Glavobol laradi pokrajin Rogatec: ravnateljeva samovolja? os ST. 31 - LETO 63 - CELJE. 18.4.2008 - CENA 1,25 EUR Odgovorna ureonics NT Taijânâ Cvirn I Netrpíte partnerskega nasiljal Žiga ima dniiiiio in pomoG ljudi Od deklice t Kalobja doiqMmedhre s 23. APRIL 2008 - DAN NAGRAD IN ZABAVE , _Vabljeni na dan zabave v řefrtek, Ss^^BffiE. Na sedežu podjetja C' -39 " namreč podelili nore r/jned^P^nagniS. igrali rokomet, pikado In vrteli 0LOJREĚE.__ Zabavala vas bo skupina poskrbljeno pa bo hidi 2a hrano m pijaćo. Z malo sreče boste lahko odpotovali v Park Dinozavrov, cel vikend sproščali v ^marje&kth topífcaH alt dobili katero od drugihjudovifih naqr^d. Ke zamudite dogajanja med ^ HIK CEUE.-.ko v vase mesto pride ZABAVÂif Mercator (BsdqQím? ©sOnc Opekámišků 9. Cdljd. nI. it 03/426 80 00 sotaata, 19. ajiril, ob ID. uri ZA NASE MALE NAVIHANCE sobota. !9. april, ob 18. uri NASTOP SKUPINE ZAHIR Laecani končne zaUesteli IBpOGODKI NOVI TEDNIK URŠKA SEUŠNIK UVODNIK »Od okacf Ob noinci iz vladnih krogov, da bodo za ustanovirev pokrajin razpisali posveiovaînt referendum, je kar nekaj ljudi zabolela glava. Pa ne samo zaradi tega, ker bi jim, pokrajine »dol ' visele», temveč zaradi novih in novih stroškov, ki sijih nalagajo na &řu države s samo enim ciljem • ugodnejši rezultat na jesenskih volitvah, Vladni pokrajinski projekt menda podpira večina slovenskih županov -torej se z njim po vladni logiki strinja ludi večina državljanov, ustanavljanje pokrajin tako ali drugače (beh ' z več ali manj figami v žepu) podpirajo praktično vse politične stranke, doreči bi bilo treba k podrobnosti Kaj neici je narobe s »stvarjo«, ki jo menda vsi podpirajo, v praksi pa nikakor ne more zaživeti? Ker so bili doslej navadni ljudje bo^ malo vključeni v odločanje o pokrajinah, lahko za nastalo stanje mirne duSe okrivimo politike, ki pa bodo sedaj odgovorrwst prevaiili na državljane - ti bodo svojo voljo, kako lepo tn prijazno, lahko izrazili na posvetovalnem referendumu. 7b, da podoben referendum (eden, da ne bo pomote) stane približno 2,5 mil^ona emm, očitno še niki^ar ni zbodlo. Še slabše je, da bo referendum posvetovalne narave, torej da volja ljudi ne bo odločujoča. Nehote se nam prikrade vzporednica izpred skoraj do dneva natančno d£set let nazaj, ko so v tedanji veliki občini Žal&: izvedli referendum o ustanovitvi novih občin. Proti so glasovali v Braslov-Čah in Žakn. In kakšen je rezultat? Seveda sta poleg ostalih štirih ustanovljeni tudi ti dve občini, ker je to pač nekaîe-ňm i>pasalo«. Zna se ;^oditi. da bo pri ustanavljanja pokrajin podobno^ Z rezultati re^nduma bodo verjetno lahko dokazali, da tudi državljani sicer podpirajo ustanovitev pokrajin, a vsem željam po imenih, mejah, območjih ... seveda nikdar ne bodo ustregli. In bodo pokrajine, podob-rw kot pred leti občine, ustanovljene tako - »od oka«. Ihdi prav. Le če rms spomin, ne vara, so potem v šestih občinah, nastcdih iz enotne Žalske občine, na lokalnih volitvah pogoreli skoraj vsi liderji. ki so se zavzemali za ustonûvitev novih, manjših občin. Hja, o tem bř pa veljalo razmisliti. PS: Zakaj že ustanavljamo pokrajine? KRATKE-SLADKE Varnostniki v paniki Ob otvoritvi razstave o slovenskih vojakih v Afganistanu se je pred Narodnim domom pripeti) zabaven incident, ki je skoraj spraviJ v paniko varnostnike ministra Karla Erjavca. Med njegovim govorom se je» meni nič» tebi nič, rratvo hladno, med biseri na crgu s koiesom pripeljal nek veseljak in se peljal tik mimo ministra. Šele ko je bil na koncu trga, mu je »potegnilo«. Ustavi] se je in počakal na konec slovesnosti» minister pa se je potem z njim še prav šegavo pogovoril in se rokoval. Folo: GREGOR KATiC Šampanjec za gias že od nekdaj so ljudje vedeli, da je lahko z nečim tujim po koprivah mahať. In to nam pride na pamet vselej, ko sĎšlmo, kako močno predvolilno propagando se^e minister za obrambo Kari Erjavec med potencialnimi žalski volivci, predvsem upokojenci. Tega, da je prisoten praktično na vseh občnih zborih, mu seveda ne zamerimo, ampak dva zaboja šampanjca na občnem zboru žalske zveze društev upokojencev pa že skoraj presegata potrebne predvolilne aktivnosti- dao varnostniku in mogoče še kakšni drugi boniteti ne govorimo. Če bo Šlo s tćUcInim tempom naprej, nam bo Še žal, da nismo upokojenci v 1. žalskem volilnem okraju. Afganistan v Celju Pomen mirovnih operdcij je v vzdrževanju miru in preprečevanju kriznih situacij • Razstava o slovenskih vojakih v Afganistanu življenje in delo slovenskih vojakov na operaciji kriznega odzivanja v Afganistanu je tema razstave, ki 80 jo v torek slavnostno od-prli na dveh prizoriščih v Celju - na lYgu ceijsidh knezov in v avli Osrednje knjižnice. Izhodišče za pripravo taksne razstave |e bila želja Vojaškega muzeja Slovenske vojske, da javnosti predstavi, kaj počnejo slovenski vo-laki na operaciji v Afganistanu. Zato so pripravili bogato fotografeko gradivo in predmete» med katerimi so uni-fonne slovenskih vojakov, ob-lačilni predmeti Afganistan-cev in podobno. »Razstava slikovito prikazuje pomen dela vojakov na tej mednarodni mirovni operaciji»« je povedal avtor razstave stotnik Zvezdan MarkovlČ in napovedal, da bodo kmalu predstavili (udi delo slovenskih vojakov na Kosovu. »Na razstavi nismo dali poudarka tež-jim situacijam, v katerih so bili slovenski vojaki, posebna pozornost pa je namenjena reševanju ob strmoglav-Ijenju letala v bližini Kabu-la. Do razbitin na težko dostopnem terenu so prvi priŠ-Ji prav pripadniki slovenske vojske in dokazali svojo odlično pripravljenost za delovanje v težkih geografskih in vremenskih pogojih.« je del razstave predstavil MarkoviČ. Razstava, ki jo je iinanč-no podpri Nato, bo v Celju na ogled do sredine maja. »Celje ima bogato tradicijo sodelovanja v vojaških mirovnih operacijah. Že 2a Časa avstroogrske monarhije je Celjski pešpolk sodeloval v mirovnih operacijah na Kreti in v Albaniji,« je ob otvoritvi razstave dejal celjski župan Bojan Šrot. »Tudi danes Velike panoja pred celisko občinsko sttvbo sosigos^ ofltedaG z veGkimzanrmaniom. Desno tíh Županu Štotu avtor razstave stotnik Zveidan Mariovic, levn minister Eriavee. ni nič drugače, saj večina slovenskih vojakov odhaja na mirovne misije po svetu iz celjskega 20. motoriziranega bataljona. Zdaj že blizu 1.500 vojakov te enote je doslej sodelovalo na trinajstih mirovnih misijah v Bosni» na Kosovu, v Afganistanu in v Iraku,« je med drugim dejal Šrot. Sodelovanje slovenske vojske v mirovnih operacijah je izredno pomembno, pa je poudaril minister za obrambo Kari Erjavec. »Varnost je temelj za razvoj in prihodnost In zato nali vojaki sodelujejo v misijah za podporo miru, zlasti oa kriznih Žariščih. Včasih me sprašujejo, zakaj so slovenski vojalu tudi v Afganistanu» saj je ta tako daleč, da nima vpliva na našo državo. Odgovarjam, da je tam največja stopnja proizvodnje opija in ta mamila se znajdejo tudi v Sloveniji. IXidi zato moramo nositi svoj del odgovornost! za večjo sta- bilnost in mir na svetu,« Je dejal Erjavec. Minister sije razstavo ogledal z velikim zanimanjem, saj je tudi sam obiskal slovenske vojake v Afganistanu» ogledal pa si je tudi jug države, kjer dejansko traja vojna. »Šele ko to vidiš, znaš ceniti, kar imamo mi doma - mir in varnost. Razstava je koristna tudi zato, da se sploh zavedamo, kakšno srečo imamo, da smo rojeni v Sloveniji,« je povedal Erjavec. BRANKO STAMEJCIC Foto: GREGOR KATIČ Meja v Imenem laprta Mejni prehod imeno (v občini Podčetrtek) bo od polnoči 21. aprila začasno zaprt, promet pa preusmerjen na manjši mejni prehod v Sedlarjevem. Mejni prehod Sedlarjevo, ki bo po novem odprt 24 ur na dan, t>o prekategoriziran v meddržavni mejni prehod. Mejni prehod v Imenem je za motorna vozila zapn že od 2i. marca, saj ga od takrat lahko prestopajo le še pešci in kolesarji. Meja v Imenem bo zaprta vse do izgradnje novega mejnega mostu čez Sodo, ki bo nadomestil dotrajan lesen most. Pri tem v občinski stavbi v Podčetrtku omenjajo velik pomen nove pridobitve, za katero je na slovenski strani denar že zagotovljen, projekt pa revidiran. Iz Podčetrtka so pristojna ministrstva na problem opozarjali že več let. Življenje obmejnega prebivalstva je namreč dodatno oteženo, saj se morajo nekateri občani z obeh strani meje posluževati trideset Idlometrov daljše povezave Čez mejni prehod Bistrica ob Sotli, poudarja župan Peter Mišja. BJ Na Celjskem za dve pokrajini Kakor kaže po sestanku koali-cijskih strank, bodo v Sloveniji 22. junija posvetovalni referendumi o ustanovitvi 13 pokrajin. V koalicijskih strankah so se namreč odločili, da bodo državnemu zboru predlagali, da razpiše posvetovalne referendume na območjih, ki naj bi v prihodnosti postale pokrajine. Tako bi ljudje odločali, ali so za ustanovitev pokrajin, ponekod pa ludi okrog imena. Odlok s predlagano razdelitvijo na pokrajine so podrobneje predstavili včeraj» posvetovalni referendumi bodo verjetno 22. junija, sklic prvih pokrajinskih organov pa naj bi sledil z naslednjimi lokalnimi volitvami. Na širšem celjskem območju se bodo volivci na posvetovalnih referendumih izrekali o dveh pokrajinah, in sicer Savinjsko-ŠaleSki s sedežem v Velenju ter o Celjski pokrajini, za katero pa naj bi na referendumu odločali tudi o njenem dokončnem imenu. US Zadnii predlog razdelltvs Slovaniie na pokrajine NOVI TEDNIK m^obKi CRNE TOČKE Številni občani so si z zanimanjsm ogledali nove objakte RCERO, ia pmbej sortimico, kjer razviičaja odpadke. Odpadki kot vir energije Javne naprave odslej Simbio * Ob dnevu Zemlje tudi dan odprtih vrat centra za ravnanje z odpadki Javne naprave Celje so po sklepu lasUiiluTv. to so štiri občine nekdanje občine Celje, spremenile svoje v ime v Simbio. Pod nov logotip so pri-pisab Še »V simbiozi z okoljem« in na ta način skušali tudi s pomočjo zunanje podobe poudariti novo vlogo podjetja. Ta Še zdaleč ni več zgolj tisto javno podjetje, ki iz 12 obSn celjsk^ območja odvaža smeti. Vse bolj v ospredje postavljajo trajnostni ďwloSki razvoj ph obdelav) in predelavi odpadkov in pravto naj bi izražalo tudi novo ime družbe. »Gre zgolj za spremembo celostne podobe in imena podjetý, medtem ko pravni status in lastniška struJctura ostajajo nespremenjeni,« pojasnjuje direktor družbe Marko ^danšek. V podjetju Simbio zbirajo in odvažajo odpadke za 12 občin» 24 pa jih sodeluje v projektu novega Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), v katerem so v sredo pripravili dan odprtih vrat. Končan je namreč prvi del naložbe v gradnjo centra in vsi objekti že po- skusno delujejo- Vodja razvoja Milka Leskošek je povedala, da 50 si občani lahko ogledali novo sortimico» kompo-stamo, odlagališče preostanka odpadkov, pralnico avtomobilov in druge spremljajoče objekte, med njimi tudi že kar dve mali elektrarni, ki deponijski toplogredni plin spreminjata v 1,6 MW električne energije, in tudi objekt mtíiansko biološke obdelave odpadkov, ki je še v ^adnji. »Temeljni dlj je, da občani vidijo, kaj se dela, da spodbudimo njihovo razmišljanje o odpadkih. Vsi moramo veded, da odpadki niso le tisto, kar zavržemo. Nanje je treba jedači tudi kot na surovino ali vir ener^je. Naravni viri pač niso neomejeni in vedno bolj se bo treba usmejjati k uporabi vseh energetskih virov na ekonomičen in trajnosten naân,« je poudarila Leskoško-va. V podjetju Simbio imajo za letos še kíď nekaj načrtov za akcije, s katerimi bodo spodbudili ločeno hiranje odpadkov že pri izvoru, to je v gospodinjstvih. Do kanca leta bo Vse objekte, tudi toplarno in mehansko biološko napravo, ki ju še ^adijo, bodo leto dni preizkušali, z začetkom leta 2010 pa ju bodo tudi uradno prevzeli, nato se bo začelo redno obratovanje. Prva, že končana faza RCERO je stala 20 milijonov evrov, z 9 milijoni jo je sofinanciral evropski kohezijski sklad. Druga faza s toplarno in mehansko biološko napravo bo stala 30 milijonov evrov, v 70 odstotkih bo sofinancirala Evropa. Preostali denar za naložbo so primaknile država in 24 sodelujočih občin iz Savinjske regije. v občini Celje tudi več novih ekoloških otokov, ki jih bodo tudi bolj pogosto praznili, skupaj naj bi jih bilo kar šestdeset. «Tako bomo povečali zbiranje že ločenih frakcij, ki jih bomo kot surovino lahko vračali industriji. Zlasti mislim na papir, steklo, plastično embalažo, plo&vinke in podobno.« je dejal ^danšek. BRST, foto: SHERPA Vljudno Vas vabimo na Shod Socialnih demokratov v Celju v soboto, 19. aprila 2008 ob 10.30 uri v Športnem parku Celje, pred dvorano Zlatorog. Z nami bodo SToP, Or le ki, Sašo Hribar z ekipo In Rock Partyzani. Osrednji gost in govornik bo Borut Pahor, predsednik Socialnih demokratov. Se vidimo v Celju! vvvm. soc id)nidemok ra ti. si Avto naj bi v teh dneh odstranili. Kdo ga bo odstranil? V Šentvidu pri Grobelnem že nekaj časa krajane moti prevmjeno vozilo pri kozolcu neposredno ob cesd. Kot so nam povedali na policiji, so iasmika že pozvali, naj vozilo umakne, a se ta doslej ni odzval. Tako bodo o motečem avtomobilu morali obvestiti upravljalca ceste, ki bo vozilo na stroške lastnika umaknil. To naj bi se :^odilo že v teh dneh. AK, foto: GK Stavka? Do zaključka redakcije se glavni stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides še ni odločil, aii sprejme vladno ponudbo ali ne, zato včeraj do 18. ure ludi ni bilo znano, ali zdravniki na Celjskem in v vsej Sloveniji danes stavkajo. Po poročanju STA so včeraj v sindikatu od vlade prejeli popravljeno besedilo sporazuma o zdravniških plačah, ki pa je po besedah podpredsednika Fides a Damjana Polha »neka tretja varianta«. Vlada je na do-pisni seji spremenila bese-dilo sporazuma in iz njega izločila sporno zmanjšanje števila dni zdravniških dopustov, a izločili so še nekatera določila. »Sedaj je spornih več členov. Nekaj je spuščeno, kar je bilo Že prej potrjeno,« je pojasnil Polb, Polh je tudi povedal, da so odzivi Iz zdravniških krogov po Sloveniji na pogoje povišanja zdravni^dh plač, ki so jih pogajalci uskladili v nočnih pogajanjih s torka na sredo, zelo mešani. Vlada bo letos za odpravo sodnih zaostankov namenila Še dodatne tri milijone evrov. Tako bodo po merilih, ki jih bo pripravil sodni svet, med sodnike razdelili skupaj šest mi-Ujonov evTov. O predlogu vlade bo glavni odbor sodniškega društva odločal danes. Potem bo tudi znano, aii bodo sodniki stavkali ali ne. K svetovalcem do torka Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje opozarjajo, da se veliko kmetov še ni dogovorilo s kmetijskimi svetovalci za izpolnjevanje vlog za neposredna in izravnalni izplačila. Čas za oddajo pa je vse bliže. Zato v celjskem zavodu pozivajo vse vlagatelje, ki letos Se niso oddali zbirne vloge ali se s kmetijskim svetovalcem še niso dogovorili za izpolnjevanje vloge za neposredna in izravnalna plačila, da to storijo najkasneje do torka, 22. aprila. Kot pravi vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Vesna Ču-ček, v KGZ Celje želijo, da bi tudi letos imeli vsi možnost pravočasnega elektronskega izpolnjevanja in oddaje zbirne vloge, predvsem pa bi se radi izognili gneči in slabi volji v zadnjih dneh. »Prednost bodo imeli listi, ki so se pri Kmetijski svetovalni službi predhodno že dogovorili za sestanek in pred tem na upravni enoti ustrezno uredili podatke,« dodaja Čučkova in še enkrat opozarja, da se pri zbirnih vlogah, oddanih po 15. maju v25-dnevnem zamudnem roku, za vsak delovni dan znižajo sredstva, ki bi jih kmetijsko gospodarstvo lahko prejelo. Če bi bila zbirna vloga oddana v rednem roku. URŠKA SELIŠNIK V KGZS svojim članom svetujejo, da zavrnjene ali delno zavrnjene odločbe za izplačilo plačilnih pravic za leto 2007, ki jih prejemajo od 25. marca dalje, dobro pregledajo. V primeru, da so na odločbah odobreni zahtevki neupravičeno nižji od zahtevanih plačilnih pravic za izplačilo v letu 2007, naj v predpisanem roku vložijo pritožbe na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer so že potrdili, da je prišlo do napake na nekaterih izdanih odločbah. V zbornici zahtevajo, da v agenciji izdane napačne odločbe odpravijo po uradni dolžnosti In jih nadomestijo z odločbami, ki odražajo dejansko stanje na kmetijskih gospodarstvih. Vse vlagatelje, ki so prejeli napačne odločbe pa pozivajo, da se nanje pritožijo v zakonsko predpisanem roku. INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDATROJKAl * PsIeT vK9ufii49 tiůmsí IntemM 2d8hCbps I l2aK5pS Dodatne Intotmacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mal: info@tums©k.r%t Podeželski utrip Grajske vb» Šs ni izumrl. Benetke in podkev v Grajski vasi V »rii^« s pridihom Benetk in v vasi v obliki podkve boste srečali delavne Grajane Namesto graáčakov vas v Grajski vasi na Gomil-skem presenetijo Benetke v malem z mostom vzdiliija-jev in vodnjakom želja. Gra-jani ne »rajžajo« naokoii, saj imajo vse doma - prijatelje. delo in dobro voljo. Če-tudi ste príáti v majhno Grajsko vas, vas bodo zavite ceste v obilici podkve kaj iii-tro speljale na stransko pot. »Podkvaste« so tudi tam* kajšnje kmetije - najprej hi-áa, nato hlev, kozolec in kaš-ča. vse v obliid podkve. Pomena svojstvene Grajske vasi so $e Grajani hočeš nočeš morali prvič zavedali leta 1995, ko so se odločili za prijavo na projekt celostnega urejanja podeželja in va-si. »Popisali smo naravne danosti. zgodovinska dejstva, število hiš in kmetij, obrtnih delavnic in prešteli delavske in kmečke družine,« pove Grajan, sicer tudi braslovški podžupan Vinko Drča. Urejeno vaško središče s cerkvijo, njeno okolico in vodnjakom ter staro vaško perišče na Gregurjevem zemljišč u so zaščitili. »Perišče je bilo leta O GrBÎsM va» so misli strnili Vinko Drča. Božena Kosu. Jole in Slavko Tiselj (od levo). vvašm kraju 1956 eno sodobnejših. Ima šest kamnov, zapornico za vodo, pericam pa se v davnih dneh. ko se je še tam pralo» celo ni bilo treba sklanjati k vodi.