmerno ceno je moje geslo!
Slavnemu občinstvu se toplo priporočam za obilen obisk!
"SVOJI K SVOJIM!"
ANTON BAKŠE
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 9534 — Ewing Avenue.
VSEH NAROČNIKOM
naznanjamo, da nai se z glase pri naših lokalnih zastopnikih, kateri še niso dobili našega lepega stenskega Koledaria za leto XQ23. Vsi naši lokalni zastopniki imaio v zalogi naše Koledar ie in od njega ga dobite brezplačno. ko ponovite naročnino za naše liste. Za nenaročnike pa stane Koledar 25c. Stenske Koledarje pošiljamo tudi v stari krai in stane s poštnino vred 30 centov.
Upravništvo Edinosti.
v ameriških dolariih še vedno izvršuiemo v zasedenem ozem-liu v Italiii. Nemški Avstriii in d-ugod.
Y lueoslaviji ie začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarie. ker "to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabiio dolarie za na pot preskrbimo dolarie.
Dolarske čeke pa še vedno \ lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v iugoslovanske krone.
Za dolarske pošiliatve raču- | namo sledeče pristoibine: do St^.oo po c;o centov. — od Si^.oo do $30.00 po 7S centov. — od $30.00 do S =,0.00 po $1.00. za izplačila, ki presegaio S^o.oo računamo 1 cent in pol od do-Inria. ali po $1.^0 od sto dolar iev. H tem pristoibinam ie še ^ridiati za vsako posamezno nino.
oošiliatev centov za Pošt-
BANČNI ODDELEK
EDINOSTI 1840 West 22nd Street. CHICAGO. ILL.
+
383
* Dolžnost Slovencev v Chicago *
* * * * + + * * + 4* 4» *
je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka. ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning/' čistimo karpete. zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 VV. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
* * * *
4-*
4» * * * * * * *

+ +
4* +
+ + + + + + + + + + + + *
C +
* + * * + + +
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicajro. 111.
Phone: Canal 0098.
*
4-
4-+
4-+ * 4» * 4-
4* 4* 4»
4-*
4» *
4-
4-*
4»
4-*
4-+
4-4-4-4> 4-