« K urejenosti vasi sodi tudi panoramska tabla kot pripomoček obiskovalcem od blizu in daleč, ki vse pogostne pridejo v Grajsko vas. V »ringu4€ vasi Tako imenovan »ring« vasi ali prireditveni prostor z igriščem in gasilskim domom v centru vasi je priljubljeno zbirališče in shajališče Grajanov. Tam ne Čakajo le novo leto, temveč se vsak dan dobijo in poklepetajo Vstarem kmečkem stilu iz leta 1662 je obnovljena Rezaijeva htša. stari in mladi Grajani, je slišati. Zato tudi ne čudi, da mladi prve korake naredijo ravno pri gasilcih. Biti gasilec v Grajski vasi pomeni spoštovanja vredno funkcijo, ki se prenaša iz roda vrod. Priljubljeni gasilci z večdeset' letno tradicijo nizajo uspeh za uspehom, s katerim se oa-to kitijo v vasi. Priložnosti »zapiti« gasilske zmage pa Grajani v vasi nimajo. Od nekoč kar petih gostiln v vasi ni ostalo nobene več. V vasi tudi nimajo trgovine, a jih to niti najmanj ne moti. Življenje v Grajski vasi ni umrlo pred televizorjem, temveč živi in diha z ]judmi vsak dan, bodisi pri delu, v cerkvi in njeni okolici, predvsem pa ob družabnih srečanjih, Če je razlog ali ne. Vakaji NOVT TEDNIK v VASEM KRAJU bomo obiskali Podgoro. Na^ novinarko boste našli v ponedeljek ob 10. uri pri kamnolomu v Podgori, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali M ji predstavili problem. te želite, da pridemo tudi v vai kra|» nam piâlte ali nas pokličite! Vaški kronist in med Grajani spoštovani Slavko Uselj pove, da r)aj bi vas dobila ime po gradu, ki je stal na južni scani vasi. V urbarju ojstriškega gradu iz 15. stoletja je zapisano, da je imela v Grajski vasi »ojstriška fevdalna posest 17 družin, mlin in en domec. Na Selu je imela 5 podložnih drutin, ki so dajale letno po 7,5 Škafov pšenice, 11 škafov rži in 9 škafov ovsa. Vsi podložniki. od Gomilskega do potoka Reka, ki so pasli po grajskem gozdu, so bili dolžni oddati ojstriškemu gradu Še po dva šlcafa ovsa in kokoš, v kolikor pa so pasli še prašiče, pa za vsakega po dva novčiča.« V 17. stoletju so tod odmevali tudi kmečki punti, doda njegov brat, ključar in cokovmk Jože Tlselj. »Tlača-ni iz Tmave, Orle in Grajske vasi so se zatekli v grajansko cerkev sv. Krištofa, ki jo je grajska vojska z uporniki vred zažgala in upor zadušila.« Dve stoletji kasneje so iz porušenega ^du postavili zvonik in cerkev obokali ter pozidali. Pred 14 leti so ceritev s pomočjo krajanov in zlasti nekdanje domačir^e Kristine Lobnil^ obnovili. Slavko še razkrije, da je bila nekdaj močna obrt. »Imeli smo Šivilje, krojače, mizarje, ključavničarje in tesarje-, za katerimi pa seje dandanes žal izgubila vsaka sled.« Največ Grajanov je iz de-lavstóh družin, le 30 odstotkov jih živi od kmetije, največ hmeljarstva in zelenja-darstva. V vasi sta ostaii le še dve pravi kmetiji, stanovalci pa se zaenkrat v idilično vasico, vpeto med Preboldom, Taborom in Gomil-skim, še ne priseljujejo. A bo z možnostjo pozidave tudi Grajska vas v prihodnje Še zrasla in zadihala z novimi ljudmi. Bojazni, da bi živahni podeželski vrvež in zvok traktorja izumrla, ni, saj ji zvesti ostajajo tudi mladi Grajani, ki s svojimi dnižinica-mi po večini ostajajo doma. Po sledeh podkve >^Grajani so kot cigani, a ko jim gre za nohte, vedno stopijo skup,« rek opisuje vaš-Čane. Enotnost, sožitje, pove-zovalnost in zavest, da je sosedu treba priskočili na pomoč, so odlike Grajanov, nas poduiijo. NikoU jim tudi ni bil ptobiem odstopiti svojih zemljišč za gradnjo javnih poti in mostov. Kar šest mostov so zgradili In tri od teh že skupaj obnovili. »Kmečka pomoč pri nas ni izumrla,« jasno pove Božena Kosu, sicer tudi predsednica turističnega društva, ki skozi vas marsikoga popelje mimo njenih znameni- tosti. »Imamo kaj pokazati,« pravi in doda, da je vas znana po obnovljenem periSču, vodnjaku ob majhni in prikupni cerkvici, 204 leta stari leseni Siršetovi hiši, edinem še delujočem Muhovčevem mlinu na robu vasi, za prvi maj pa je tako že daleč naokoli znano, da je na Šmiglovini, kot šmiglovi zidanici pravijo Grajani, veselo že vse od leta 1978. Grajsko vas radi obiščejo učenci iz cele Slovenije in zamejstva in upokojenci. »Razveselijo nas tudi domačiru in obiskovalci iz sosednjih krajev in vasi.« Grajani tudi ne hodijo v Be-*neike, ker jih imajo doma. »Most vzdihljajev je ob periš-ču in vodnjak želja ob cerkvi,« pove Kosujeva. Posebnost je tudi podkvasta oblika vasi in domačij, kjer si sledijo hiša. hlev, kozolec in kašča. »V obliki podkve sov vasi postavljene rudi klopi za oddih in klepet.« Poleg turističnega društva in gasUcev so v vasi delavni še v konjeniškem kiubu Mustang z urejeno jahaino stezo za tekme s konjsko vprego, v kulturnem društvu z izvirnimi predstavami in v pevskem društvu. Zlasti marljive so kmečke žene z nepozabnimi domačimi dobrotami. MATEJA JAZBEC Foto: KATJUŠA Obnmrijens podružnična caiksvn. Krištofa je v Grajski vasi priljubljeno shajalilce Grajanov ne le ob nedeljskih mašah. aktualno Trepetlika je drevo, je simbol, je društvo Življenje s Parkinsonovo boleznijo ni težave in lahko - Zgodnje odkritje in zdravljenje bistveno olajšata podaljšata življenjsko dobo »Začelo je z okorelostjo rok, dJani. Osebna zdravnica me je poslala na rentgensko slikanje» ki ni odkrilo ničesar. Okostje rok je bilo normalno. Potem se mi je leva roka začela rahlo tresti, obenem sem opazil, da med pisanjem postaja pisava čedalje manj^. Začel sem z normalno velikostjo» stavek končal s tako drobnimi Črkami, da sem komaj bral. Na preiskavi mišičja so mi prvič omenili sum na Parkinsonovo bolezen, ki pa ni bil z ničemer potrjen,« opisuje začetek bolezni znani celjski novinar Peter Božič. Da gre res za Parkinsonovo bolezen, je ugotovil ne-vTX)iog. »Čeprav sem začel dobivali zdravila, se je bolezen zelo na^o slabšala. V dobrem letu se je tako razvila, da se nisem mogel več hraniti sam. Ko sem juho zajel z žlico, je brizgnilo do stropa. Imel sem izredno močan tremor (tresenje) 2 veliki amplitudami. Potem sem priSel k prof. dr. Zvezdanu Pirtošku, ki me je vzel za 14 dni na nevrološko kliniko, k;er so opravQi kup preiskav in določili terapijo. Ko sem se vrnil, tremorja praktično ni bilo več videti. Začel sem namreč dobivati butolinske injekcije, ki so ga popolnima blokirale- Od leta 1998 živim praktično brez tremorja. V manjSi meri se pojavi, ko po 6 do 7 mesecih začne botulin popuščati.« A tresenje še zdaleč ni edina težava bolnikov s Parkinsonovo boleznijo. Pravzaprav ga opažajo le pri četrtini bolnikov. »Značilni simptomi so počasnost in bomost gibov, sključena drža, na obrazu ni prave mimike (strmeč pogled ali maskast izgled obraza), mišična okorelost ali togost, na primer težave pri vstaja- Parkinsonova bolezen je razmeroma redka, kronična in napredujoča, a zaenkrat še neozdravljiva bolezen. V Sloveniji je za njo obolelih od 2500 do 3000 ljudi> po vsem svetu več kot Štiri milijone ljudi. Vzroki za nastanek te bolezni niso povsem znani. igrajo pa pomembno vlogo vplivi okolja in genetski dejavniki. Značilne znake PB so namreč naSIi pri uživalcih nekega sintetičnega mamila, ker pa večina bolnikov se-veda ne uživa mamil, so pomembni tudi drugi dejavniki okolja, med ostalimi na primer pesticidi v pitni vodi. Pri genetskih dejavnikih gre predvsem za podedovano občutljivost zà nastanek bolezni. \ 1 ■ Jmi X Patsr&oziČ nju sstola. Pogosto je vzgod-njih obdobjih bolezni simptome najti le na eni strani telesa [na primer tfesenje v mirovanju) in li so lahko vrsto let blagi, tako da ne predstavljajo večjih ovir v vsakodnevnih opravilih. Z napredovanjem bolezni se pojavijo problemi z neravnotežjem in nestabilno držo>« opisuje specialistka nevrologinja Marija SoštariČ Po d lesni k, dr. med. Boleien ne dopušča sale življenje s Parkinsonovo boleznijo je torej vse prej kot preprosto. »Res je, a gre. Je Marija Šoltanč Podlesnik pa to bolezen, ki ne dopušča šale. Zdravila je treba jemali zelo točno, podobno kot pri sladkorni bolezni. Jemljem jih 5-krat na dan. Da ne zamudim pravega časa, sem si kupil električno uro, da me s piskom opozori,« poudari pomen rednega j eman ja zdravil Peter Božič. »Na vse simptome pri zdravljenju poskušamo vplivati z vnosom zdravil, ki pris-pevajo k povečanju dopami-na v možganih, ki ga pri teh bolnikih manjka,« razlaga Marija Šoštarič Podlesnik. »Temelj zdravljenja Parkin-sonove bolezni predstavlja le-vodopa. ki jo bolniki zauži- jejo v obliki tablet a)i kapsul, nato prispe do možganov in se lam pretvori v do-pamin. To je zelo učinkovito zdravilo, katerega učinek z leti lahko pojenja oziroma lahko privede do neželenih pojavov in sicer nehotenih bov oziroma zgibkov. Druga oblika zdravil, ki posnemajo delovanje naravnega do-pamina, se kombinira z ie-vodopo. Ta oblika zdravljenja je postala zelo pomembna in pogosta, ker omogoča daljSe obdobje zdravljenja brez ali pa z nižjimi dozami levodope. s tem pa se zmanjša tudi možnost nastanka zgibkov. Od letos jev Slo- veniji na voljo oblika tega zdravila, ki jo bolniki zauži-jejo le enkrat dnevno, zdravilo pa se nato enakomerno sprošča preko celega dne, kar bistveno olajša bolnikov dnevni umik terapije. Obstajajo tudi zdravljenja, ki ne vplivajo na dopa min. vendar se z njimi poskuša vzpostaviti ravnovesje med več pre-našalci v možganih, ki je sicer porušeno.« Izbira zdravil, kombiniranje in razmerja med njimi predstavljajo zahteven del zdravljenja, ki ga uravnavajo nevrologi ali pa je celo potrebna predstavitev bolnika v Centru za ekstrapiramidne bolezni v UKC v Ljubljani. Upanje za neozdravljive »Kljub učinkovitosti zaenkrat nobeno zdravilo ne more pozdraviti bolezni, lahko pa se simptomi omilijo in omejijo. Na začetku bolez-ni je učinek zdravil hiter in dolgotrajnejši, nato prične popuščati. V svetu ima pomembno vlogo tudi kirurgija, ki omogoča zdravljenje preko vgraditve stimulator-jev v globoka jedra možganov. Rezultati so pri dobro izbranih bolnikih obetavni,« opozori na še eno možnost Marija Šoštarič Podlesnik. Pri nas takšnih posegov ne delajo, so pa že poslali nekaj bolnikov na poseg v tuj Ino. »Pred Sedež društva Trepetlika je na Šišenski 23 vLjub-Ijani. Za vse infonnacije o društvu in njegovem delovanju iahko pokličite na telefonski številki (01) 51S 10 90 in (01) 515 10 91.To društvo je zelo aktivno tudi na Celjskem. obdobjem levodope so bolniki s Parkinsonovo boleznijo umirali vsaj 10 let prej. Četudi bolezen posamezniku upočasni in oteži rutinske dejavnosti, naj to ne vpliva na dolgoročni cilj, to je ohraniti samostojnost, dejavnost ter premagovati ovire na poti.« Pri tem ima neprecenljivo vlogo društvo bolnikov s PB, ki se imenuje Trepetlika. »Vanj sem se včlanil že leta 1998. BQ sem zraven, ko smo pred medicinsko fakulteto posadili drevesce trepetlika. Do danes se je že lepo razraslo, tako kot naše društvo. Težko si predstavljam življenje brez stika s tem društvom,« poudarja Peter Božič. Pa ne gre samo za mesečne obiske Term Zreče, ki jih obogatijo z učnimi delavnicami in predavanji strokovnjakov. Tu je še njihov časopis, ki izhaja dvakrat letno, predvsem pa dniženje. »Vedno znova spoznavamo, da nismo sami, da imajo tudi drugi ljudje podobne težave in da se jih da v veliki meri premagovati. To je Izredno pomemben občutek,« pravi Peier Božič. isilLENA B. POKUČ Foto: KATJUŠA Za osveščanje javnosti o Parkinsonovi bolezni so veliko naredili znani bolniki, med njimi sla nekdanji boksar Mohamed Ali in igralec Mictiael J. Fox. Za Parkinsonovo boleznijo je dolga leta bolehal tu-di papež Janez Pavel 11. viré Poslovni paket z izbiro ugodnosti Za poc^eQa In zase&nike smo prtpmill soctoben poskjvri potot teamo mu docMpoeebneugodhoeti ki prednosti. Prilagodits ga iahto sN^^lIm Že|am In potreba Dven>a obveznima storitvama, transakcijakemu računu in soócibrá oteteronsKi bardd Abacorru dodajte vaa) dva storttvl, podlovno karHct> MastdfCard aii spidtni pregled poslovnege sodek^vanja In splošno depozitno pogodbo ali pogodbo o sprejemanju ban£nih plačilnih kartic. Poštovní skitniki v Abanki vas pričakujejo. v SODOBNE REŠITVE PO VAŠI MERI : Poou»>ei6p*k*».P«tovrtpeW »N»*lewodi. i. 2006<»6 ,.zasebnik lahtoo úgocbMB fakortrt te m*9A fM rm vW|ij6uie - tm áMtt^ «sUd In strpikov i xfevmsàkte^ a po«Mio KvVeo \2»^Qć^à. ABANKA www.abar>ka.tl \ knfo'S^âbanka.sk I Abaion 060 I 360 BANKA PRIJAZNIH UUDI gospodarstvo »Upali smo, da se bo vse bolje izteklofc Darjo Šaver o dogajanjih, ki so botrovali stečaju Arke o tem, kako je nekoč uspešen domač diskontnik Arka iz Žalca prišel v prisilno poravnavo in pred Časom še v stečaj, smo že poročali. Tokrat se je na vse zgodbe, napisane v medijih» le odzval direktor podjetja Daijo Šaver. Razkril je, kaj se je s podjet-jem dogajalo $e pred letom dni, kakšni so bili načrti in kje se je najbolj zalomilo. »Velikim svetovnim konglomeratom se enostavno ne moreš upirati,« je na na§e prvo vprašanje o tem, kaj se je zgodilo pozačetnem optimizmu ob odprtju prvih tujih diskontnikov pri nas, povedal Darjo Šaver, ki je z ženo Alenko pred desetimi leti odprl prvo diskontno prodajalno Hardi. »Lahko si optimističen, ker to v poslovnem svetu moraš biti, vendar s prihodom tujih diskontnikov ter z agresivnim razvojem Spara in drugih trgovin za nas ni bilo več veliko prostora. Mogoče v kakšni ali dveh trgovinah, a ne v sistemu 22 trgovin.« Kdaj ste začeli opažati, da trgovine Hardi ne bodo več dolgo zdržale? Že pred leti smo začeli razmišljati, kako Arko kapitalsko ali na osnovi franšiz povezati s kakšnim svetovnim veletrgovcem v tej stroki, Pogajali smo se z več podjetji iz Italije, Nemčije, tudi z Mercatorjem. a na koncu je ostal le Eurospin iz Italije. Z njim smo se pogovarjali več kot eno leto in na koncu uspeli za Šest naših lokacij iztržiti neto 850 tisoč evrov, S tem denarjem smo izplačali odpravnine delavcem, nekateri delavci, ki so ustrezali zahtevam Eurospina, so lahko pri njem tudi dobili delo. Nekateri so tako že naslednji dan dobili zaposlitev, edini, ki sem ostal na cesti, sem praktično le )az (žena je pred kratkim dobila novo zaposlitev). Kakšni so bili načrti ob uvedbi prisilne poravnave? Daijo Šaver S preostankom kupnine smo nameravali podjetje reorganizirati. Res je, da nam v začetku nova oblika ni bila popolnoma jasna, a potem smo jo dokončno oblikovali. Nova obDka bi omogočala večjo razliko v ceni, struktura blaga bi se iz predvsem prehrambenega spremenila v pretežno neprehram-benega, pri Čemer bi se pojavljali predvsem v manjših krajih, vaseh, mestnih četrteh. Ta denar je zdaj ostal v stečaju (približno 400 tisoč evrov), saj sodišče ni prepoznalo naših dobrih namenov, Sodna izvedenka je namignila, da ste skušali denar prekanalizirati v povezana podjetja, da ste namerno z izplačevanjem dobička izčrpavali podjetje... Ne vem, zakaj bi zadnje mesece hotel Arko izžeti, saj iz podjetja v 18 letih nikoli nisem izplačeval dobička. Dobička, ki sva ga dvignila, nisva zapravila za lastno ugodje, temveč sva ga posodila podjetju Lider. Po zgledu ostalih trgovskih podjetij sva skušala določene dejavnosti, v tem primeru investicijsko dejavnost, prenesli na Lider. Pri tem nisva nič skrivala, saj sva tudi tukaj kot lastnika navedena oba. Skratka, denar ni izginili, nisem ga imel v žepu, čeprav so mi takrat upni-\ú kar malce grozili. Kaj je zdaj z ostalimi trgovinami, ki jih niste prodali Curospinu? Kaj počne Lider? Stare trgovine smo zaprli, čeprav smo do blokiranja računa mislili nadaljevati delo v treh enotah, ki so bile še do konca operativne. Lider je podjetje, ki ne funkcionira. Sem namreč v takšnem obdobju, ko si kot poslovnež ne upam nadaJjevati nobenih poslovnih aktivnosti in moram temeljito razmisliti, kaj bom sploh Se v življenju počel... Ne rečem, da nismo kdaj naredili kakšne napake, vendar zavestno nikdar nisem poskušal komurkoli česa vzeti ali mu narediti Škode. Zdaj ko gledate nazaj, kje se je po vašem zalomilo? Zdi se mi, da bi morali zdržati le še nekaj Časa in bi se trend obmii. Z veliko inflacijo so diskontni trgovci spet bolj »popularni.« Ko iščem razlog, kje se je zataknilo, mislim, da smo postali preveliki, da bi lahko vse funkcije Še vedno vodil sam. Vse funkcije, nabava, kadri, finance ..., so bde združene v meni. Posamezne funkcije bi morali obvladovati posamezni strokovnjaki, podobno kot je to narejeno v ostalih podjetjih, a zato sn^o bili vseeno premajhni. Globalizacija daje prednost veletrgovcem, velikih družbam, ki imajo izjemno dobro organizacijo, kateri nismo bili kos, saj smo zrasli zgolj iz entuzijazma. Žal mi je, da se ni izteklo boljše, mislil sem, da se bo. ROZMARI PETEK Foto: KATJUŠA Nov objekt Emo-Techa Skupina Fori Velenje je krovna organizacija, ki povezuje več poslovnih sistemov in dejavnosti: proizvodnjo, trgovino, inženiring, urbanizem in gradbeništvo. Skupno zaposlujejo že 2.064 ljudi, za letos pa načrtujejo več kot 230 milijonov evrov prihodkov. V skupino Fori se je predlani vključilo tudi podjetje Emo-Tech s 30-letno U'adici-jo razvoja in proizvodnje kompleksnih orodij za preoblikovanje pločevine in proizvodnje mehatronskih sistemov za avtomobilsko in-dustrijo. Eden od rezultatov te strateške povezave je naložba v novo orodjarno, ki so jo pred časom iz Šempetra preselili v poslovno cono Ločica ob Savinji. Sodoben, po evropskih standardih zasnovan pošlov-no-proizvodni objekt, ki se razprostira na 12 tisoč kvadratnih metrih, zajema poleg dveh proizvodnih hal za serijsko proizvodnjo še najsodobnejšo orodjarno z vso Del novega proizvodnfrf oslovmga objekta v poslotmí coni v Loeiei ob Savinji. potrebno infrastrukturo. Skupna vrednost naložbe presega 9 milijo nov evrov in daje možnost zaposlitve 200 novim delavcem. Jedro poslovne dejavnosti Emo-Techa je orodjarstvo s pripadajočo se- rijsko proizvodnjo, ki skupaj tvorita smiselno zaključeno celoto. Pomembno področje v proizvodnem programu predstavlja izdelava zahtevriih mehatronskih sistemov. Avtomobilski deli, iz- delani na Emo-Techovih orod-jih in zvarjeni na njihovih varilnih pripravah, so vsajeni v vozila Toyota, Citroen, Peugeot, Renualt, Audi, Is4erce-dez, Ford, BMW in Opel TT _O cetis Zmaga Teša V torek so se očitno umirile strasti med Holdingom slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarno Šoštanj (Teš). Z dogovorom o skoraj 16 milijonov evrovvred-ni dokapitalizaciji se bo namreč lahko nadaljevala gradnja bloka 6 v Šoštanju, za 2 milijona evrov pa so povišali letošnji poslovni načrt Teš na prifaodkovni strani, s čimer bodo Šo-štanjčani poslovali brez izgube. S tem so rešili temeljna vprašanja in očitno presegli nesoglasja, ki smo jim bili priča minuli mesec in ki so dobila že politični priokus. »Z dogovorom smo vsekakor zadovoljni, saj je to eden izmed prvih korakov, da lahko uspeSno nadaljujemo gradnjo bloka 6. Vendar gre le za prvi del dokapitaliza-cije. Teš namreč skupno potrebuje približno 300 milijonov evrov,« |e dogovor komentiral direktor TeŠa dr. Uroš Rotnik ter dodal, da bodo v Šoštanju, vsaj letos še, električno energijo proizvajali samo za HSE, ta pa jo bo prodajal drugim kupcem. Glede prej spornega poslovnega načrta Rotnik zatrjuje, da ga bodo na osnovi novih, seveda bistveno boljših izhodišč, ki so jih dobili iz HSE, sprejeli v 14 dneh. Giede termina in tudi cene se o bloku 6 slišijo različne številke. Kot je povedal dr. Rotnik, se naložba v resnici termin s ko podaljšuje, saj so se dobavni roki precej podaljšali »Prva želja je bila sinhronizacija bloka 6 leta 2012, sedaj pa je zaradi pridobivanja dovoljenj in podaljšanja terminskih planov dobaviteljev sinhronizacija predvidena v letu 2014. Tudi investicijski znesek je živa stvar, saj se spreminjajo y Dr. Uroš Rotnik, direktor TennMlBktrame Šoitanj cene nafte, delovne sile, le-girnih elementov ... Res je, da se investicijska vrednost povečuje, vendar ne toliko, kot se je podražila električna energija. Prav zaradi tega je tak objekt še bolj rentabilen in ekonomsko opravičljiv,« je povedal dr. Rotnik, po njegovi oceni pa se bo celotna naložba vrtela okrog milijarde evrov. »Objekt, z njim pa tudi energetske aktivnosti v Šaleški dolini, bo deloval Se naslednjih 40 let. Če bloka ne bi gradili, bi Teš prenehal deîovati leta 2025. 2 novim objektom bomo z enako količino lignita proizvedli za 30 odstotkov več električne energije, ob enakem vstopnem strošku. Nove tehnolog-jije bodo prinesle tudi boljše parametre, blok bo manj obremenjujoč za okolje, nižje bodo emisije hrupa in prahu ter COi na kilovalno uro,« je dr. Rotnik nanizal prednosti novega bloka ter dodal, da v projekt verjame skupaj z vsemi sodelavci, ki že tri leta trdno delajo na njegovi uresničitvi. URŠKA SEUŠNIK Nemečfte skozi okno! ©fon portlier I najboljšim ckusm akcua POZOR^HUDPES Končno Pred leti je v večfih mestih Evrope gostovala razstava fo-tografij, ki so jih namestili na glavne mestne trge. Povečani zraûil posnetki ^eíndjskíh motivov. kl so sicer zbrani v knji-^ Zemlja, ki jo nenazadnje najdete tud j v slovenskem prevodu na poiicah vs^ naših knjižnic. Razstavo sem videl v Mi-lanu> na £>unaju in mislim, da so imeli del tega tudi v Ljtjb-Ijani. Na sploh velika mesta in mesta, Id nase nekaj dajo, ni nujno, da so ravno vell^, znajo pritegniti pozornost naključnih sprehajalcev. Najboljša razstava, ki sem jo v življenju videl, je kalini dve leti nazaj gostovala na hofburškeoi travniku» pred nekdanjo rezidenco Habsbuitanov na Dunaju. f^edstavljala je vrtičke, ki so si jih v povojnem E)una-ju postavili pr^ivaid, da bi ublažili pomanj kanje hrane in bi samooskibno preživeli v po-rušeni prestolnici. Dunajčani so z natančnimi replikami vrtičkov, vsega, kar sodi k vrt-naijenju, od lope, do orodja, zasajemh živi], začasnih vodnjakov tzdelaii enkratno insta-lacijo pred sicer megaloman-skimi poslopji novega Hofbur-ga. Genialno! No, v prejšnji kolumni sem dobrohotno kritiziral mestno dogajanje in kot da bi me slišali, so me z razstavo, postav-Ijeno pred občino, demantirali. Sicer ne vem. kdo stoji zanjo, menda vojaški muzej in še kdo. ampak čestitke, čestitke. čestitke. Če fe še niste videli, jo poglejte. Slovenski vojaki v A^anisianu. Čeprav morda komu sama vsdiina tk prija kdo ve Kako. osebno menim, da je koncept razstave Širok, veČplajlCT, kar razstavljene fotografije in njihovo sporočilnost b(^ati in jim daje širšo kredibilnost. Ampak pisati sem Želel pravzaprav o čem drugem. Če so trgovski centri v spremljaj očem programu dejavni. Piše: MOHOR HUDEJ mo horh@hotmail .co m če v svojih predprostorih. v svojih osrednjih avlah ponujajo razne dogodke (koncerte» modne revije, terarije...) in na ta način hočeš noČeŠ pritegnejo obiskovalce, za mesto tega do sedaj ni bilo mo^e reči. Trg celjskih knezov je s to razsuvo prvič dobi! dušo. Pred Leti so ga )»okrand jali« s pelargoni jarai in neko vrtno gredo, češ, popravimo, kar je domnevno pozabil storiti snovalec trga Nande Korpnik. Vse skupaj je izpadlo groteskno in pravzaprav čisto brez zveze. Trg je bil Še zmeraj nekakšna načičkana ikebana, provincial-na spaka, razstavni prostor kakšne »predbritofške« cvetličarne, brez duše, mrtvak. Naravnost tesnobno se poču-lim ob misli na to, da je razstava časovnoomejena in bo ti^ po koncu njenega roka tra-fanja postal spet pust in brez-dušen> rezerviran za nočne vandale in naključne sprehajalce. Če se postavite v viogo obiskovalca Celja, ni nujno, da ravno tujega turista, sem prepričan, da si boste ob odhodu iz mesta, zapomnili ravno te(o) razstave(o). Če bi zadeva bila stalna, se pravi. da bi mesečno spreminjali program (fotografski je več kot primeren) in bi se ob ponovnem obisku seznanili s kakšno drugo razstavo, sem prepričan, da bi vas zmeraj »matral firijec«, ko bi obiskali mesto, kaj je pa zdaj razstavljeno. In seveda, glas o tem bi se širil. KEMO ^PLAST TALN5 OBLOGE zaposli: PRODAJALEC - SVETOVALEC Pogoji: * rv. ali v. stopnja izobrazbe, smer prodajalec ali ekonomsko komercialni tehnik * poznavanje dela na računalniku * de tovne izkušnje 1 leto * vozniški izpic B kategorije * natančnost, doslednost, zanesljivost in ažurnost pri delu * oddaljenost do 15 km. Smo mlAjš! kolektiv. Ponujamo dobre delovne pogoje, za kvalitetno opravljeno delo pa ponujamo dobro plačilo. Delovno razmeije bo i ustreznim kandidatom sklenjeno za nedoločen Čas s 3-meseČnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnili izkušeni in dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljite n^kasneje v roku S dni od objave na naslov: Keoiopiast d.o.o., Drefenikova 7, 3230 Šentjur, s pripisom »za razpis«, ali na e-mail: Deter.lapornik^kcmoD^ast.si »Vso dediščino mladosti sem vzela s sebojff Ana Pusar Jerič od vedoželjne deklice s Kalobja do svetovne operne zvezde Anâ Pusar Jerič je prejela številne mednarodne nagrade in blestela na mnogih tekmovanjih. Po §e&tletnem obdobju v ljubljanski Operi SNG je postala stalna Članica komične opere v Berlinu. Po šestletnem stalnem angažmaju v tej operi je postala svobodna umetnica. Sledili so najznamenitejši odri vsega sveta. Kritike zanjo skoraj ne najdejo pravih superlativov. Ob izidu zgoščenke z Verdijevimi arijami kritik med dru^m pravi» da se Pusarjeva s svojo vokalno fleksibil* nosijo giblje v žanrskem razponu, ki ga doslej ni uspelo povzeti nobeni drugi slovenski sopranistki. Tadi v mednarodnem merilu skoraj ne naletimo na pevko, ki bi bila enako suverena v podajanju tako različnega repertoarja, kot si ga lahko privošči prav ona. Ana Pusar Jerič je operna pevka svetovnega formata. Deklica s Planince pod Ka-lobjem, ki je uspela, kot se v velikem svetu sploh da uspeti. Občinska nagrajenka se v Ipavčevem letu v Šentjur vrača z gala koncertooL Brezčasna gospa vedrega obra« za se nekoč ni hotela spotikati nad poleni, zdaj se noče nad slabimi izkušnjami. Osvojila je svet. Biti umetnica, žena, mati in babica so blagoslovi, s katerimi in zaradi katerih je vsak dan izpolnjen. In to je vse, kar v življenju sploh šteje. Povedali ste jih že mnogokrat, a vendar ste z zgodbami svojega otroštva še vedno malo naši. Kakšne spomine imate na Planinco, Kalote? Človek se vedno vrača v svoje otroštvo, ker so tam spomini in čas v naši podzavesti zapisani tako nedolžno. Poleg vsega drugega, družine, domačije, svo)e stare niame, se še kako jasno spominjam svojih zgodnjih hotenj. 2e zelo /^odaj jih je zaznamovala strast. Niso se nanašala zgolj na ^bo in petje - reči moram, da smo oboje že od vsega začeUca gojil i v družini, saj se je pri nas vedno veliko pelo - ampak tudi na življenje, na takrat še neartikuliran svetovni nazor. Že zelo mla-da sem pela na kom in globoko dojemala Boga, onostran-skost. To je bilo zelo povezano z glasbo, s strastjo, ki me je prevevčda, z vsem, kar se je nabiralo v meni. Iskala sem skrite količke, kjer sem prepevala, in se iznjih vračala pomirjena. Poleg sanjarjenj mi je neskončno veliko pomenila šola. To je bilo stičišče, kjer se je domače življenje dotikalo okna v svet. Rada sem tudi delala na polju, predvsem s staro mamo. Bila je posvetna ženska, ki je že v začetku stoletja hodila v Budimpešto in Trst. Ob njenih popotnih zgodbah Je bilo motikanje na njivi skoraj posvečen čas. Zelo se spominjam tudi svojega prešola-nja iz kalobške šole v Šentjur, Zelo zgodaj sem namreč dojela, da če hočem v življenju na kateremkoli področju karkoli narediti iz sebe, brez izobrazbe enostavno ne bo šlo. Koliko ste bili takrat ri? Enajst let, a tega sem se zavedla že veliko prej. Res pa je, da je bila sestra moja izvidrU-ca. Njeno pripovedovanje ter zavest, da je mogoče, da je izvedljivo, sta me samo Še utrjevala v prepričanju, da bom za vsako ceno sláiila njenemu ^edu. Vedela sem, da se tam že zgodaj učijo angleščine in da brez tujih jezikov tudi ni mogoče napredovati. Ne morem reči, da sem bila komunikativna. Prej nasprotno. Bila pa sem zelo tenkoslušna. Komunicirala sem s pomočjo glasbe in s staro mamo. Sicer pa sem poslušala inpivnalakot goba. Imela sem izjemno voljo in optimizem. Danes to pojmujem kot poseben blagoslov, zaradi katerega sem bDa sposobna skoraj vsega. lUdi vsak dan prepešačiti sedem kilometrov do Šentjurja in še enkrat toliko nazaj, včasih celo dvakrat. Ko danes gledam to dekletce z vso to voljo in energijo, me bega, mi je nepojmljivo. Meni. Čeprav sem ista. Vaš izrazit pevski talent so v šoli odkrili skoraj nemudoma. Kljub vsej svoji strasti in mladostni energiji ste potrebovali podporo okolice. Verjetno kakšnim velikopoteznim načrtom okoliščine na splošno niso bile prav naklonjene. Ah, kje pa. To sem skrivala, nosila v sebi kot posebno skrivnost A po drugi strani sem bila že takrat človek trenutka. Zelo malo je bilo treba, da sem zažarela. Samo kakšna misel, beseda in sem že dobila zase listo, kar sem v tistem trenutku rabila. Po svoji materi imam za petje izjemno gensko zasnovo. Bila je namreč sestrična operne pevke Sonje Draksler. Zelo dobro se spominjam, ko me je mama nekoč poklicala, naj pridem poslušat, kako moja teta poje na radiu. V trenutku se je prijelo, v trenutku je bilo vse odloCeno, v trenutku sem vse vedela. In hkrati nič. Nobene strategije nisem imela, nobenega načrta, saj sem bila vendar otrok. A od izobraževanja me odtlej ni moglo nič več odvrniti. Stari modreci so dejali, da se pesnik rodi, govornik pa naredi. Za opem^ pevca je nedvomno treba oboje. Vas je Šolanje kasneje pripeljalo v Ljubljano in nato Salzbuig. Najprej sem začela tukaj. Celje je bilo zelo pomembno. V srednjo Šolo sem hodila rta učiteljišče češ: »... bo imda vsaj poklic, če pa bo drugače naneslo, bo še vedno imela dovolj glaslwne podlage da bo ujela študijski vlak v Ljubljani.« Bile so določne omejitve, je že trelH priznati. Ni bilo vse ideaino, a hvala bogu je bilo vsaj tako. V Celju sem v zboru kmalu začela peti solo. Slišala me je profesorica Justina Kovačič in mi poslala pismo, če bi se želela učiti solo petja. To je bila ena najlepših stvari v življenju. Od tu smo potem ciljali na študij v Ljubljani. Posebno vlogo je imei takratni ravnatelj glasbene šole, profesor Kunej, ki me je v Ljubljano vodil dobesedno za roko. V vaši biografiji se človek hitro izgubi v naštevanju vseh mogočih na^ad, naj omenimo samo Prešernovo in Betettovo za življenjsko delo» številne odmevne vloge na najbolj slovečih svetovnih opernih odrih. Katera je tista prelomnica v karieri, ob kateri vam Še danes postane toplo pri srcu? Bi rekla, da sta dve. Prva je bila na ljubljanskem odru z vlogo Popeje, za katero sem dobila omenjeno Prešernovo nagrado. Prvnč sem se zavedla svojega odrskega izraza, da je to del mene. Prej sem se nekako naučeno premikala po odru, v Popeji pa sem začutila spet neke vrste strast, da sem na odru resnično jaz. Druga prelomnica pa je bila otvoritvena predstava v dres-denski operi. Biti spremljan s tako subtilními orkestri, stati na odrih, kot je dunajska državna opera... To je tisti álj, tisto največ, kar lahko človek v mojem pokiicu, če seveda pojmuje glasbo kot tako sen-zibilen medij, doseže. Sicer pa je v moji biografiji res ogromno zelo pomembnih oper in predstav, a jih ne bi naštevala. Pomembno je tisto, kar ostane. Sem slovenska so-pranislka, edina v celotnem obdobju slovenske opere, ki je v državni operi na Dunaju odpela vseh sedem najtežjih opernih del. Ko je ravno gostoval dunajski filharmonič-ni orkester. Če vemo, da je to najboljši orkester na svetu in da sem jaz njegova partner-ka> mislim, da to vse pove. Ostalo se pač bere. To je moja pot, ki ni kratka. Sem pač že kar dolgo na svetu. Ko ste šli v tujino, ste sloves operne dive nesli s seboj ali ga je bilo treba šele zgraditi? Seveda je bilo treba sloves šele zgraditi. Iz različnih razlogov sem se od ljubljanskih začetkov veliko podajala na mednarodna glasbena tdono-vanja. Morala sem izkusiti, ali sme moja misel seči čez meje. Ker sem realen Človek, sem hotela videti, kam spadam. Po dru^ strani nisem želela, da to petje povsem upravlja z mojim življenjem. Morala sem vedeti, ali je moj domet dovolj velik za svetovno sceno ali ne. Vrstili sose uspehi in za njimi povabila. Začela sem odhajati. V dresdensko opero najprej za eno leto. Raztegnilo se je v dve desetletji svetovnih odrov. Če hočeš nekaj res dobro delati, eno leto ni nič. To je proces, ki traja vse življenje. Predvsem pa kariera, če misliš zares, raste počasi. In zdaj se to obrestuje. Običajno se pevska pot predvsem pri slovenskih sopranistkah po 50. letu obr- ne navzdol Sama sem k temu pristopila čisto znanstveno. Kako se lahko telo> glas obnašata po tem nonnainem kapit-Iju in rezultati so neverjetni. Razvila sem se. Prej sem bila Urška mlada soprani stka, zdaj pa sem dosega zmožnosti dramskih in visokodramskih vlog in to z nepopačenim glasom. Z lepoto ^asu. Tb je tisto, kar šteje, in to je prav neverjetno. Obrestuje se mi, da sem se gadila počasi In sem ob nepravem času tudi zelo mamljivim ponudbam znala reči ne. V karieri ste dosegli skoraj vse, kar je mogoče. A ženske smo takšne, da nam to ne pomeni dosti, Će nismo zadovoljne tudi zasebno. Kako ste uspeli uskladiti delo, družino, materinstvo? 2e v mladih letih sem bila zelo previdna, da me ne bi povsem posrkalo in da me ne bi posrkalo nekaj, kar ne bi bilo vredno. Imela sem rudi srečo, da sem moža c^šla v svojem krogu (tenorist Karel Jerič, op. p.). Ne znam si predstavljati, da bi to lahko usldajevala z nekom, ki tega sveta ne bi razumel. I^rečna sem, da mi je bilo dano in da sem imela pogum za materinstvo. Treba je vedeti, da to ni tako samoumevno, da te ta poklic vzame celega. Zdaj ko mi je dan še blagoslov biti babica, materinstvo podoživljam znova. Šestletni Karlo preživi z nama teden vsaka dva, tri mesece že od il. meseca. Starša imata namreč tako delo. Zdaj skrb za svojo hčer in zeta seveda podoživljam tudi z vidika vnuka. Vedno bolj se zavedam veličine materinstva. Mati je sveta. Nekaj najpomembnejšega nasvetu. Vam je v življenju zelo pomagala ta pozitivna naravnanost, zmožnost, da odmislite vse pritlehne Človeške lastnosti, ki so vam tudi nemalokrat grenile življenje? Jaz sem se s tem rodiia. To zavedanja mije vedno bolj pomembno. Negujem ga, ga gojim in sem zelo srečen človek. Ko se včasih ukvarjam z najbolj težkimi in turobnimi opernimi frazami, sem neskončno hvaležna, da sem ohranila seg-ment nežnosti in lahkomosd dekliškega izraza. Na koncertu v Šentjurju bodo ob Ipav-dh prišle do izraza prav le drobne fraze. In tisti trenutek, kakormi bo pač dano. V umetnosti je že t^o, da noben trenutek ni enak prejšnjemu. Nič ne moreš staviti na »bi«. Ali si ali nisi To je vse, kar šteje. SAŠKA T OCVTRK Foto: GREGOR KATiC akcija "Še malo bolj desno in nasmešek... síiliír ...«Tskole zgleda fotografska seansa, preden se nasi tekačici zapodita med obložene Tuievo police. Najbolj zdrav voziček doslej Naša ekipa si je od prejšnjega ledna, ko je bil dosežen rekord, veličastnih 185 evTOv, komaj opomogla. Id se pripravila na novo brezplačno nakupovanje, v katerem je »daljinsko vodeno« tekačico Tanjo usmerjala Alijana Ribič z Dobrne. Alja, kot skrajšano kličejo našo tokratno nakupovaiko> je pokazala zelo dobro poznavanje supermarketa v Planetu Tuš, Teševa Simona in Tanja Seme pa sta ta teden dobro nabrusili pete. SJedilo je nabiranje prave zakladnice sadja in zelenjave, in ko smo že mislili, da se Aija prav res nikoli ne pregreši s koščkom kakšne Čokolade, je izbrala še nekaj kaloričnih, a zares slastnih posladkov. Prav vsi pa smo ostali brez besed, ko se je v vozičku znašla preleslna hobotnica, ki bo zaradi svoje velikosti nasitila kar nekaj želodcev. Voziček se je polnil in polnil in Tanja je priznala, da tako polnega v letošnji akciji Se nismo imeli. A dirke s časom še ni bilo konec. Mala Teja je na svojstven način Nagrajenka Alijana Ribic je nabito poln vosček komaj pritovorila domov, na Oobmo. Za dobro opravljeno delo si je dnùina privoščila hobotnico, pečeno na žana. Vsi smo se strinjali, da jo Alja napolnila najbolj zdrav voaček doslej. izbrala kuverto, ki je Alji priborila še dodatno minuto. Po skupno petih minutah nakupovanja smo pogledali resnici v oči in priznali, da tokrat rekorda nismo zrušili. A smo bili zato prav gotovo priča najbolj zdravemu nakupovanju v akciji. Alja je z nakupovanjem v akciji Do polnega in zdravega vozička brez mošnjička prihranila sladkih lOSevrov. Prav tako slasten, kot je bil prihranek, )e bil tudi sladoled» ki ga je ekipi Novega tednika in Radia Celje privoščila Alja. Akcija brezglavega in brezplačnega nakupa se počasi bliža koncu, še niste poslali kupona, pravile? Kaj potem še čakate?! Le malo smola in na Tanjo bi med nakupovaniemzgrmela kopica vloisne zafenjave. Tanja se je rešila, a le za las. Zdaj vidite, kako ja naša ekipa zagnana? No, po končanem dolu se tudi hobomlc ne branimo. VELIKA NAGRADNA IGRA S •t* S vsako na Do polnega vozička brez mošnjička tus m radiocelje * 95.1 95.9 tOO.3 90.6 MHz tuŠklub Ste že kdaj nakupovali brezglavo? Metali v voziček vse, kar vam je bilo všeč, kar ste si tisti trenutek zaželeli? Novi tednik in Radio Celje vam v sodelovanju s trgovinami Tuš, tudi letos ponuja ravno to: Do polnega vozička brez mošnjička! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Kako lahko sodelujete? Izpolnite in pošljite kupon. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo novinarko, ki bo zanj „nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.si.www.novitednik.com in www.radíoceijexom. Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19« 3000 Celje. 10 CEUE i NOVI TEDNIK Oskrba z vodo ni samoumevna V Celju z razstavo proslavili sto let, odkar ima mesto vodovod v sredo so v muzeju novejše zgodovine odprli raz-stavo, ki prikazuje stoleten razvoj celjskega vodovoda. Celje je kot četrto mesto v Sloveniji davnega lela 1908 dobilo prvih 27 kilometrov jdvnega vodovoda. Na razstavi so prikazani eksponati, ki so jih še pred uvedbo vodovoda in tudi v leti h razvoja vodovodnega omrežja uporabljali Celjani - od stranišča na štrbunk in pralnih kadi za pranje perila vSavinji, nočnih posod, opreme javnih kopališč, prvih vodovodnih črpalk do danes, ko je na vodovod v občini priključenih že 98 odstotkov celjskih gospodinjstev. »V stotih letih se je vodovodno omrežje v občini razširilo na 700 kilometrov omrežja, imamo tudi 120 vodooskrbnih objektov,« je ob odprtju razstave po-vedai direktor javnega podjetja VO-KA mag. Marko Cvikl. Posebej je opozoril, da se naloge podjetja zdaj, ko je zagotovljen vodovod do praktično vseh gospodinjstev, drugačne. »Pred vsemmoramo zagotavljati varnost vodooskrbnih območij, čim manj prekinitev v oslabi in stalen nadzor nad kakovostjo vode,« je bil jasen Cvikl. Pred podjetjem pa so nove naloge. Ker je 12 virov pitne vode v Vitanju, na Fran-koiovem in v Medlogu, iz katerih letno načrpajo 7 milijonov kubičnih metrov vode, Marko Cvikl na zanimivi m poučni razstavi o stoletnici celjskega vodovoda dovolj, so zastavili nove cilje. Z gradnjo nove vodarne na Frankolovem, v kateri bodo odpravljali tudi zadnjo veliko nevšečnost - kaljenje vode ob močnejših padavinah - bodo zagotovili dolgoročno varno in kakovostno oskrbo občine z zdravo pitno vodo. Dva milijona evrov vredno naložbo bodo končali prihodnje leto. Ob tem bodo tudi poskrbeli za zmanjševanje izgub v vodovodnem omrežju, saj gre zaradi poš-kodovaruh vodovodnih cevi v nič kar 40 odstotkov vode, ki jo pošljejo v omrežje, Muzej novejše zgodovine je pri pripravah razstave zbraJ izredno veliko kakovostnih podatkov in tudi gradiva, od stvarnih predmetov do fotografij . »Razstava nazorno pokaže, kako so se s prihodom organizirane voda oskrbe popravile in spremenile tudi higienske navade Celjanov, še pred slabimi sto leti so se Celjani umivali in kopali na javnih kopališčih, gospodinje pa so perilo prale v Savinji,« je omenila direktorica muzeja Andreja Riliter. Ob razstavi so pripravili tudi spremni program. V njem pripravlja- jo pohod Od muzeja do tovarne, kjer si bodo ob poti iz muzeja do vodnih virov v Medlogu ogledali tudi črpališče meteorne vode, spoznavali življenje ob Savinji nekoč in danes ter si ogledali vodarno. Na pohodu Od muzeja do Čistilne bodo pohod-niki spoznali Še delujočo staro rimsko kanalizacijo, nov kolektor, ki vodi odplake do čistilne naprave, in napravo ter njeno delovanje. Za mlade 50 pripravili program (Vodo) vodne dogodivščine. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Ekološki dan v Celju Gimnazija Celje-Center je letos spodbudila mrežni razvojni projekt treh srednjih šo], ki si delijo Šotski okoliš. PoimenovaJi so ga Loči me - zate gre, pri čemer želijo s skupnim projektom prispevati k varovanju in izboljšanju okolja ter dijake in dijakinje osvestiti o celostni problematiki nastajanja, zbiranja in obdelave raziičnili odpadkov. Jutri, v soboto, bodo dosedanje dosežke predstavili Celjanom na prireditvi, ki so jo poimenovali Ekodopoîdne v centru Celja. Prebivalcem knežjega mesta bodo lako med 9.30 in 11. uro pri zvezdi v centru mesta z različnimi predstavitvami prikazali ekološka dejstva, ki opozarjajo na neustrezen odnos do okolja. V projekt so se povezali Gimnazija Celje-Cenier, Poslovno-komercialna šoia Celje in Srednja Šola za gostinstvo in turizem Celje ter zunanji partnerji: Mestna občina Celje, Javne naprave, Fitmedia in podjetje Ekoplus. ' BS Taborniki praznujejo Celjski taborniški Rod druge grupe odredov praznuje letos 40-letnico delovanja. Ob jubileju in bližnjem dnevu Zemlje, ki je tudi dan tabornikov, pripravljajo jutri, v soboto, v središču Celja privlačen prikaz svojih dejavnosti. Predstavili se bodo z zanimivimi delavnicami, ki bodo med 9.00 in 11.30. V mestu bodo postavili info točko, pionirski objekt, mimoidoče bodo učili različnih vozlov, prikazali bodo priprave na kurjenje ognja, različne taborniške igre, A-janje, petje, pekli bodo palačinke, pripravili spretnostni poligon, učili ročne spretnosti in prik^ovaii streljanje z lokom. Dan bodo zaokrožili s koncertom Slona in sadeža ter Vlada Kreslina, ki se bo v Celjskem domu začel ob 19. uri. BS jawb mpmve, đ.0.0. Taharska C. 49 > 3000C«lio T«1. -adS 3 42fi 64 Û0 Fac-396 3 42$ 64 12 info^avnfr na pravo« vpv skupaj s soprogo Anico daleč naokrog znan po skupnih kraticah njunih imen: MAH. Velenjsko društvo šteje okoli 40 članov. »Mednje pa bi radi pritegnili zlasti rolajše ljubitelj e narave in naravnega zdravilstva,« Upa, da bo pomlad okrepila njihove vrste. »Tbdi zato, ker imamo zeliščarji v Lipju kos zemljišča za zasaja- nje in sejanje zdravilnih zelišč in ker imamo naklonjenost občine za naše aktivnosti.« Herman in Anica, ki ju lahko najdete tudi na velenjski tržnici med njunimi zdravilnimi travami, sta oba izvrsma poznavalca najučinkovitejših zelišč, ki rastejo pri nas. Herman, po poklicu kovinar, se je ves predal raziskovanju skrivnostne moči narave in izdal dve, piše pa že tretjo knjigo z naslovom Skrivnostne moči na-rave.'Že v prvih dveh je zbranih tisoč uporabnih nasvetov, zato je na svoje delo lahko upravičeno ponosen. MP Herman Mastnak www.racliocelje.com 11 s prerezom traku so nova parkirišča »odprííužupanUjzePosedel, direktor ZD Žalec Marjan Golob, direktorica Žalskih lekarn Udija Pavtovič ter najmlajši in najstarejši občan ulice. Oenis Grobelnik in Miran Volk. Nova parkirišča Zdravstveni dom in lekarno v Žalcu poleg domačih občanov obiskujejo tudi občani iz drugih občin Spodnje Savinjske doline, ki imajo pri iskanju parkirišč velike težave in pogosto parkirajo kar na voznih pasovih PreSemove in Sprajčeve ulice. Jezo voznikov in prebivalcev navedenih ulic je zmanjšalo 24 novih parkirišč na južni strani zdravstvenega doma. ki so jih slovesno »odprli« v nedeljo dopoldne, v prvi vrsti pa so namenjena strankam, torej uporabnikom zdravstvenega doma in lekarne. Kot sta na odprtju povedala žalski župan Loj- ze Posedel in vodja oddelka za varstvo okolja in urejanja prostora Aleksander Žolnir. je Občina Žalec lani odkupila stanovanjsko hišo in na tistem mestu zgradila nova parkirišča, Skupno, zureditvljo kanalizacije, stroški dosegajo skoraj dvesto tisoč evrov. Letos bodo zgradili Še pločnik od zdravstvenega doma do sodišča, poleg tega bodo preuredili parkirišča in križišče pred lekarno v predvideni vrednosti 50 tisoč evrov. Novo parkirišče je blagoslovil pater Jože Rupnik, odprtje pa je popestril kvartet trobil. TT Z OBČINSKIH SVETOV S partnerstvom na raspise VRANSKO - Občina je sprejela sklep, da bo s 15-od-stotnim deležem, v višini 2.250 evrov, pristopila k ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, ki se imenuje Tehnološki center URE in OVE [center učinkovite rabe in obnovljivih virov ene^je). S pomočjo simbolične podpore občine kot lokalnega partnerja in ostalih ustanoviteljev družbe» to so KIV in Energetika Vransko ter RITS Celje, se bo center lažje razvijal in prijavljaj na razpise Nekoliko manj krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v zadnjih dneh pripravila dve krvodajalski akciji. Prva je bila v prostorih Mesme skupnosti 2a]ec za zavod za transfuzijsko medicino. Akcije se je udeležilo 105 krvodajalcev. Drugo so pripravili v prostorih šempetr-ske osnovne šole za celjsko bolnišnico, kri pa je darovalo 76 krvodajalcev. Obeh akcij se je udeležilo približno deset odstotkov krvodajalcev manj kot v minulih letih. Naslednja, peta, ki jo bo pripravila 00 RK Žalec, bo 30. maja v prostorih Doma svobode v Grižah od 7. do 11. ure. TT in projekte za evropska sredstva. Delo centra temelji predvsem na izkoriščanju lesne biomase, izrabi sončne za pridobi vanje električne ener^-je in pridobivanju vetrne ter hidroenergije. V centru se ukvarjajo tudi z ^adnjo energetsko pasivnih hiš. Ustanovitev družbe naj bi koristila tudi de-lu študentov in raziskovalcev s strojnih fakultet v Ljubljani In Mariboru, mariborski fakulteti za elektroniko in avtomatiko in ljubljanskemu zavodu za raziskavo materialov in kovin. Osnovni kapital diuž-be znaša 15 tisoč evrov in ga bodo družbeniki zagotovili denarno z vplačili osnovnih vložkov. MJ OBĆINA Tabor 21 Tel.: 05/705 70 80 TABOR 3304 Tabor www.obcfna-taborsl PROGRAM PRIREDITEV SOBOTA, 19. apHI 14.00 POHOD DO TEHNIKE CANKAft (odhod izpred KZ Savinjska dolina ob 11.30} pri vikendu Janeza Rajovca partizanski golaž Zveza združeni borcev Tabor, Info: 05 5727-048 in Planinsko društvo Tabor MN6DEUEK, 21. aprit 8.00 (21. - 25.4 200Ô) RAZSTAVA UKOVNIH DEL INE GRŽINA. ČLANICE LIKOVNE SEKOJE MAVRICA, KD IC TABOR ogled v času uradnih ur Občine In v nedeUo. 27aprila, v času selma sejna soba Občine Tabor Info: lna Gržina, tel.: 041 497-087 20.00 PREDAVANJE ALPINtSTA TONETA ČOLNARJA: HIMALAJA, ANAPURNA druženi prostor 2, Dom krajanov, vstop prost Knjižnica Tabor In Planinsko druřcvo Tabor (Info- [irai 7nrf^r\t, r«) • OM 509.5^51 TOREK, 22. april 10.00 ZASADITEV DREVESA OB SVETOVNEM DNEVU ZEMUE ZA osnovno $olo POS Tabor, info 051 50S-691 PREDAVANJI: PREDSTAVITEV STIPENDUSKE SHEME, RRA, LIUJANADR6VENSEK SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV 2ALEC, JASNA RODENIKOLČIČ Sejna soba Občine Tabor 17.00 12 Šentjur | iažko novi tednik Kulturni hram ostaja na isti ioicaciji! Če se je na prvoaprilsid okrogli mizi o neposrečeni gradnji šentjurskega kultur-n^á centra zdelo> da je večina ťaktorjev v zvezi s to investicijo Še nedorečeniii, so predstavniki IZ-Čianske-ga Mestnega sveta KS Šent-jur - mesto dokončno rekli bobu bob. »Lokacija šentjurskega kulturnega centra je določenal« je bil odločen predsednik Cveto Horjan Erjavec. Stal bo na istem mestu kot sedanji in vsako odstopanje od te odločitve naj bi bilo zlonamerno natolcevanje. ki izgradnjo centra le Še bolj odmika. Lani so s tem v zvezi šentjurskemu občinskemu svetu predlagali, naj imenuje odbor za izgradnjo kultumegd centra (KC). Kot je znano, je delovno skupino župan tudi v resnici imenoval, prvo sejo pa so sklicali pred omenjeno okroglo mizo 1. aprila letos. Sklepi zadnje seje mestnega sveta pa od župana in pristojnih občinskih služb zahtevajo, da se za KC vključno z glasbeno Šolo ohrani sedanja lokacija in zemljišče ter da po načrtih arhitekta Marka Mušiča takoj pristopijo k izdelavi projektne naloge za objekt. Vsi postopki, vključno z izdajo gradbenega dovotjenja, morajo biti zaključeni do leta 2010. KC bi gradili po fazah, prednostno seveda z dvorano, ki je trenutno za šentjursko kulturno sceno najbolj pereča težava. Kot je dejal Janez Čoki, je arhitekta Marka Mušiča, sodobnega Plečnika, Šent- Janez Čoki, Cvato Florjan Erjavec in Jože Štiglic jur odkril po zaslugi pokojnega dekana Zemljiča. »-Šentjur bo imel pred cerkvijo sv. Jurija verjetno enega najlepših trgov v Sloveniji. Pri pripravi načrta se je Mušič pogovarjal z mnogimi pomembnimi Šentjur-čani> najbolj z ddr. Igorjem Grdino, da je ujel duha na-Sega mesta. Po njem je Zgornji trg biser, KC pa bo ključ do njega,« je Čoki z arhitektovimi besedami uteme Ijll sedanjo lokacijo gradnje. In tudi če je ta že dorečena, s prav tako nujno selitvijo glasbene šole ni tako. Niso redki, ki menijo, da po tradiciji sodi v veliko staro hišo ob Ipsvčevini. Čoki take načrte kategorično zavrača: »To je ideja ljudi, ki nimajo pojma o sodobnih pedagoških standardih. Postavljati glasbeno šolo v staro hišo v Zgornji trg samo zato, da ne bo postal ulica duhov, pa je do bodočih rodov milo rečeno krivično.« Novogradnjo KC na istem mestu je kot sprejemljiv načrt že pred časom potrdil tudi župan mag. Stefan Tisel. Žal pa njegov pogled na finančni del načrta ni bil tako optimističen. Erjavec me- ni, da bi biia izgradnja mož-na do leta 2013, saj |e za obdobje 2009/10 v proračunu že rezerviran dober milijon evrov: »2 dovolj smelim pristopom pridobivanja sred--stev s strani države in evropskih strukturnih skladov je izgradnja do tega leta realna. Treba pa bo vložiti vse napore, da bomo s projektom izgradnje na razpisih uspeli.« Da bo center nosil ime po znameniti Šentjurski rodbini Ipavcev, pa je očitno pri vsem skupaj ena redkih neproblematičnih reči. SAŠKA T. OCVTRK Radioklub Laško odpira vrata 18. april je od leta 1925, ko je bil v Parizu ustanovni sestanek Mednarodne radioamaterske zveze (lARU), raz-gla^n za Svetovni dan radioamaterstva. Tema letošnjega dneva, ki ga bodo obeležili tudi v Laškem, je Radioamaterstvo: Temelj tehničnega znanja. Radioklub L<^ko danes med 10. in 17. uro pripravlja v svojih klubskih prostorih nad gasilskim domom v Debru dan odprtih vrat. Laški radioamaterji želijo vsem obiskovalcem pokazati aktivnosti, ki jih izvajajo (prikaz več vrst radijskih zvez, konstruktorstva, ozvočenje ...). Osnovna dejavnost Radio-kluba Laško je radloamateri-zem, to je »vqwstavljanje komunikacij raáičmh vrst, tek- movanje v vzpostavljanju zvez, konstruktorstvo elektrotehničnih sklopov, amatersko radio-gonometriranje (iskanje skritih oddajnikov) in usposabljanje članov za delo z radijsko in ostalo tehniko, ki jo je možno uporabiti tudi v izrednih razmerah, ko odpove ostala tehnika.« pravi predsednik laškega Radiokluba Alojz Primon. Ob opravljanju osnovne dejavnosti so laški radioamaterji s svojo strokovno ekipo prisotni skoraj r^ vseh prireditvah v Laškem, kjer je potrebno ozvočenje, osvetljevanje in izvajanje radijske komunikacije (v kulturnem centru, v dvorani Tri lilije, na ve^ih prireditvah, kot so Pivo in cvetje, martino-vanje, pustovanje ter tudi manjših prireditvah v občini). BA Šmohor v ženske roke Planinski dom na ŠmohorjUr s katerim je zadnja štiri leta upravljal Vladimir Pongratz, bo septembra prešel v ženske roke. V Planinskem društvu Laško s PongraČevim gospodarjenjem niso bili zadovoljni, zato so že od lani iskali primernejšega najemnika doma. Preko javnega razpisa, na katerega se je prijavilo pet ponudnikov, so v teh dneh za novo najemnico doma na Šmohorju izbrali Laščanko Rozalijo Vidíc. Vidičeva je po izobrazbi organizatorka gostinskega poslovanja, pri Čemer je trenutno kot kuharica zaposlena v eni od priznanih celjskih goslila Kot izvrstrw kuhiica je na številnih tekmovanjih d.o-segala najvišja mesta. Vidičeva obljublja, da bo na Šmohonu z raznovrstno in pestro ponudbo skrbela za dobro počutje še tako zahtevnih obiskovalcev, BA Za čiste planinske poti KS Rečica pri laškem in Planinsko društvo Láško pripravljajo jutri, v soboto, ob svetovnem dnevu Zemlje spomladansko očiščevalno ^cljo, na katero vabijo čim več krajanov in ljubiteljev čiste narave. Začetek akcije bo ob 8. uri pred Gasilskim domom I^ko, Sindikalnim domom v Hudi Jami, v Zgornji Rečici pri Brodovi domačiji in pri Planinskem domu na Šmohorju. Čistilna akcija, v kateri želijo očistiti planinske poti pn^ti Šmohorju, se bo zaključila ob 11. uri pri lovskem domu na Šmohorju. BA Spogledovanje s črkami v okviru bogate ponudbe kulturnih dejavnosti» ki se ob 500-letnici Trubarjevega rojstva odvijajo v Laškem, so v prostorih iaSkega muzeja svoj prispevek k počastitvi očeta slovenske knjige dodali tudi starejši predšolski otroci Vrtca Laško. V muzejski delavnici Abeceda so v različnih likovnih tehnikah izdelali velike plakate, na katerih so predstavili svoje prvo spoglciiovanje s pisano besedo. S pomočjo vzgojiteljic in vzgojiteljev ter mentorjev Muzeja Laško so otroci spoznavali črke, pri katerih so misli gladko stekle. Odkritosrčni, prijetni in polni novih zanimivih idej so se mladi likovniki pri ustvarjanju izvrstno odrezali. Izdelke, nastale v likovni delavnici, bodo javnosti pokazali na razstavi, ki jo bodo odprli v torek, 22. aprila, ob 17. uri v prostorih Muzeja Laško. BA Malčki so bili pri spoznavanju Abeceda zelo ustvarjalni. ROGATEC I KOZJE | ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S.| Ravnateljeva dolgoletna samovolja? V občinskem svetu kritizirajo ravnatelja Prevolška že vrsto let - Čudna odpuščanja zaposlenih Ravnanje ravnatelja OŠ Rogatec je v tem kraju tema, ki vznemirja občinski svet že vrsto let. »Vsaj enkrat na leto si v občinskem svetu izpraznimo dušo» nato se nadaljuje tâko kot je. Sola in občina bi morali sodelovati» vendar ravnatelj z občino sodeluje le kadar kà\ potrebuje.« je na zadnji seji občinskega sveta str-nil misli kritičnih svetnikov župan Martin Mikoilč. Svetniki so namreč obravnavali »predJog skJepa o soglasju zâ dodelitev dela plače za delovno uspešnost« rav-natdju Viliju PrevoIŠku. Svet javnega zavoda je namreč občinskemu svetu soglasno predlagal upravičenost do t^ dela plače, pri Čemer ni bilo na seji prisotnih treh predstavnikov ustanovitelja, to je občine. Med člani sveta zavoda sta dva občinska svetnika, Fredi Ferčec (SD) in Vili Bukšek (NSi), ki sta pove-dala> da je bila seja sklicana ob »neugodnem Času«, zaradi česar seje nista mogla udeležili. Člana sveta zavoda sta dejala, da po njunih opažanjih svet zavoda, ki naj bi bil kontrolni organ, vodi iz ozadja ravnatelj. To je po njunem nezasDšano, saj ravnatelj tako med drugim samostojno razpolaga z dvema milijonoma davkoplačevalskih evrov» namenjenih temu javnemu zavodu. Ferčec je omenil, da H Osnovna sola Rogatac. pod idilično Donaeko goro. V občinskem svetu trdijo, da se v javnam zavodu pojavlja dolgoletna ratmateljeva samovolja. so predstavniki občine v svetu vedno preglasovani, sej pa ne pusUjo snemali. »Ravnatelj nas tudi žali. da se gremo pobalinstvo ter da smo konfliktne osebe.« je med drugim omenil Ferčec. Večina članov sveta zavoda naj bi bila po opažanju z občine po ravnateljevem okusu. Tisti zaposleni» ki si upajo »kaj vprašati«, se znajdejo vnemilostL pri Čemer so svetniki omenjali tri primere. Ta- »To je iz trte zvito, šola brez sodelovanja z občino niti ne more funkcionirati,« odgovarja na obtožbe iz občinskega sveta ravnatelj Vili PrevolŠek. »Gre za osebne spore s Ferčecem. Snemanje sej sveta zavoda je svet res zavrnil» ker pa je član tajno snemaJ, |e bil opozorjen.« Ali ravnatelj Prevolšek posredno res nadzira svet zavoda. kot trdijo v občinskem svetu? »To so bedarije, gre za nastopanje s pozicije močnejšega. Ferčec in Bukáek začenjata seje vedno s takáno trditvijo,« trdi ravnatelj. Povprašali smo ga o odpuščanjih zaposlenih v Čudnih okoU^inah. pri čemer je odgovoril, da je bilo to po navodilih ministrstva. Glede zadnjega primera učitelja« ki je poslal vprašanja šolskemu inšpektoratu, pa je odgovoril, da gre za »konstrukt« predstavnikov ustanovitelja ter da se je šolski kolektiv proti omenjenemu učitelju obrnil sam. ko je Prevolškova protikan-didatka za ravnatelja postala v čudnih okoliščinah zaposlitveni višek ter je poiskala pravico na sodišču. Občina je pred nekaj leti prav tako morala plačati več milijonov tolarjev zaradi neupravičene odpovedi delovnega razmerja delavki v vrtcu. Na seji so prav tako omenjali zadnji primer učitelja v nemilosti, ki je zaprosil šolski inšpektorat za odgovor na vprašanje, saj ga od ravnatelja ter sveta zavoda ni prejel. Vprašal pa je o primemostí učiteljevega varstva pri odhodu šolskega avtobusa, saj bi moral biti tisti čas v učilnici. Med razpravo se je oglasil tudi svetnik Anton Roškar, ki je opozoril na podobne izkušnje iz Časa njegovega članstva v svetu zavoda v prejšnjem mandatu. Pri vsem skupaj občinski svet Prevolš-ku že dvakrat ni dal soglasja k imenovanju za ravnatelja. Pa stroka? »V samo stroko se ne vmešavamo,« so trdili razprav I jalci. Med imeni, ki se pojavljajo v nesoglasjih glede ravnateljevega postopanja. so upoštevani Rogat-čani, saj je Fredi Ferčec med drugim predsednik Nogometnega kluba Mons Claudius, Vili Bukšek pa direktor Zavoda za kulturo, turizem in razvoj. Imena so pomembna tudi v lokalni politiki, kjer je ravnatelj Vili Prevolšek predsednik občinske LDS ter Ferčec predsednik odbora Socialnih demokratov. Občinski svet tako v ponedeljek ni soglašal k upravičenosti Prevolška do izplačila dela piače za delovno uspešnost. saj so menili» da vseh potrebnih podatkov nimajo. Komisija za mandatna vprašanja. volitve in imenovanja se bo zato znova sestala, za dodatna pojasnila pa povabila na sejo predsednico sveta zavoda Nevenko Mrkša. BRANE JERANKO CMCelje CeSTË MOSTOVI C£UB d. d. Družba KJ nUke k} vtsoke groOoie CM ŒU, dl, Uva 42, 3000 Celje Tel.: 03/426 61 00, FakS; 03/426 63 06 Afrika v Kozjem V okviru praznovanja občinskega praznika Kozjega bo jutri, v so^to, humanitarna prireditev Vindol za otroke sveta. V Kozjem bodo tako ves dan, od 10. ure do 18.30 postavljene stojnice otrok iz tamkajšnjih Šol in vrtca, Uniceřa, društva Afriški center in drugih. Stojnice bodo pred motelom, kjer bo ob 15. uri predstavitev življenja afriških dežel, pol ure pozneje bo nogometna tekma Afričanov in Kozja-nov, ob 19. uri pa prireditev v kinodvorani. Tam bodo med nastopajočimi otroci iz kozjanskega vrica in šol, Plesni studio Igen, društvo Afriški center in Sušica band. Pripravljajo tudi likovno kolonijo. Prireditev organizirajo kozjanski zavod EkoAlt Vindol. društvo Afriški center in Unicef, skupaj z Občino Kozje. BJ Največ v Sloveniji Toliko vzorcev vina kot se jih je pojavilo na letošnjem ocenjevanju Društva vinogradnikov in kletarjev Trta Smarie pri Jelšah, v naši državi na društvenih ocenjevanjih Še ni bilo. Med več kot 300 vzorci je skupna ocena ocenjevanja znašala 18,04. Na ocenjevanju, ki so ga pripravili v Šentvidu pri Grobel-nem ter je trajalo več dni, je bilo za vinaija leta občine Šmarje pri Jelšah proglašeno Vinogradništvo Namiu^ s Tinske-ga. Gre za laskavi naziv, ki si ga prislužijo vinarji za najvišji seštevek petih vzorcev vin redne ugatve. Namuííevi so na ocenjevanju prejeli priznanja šampion vin posebnih kakovosti {za laški rizling-jagodni izbor z oceno 19,37) ter prvaka sorte za laški rizling ter belo zvrst. Šampion rednih trgatev jepostal Mirko PlaninŠek (s tramincem z oceno 18,56). Kol prvaki sort so prejeli priznanja za najvišje ocene še Ivan Kolar (za zeleni siivanec, rumeni muškat ter sau-vignon), Alojz Smole [beli pinot), Miran Čoki (sivi pinot), Marjan Kováčič(chardonnay), Vinogradništvo Plevnik (renski Vinar leta je VmogradniltvD Na-murs, na fotografiji js Franc Na-murš. rizling, Franc Vengust (keraer), družina Jančič (rdeča zvrst) 1er KZ Šmarje pri Jelšah (modra frankinja). Vsega skupa) so podelili kar 157 zlatih medalj ter eno veliko zlato medaljo. »Super,« komentira skupno oceno letošnjega ocenjevanja predsednik društva Trta Jani Vreže. »Posebej nas veseii, da se v ocenjevanje vključuje tudi veliko mladih«. BRANE JERANKO Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtov^ju (Uradni list RS, št. 33/07) in 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni 11^ RS, It. 39/06 - uradno prećišćeno besedilo, 49/06 - ZMetD. 66/06 - Odločba U$ In 33/07 - ZPNačrt) Ministrstvo za okolje in prostor. Direktorát Zâ prostor s terr] JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M2/1 Rogaška Slatlna-Trojane in okoljskega poročila I. Ministrstvo za okolje in prostor naznania javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Rogaška Slati na-Trojane, ki ga je pod številko projekta 50/04-08 febnjarja 2008 izdelal RC Planiranje d.o.o., Celje {v nadaljnjem b^dilu: dopolnjen osnutek državnega pnDstorskega načrta); 2 .povzetka za javnost: 3.okoljskega poročila za celovito presojo vpftvov na okolje, ki gaje pod številko P4M21RT'B114/123B v februarju 2006 Izdelal I5E d.d., LJubljana, v sodelovanju z RC Planiranje d.o.o., Celie (vnac^jnjem besedilu: okoljsko poročilo), 4. utemeljitev predlagane trase in 5.strokovnih podiag, nakatenhtemeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo Iz prejšnje točke bo od 25. aprila do 25. maja 2008 javr>o razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor. Direktorátu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, ' v prostorih Občine Rogaška Slatina, Izletnik ulica 2, Rogaška Slatina, - v prostonti Kulturnega doma Šmarje pri Jeléah, Aékerčev trg 21. Šmarje pri Jelšah, - v prostorih Občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, - v prostorih Mestne občine Celje, Trg celjskih kf>ezov9, Celje, - v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec, - v pn^storih Občine Polzela, Polz^ 8, Polzela, - v prostorih občine Braslovče, Bra^ovče 22, Braslovče, - v prostorih Občine Tabor, Taíxír 21, Tabor, - v prostorih Inovacijskega centa Vransko, Vransko 66, Vransko, - v prostorih Občine Zagorie ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi, - v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, Lukovica. Javne obravnave bodo potekale: • 5. Ô. 2008spričetkomob IS.OOvsejni sobi Občine Polzela, PoizelaS, Polzela, - 5. 5. 2008 s pričetkom ob 18.30 vseini sobi Občine Braslovče, Braslovče 22, Braslovče, - 7. 5. 2008 s pričetkom ob 16,00 v sejni sobi Občine Tabor, Tabor 21, Tabor • 7. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v Kulturnem domu Vransko, - 8. 5. 2008 s pričetkom ob 16.30 v stranski dvorani Narod 14 VOJNIK I SL.KOWJICEI ZBEČť | Jurij, konji, zmaj in veleposianiici Koojičani so II. tradicionalno (urjevanle zastaviU precej širše kot v preteklih letih. Osrednjo prireditev, ki bo v soboto na Mestnem trgu, so obogatili z dogajanji v Žički kartuziji, na Starem trgu, v Dvorcu Trebnik, na Starem gradu in Še kje. Gostom od blizu io daleč se bodo tokrat pridružili tudi predstavniki veleposlaništev v Sloveniji. Že včeraj so v 2ički kartu-ziji slovesno posadili potomko vinske trte z Lenta» danes pa se začne zares. Ob 10. uri bo v Dvorcu Trebnik zmajč-kovâ razstava in zmajev ples. Ob 16. uri bo na Starem trgu prikaz kovanja konjev, krta- čenje konj za Jurijevo povorko in Zmajčkova lutkovna predstava. V soboto bosta tumir v malem nogometu in kolesarsko tekmovanje. Na Starem trgu bodo lahko otroci obiskali vi-Î0 Malino in si ogledali rokodelske spretnosti obrtniških mojstrov ter sodelovali v zmajevi packa!niči in šivalnici. Ob 11. url bodo tam odprli turistično razstavo veleposlaništev v Sloveniji, ki jo je pripravilo konjiško turistično društvo. Pričakujejo veleposlanike sodelujočih držav. Sočasno bo v mestu cvetlični sejem. Ob 13. uri bodo godbe z igranjem po mestnih ulicah vabile na Mestni trg. Na uradnem jurjevanju se bodo vrstili kulturniki, godbeniki, pevci, plesalci, harmonikarji, mažoretke, celo folklorna skupina iz Nepala. V nedeljo bo župan ob ID. uri na Starem trgu delil Jurijev golaž. Seveda ne bo manjkalo različnih zdravilnih napitkov, ki bodo še bolj gladko tekli po grlih ob koncertu konjiške godbe na pihala. V atriju Malinov dol na Starem trgu bo ob 11. uri zmajeva predstava za otroke, v umetniškem kiosku Fastart pa še odprtje razstave Marjetica je osvobojena, zmaj je zaprt, MBP »Bomo pa imeli bolj »highf obvoznico« VojniŠki občinski svetnik Marjan Kovač že lep čas vodstvo občine nagovarja, naj pri gradnji obvoznice skozi Vojnik »pritisne« na državo ter tako doseže gradnjo t.i. vzhodne variante. Sicer, žuga Kovač, so prebivalci Arclina pripravljeni tudi na državno nepokorščino. Marjan Kovač zahteva, naj občina državi naroči, da pri gradnji izvoza iz avtoceste ter kasneje obvoznice najde novo. vzhodnejšo različico. Po sedanji naj bi priključek z avtoceste na regionalno cesto uredili v Skofji vasi, S tem bi se rešili preobremenjenosti ceste LjubeČna-Arclin, ne pa tudi vse gostejšega prometa skozi sam Vojnik, meni Kovač, saj obvoznice pod Štolnarjevim hribom vsaj Še deset let ne bo. »»Argumente, zaradi katerih bi nam država morala prisluhniti, imamo. Več kot 18 tisoč vozil skozi Vojnik, nova obrtna cona,« razmišlja Kovač, »to bi moralo zadostovati, da bi država popustila in odobrila gradnjo sicer dražje obvoznice. Bomo pač v Vojniku imeli malo bolj ^high» obvoznico s tuneli.« Svetniki so tako sprejeli sklep, da gradnjo t.i. južne variante obvoznice, ki bi v prvi fazi promet z avtoceste speljala do Škofje vasi, kasneje pa mimo hmeljišč in pokopališča do Višnje vasi, ne podpirajo več, temveč da želijo sprejem vzhodne variante. Po tej naj bi promet z avtocestnega odcepa na Ljubečni speljali mimo obrtne cone do Ivence. A kot je opozoril župan Beno Podergajs, sprejetje takšnega sklepa pomeni, da bodo nanjo čakali še dlje časa kot bi sicer, obenem pa se bodo rešili le prometa iz šentjurske, ne pa tudi celjske smeri. ROZMARI PETEK VCeliu, naTrgu celjskih knezovje obiskovalcem na široko svoja vrata odprla cvetličarna, v kateri vas z nasmeškom na obrazu pričaka ta* stnica Sandra KostanjSek^ znana in priljubljena celjska cvetličarka. Sandra ja po številnih letih končno izpolnila svojo tiho žetjo o tem. da bi bila ponosna lastnica svojega cvetličnega butika. Stfankam pa poleg cvetličnih šopkov in aranžmajev ter aranžiranja daril ponuja I« nekoliko več. Če 9te se odločili skočiti v zakonski jarem, nej vam pri cvetlični dekoraciji na pomoč priskoči Sandra Nudi vam namreč aranžiranje na porokah. Imenitno vam tudi uredi in dekorira boó\s\ zunanjo okolico bodisi gostinske lokale a^i pisarnilke prostore. Specializirana je tudi za žalno floristi-ko. Ko boste iskali pravšnje darilo za kakšnega sladokusca, je najbolje, da vam Sandra pripravi t. i. »sladki šopek». Sicer pa najbolje, da Sandri-no ponudbo in njene sposobna prste preverite sami. Oglasite se na Trgu celjskih knezov 7 pri krožišču. Sandra vas že nestrpno pričakuje... m NOVI TEDNIK Še za dva meseca dela Gradn|a protipoplavnih rešitev v Vojniku je vpolnem razmahu. Z nadaljevanjem tireditve struge, ki je bila obljubljena že leta 1998, so popravili tudi protipopiavne nasipe» ki so jih pred Šestimi leti zgradili v zgornjem delu Vojnika. Največja, predvsem pa najbolj težko pričakovana ietoSnja naložba države v občini bo predvidoma zaključena v dveh mesecih, zajela pa naj bi tudi meteorne vode ter iz- gradnjo suhih zadrževalnikov. Vrednost del je ocenjena na 2 milijona evrov, občina pa je k temu prispevala del zemljiSč ter same idejrte zasnove. Po zaključku de) poplava» kakršna je po Vojniku pustošila Unsko jesen, zgornji ter osrednji del Vojnika ne bi smela več presenetiti- Projekt »reševanjepo-kopališča in Arclina« pa s strani drŽave §e ni prilel dlje kot do obljub. RP, foto: KATJUŠA Svetovni dan knjige dva dni prej Svetovni dan knjige bodo v Splošni knjižnici Slovenske Konjice praznovali dva dni prej kot ostali - že v ponedeljek. Na ploščadi pred Kulturnim domom se bo ob 10. uri začela brezplačna tržnica knjig in igrač, pa tudi prodaja knjig po znižanih cenah. Ob tem je knjižnica za učence prve triade osnovnih 5ol od 21. do 25. aprila pripravila vodene oglede knjižnice s pravljico, vse ostaJe šoiarje pa v ponedeljek vabijo na pogovor z Ivanom Sivcem. I'isatelj, novinar, urednik in vsestranski ustvarjalec bo na srečanju predstavil svoje delo in svoj pogled na vrednost knjig. »Najbolj plodovit in izjemno bran slovenski pisatelj bo prav gotovo navdušil osnovnošolce, da bodo še pogosteje prebrali kakšno knjigo in s tem tudi obiskali našo knjižnico,« pričakuje vodja knjižnice Jerneja Ristič. MBP Le plesat me pelji v počastitev lO-letnice uspešnega delovanja folklor-ne skupine KUĐ Vladko Mohoríč Zreče ter ob bliž-nji Sû'letnici podjetja Comet in prazniku Občine Zreče, bo v nedeljo, 20. aprila, ob 16. uri, v Kulturnem domu pri Termah Zreče prireditev Le plesat me pelji. S svojimi plesalci, harmonikarji in uveljavljenimi gosti, Folklorno skupino Jurij Vodovnik s Skomarja, ansamblom Vrt in ponovno delujočim ansamblom Fantje izpod Rogle, pripravlja folklorna skupina poldrugo uro prijetnega programa. Vstopnine ne bo, prostovoljne prispevke obiskovalcev pa bodo v celoti že na prireditvi podarili sokrajanu Antonu 23o-deju kot pomoč po požaru. MBP -V ad:oceije UI04 90.6 KHI lËpmetall Inženiring, d.o.o. Tegometall Inženiring, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29.3230 Šentjur Je del mednarodnega koncema pocUetIJ Tegometall International iz švfce. K sodelovanju vat)lmo sodelavca, ki ga veseli delo v stabilnem mednarodnem poctjetju z več kot 40^etno tradicijo. KONSTRUKTÉR VI (m/i) Od kandidatov se pričakuje, da bodo Imeli naslednjo Izobrazbo, znanja In veščine: • strojni Inženir, strojnřt^nlk, • znarue enega tujega jezika (nemščina, angleščina...}. • znanja s področja sodobnega razvoja izdelkov In projektnega dela, • Izvrstno znanje AutoCad-a, tudi word, excel « natančnost, vestnost, komunikativnost, sposobnost odločanja. organizacUska In sposobnost. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen Čas 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. V kolikor vam navedeno delo predstavlja Izdv in Izpolnjujete zahtevane pogoje, v roku 8 dni po objavi v pisni obliki posredujte svoj življenjepis oz. predstavitev na naslov: Alpos, d.d.. Cesta Leona Dobrotlnška 2.3230 ^ntjur, s pripisom »kadrovska služba-. NOVI TEDNIK kultura 15 lUa baletnem večeru se bodo v koreografiji Sanjo Rohar predstavile Benja Pavlin, Živa Vrečko, Ana Žugolj in Misa Murgelj. Harlekinov baletni večer Februarja je minilo dvajset let od začetkov sistematičnega pouka klasičnega baleta vCelju. Obletnico bodo v društvu za umetnost plesa Harlekin proslavili nocoj ob 19.30 z baletnim večerom, na katerem se bo predstavila sedanja generacija baletnih plesalk Harle-kina. Prireditev bo v Domu 2. slovenskega tabora vžal-cu. Začelo se je leta 1988, ko se je vabilu Ane Vovk Pe2-dir odzval dr Henrih Neubauer in s svojim znanjem in izkušnjami pomagal graditi sistematično izobraževanje v klasičnem baletu. V začetku je pouk baleta potekal v okviru Združenih osnovnih šol (ZOS) v takratnem Pionirskem domu Cvetke Jen nove, kasneje in vse do danes pa v okvirih Harlekina, Na nocojšnjem Harlekino-vem baletnem večeru se bo predsta\0la mlada baletna pedagoginja In koreografka Sanja Rehar» ki je najprej končala Harlekinovo baletno šolo, nato Srednjo baletno Šolo v Ljubljani, bila je tudi prvakinja v svoji kategoriji na republ i ške m te kmo van j u mladih baletnih plesalcev, nekaj let je plesala v ijubl)an-ski Operi, sedaj pa je študentka farmacije in obenem še Viš-je strokovne šole - področje baletne pedagogike v Ljubljani. V njenih koreografijah se bodo predstavile: Benja Pavlin (končala Harlekinovo baletno šolo, maturantka I. gimnazije v Celju, balet pleše devei let)> Živa Vrečko Oe-to5 je bila sprejeta na Srednjo baletno šolo vLjubljanl), Ana Žugelj in Mi^ Murgelj (obe končali Harlekinovo baletno šolo). Kot gostji bosta nastopili Še Ana Jenček (3. letnik Srednje baletne Šole v Ljubljani] Ln Monika Zorko (1. letnik Srednje baletne Šole v Ljubljani). Plesno moderno pa bodo predstavile: Katja Terglav, ki je pol leta plesala tudi v Španiji (od tam tudi njena koreografija), ter sedanja generacija AKT-a: štiri maturantke - Katra Petříček, Maša Škrinjar, Vida Pezdir in Maja Majerič v koreografiji mlade mariborske koreografinje Nine Klaučič. fO?t je prepričana vodja Har-iekina Ana Vovk Pezdir, je pouk klasičnega baieta med vsemi zvrstmi plesa najtežji: »Od učencev zahteva veliko osebne discipline in če so dani še naravni psihofizični pogoji za vadbo baleta, je plesalec po končanem izobra^anju sposoben plesati kateri koli plesni stil, Obratna pot je skoraj nemogoča (seveda pa vadba klasična l^eta obogati ple-snost tudi pri plesalcih modernega in sodobnega plesa) BOJANA AVCUŠTlNČiČ Slovo pred iztekom mandata v Ietu> ko v Celju praznujemo sto let slovenskega glasbenega šolstva in IS-let-nico izvajanja programa srednje stopnje glasbenega izobraževanja, se dolgoletni ravnatelj Glasbene šole Celje mag. Vid Marčen eno leto pred iztekom mandata poslavlja od ravna tel je vanj a. Novica se je v javnosti pojavila Že pred časom, v sredo pa jo je Vid Marčen tudi potrdil. Povedal je, da se bo s 1. oktobrom letos upokojil, čeprav mu mandat ravnatelja GŠ Celje poteče šele konec prihodnjega šolskega leta: >»Izpolnju)em vse pogoje za upokojitev, imam 40 let delovne dobe, od tega sem ravnatelj 32 let. Hkrati se mi zdi, da je 100-letnica slovenskega glasbenega šolstva zelo primeren trenutek, da mladi vzamejo stvari v svoje roke tn nadaljujejo moje delo. Meni pa še eno leto mandata, kolikor mi ga je ostalo, ne v finančnem ne v kakršnem koli drugem smislu ne pomeni toliko» da bi se ga splačalo vleči. Pa tudi zdravstveni razlogi so, da se predčasno poslavljam.« Kdo bo nasledil mag. Vida Marcena, bo kmalu jasno. Razpis za novega ravnatelja celjske glasbene šole se je že zaključil Nanj sta se prijavila dva kandidata iz kolektiva celj- Vid Marcan ta po 32 fatih ravnatoljavanja poslavlja. ske GS, in sicer mag. Kristián Kolman in Simon Mlakar. Kot je Se dejal Marčen, je postopek trenutno v fazi pridobivanja mnenj kolektiva, sveta staršev in občine. Odločitev o novem ravnatelju bo svet zavoda sporočil po prvem maju, nato pa mora soglasje k izbranemu kandidatu podati še minister za šolstvo in šport. BA Združeni med knjige Prihodnji teden bo Celje zaživelo v znamenju slovenskih dnevov knj^. Prireditev je že pred trinajstimi leti začela knjigama Antika, v zadnjih šestih letih pa je soor-ganizatorjev vse veČ. Svoje moči so letos združili Antika, Osrednja knjižnica Celje, Mestni kino Metropol, društvo Filter in Zavod Celeia Celje. Iz bogate ponudbe dogodkov, ki se bodo zvrstili od ponedeljka do petka, velja izpostaviti že tradicionalno knjižno tržnico, ki bo v šotoru pred Mestnim kinom Metropol vsak dan med 9. in 17. uro ponujala knjige z velikimi popusti, Številne filme, posnete po literarnih predlogah, razstavo stripov in koncerte. Vsak dan ob 11. uri bodo na knjižni tržnici predvajali tudi izvirne slovenske radijske igre. Torek bo bolj siripovsko obarvan. Predstavilo se bo društvo ScripoholikizLjubljane, na celjskem Starem gradu bodo ob 16. uri odprli razstavo stripov. V sredo, na svetovni dan knjige, se bodo v knjigami Antika predstavili srbski literati, svojo stojnico pa bo Antika postavila tudi v Planetu Tliš Celje, kjer se bo predstavil vse-stranskiMatej Krajne, ob njem pa tudi ustvajjaici revije Liri-kon. Mestni kino Metropol bo tudi letos poskrbel za kakovosten filmski program. Začeli so že ta teden s predvajanjem najno-vejše francoske verzije Lady Ctoerley, naslednji teden pa bodo filmski spored nadaljevali s filmoma Pokora ter Poželenje, nevarnost. Stalnica v tednu, kije posvečen knjigam, so tudi ŠtevŮni glasbeni gostje. Kvartetu Patetico, skupini Mi2, Tomažu Domicelju, Tonetu Kregarju in Jerneju Dimbeku ter Matjažu Pikalu se bosta letos pridružili zasedbi: džez kvartet Dedu Zapetami, ki ga sestavljajo odlični slovenski glasbeniki, in legendami Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Za neponovljiv glasbeni dogodek bodo poskrbeli prav slednji, saj n^ovedujejo »izštekan« koncert, ki bo v Celjskem domu prihodnji petek ob 20. uri. V Osrednj i knjižnici Celje bodo 13. slovenske dneve knjige. ki letos potekajo pod sloganom Jezik je svet, obeležili tako, da bodo vsem novo vpisanim članom med 21. in 25. aprilom podarili enoletno članarino in simbolno darilo. Kot zanimivost zapiSimo, da so v celjski osrednji knjižnid v lanskem letu zabeležili 16 tisoč aktivnih Članov. BOJANA AVGUŠTINČIČ Ob svetovnem dnevu plesa Svetovni dan plesa, ki ga praznujemo 29. aprila, bodo v Plesnem forumu Celje počastili s posebno prireditvijo. Jutri, v soboto, ob 20. uri bodo na oder postavili Korpus - preplet sodobnih plesnih koreografij predvsem mladih, perspektivnih in nadarjenih koreografov in plesalcev, ki svoje življenje posvečajo plesni timet-nosti. »Korpus pomeni telo, celoto, ki jo tvorijo posamezni deli. Pomeni zbirko ra^ičnih idej, ki se združujejo v skupno ustvarjalno energijo, v celoto. Na ta način želimo >pre-vetriti< in pomladiti sodobno plesno sceno v Celju ter ustvarili platformo koreografov in plesnih ustvarjalcev mlajše generacije kot priložnost produkcije svežih idej ter novih obetajočih imen,« pojasnjuje vodja Plesnega foruma Celje Goga Stefánovič - E^ javec. ki si želi, da bi Korpus postala tradicionalna priredi- tev ob svetovnem dnevu plesa in hkrati priložnost za ustvarjalno srečanje novih idej in ener^j sodobnih plesnih ustvarjalcev. Avtorji večera so Maja Ka-lafatič, Aja Zupanec, Gea Erjavec, Sabrina Železník in Goga Stefánovič - Erjavec, plesali pa bodo Matej Čemjul, Neja Dvornik, Špela Kajtner, Goran Kusič, Nuša Pristovšek, Iza Skok. Nadja Škataro, Aja Zupanec, Ana Zupane in Sabrina Zeleznik. BA Slike med knjigami V knjižnid Šolskega centra Celje bo vse do koncaaprila na ogled razstava likovnih del Nike Bek Ignjatíč. Nika živi v Rog^ki Slatíni, deluje in ustvarja pa v Celju. Svojo slikarsko pot je začela na celjskem bazenu, kjer so se med počitnicami vrstile likov- ne delavnice in različne kolonije. Zelo kmalu in kot najmlajša udeleženka je sodelovala mdi na ex-temporih v Celju. Udeležila se je številnih likovnih delavnic, kjer je spoznala različne tehnike, od gÛne, keramike, sitotiska, brušenja v steklu in dru^. Imela je že več samostojni razstav. Njena tematska dela imajo prizvok li-ričností inpravljičarske^ upodabljanja. Njen pristop k delu pa je odgovoren, celovit, s polno mladostne ener^je. Nika Bek Ignjatič pri svojem ustvarjanju uporablja različne tehnike, kar ji kot mentorici za najmlajše mednarodnega društva Otroci otrokom pomaga razvijati otroško domišljijo. BA Uvertura v okrogli jubilej Celjski oktet pripravlja nocoj, v petek, ob 20. uri v Narodnem domu svoj letni koncert. Pevci so v goste povabili Vokalno skupino Cvet, pri čemer bodo pe^dcam obisk vrnili maja, ko te pripravljajo svoj letni koncert. Oba sestava vodi prof. Alenka Flršt Pevci so v repertoar nocojšnjega koncerta uvrstili predvsem slovenske pesmi, ki so jim dodali tudi po eno dalmatinsko in istrsko skladbo. Predstavili se bodo tudi s pesmimi» ki so jih naštudirali skupaj z Vokalno skupino Cvet. Kot je povedal predsednik Celjskega okteta Hugo OgrajenŠek, bo program nekoliko bolj zahteven, kol so ga bili posluSald vajeni doslej: »Večinoma gre za priredbe oziroma za bolj umetniški način i2xaža-nja slovenskih narodnih pesmi. Zahtevnih pesmi se nikoli nismo branili in smo jih v«ino radi prepevali.« Sicer se Celjski oktet že pripravlja na 30. obletnico delovanja, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. »Letošnja sezona je nekakšna uvertura v praznovanje okn^ega jubileja. Razntóljamo, da bi drugo leto na jubilejnem koncertu predstavili prerez našega 30-letn^ delovanja Zbrali bomo Dste pesmi, ki so se nam usedle v srce, predvsem pa v ušesa naáih poslušalcev,« pravi Ograjenšek, ki na vprašanje, na kaj so Člani okteta v svoji skoraj 30-letni zgodovini najbolj ponosni, odvrne: »Za nas je največji dosežek to, da oktet obstaja tako dolgo, da smo skozi to obdobje ohranili ljubezen do petja in prijateljstvo, ki je goniina sila okteta.« V veliko wselje in ponos so Celjskemu oktetu tudi vsa priznanja in nagrade, ki so jih osvojili na številnih srečanjih in tekmovanjih in med katerimi ne manjka niti bronasti grb Mestne občine Celje. BOJANA AVCUSTlNČIČ PREDEM SE STEGNEVA MIÎ'ÎNWN PREDtN H SIÍGHÍVA'^ 97 min., ( Bucket \hi). komična drstna Rezija: Rob Reiner igrajo: Jaclc Nicholson, Morgen Freeman« Sean Hayes, Bevedy Joůtí, Rob Mûrrow, Alforso Freenian, Rowena King Že v Planetu T^il snmuiAA«: cmvt«« lOfc seoD c* 16 reportaža NOVI TEDHÍK »Brez njih bi bil obsojen na življenje brez družine-fc če želiš v slovarju poiskati pojasnilo, kaj pomeni bolezen artnogripoza. najdeš kratko obrazložitev, da gre za trajno fiksacijo skiepov v skrčenem položaju. Življenjska zgodba 15-letnega Žige z Vranskega pa pokaže, kaj suhoparna obrazlo-idtev pomeni za njegov vsakdan. Njemu je poleg kopice (ežav »prinesla« povsem svoj in optimističen pogled na svet, predvsem pa novo, ljubečo družino. Žiga se je z boleznijo, ki mu onemogoča gibanje, pa tudi uporabo vseh prstov na rokah, že rodi). Njegova mali z bremeni, ki jih bolezen prinese s sabo, ni mogla več shajati, zato so zanj v centru za socialno delo začeli iskati na-domesmo družino. Upanja, da bodo našli takšno, iá bi bila pripravljena sprejeti gibalno oviranega otroka, je bilo bore Enalo, zato so Žigo kljub zgolj fizični motnji počasi že pripravljali na vstop v kakáno ustanovo. »Vem, da bi bil brez njih obsojen na življenje vdo-mu, na življenje brez družne»« povsem razsodno pove mali borec, ki je z vstopom v dom Hribarie\ib iz Kamnika dobil tudi sestrico, kasneje pa še družbo dveh fantičev, tudi rej en cev. Je bilo krivo naključje» zgolj sreča ali kaj tretjega, da sta zakonca Zvonka in Fran-ci Hribar iz Kamnika ravno v tistem času stopila do centra za socialno delo? »Z možem sva se že davno nazaj od-ločila» da želiva pomagati kakšnemu otroku. Sama sva se dolga leta s pomočjo bio-medlcine trudila, da bi do-bQa ou'oka, vendar pa nisva želela, da bi bil otrok, ki bi prišel k hiši» nekakšna nají-na neizpolnjena želja. Poleg tega rejnik ne moreš postati, če sam nimaš otrok,« pripoveduje Zvonka. »Po 15 letih nama je uspelo. Povila sva hčerko in ko sva se z vozičkom sprehajala mimo cen- Po oceni Zvonke in Frandja je tole najlepša fotografija njihovega Žigca. tra za socialno delo, me je mož spomnil. >Kaj nisva rekla, da bova pomagala kakšnemu otroku/ je rekel. >A kar zdaj,< sem vprašala. >Ja, zakaj pa ne ...< Tako sem Še tisti trenutek odšla na cen-ter, mož pa je zunaj pěstoval takrat StirimeseČno hčer. Kmalu zalem so naju poklicali in vprašali» če bi vzela Žigo. Ko sva ga videla, sva se že tudi odločila.« »Vesela sem, da so se naše peti srecaletc l^at je bil Žiga star šest let. In pri tako majhnem otroku rejniška starša niti pomi- slila nista, da bi pri nošenju po stopnicah zanj potrebovala kakšno pomoč. A otrok je rasel, bolezen, ki je medtem doletela Zvonko, pa ji je onemogočila težke dvige otroka. »Žiga mi zelo pomaga in se, kadar ni moža, sam po ritki povzpne do stanovanja, vendar je to bolj ponižujoča oblika. Obenem bo z dvigalom lahko končno sam odšel ven, kadar bo želel. Bolj bo lahko samostojen,« pripoveduje Zvonka. Projekt dvigaJo, za katerega družina že nekaj časa zbira donatorska sredstva, se sedaj sicer bliža h koncu. Zadnjo finančno injekcijo so 2 dobrodelnim koncertom in podporo Franca Severja po- magale zbrati članice Društva rejnic celjske regije. »Dvigalo nas bo stalo skupaj 30 tisoč evrov, zadnjo d^etlno pa smo dobili na nedeljskem dobrodelnem koncertu. Veste, še posebej sem vesela zato, ker vem, da je Žiga borec in da bo v življenju zmagal. Lepot mu moramo urediti...« Žiga je, čeprav le z dvema prstoma, natipkal vseprošnje, ki jih je družina poslala dona-torjem. »Skupaj sva prebrala vsak odgovor, tudi naliven. Ob vsakem neuspehu se namreč pogovoriva. Je boljše sesti v kot in jokati ali kaj ukrenili?« Zgolj z dvema prstoma Žiga tudi odlično igra na klaviature. Ovir v življenju namreč tako nj^ova družina kol sam Žiga ne poznajo. Te so le odskočne deske do novih, globljih spoznanj. Celo v Zvonki-ni bolezni so videli nekaj pozitivnega. »s tem, kosem zbolela rudi sama, je Žiga lažje spoznal, da zbolevajo tudi sicer zdravi ljudje. Tako je bilo tudi meni lažje. Rekla bi ie, da sem preprosto vesela, da so se naše poti srečale,« z žarom v očeh zaključi Zvonka. ROZMAR} PETEK Zgolj dva gibčna prsta Žigi nista ovira, da ne bi kaj lepega zaigral. i>Siujpinskih slik pravzaprav nimamo, ponavadi siflcamo le otrtAe,» pravi Zvonka. Skupaj smo ph v dnižbi rmjatoijev na nedeljskem dobrodelnem koncertu ujeli mi. (foto: GREGOR KAT1Č) —- S.31.ia..pH,2008 - Članice Društva rej-nic celjske regije so na koncertu v Vinski Gori (pri organizaciji jim je pomagal Franc Se-ver) skupaj z donator-skimi sredstvi zbrale I0J230 evrov. Kot obljubljeno, so del sredstev darovale Žigu za nakup dvigala, ostalo pa bo namenjeno letovanju rejniàkih otrok na morju. Enver Kaíjanac (levo), zaljubljen v moije. in Mila Lakoš, rojan na morju. Prvi je stari znanec naša kolonije, dnigi ne njej sodeluje pnrič. A po navdušenju sodeč, zagotovo na tudi zadnjic. Praznik za dušo Utrinki s slikarske kolonije za dobrodelno akcijo naše medijske hiše Hotel Burger na VeniŠab ta teden gosti desetčlanski slikarski ansambel s prav posebnim poslanstvom. Naša medijska hiša je s piemeni-tim namenom - omogočiti stotim otrokom iz socialno šibkejših družin s Celjskega letovanje na morju - pripravila ž£4. dobrodelno slikarsko kolonijo. Nanjo je povabila deset vrhunskih slikarjev in jih za pet dni prikovala pred karska platna. Umemikom se je v torek, dnjgi dan ustvarjanja, pridružila tudi naša elúpa. Bili smo presenečeni nad njihovo produktivnostjo, saj so nekateri v samo enem dopoldnevu ustvarili, verjeli ali ne. po šest ali celo več slik. »Eni pač hitro mažejo,« se je na naše začudenje o številu že ustvarjenih del v šali odzval Enver Kaljanac in se ozrl k Viktorju Šestu, ki je slike »produciral«, kot bi imel čopič v šesti prestavi, Slednji mu pripombe o mazanju platen ni zameril, le nasmejal se je in se še sam pošalil na svoj račun. »Na koloniji sem bolj priden kot doma. V svojem ateljeju sem sam, lu pa imam dobro družbo, drug drugega motiviramo, doma le pa vedno kdo pokliče in greš iz ateljeja. Tu se pâ lahko hkrati pogovarjam s kolegi in ustvai^am,« je dejal Šest, navdušen ne le nad dobro družbo nâ koloniji, temveč tudi nad postrežbo: »Hrana in pijača sta odlični. Super je tudi, da imamo vsak svojo sobo, da nihče nikogar ne moti £ smrčanj em.« Z navdihom slikarji resnično niso imeli težav. Janko Orač se je lotil kar več slik naenleat. »Moj način dela je tak, da hkrati ustvarjam več slik. V zadnjem Času se osredotočam na sončne barve. Če sije sonce, smo tudi Ijudjebolj veseli, prijazni,« je pokomentiral svoje delo, na vprašanje, kaj ga je v zadnjem času najbolj razveselilo, pa se je spomnil dogodka 2 dobrodelne slikarske kolonije pred dvema letoma: »Poleti sem prejel razglednico z Debelega rtiča, ki so mi jo poslali otroci. Zahvalili so se mi, ker sem jim s svojimi slikami polepšal počitnice na morju. To je bil nepopisno lep občutek, i^emno sem bil presenečen in vesel, da so seme otrod spomnili. Zato sem se letos z velikim veseljem spet Janko Orač iz Novega mesta p ritega ne sončne barve. Žerfce sonca in V9S9lja bo s svojimi slikami podaril tudi otrokom, ki jim bomo 2 izkupičkom od prodanih slik omogočili letovanje ns moiju. odzval povabilu na kolonijo.« Enako darilo otrok, razglednico 2 morja, je cedaj prejel rudi Enver Kaljanac. Ibdi on je bQ prijetno presenečen. »To je bil praznik za mojo dulo,« je pristavil Sarajevčan po rodu, ki zdaj živi v Velenju. A da ne boste mislili, da smo slikarjem ves čas gledali pod čopič in Šteli njihova dela. S Simonom Kajtno smo debatirali o tem, kako hitro se Človek naJeze dolenjskega nareka. Simon zadnje leto z družino živi v Šentjerneju (na Dolenjsko se je preselil iz Ljubljane, pred tem je nekaj časa živel v Rimskih Toplicah in Trbovljah), zato smo ga najprej »testirali«, ali jev njem že kaj Dolenjca- ZasiaviU smo mu vprašanje, kako Šentjemejčani rečejo svojemu kiaju, on pa je kot iz topa izstrelil: »Šentjam,« in priznal, da se narečje človeka hitro prime, »tako, da bo v bodoče čedalje več širokih e-jev v moji govorici.« V pogovoru je razkril tudi, da ni le izvrsten slikar, ampak nidl dober plavalec - nekoč se je v plavanju pomeril celo z Martinom Strelom - ter velik ljubitelj potovanj in odkrivanja sveta - pred kratkim se je vrnil 2 dopustovanja v Afriki, »Kaj boste pa mene vprašali?« se je ponudil Jurij Kravcov, tudi stari znanec naše dobrodelne kolonije, in s prijetnim ruskim naglasom nadaljeval: »lahko vam povem, da je moja žena prejšnji teden diplomirala iz arhitekture in da je že dru^ dan po diplomi dobila službo. Zelo sem vesel. Občutek imam, kot da sem jaz diplomiral.« No. Kravcov se je svoje diplome veselil že pred 23 leti. V mestu Rostov na jugu Rusije, od koder prihaja, je leta 1985 diplomiral na umetniški akademiji. Nato ga je pot vodila v Bolgarijo, od lam pa v Slovenijo, kjer neutrudno ustvarja zadnjih 15 let. Ob oknu priložnostnega ateljeja na Venišah je na platno mailjivo nanašal barve Mile Lakoš, edini tuj slikar na koloniji, ki živi in ustvarja v Zagrebu. Dalmatinec po rodu je svojo poklicno pot začel kol glasbenik, a mu kariera tro-bentaija ni bila usojena, saj je moral zaradi težav s pljuči opusti ti študij tega glasbila na Dunaju. Vzporedno 2 glasbo pa se je ves Čas ukvarjal tudi s sli-karétvom. Na koloniji tokrat sodeluje prvič: »Navdušen sem. Čeprav ne govorim slovensko, sem se dobro vklopil v skupino. Prijetno sem presenečen nad organizacijo kolonije. Tući na Hrvaškem je veUÍyD podobnih kolonij, ki se po orga- nizaciji ne morejo primerjati z vašo, Vesel sem, da ste me povabili in da bom tudi jaz lahko narisal kakšen otroški nasmeh.« Ob prijetnih sogovornikih je Čas hitro mineval. Dvojice (Andreja Pavliča in Narcisa Kantardžiča), ki si je privoščila zaslužen popoldanski počitek, in Ivane Andrić-lbdič, kl je čas po kosilu posvetila hčerki, nismo obremenjeval z vprašanji. Vse zbrane na dobrodelni slikarski kolonij {Franc Vozel se je skupini pri družil v naslednjih dneh) je pri ustvarjanju vodila ista misel -misel na nasmejane otroške obraze, iskrice v njihovih očeh ter na nepozabne morske dogodivščine in spomine, ki nikoli ne bodo zbledeli. BOJANA AVGUSTINČrČ Foto: GREGOR KATIČ V trsnutku ustvan'alnega zanosa smo ujeli tudi Viktorja Šesta, kije svoje poslanstvo, naslilati pocitnice otrokom, vzel zelo resno. Na koloniji je opasI le eno »pomanjUjivost«. »Skoda, da imamo v skupini samo eno žensko.K j« priznal. SINO FARAON UMETNIŠKA KOLONIJA 10 umetnikov V Hotelu Burger na Venišah^, od 14.4., do 18.4.2008 v Veliki dobrodelni akciji 2008 Otroci, gremo na morje organizatorji; Q I CASINO FARAON sponzorji: MeSTNA OBČINA CEUE ^ Z UMOR gorenje aero (Wžiús GALERIJA AC VIDAL d.0.0., Grosuplje ffiUtU ^^H Orajskav»» STEKLARTSTVÛ LUKANC QAL ER i "JCI $TEKJ.A RSKI rCVTïft LESKOŠEK Žalec >spirala Celje I Celje »idhPifauMBTO S^WSnUARSTVO j in uolmnaD)c «lik Nevenima» ^u^^m 18 sport NOVI TEDNIK natatamiju Beli robci v Zlatorogu Celjska dvorana se je tresla za zmago proti Ormožu - Z zaskrbljujočo igro povišali prednost na lestvici v četnem krogu končnice za državnega rokometnega prvaka je bil vroči deii)i spet v Rdeči dvorani, za Celjem Pivovarno Laško so Velenjčani premagali Še Koper, z 31:28. Prvi polčas so dobili $ 17:13 po zaslugi (^Jiambe 5-1. Ob odmom je irener Ivica Obrvan postavitev spremenil v 6-0 in v 43. minuti je njegovo moštvo imelo kar 8 golov naskoka [24:16). V napadu |e igralo hitro, domiselno, tudi rizično, a učinkovito. Potem je sledil globok padec, gostje z Obale so zniževali razliko in v desetih minutah jim je uspel delni izid 9:2. Zaostajali so le še za gol (26:25). Se)e tedaj je Obrvan, slabih osem minut pred koncem, zahteval time-out, ki pa je uÛnkovaJ. Tako kot tudi v Hrpeljah in doma proti Celju, ko je zeleni kartonček po-loSl šele pri izenačenem 'm-du. Uspešni hrvaški strateg, ki mu v tej sezoni vodstvo kluba nima ničesar zameriti, je vmiJ obrambo na S-linznovijTugoli izvT^ega Draga Vukoviča dobil derbi. Hrvaški levi zunanji napadalec je dosegel d zadetkov, rusko desno krilo Pave) BaSkin 7. Oba naj bi po koncu sezone zapustila Velenje - morebiti celo 120 dsoč evrov bo Gorenje dobilo od Gummers-bacha za prvega, drugi naj bi zaključil rusko navezo v Zlatorogu in okrepil desno stran skupaj s Peskovom. Obrvan je takole razmišljal: »Z osvojenima točkama ostajamo kandidati za drugo mesto, jutrišnja tekma v Kopru pa bo pokazala, če íahko mi ali Koprčani morebiti še naskaku-jemo sam vrh. Imeli smo zelo visoko vodstvo, ko smo izkoriščali utrujenost gostov. Nato je tudi nam zznanjkalo moči po bitki s Celjem. Ob koncu moram bili presrečen s tremi zadetki prednosti, kajti gostje so imeli napad za izenačenje v končnid tekme. Preostalo je še šest krogov, odločale bodo ma- lenkosti.« Sebastjan Sovič je svoj edini gol dosegel za najvišje vodstvo v prvem polčasu s 15:10: »Dobro smo se pripravili in odigran po dogovoru. Kljub temu, da nas deset minut tako-rekoč ni bilo na parketu, smo se uspeli izvleči in premagali zelo kakovostnega t^meca. Lepo je premagati Koper, a moramo se osredotočiti na jutrišnje gostovanje vTrebnjem, kjer nam ne bo lahko,« Trener pokalnih prvakov Matjaž Tominec je naj -prej čestital domačim za zasluženo zmago: »Malce so nas načele poškodbe. Dobro smo začeli, potem pa obstali, saj smo zapravili nek^j stoodstotnih priložnosti. Ko smo skoraj ujeli priključek, pa smo odigrali premalo pametno, saj so Velenjčani paái tudi psihološko. Ne vem še, kdo bo jutri manjkal v naši ekipi na deibiju. Če smo v popolni postavi, smo sposobni premagati Celjanef« Panolada skoraj zasenčila triler Celje Pivovarna L^ko je pričakalo Ormož, zmagalo sicer z 32:28, a po nepozabnih dogodkih. Celjski navijači so po 13 minutah izvlekli robčke in mahali z njimi celotnemu klubu, ne le posameznikom, so pojasnili. T.i. paňolada je bila upravičena, kajti v41. minuti je bilo na semaforju šokantnih 23:25. Slavko IveziČ je poslal Gorazd Škota na ogrevanje, Renato Sulič je nadaljeval vbojevitem slogu, Aljoša Rezar je nanizal nekaj obramb, Alan Potočnjak je zablestel s športno potezo, ko je priznal dotik žoge in Celjanom omogočil nov napad, po-lem pa je bil neupravičeno izključen in celjska barka je zaplula v mimo luko. Nič niso zalegle grožnje vodilnih mož kluba, moštvo je v hudi krizi, brez Edija Kok-Šarova, ki Še vedno manjka zaradi poškodbe, se bo stežka pobralo do sobote, ko mora v Koper. Trenutno ima tri točke prednosti pred Gorenjem in štiri pred Koprom. Zanimivo, z zaskrbljujočo igro je povišalo prednost na vrhu lestvice. Jutri sledi poldruga ura resnice. Pivovarji imajo še vedno škarje in platno v svojih rokah. DEAN §USTER Foto: SHERPA SLAVKO KOLAR Šest zlatih medalj v Kopru v senci članskega EP v judu je bilo na Obali državno prvenstvo za mlajše kategorije. Za celjski Sankaku so v mladinski konkurenci zma- gali Tina Trstenjak, Vlora Bedeti, Ana Velenšek tn Matjaž Trbovc, drugi je bil Rene Brdnik, tretji pa Ana Kralj, Andrej Zalaznlk in Marko Žgajner. V kategoriji starejših deklic in dečkov sta na najvišjo stopničko stopila Aja GaČnik in Marcel BrajdiČ, na drugo Katja Rigelnik, Janja Kumprej, Ajada Pouh in Luka Gruber ter na tretjo Miha Zganic. Srebrno medaljo je za JK Ivo Reya Celje osvojil Juš Kune. DEAN ŠUSTER Foto:'GREGOR KATIČ Bodoči 8SÍ 8 trenerkama Urško ZolnirînSimonoLoûîctertudi ře trenerjem Matjažem Trboveem Hnraski reprezentant v dresu Gmije Drago Vukovič se ^ odUkoval z metom 6-11 in tremi asistencami. MAU NOGOMET NA UMETNI TRAVI Coma prevzela vodstvo Vse možne točke sta doslej osvojili le Coma in Gama» pa tudi Kalimero ob tekmi manj. Izidi 2. kroga 1. lige: Q3ma In-grad gramat - Marinero 5:3, Fran-gros - Maček tisk 1:3, SND Velenje - Gama united 3:4, Mik Celje -Kalimero 2:3, Container - Tristar 2:2 in Pelikani - MV Mobil 9:2. Pari3. kroga (21.4.): Maček tisk-ŠND Velenje (17.30)» Tristar - Pe Ukani (18.20). Marinero - Fran-gros (19.10), Gama united - Mik Celje (20), MV Mobil - Coma In-grad gramat (20.50), Kalimero • Container (21.40). 2. A liga: Kmn Kompole - Elol 2:4, Banka Celje • Ti02 Cinkarna 5:1, Marines Řamingo - Elektro Kesi 2:0, Amaterji Občina - En-gro TbŠ 2:5, Bo^ team - Novem Champion pub 7:1. Vseh 6 točk imajo Bogi team, Etol, Banka Celje in Marines. 3. krog (22. 4.): Elektro Kerš - Engro TYjš (18.00), Amaterji Občina - Novem Cham, pub (18.50), Bogi team • Kmn Kompole (19.40), Ti02 ankarna - Marines Flamingo (20.30), Etol - Banka Celje (21.20). 2. B liga: Bar Irena - Cuba libre 3:5, Mali Pariz - Mit mal 2:5, Vi-grad - Srk Koši 0:2, Odpisani -Zagrad 4:3, Miiíonarji - Nova vas 2:5. Vodila Mit mal in Odpisani (6). 3. krog (23. 4.): ŠRK Koši -Odpisani (1730), Zagrad - Milio-najji (18.20), Nova vas • Bar Irena (19.10), Mit mal - Vigrad (20), Cuba libre - Mali Pariz (20.50). _ Prvič okoli Šmartinskega Prvega teka okoli Šmartinskega jezera se je udeležilo 161 tekmovalcev, kar je veliko več od pričakovanj organizatorjev, društva Odpri oči in Športno rekreativnega kluba Celje. Najhitreje sla 12 kilometrov pretekla BoStjan Hrovat (39 minut, 22 sekund) iz Begunj in Daneja Grandovec (47:09) iz Maribora. Druga je bila Ana Stropnik iz Škofje vasi in tretja Celjanka Anja Zagoričnik. Tek je štel za Štajersko-Koroški pokal 2008, ki spada pod okrilje akcije Slovenija teče. Podžupan Mestne občine Celje Stane Rozman, ki je podelil priznanja, je tudi pretekel celotno progo. Šestnajst otrok je pol ure pred glavno tekmo teklo v treh kategorijah na krajših razdaljah. . DŠ .Foto: GREGOR KATIČ novi tednik sport 19 Laščani končno zablesteli Med tednom je bil odigran celoten krog v obeh skupinah lige UPC Telemach, a odločalo je le eno srečajife. V Laškem je bil vložek velik predvsem za domače vovarje«. V prawem trenutku pokazali zobe Zlatorog je v tej sezoni moral Že trikrat priznali premoč Krki, zato je dobival kompleks zaradi dolenjske ekipe. Slednji bi zmaga že na stežaj odprla vrata Jadranske lige. A od tega tokrat v Treh lilijah (tretjina gledalcev je bQo Dolenjcev) ni bilo nič. Fantje Damjana Novakoviča so pokazali, iz kakšnega testa so, in zasluženo ob najverjetneje najboljši tekmi sezone zmagali za 11 točk, kar ni zanemarljiva razlika. Lahko bi ob enakem številu točk na koncu odločala o potniku v Jadransko ligo. Že sam začetek je bU bistveno boljši kot na minulih tekmah, viden je bil pravi naboj Zlatoroga, ki je povedel z 20:10. Gostje so do konca prve četrtine znižali zaostanek na 3 točke in kasneje s koši Marka Ra-kočevića (13 točk) ter s trojkami Johna Sorrentina (14) in Davorja Maicelića (19) uspeli prevzeti vodstvo - delno tudi zaradi menjav vdomači peterki, ki je na začetku delovala suvereno. Polčas so gostje dobili za točko, dru^ pa se je začel sanjsko za Laščane. Po »alley oop« zabijanju prvega moža tekme Lancea Karrisa (24, 7 skokov) in še»navadnem« zabijanju 1er dveh irojkah Nejca Strnada (9) so se UiáČani odlepili na 52:43 m nato z mimo igro nadzorovali potek srečanja. »Takoj pozabiti zmago« Salih Nuhanovič (14,10 skokov) je bil uspešnejši od gostujočih centrov, Chester Mason (13), ki je v prvem delu hotel preveč, pa se je umiril in bil pravi vodja ekipe. Novakovič je precej organizacije napada prepuščal Strnadu, ki je z zadetimi trojkami širil obrambo Krke in na druei strani odlično pazil na Marcefića. V zadnji če- trtini so gostje igrali na vse ali nič. Laščani so imeli šliriminut-ni post (66:63), nato je Mason zadel en prosti met, Stmad trojko, obramba je bila sijajna in po 72:65 se Krka ni več pobrala, Novakovič je pamemo v igro poslal Andreja Mačka (5), ki je ig33l na dolge napade, in končalo se je s še eno mini serijo Zlatoroga za končnih 80:69. »Fànt je so končno začeli tekmo tako, kot je treba, vseh 40 minut so igrali na visoki ravni, še posebej v obrambi. Uspeli smo ustaviti nevaren met Krke. bili smo boljši v skoku in imeli kar nekaj razpoloženih posameznikov v različnih obdobjih srečanja, A to zmago moramo takoj pozabiti, saj je odigranih le šest krogov, pred nami jih je še osem in vse se še lahko postavi na glavo. Pri tem je jasno, da smo zdaj korak bliže k želeni vrnitvi v Jadransko l^o,« je po tekmi s stekleničko Zlatoroga povedal irener Laščanov. Jutri, ko sicer ni rednega kroga, jih čaka zaostalo srečaúje z Mercatorjem, ki naj bi bilo le ogrevanje za sredin prihod Slovana v Tri lilije. Premalo kadra za kaj veo Elektra Esotech je gostovala v Škofji Loki in doživela pričakovan poraz, saj ima trener Ivan Staniâak premalo igralcev, ki lahko zdržijo naporen ritem sobota-sreda. Na Gorenjskem so bili sicer šoštanjčani enakovreden nasprotnik. Ključ je bila druga četrtina, ko so domaČi pobegnili na +15 in nato uspešno odbijali vse poskuse gostov, da se približajo na manj kot 8 točk (37. minuta). Na koncu deveti v Sloveniji Šentjurčani so zm^ali proti Zagorju in na koncu »osvojili« ligo za obstanek in s tem 9. mesto v Sloveniji. Alpos je, čeprav brez Ervina Dra^iČa (prekinil pogodbo in odšel v Avstrijo), slavil kar s 34 točkami razlike. Sijajna sta bila Aldin Kadld (30), Id je z zabijanji dvignil gledalce na noge, l^d^' Koštomaj (12) z devetimi asistencami. Da so bili gledalci še bolj zadovoljni, so poskrbeli dijaki srednje kme-tijske in gospodinjske ^e, saj so med odmorom pripravili hra- Jubilejni Frenkov in Božičev memorial Nedeljska izvedba vseslovenskega namiznoteniškega tumiria za veterane bo že 4S. po vrsti. Špormo društvo Gaberje memorial posveča v spomin na igralce in organizatorje namiznega tenisa, dr. Franca RebeuS-^ - Frenka ter bratov Pavleta in Milana Božiča. Ibkmovanje v Štirih moških in dveh ženskih kategorijah se odvija po pravilih NTZS, na petih mizah in na tri dobljene nize. dS no za prav vse gledalce v avli Hruševec, kar je že tradicija. Kol tudi r^astopanje Alposa med elito, dosl^ že osmo. Zmaga za slovo Rogla se je zzmago nad Kraškim zidarjem poslovila od 1. A lige. V Zrečah upajo, da se bo zgodba ponovila in da se bo tako kot pred dvema sezonama nemudoma vrnila. Proti SeŽancem, ki se pripravlja- jo na kvaliAkacije za obstanek, so Zrečani odigrali Čvrsto v obrambi, kar jim je tudi prineslo uspeh. Po 20 minutah so vodili za 13 točk, kar je bilo v nadaljevanju ob preudarni igri dovolj za šesto zmago v sezoni. Peterica igralcev Rogle je dosegla več kot 10 točk, Dejan Grković pa je svojim 13 dodal še 14 skokov. JANEZ TERBOVC Foto; SHERPA Lanca Hanis je navduševal z nebeškimi skoki. MA KRATKO Gimnazijke viooprvakinje Ljubljana: Odbojkari-ce celjske 1. gimnazije so bile v 13. sezorú projekta ŠKL največje presenečenje, saj so se v finale uvrstile brez poraza. Čeprav so Celjanke v prvem nizu povedle z 19:18 in v drijgem vodile že za celo 10 točk, so morale na koncu priznati premoč gimnazijkam z Raven na Koroškem. Zda] proti Serenil Charlestoa: Katarina Srebotnik je v drugem krogu WTA turnirja z nagradnim skladom 1,34 milijona dolarjev s 4:6, 6:1 in 7:5 premagala Čehinjo Barboro Zahlavo-vo Strýcovo. VeienjČanka, ki je 12. nosilka, se bo v naslednjem krogu pomerila s 5. nosilko, Američanko Sereno Williams. (MK) ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 18. 4. NOGOMET 1. SLMN. 18. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Gorica, Litija: Svea - Živex [obe 201. SoÍM>ta, 19, 4. NOGOMET I.SL,29. krog: MIK CM Celje - Interblock 1.20). 2. SL, 21. krog. Velenje: Rudar - Mura (38). 3. SL • vzhod» 20. krog: Črenšovci - Šentjur, Šmarje • Kovinar Štore (obe 16.30). Štajerska 11^, 20. krog: Rogaška - Simer šampion, Bistrica • Šoštanj (obe 17). ROKOMET 1. SL, 5. krog» Koper: Cimo s • Celje Pivovarna Laško (IS.30), Trebnje: TYimo • Gorenje (20]. 1. SL (ž), 20. krog: Kočevje - Celje Celjske mesnine (19) » Celeia Žalec - Brežice (18). Medelia, 20, 4, NOGOMET 3. SL • vzhod, 20. krog, Slovenske Konjice: Dravinja -Šmartno (16.30). Štajerska liga, 20. krog: Zreče - Mons Claudius (17). PANORAMA NOGOMET Finale pokala MNZ Celje: Šentjur - Kiiko2:\ (1:0); Ar-lič (34), Drobne (55); Bala-gič (86 . ag). ROKOMET 4. krog 1. SL: Celje Pivovarna Laško - Ormož 32:28 (20:17); Sulić 8, Trivundža 6, Gorenšek 5, Stojanovič, Ter-zić,Gajič4. Kozlina 1; R. Bezjak 6, Korpar, B. Čudič 4, Go-renje • Cimos 31:28 (17:13): Vukovič 8, BaSkin 7, Mlakar 4. L DobelSek, J. Dobelšek 3, Harmandič, Kavaš 2, Oštir» Sovič 1; Brumen 8, Praznik, U. Kapotec 5, Vrstni red: Celje Pivovarna LaSko 45, Gorenje 42, Cimos 41, Trimo 34, Gold Club 30. Ormož 22. KOŠARKA 6. krog 1. SL, za prvaka: Zlatorog • Krka 80:69: Harris 24, Nuhanovič 14, Mason 13, Strnad 9. Mašič 7. Jevdžič 6, Maček S, Jelesijevič 2; Marcelič 19, Sorrentine 14, Mercator -Elektra 94:86; Ljubenovič 23. Julevič 20; Vrečko 22, Kune, Ličartovski 18, Ivanovič 10, JerSin, Bubnič 9. Vrslni red: Olimpija, Helios 12, Slovan 11, Krka, Koper 10, Zlatorog 9, Elektra 8, Mercator 6. ]0. krog 1. SL, za obsianek: Alpos - Zabije 9\ :S7; Kadić 30. KoStomaj 12, Mlsirača 9, Stevenson 8, Palčnik 7, Sebič 5, Ko-bale. Ferme 4, Upornik 2, Ne-deljkovič 1: Spešič 9, Percel, Dimnik, Ambrož, Savkovič 8, Rogla ■ Kruški zidar 79:69: Cr-kovič, Petrovič 13, Horvat, Sivka 11, Remus 10, Brolih 9, Ci-goja 5, MalevžiČ4, Jereb 3. Vrstni red: Alpos, Hopsi 42, Zagorje 41, KraSki zidar 39, Ro^^ 36. 6. krog L SL (ž), za prvaka: Merkur Celje • Ježica 74:46: VerboJe. Kerin 14, Čon-kova, Jeviukovič 13, Barič 10. Zdolšek 6. Jereb 3, Kiavžar U Le§njak 19, Osterman, Spaca-pan 7. Vrstni red: Merkur, Kranjska Gora 11, AJM 9, Odeja, Ježica 8, Neso Ihke 7. 6. krog I. SL (ž), za obstanek; Konjice • Domžale 73:63; U.Kva522,KobalelS,N.Kvas 14, Prša 13, Javorník 5, Klanč-nik 4; Kuzma 24, Hozjan, Fre-ce 10. atycenter-Thgfûv 76:78; Bastašič 24> Lesjak 13, Baloh, Serdar 15, Pliber§ek4; Kopriv-šek 29. £)urič 26. Vrstni red: Konjice 41, Domžale 34, Triglav 33. Citycenter 29, Črnomelj 25, Slovenija ml. 3. (KM) ZRK Celje Celjske članice zmagale v lokalnem derbiju Vsoboto, 12 aprila, so dopoldne mlajše deklice BŽRK Celje Celjske mesnine v Velenju odigrale prvenstveno tekmo rednega kroga v ligi Vzhod in iztržile točko. Z domačinkami so igrale neodločeno 18:18. Zvečer je bila dvorana Golovec v znamenju lokalnega derbija. K članicam ŽRK Celje Celjske mesnine so v goste prišle članice RKCeieia iz Žalca. V r^urijM tekmi, v kateri so večino igre diktirale Žalčanke, je bilo do zadnje minute negotovo, kdo bo zmagovalec. Na koncu so Celjanke na Krilih mlade Koreno-ve (8) in izkušene Potočnikove (6) ter Bartere Gorski zbrale toliko motivacije, da so tekmo dobile z rezultatom 31:29. Tako ostajajo tnjno na dnjgem mestu lestvice v 1.A DRL za ženske. V soboto, 19. aprila, jih čaka gostovanje pri ŽRK Kočevje. Tekma bo ob 19. url. ^^dezete celjske mesnine UMMETIJIUII § ain Kempo^ ŠPORTNA OPREMA - REKVIZITI - SPOMINKI CKrorana Zlatorog Celje viww.rk-celje.si w spletna trgovina* 20 kronika NOVI TEDNIK Zakaj trpite partnersko nasilje? Ali res »ne bo nikoli več udaril/-a«? - Otroci pretepenih žensk umirajo mlajši Družina je za žeaske in otroke potencialno najnevarnejši kraj. partner pa za žensko potencialno najnevarnejša osébà. Večina poškodb s snirt* nim izidom nastane v družinskem okoi ju in po ocenah naj bi bila vsaka peta ženska v Sloveniji žrtev svojega partnerja. Lani so poUcisti V Sloveniji zaradi nasilja v družinah izrekli petsto ukrepov približevanja osebam, samo na Celjskem skoraj sto. Vprašanje je, koliko ti ukrepi ali pridržanja nasilnežev Vplivajo na zmanjševanje nasilja v družini. Nasilnež se v večini primerov po končanem pridržanju vrne v družino. Doc. krimiiulistike In dr. klinične pslhologđje ter raziskovalka oa Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Polona SeliČ je s sodelavci vodila raziskavo, Id je pokazala, da je pri nas skoraj trideset odstotkov obiskovicev ambulant družinske medicine izpostavljenih duševnemu in/ali telesnemu nasilju. »V okviru družinske medicine so zdravniki prvič sami spraševali bolnike o izkušnjah z nasiljem v družini.« pojasnjuje Seličeva. 25 zdravnikov v vsej Sloveniji je Î4 dni o tem spraševalo vsakega petega bolnika. Zajeli so 797 oseb, od tega 62,3 odstotka žensk. Študija natančno razkriva, da je o telesnem nasilju v minulih petih letih govorilo 7,1 odstotka moških in 15,1 odstotka žensk. 36,65 odstotka vprašanih žensk je bilo žrtev psihičnega nasilja, pri moških je odstotek manjši. Telesno in duševno nasilje je izkusilo 10>7 odstotka vseh> in sicer 4,1 odstotka moških in Profili žrtev nasilja, starejših od 20 let, v Sloveniji, kot so jih opredelili raziskovalci pod vodstvom dr. Sellčeve na Katedri za družinsko medicino MF v Ljubljani: Moški, žrtev telesnega nasilja, je star 58,7 leta. živi v mestu, je samski, nikoli poročen. Povzročitelj nasilja ne prihaja iz družine, nasilje se zgodi enkrat letno (V tem primeru ne gre za žrtev nasilja v partnerskem odnosu.). Ženska, žrtev telesnega nasilja, je stara 44,1 leta. živi v mestu, je poročena, brez otrok ali ima dva otroka, povzročitelj nasilja je partner. Nasilju je izpostavljena enkrat mesečno ali enkrat letno. Verjemosc, da bo prosila za pomoč osebnega zdravnika, je 45-odstot-na. Moški, žrtev psihičnega nasilja, je star 43.7 leta, živi v mestu in je poročen, brez otrok ali ima dva otroka. Psihično ga enkrat letno trpinči partnerka. Ženska, žrtev psihičnega nasilja, je stara 45,2 leta, živi v mestu, je poročena ia brez otrok ali ima dva otroka. Psihično nasilje povzroča enkrat mesečno ali neprestano partner. Verjetnost, da bo poiskala pomoč pri osebnem zdravniku, je 20-odstotna. Moški, žrtev telesnega In psihičnega nasilja, je star 39,4 leta. živi v mestu, je vpartnerskem odnosu ali samski, nikoli poročen, je brez otrok ali ima enega otroka. Trpinčen je enkrat letno, enako verjetno v družini ali izven. Ženska, žrtev telesnega in psihičnega nasilja, je stara 44,3 leta, živi na vasi, morda v mestu. Živi v partnerskem odnosu, je brez otrok ali ima dva otroka. Nasilje partnerja doživlja enkrat tedensko ali enkrat mesečno, verjetnost, da bo poiskala pomoč, je več kot 60-odstotna. Do izstopanja obse^ telesnega in duševnega nasilja pri ženskah prihaja predvsem v vaškem okolju, vse ostale kombinacije nasilja in spola žrtev so pogostejše v mestnem okolju. 14,5 odstotka žensk. Kot nasilneži se največkrat pojavljajo moški, čeprav ženske niso izjeme. »V partnerskih odnosih žrtev pogosto pričakuje in upa, da se bo nasilnež spremenil. Ljudje so zaljubljeni, nakar se odnos spremeni ali obremeni z nasilnimi epizodami. Žrtev, ki je navezana na storilca, saj je odnos začet kot intimen, največkrat želi, da jo potolaži ravno tisti, ki nasilje povzroča- Za nepoznavalce dirmmi-ke nasilja v odnosih je to pre-senedjivo, vendar je nasilje v L L navezovainih odnosih drugačno kot tisto, kjer se nasilnež in žrtev ne poznata,« razlag Seličeva. Žrtve padejo v začaran krog. »Življenje z nasilnežem postopoma izniči kakršenkoli občutek lastne vrednosti žrtve. Te praviloma ne zmorejo poskrbeti zase, za otroke, boljše službe. Storilci svoje ravnanje opravičujejo z zanikanjem, razvrednotenjem žrtve ter s prenosom krivde nanjo.« Strah žrtev nc poišče pomoči zaradi strahu. »20-70 odstotkov žensk je v mednarodnih ra2iskavah dejalo, da niso nikoii nikomur povedale o nasilju. Če to storijo, se največkrat zaupajo sorodnikom ali prijateljem, redko policiji. Mnoge partnerje zapustijo, ko otroci odrastejo. Za to se odloČijo ob stopnjevanju nasilja, ko ne verjamejo več, da sebo partner spremenil, ali ko nasilje vse bolj zadeva tudi otroke. Prekinitev nasilnega odnosa ni hipn a odločitev, številne nekajkrat odidejo in se vrnejo, preden razmerje dokončno prekinejo. V tem Času preživljajo obdobja zanikanja, samo obtoževanja In duševnega trpljenja. Žal ločitev ne prinese vedno varnosti in miru. Nasilje se lahko po ločitvi nadaljuje, celo stopnjuje. V ZDA in Kanadi je ogromno umorov, za katere je povod ravno ločitev,« pojasnjuje Seličeva. Veliko nasilja v družini je skritega. Za koliko primerov veste kot znanci ali sosedje, a jih niste prijavili? Seličeva razlaga, da ljudje včasih razmišljajo, ali bodo s prijavo nasilja naredili še več škode, bojijo se maščevanja ... Pogosto se odločajo na podlagi »kaj bi jaz želel v takšnem primeru« in se tolažijo, da se njim to ne more zgoditi. Odločitev za prijavo je povezana tudi z zaupanjem policiji in ustanovam, ki obravnavajo nasilje. »Več kot je tistih, ki bi lahko poklicali policijo, če opazijo nasilje, manjša je verjetnost, da bo kdo poklical. Gre za t. i. razpršitev odgovornosti. Eden mimoidoči priskoči na pomoč, skupina bolj verjetno opazuje.« Grosljivi podatkil Verjeli ali ne, v tradicionalnih družbah moški mislijo, da imajo pravico pretepati partnerke. »Telesno kaznovanje žensk je povezano z določenimi spolnimi vlogami. Vloga ženske v takem okolju je skrb za dom in otroke ter ponižnost in spoštovanje moža, gospodarja. Če ta oceni, da ženska ne izpolnjuje dolžnosti, jo mora kaznovati,« razlaga Seličeva. Vboij razvitih družbah prihaja do nasilja zaradi neubogîjivosti, neustrezne skrbi za otroke ali dom, omenjanja denarja ... Še več! Seličeva navaja, da se v razvitih državah mnogo žensk strinja, da jih imajo moški pravico »disciplinirati« tudi s silo. Četudi Ženska nasilneža zapusti, posledice ostanejo. »Hujše kot so zlorabe, večje so posledice na telesni in duševni ravni. Ibdi noseče žerake so Žrtve nasilja. Nasilje nad no- Samo leta 1999 naj bilo v Sloveniji S07 otrok zanemarjenih, 592 psihološko, 331 telesno in 14S spolno zlorabljenih. VZDAnajbibilovotroš-tvu in mladosti zlorabljeno od 50 do 80 milijonov ijudi. Polána SBli£(Fato:GK) sečnico ima običajno za posledico spontani splav, celo smrt novorojenčka ali porodnice.« Toda ru okrnjeno le zdravje žrtev, ampak tudi otrok, ki niso neposredno izpostavljeni telesnemu nasil ju, ampak so mu priča. V teh primerih velja, da ^ za psihično nasilje nad njimi. Seličeva: »Če se nasilje ponavlja, imajo enake ali podobne posledice kot tisti, kj so trpinčenju neposredno izposta\ijeni. Vsaj vsaka druga žrtev partnerskega nasilja pravi, da so otroci »navajeni« prisostvovali tepe-žu, zmerjanju. Za otroke spolno in tdesno zlorabljenih ž^k je šestkrat bolj verjetno, da bodo umrli pred petim letom, v primerja« z otroki žensk, ki niso bile zlorabljene.« SŠol Foto: SHERPA 0,113 Padel na betonska tla V nedeljo dopoldne se je pri prenovi ostrešja stanovanjske hiše v Lačji vasi pri Mozirju zgodila delovna nesreča. 4&-letni delavec iz Celja je po lestvi zlezel do napuSČa, kjer mu je med odstranjevanjem opaža zdrsnilo in je z višine približno treh metrov padel na betonska tla. Hudo poškodovanega so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Čelno trčil v ponedeljek kmalu po 20. uri se je na regionalni cesd Šentjur-Šentrupert zgodila prometna nesreča. 44-letni voznik kolesa z motorjem je vozil iz smeri Šentniperla proti Šentjurju. Ko je pripeljal izven naselja Jakob pri Šentjurju, je zapeljal na nasprotno vozišče v trenutku, ko je pravilno iz nasprotne smeri pripeljal 34-letni voznik osebnega vozila. Kljub zaviranju in umikanju v desno voznik trčenja ni mogel preprečiti, tako da sta vozili čelno trčili. Vozfuk kolesa z motorjem je bil v nesreči hudo poškodovan, voznik osebnega vozila pa lažje. Prve kazni sa hitrost V Žalcu in Velenju so v torek policisti po sistemu »veriga« poostreno nadzirali promet s poudarkom na hitrosti. Sodelovalo je 17 policistov, ki so ustavili 118 vozil in izrekli 77 ukrepov. Zaradi ugotovljene prekomerne hitrosti so izdali 17 plačilnih nalogov, dve denarni kazni so tujci plačali na kraju, medtem ko so Štiri voznike opozorili. Vozniki so dovoljeno hitrost največkrat prekoračili v naseljih, V sklopu akcije Hitrost - počasneje je varneje bodo na območju celjske policijske uprave tudi v naslednjih dneh še naprej redno poostreno nadzorovali promet. MJ NOVI TEDNIK kronika - informacije 21 »Razbitff sindikat voda na mlin policije Pred kratkim ustanovlje-DO Združenje policistov Slovenije naj bi varovalo interese policistov bolj kot jih zdaj mačehovsko varujeta država in vodstvo policije. Na spletnem naslovu www.policist.si bodo objavljali mnoge komenlafje o delu in stvareh, Ui jih vodstvo po njihovem posktiáa pomesti pod preprogo. Združenje naj bi preraslo v sindikat» so odločeni njegovi ustanovitelji. O ustanovitvi združenja smo za komentar po v-prašdli predsednika Policijskega sindikata Slovenije, območnega sindikata Celje ÍD evropskega-sindikata policistov Branka Praha. Zakaj ustanovitev združenja. glede na to, da policijski sindikat že obstaja? Menimo, da je bolje imeti v dejavnosti en močan sindikat kot več manjšift. Ustanovitev sindikata ene interesne skupine lahko vodi do ustanovitve več manjših sindikatov in s tem tudi do nastanka parciaJnih interesov, nesoglasij in veliko slabSih možnosti doseganja ciljev. Na ta na* Čin se bodo morali majhni sindikati o ciljih dogovarjati in jih najprej skupaj opre- deliti. Dalo pa skupno nastopati proti delodajalcu. »Razbijanje« sindikata na več manjših Je voda na mlin delodajalcu, ki lahko z večjim Steviiom manj močnih sindikatov, po možnosti še skreganih med seboj, z lahkoto manipulira, kar nikakor ni v prid članstvu. Je združenje odraz tega> da policisti v (^stoječem sindikatu niso naSli ustrezne podpore? Ustanovitev združenja je v nekem trenutku situacija, v kateri se najdejo nekateri zaposleni. ki s sindikatom niso zadovoljni. Nezadovoljstvo ni vedno posledica neizpoinje-nih pričakovanj, ki jih imajo zaposleni, Če bi nekatere vprašal, kaj pričakujejo od sindikata oziroma katerih njihovih pričakovanj sindikat ni izpolnil, največkrat ne bi dobil odgovora. Nekateri policisti vam očitajo preveč funkcionářsko držo in premalo posluha zanj e. Sedanje vodstvo Policijskega sindiicata Slovenije je v zadnjih petih letih bistveno izboljšalo delovanje sindikata na skoraj vseh področjih. Največja skrb za Člane in hkrati »Vsona danovjfi 2 dalom sindlka-ta zadovoljna, zato mislimo, da večjih prestopov iz našega sindikata v zdniiflnje ne bo,u je prepričan Branko Prah. največji finančni zalogaj je nedvomno pravna pomoč zaposlenim, Ù z delovnega področja ali zaradi dela pridejo v situacijo, ko potrebujejo učinkovito pravno pomoč in zastopanje. Vsako leto pomagamo med 60 in 100 članom. Naslednje področje je solidarnostna pomoč članom in članicam, Id se znajdejo v okoliščinah, ko takšno pomoč potrebujejo, Kar nekaj je bilo akcij, v katerih smo po- magali članom - od zbiranja sredstev za operacijo otroka našega člana do sredstev za nakup zdravil za zdravljenje člana, zagotovitve rente otroku, Id je po smrri Člana ostal sam ... Te in veliko drugih aktivnosti, pri katerih je treba poudariti uspešno pogajanje za sklenitev kolektivnih pogodb, opoz^anje delodajalca na neustrezno zaščito policistov, slabe delovne pogoje, slabo policijsko uniformo ... so namenjene članstvu, zato očitek ni primeren. Policisti, ki so imeli težave in so o njih obvestili vodstvo sindikata, so bili vedno deležni pomoči. Kako gledate na ustanovitev tovrstnih združenj policistov? V MN2 in policiji smo se pred petimi leti srečali s podobno situacijo, ko je biv§i funkcionar poskusil ustanoviti vzporeden sindikat. V začetku je pridobil približno 30 članov, medtem ko v nadaljevanju sindikat ni zaživel. Večina članov je z delom sindikata zadovoljna, zato mislimo, da večjih prestopov iz našega sindikata v zdiiiženje ne bo. Ustanovitev združenja sama po sebi ni moteča, če bo združenje delovalo v dobro policistov. Nekatere akterje za ustanovitev združenja smo v sindikatu v času, ko so opozorili z dopisom na slabo zaščitenost policistov, pozvali, da se pridružijo komisiji sindikata, ki bi delovala izključno na tem področju. A razen prve kritike, konstruk- tivnih predlogov in mnenj za boljšo zaščitenost policistov nismo prejeli- Kateri bodo vaši konkretni ukrepi v prihodnje za izboljšanje razmer in stanja v policiji? Tako kot pri ostalih sindikatih je prednostna naloga našega dela predvsem Izboljšanje materialnega in socialnega položaja zaposlenih. Ob vsem lem ne pozabljamo na zaščito zaposlenih pri delu, na opremo, delovne pogoje, dobro delovno klimo in prijateljski odnos med člani. Stanje duha policistov je dobro, saj drugače ne bi mogli opravljali svojega dela. MATEJA JAZBEC Na očitke glede kadrovske »podhranjeDOsti« poUci}e> kar naj bi n^ativno vplivalo na varnost v državi, so se na spletni strani odzvali tudi v policiji. »Ob vstopu Slovenije v šengensko območje se je znatno povečalo Število policistov ob šengenski meji, kar se je ob nespremenjenem kadrovskem načrtu odrazilo v Številu zapo* slenih v drugih enotah,« so zapisali V teku je izbirni postopek, kjer nameravajo zaposliti okoli 150 kandidatov za policiste, šolanje pa se bo začelo konec junija. T^nutno je v policiji zaposlenih 7.971 policistov, 353 več kot leta 2004, od leta 2003 pa do danes so zaposlili 1.356 policistov. Letno se povprečno upokoji 170 policistov, nekaj jih odide tudi ^adi izrednih odpovedi delovnih razmeri], ostali lahko po svoji svobodni odločitvi odidejo v druge institucije. Odidejo torej na bolje plačana in najveijetneje manj stresna delovna mesta. Povprečna bruto plača policista, z vsemi dodatki za delo v manj ugodnih ddorâih p<^ojih, znaša 1.100 evrov. Očitki, da naj bi polidšti odškodnine plačevali »iz lastnega žepa«, prav tako ne držijo. Policija zagotavlja, da noben polidst ne bo plačal odškodnine» če bo delo opravil strokovno in zakonito, pri čemer mu je v teh primerih nudena pravna pomoč. »iU ; ....r/ i . • 19.4.2008 ob 20.00 MIK CM Celje : Interblock mo: ÙJ—'■»^mi^HlP lytWd^Mtái ___ ___ prenovljena internetna stran m.nkelje.si '«M M.Wlk UKCK CHft n |tz i^in* omep*^ in4tU>»«l (iWI r ofw^l» «lofifnf tM jarmri U inM ilub o^poenH * CWlsciecni^l4r«tMic«(ji si )é lun MUMrf «««Mv /afimfidv yWffW d» B0B91 »fl» a^W tííňkiímífdin^miiMjrstáb^wpetfm»- Mowtsimtf, ' «»n^t J« ato to« yoMvf. ái ni twubrtai)«' 'i frvsn v aptw»»" pím/v 1» m» nu m WMp Piviye. B wop g e » X « CH e CirETOCiM^OlVILAD Naravni mostovi in oicna Naravnih mostov in oken je po svetu in v Slovenije veliko. Največ jih ima država Utah v ZDA. (Narodni park Arches}, vkaterem sta najdaljši • Landscape arch - in najbolj obiskan naravni most - Delicate arch. V zahodnem sveiu so ti naravni spomeniki precej bolje poznam, kajti o njih lahko preberemo v vsakem turističnem prospektu in vod-Liiku, kažipoti pa že od daleč opozarjajo nanje. V Sloveniji mnogi ostajajo skriti in pozabljeni kljub številnim turističnim in planinskim po-tem. Rakov Skocjan, ki je si- cer urejen krajinski park s številnimi prekrasnimi kraškimi pojavi, za mnoge tuje turiste ostaja neznan. Nekaj naravnih mostov in oken )e težko najdemo v domači literaturi (Velunja peč pri Velenju in naravni most v Krčniku v Goriških Brdih itd.). Da so bili mostovi in okna v preteklosti bolj poznani, kažejo starejši planinski vodniki (npr. vodnik Rudolfa Badjure). Okrog teh naravnih mojstrovin narave so se spletale številne pripovedke. Kot jama, po kateri se pride na drugi svet, so tudi naravna okna, »prehodi«, burili do- Naravni mostv KrČníku ZA8AVA2 AN^MATOfgi miSljijo ljudi (pripovedka Kako so VotliČani priSli do svojega okna). Med najstarejše zapise» ki so se ohranili, sodi Valvasorjev opis Rakove doline v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. kjer je omenjen Veliki naravni most, takrat se je še imenoval Velb. Ljudje so naravnim mostovom In oknom nadeli razna imena, kot so: Votelnik, Luknja, Skoznp, Votla peč in podobno. »2ivimo na planetu Zemlja? Ce je tako, potem rajši zaspim • kot Tr* nuijčica. Zakaj na tak način vračamo Zemlji in naravi? Saj je prijazna do nas, v zahvalo pa dobi vse vrste onesnaženj. Pospravimo papirčke, odpadke, očistimo okolje, obvanijmo naravo!« Te besede je zapisala os-novnoSolka iz Cerknice na temo 22. aprila - dneva Zemlje. Kateri so poglavitni vzroki, da nastanejo naravni mostovi in okna? S lem se ukvarjajo geomorfologija (del geografije], geologija in hidrologija. Zaradi zapletenih in specifičnih dogajanj pri nastanku odprtin je težko dati univerzalen odgovor. Strokovnjaki s tega področja nastanek okna pripisujejo predvsem preperevanju manj odpornih kamenin, pri mostovih pa ima pomembno vlogo vodna erozija. V največ primerih je prisotnih več dejavnikov (preperevanje, delovanje vode in udor). Med takšen šoiski primer lahko štejemo dolino Rakovega Škocjana. V daljšem časovnem obdobju so najprej nastale razpoke v apnencu ob prisotnosti vode, kasneje pa vse večje praznine. V smeri vodnih tokov so v tisoč letth nastajali rovi In dvorane. Z denudadjo (razgaljanjem površja kot posledico vzajemnega delovanja preperevanja in odnašanja gradiva] so se jamski stropovi tanjšali in na nekaterih mestih zaradi lastne teže porušili. Med ostanke nekdanjega stropa sodita Mali in Veliki naravni most omenjene doline. Mostove in okna lahko srečamo tudi v gorah» kjer na glavnih in stranskih grebenih nastajajo s pomočjo preperevanja (Račka vrata), v nekaterih primerih tudi na ro- PRAZNUJ ROJSTNI DAN v WELLNESS PARKU LAŠKO WWW, well nnpi)rk-43tico ^ Tfl.;03 7348 900 VVaiNESS PARK IA§K0 mm Matkovo okno bovih planot (Luknja pod Zelenim robom, Otlica). V posebno zvrst sodijo naravni mostovi, ki nastanejo v soteskah In koritih, v katera pade in se zagozdi kamniti blok (npr, Medvedja glava v koritih Zadlaščice). Naravni mostovi in okna sodijo med naravno dediščino in bi jim morali posvetiti več pozornosti. Mnogi so poznani le alpinistom, jamarjem, gozdarjem in ljubiteljem naravnih lepot. FRANCI HORVAT m ^anoaoiiBCs IZLCTHII^A TUeJ6Tl<^MA AÇ^CUA AIktrčna 20.301M Calja; (ti.: «386 Q3/42fl 76 00. ^it: Na.c6lie@izt0tníh.<í www.lzl6Ui(k.sí: poslovalnici Žatee. td.: 03 &71 71 f 6. »nui: rUj&toc^izletnik.sf BUDIMPEŠTA24.-25.5. (zagotovljeno) • BEOGRAD 24.-2S.5. • BRIONI IUh f75.in2Í6.* MJTVICEM.e.. 12.7.« DUMAJ 26.4 J75. • aAKDALAND 26.4^â.4..30.4. 2.5. in 3.5. • v&i odhodi Z9gotovlj«ni » SKANDIMAVUA DO NORDKAPA e.-2Q.7^0DB KAATKI ODDIHI: MEDUUN tň\ Ba^^EAE 3 dn< polp. 6B EUR /os. htiMEOUUN113CUR/ospolp. * 1.MAJ V UMAGU bogata ponudba apartmajev {Polynesia in StollaMsnsj « 1. MAJ V POREČU, hll DELfl^htl LAGUNA ALBATROS - ugodne cone • dogaid pon(;dba apartmajev ILaQuns Bellevua In Asua) • 1.MAJVPtlUhUHISTRIA120€UR/os3dnipo1p in »Iti BRI0NI82EUFVos3tfni polp Odpotujmo v Egipt Akcija NT&RC - doživimo skupaj pravljico iz 1001 noči OOKOD v EGIPT 22.6.2008 iz Ljubljana, 7 dni ali inclusive NASTANITEV: Serenity Makâdi bay Hurgada CENA: 62$ ÉUR ob prijavi 2 oseb do 18.5.2008 oeVEZNO DOPLAČILO: vézum In letališče takse 99 EUR Možnost plačiia na 6 čekov brez obresti. CENA VKLJLJČUJE: T-dnevne police, letalski prevoz, ail induslve nastanitev v hotelu 5 zvezdic in aitemativni program z astrologinjama. Cena vključuje 2 Izleta. INFORMACIJE: www.dobres.si 041 519 265 Dolores^ 041 404 935 Gordana ORGANIZATOR POTOVA»JA Tunstiiina agencija VAffO. Slanetovd 4. Celje telefon (03) 492'49'3Q. www.vard.sl NOVI TEDNIK pisma bralcev 23 Uredništvo objavjja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skkdu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v urednišivu oziroma jih avtomatičoo zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI SMO Reklamacija laradi vklescenja avtomobila v torek» 8. aprila, sem moral oddati doplačilo v optiki Aba na Prešernovi. Zaradi telesne okvare sem avto pustil na Gledališkem trgu, misleč, da bom hitro uredil zadevo. Ker se je pokazalo, da bom moral dalj čakati, sem se vrnil, da kupim parkirni listek. Šel sem mimo avtomobila, ki še ni bil vkleščen, in-pri knjižnici kupil parkirni listek. V avtomat sem vtaknil 90 centov, ker se je nekaj zataknilo, je ta registriral 70 centov. Dodal sem še 20 centov in čakal na listek, toda ni ga bilo. Priča je prof. Danijel Hriberšek, ki je prišel iz knjižnice. Ko sem nekaj časa pritiskal na gumbe in ogledoval, kaj naj storim, se mi je posrečilo, da sem zataknjen listek v odprtini zatipal in vzel. Skupaj sva šla do avtomobila in videla, da je vkleščen, gospod v civilu pa ga fotografira. Zakličem, da sem lastnik in da imam parkirni listek. Prosim za upoštevanje situacije, ki mi jo povzroča telesna okvara, in dober namen, da sem upošteval odlok o ureditvi mesmega prometa- Gospod je bil neuvideven in grob. Poslal me je v kiosk na Gledališki ulici, kjer sem doživel enako obravnavo, Gospod v kiosku mi je rekel. da pokličem ZPO. Odšel sem na občino in tam povprašal za nasvet. Receptor me je poslal na inšpektorat, kjer so me sprejeli uvidevno in hoteli pomagati, a je bil šef ZPO prav tako neuvideven kot prejšnji uslužbenci. Moral sem plačali 20 evrov, kljub temu, da sem plačal parkirni Usiek, poleg tega pa sem bil UREDNÍŠTVO maltretiran, saj sem hodil s palico zaradi telesne okvare in bolečin v kolku. Razmišljanje: Celje je lepo mesto, regijsko kulturno in upravno središče. Vanj rad prihajam z vlakom, včasih zaradi opravkov mdi z avtom, a ne v mesto, če se mislim dlje zadržati, Tokrat sem prišel zaradi kratkega opravka, zato nisem ijnel namena parkirati, ampak takoj oditi. 2ai sem moral dalj čakati in zgodilo se je nepredvideno in izkazala se je vsa krutost in nesmisel takšne ureditve. Ceije se deklarira tudi kot zdravo mesto. To je sicer lepo, toda kaj naj to pomeni, v čem se to vidi? Spoznanje, ki se ne nanaša ^ na vpletene osebe: vklepanje avta je grobost in neke vrste zaplemba, opravljanje tega v dvilu in prikrita je lopo^či-na, dosledno vztrajanje pa terorizem in nasilje, Vse co se izraža tudi pri odnosih med ljudmi, kajti grobost vzgaja grobost, prijaznost pa prijaznost. V prijaznosti bi to lahko opravljali šibki ljudje, celo invalidi, v grobosti pa morajo biti močni in surovi. Taki se izgovarjajo na višje ukaze in dokazujejo, da gre za inštruictažo, ki je izraz totaii-tarnosti, kar je v demokraciji in enakopravnosti nedûpHR-no, nekulturno in nespodobno. Slovenski pregovor pravi »Riba pri glavi smrdi«. Zaključek: pismo sem napisal, ker imam rad Celje in ker zaupam v ljudi, ki upravljajo mesto. Želim, da bo lepo. zdravo in prijazno in dajalo videz kulturnosti v odnosu do ljudi in stvari. Priporočam razmislek vsem uprav-Ijalcem in tudi korajžo vsem uporabnikom za dobre sugestije- Naj bo ta prispevek kot čestitka za občinski praznik, saj v to sodijo dobre želje za dobro počutje meščanov in za-dovoljstvo državljanov kot obiskovalcev mesta. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur Popravilo proteze Bralka je pred dobrim letom dobila novo zobno protezo, ki ji je že večkrat počila. Pri tem se čudi, da ji pri zobozdravniku za pni dve popravili proteze ni bilo treba plačati, v zadnjem Času pa je to morala. Sergeja Rajh Travner, vodja oddelka za izvajanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (OE Celje), odgovarja: »Trajnostna doba zobozdravstvenih storitev in pripomočkov teče od dneva opravljene storitve. Od tega dne do izteka garancijske dobe je izvajalec (zobozdravnik) dolžan opravili vsa morebitna potrebna popravila na svoj račun. Po izteku garancijske dobe krije stroške zamenjave in popravila zavod. Carandjska doba za zaliv-ke znaša 9 mesecev ter za prevleke, krone, mostičke in proteze 1 leto. Za zalivke na mlečnih zobeh, pri predšolskih otrocih, garancijske dobe ni. Zobozdravnik sme stroške zamenjave ali popravila zaračunati zavodu le, če je prišlo do anatomskih ali funkcionalnih sprememb, ki sp^^ročUe poškodovanje ali preiom pnpomoflca. Ce' je bil pripomoček poškodovan zaradi neustreznega ravnanja zavarovane osebe, krije vse stroške popravila oseba sama. Če zavarovanec meni, da je plačal stroške popravila proteze neupravičeno, naj na zavod vloži zahtevek za povračilo. Na tej podlagi bomo opravili nadzor pri zo-bozdravruku in ugotovili, če je popravilo zaračunal upravičeno.« Vračilo Novi Cerkvi Bralko iz Nove Cerkve zanima, kdaj bodo prejeli vračilo preteklih vlaganj v telefonijo tudi v občini Vojnik. Izvedela je, da so v sosednji KS Ljubeina vlagateljem denar že vrnili. Milan Dečman, predsednik Komisije za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje v Občini Vojnik, odgovarja: »O vseh zahtevkih za vračilo vlaganj, kakor tudi o zahtevku, ki ga je v imenu končnih upravičencev maja 2004 vložila Občina Vojnik, bi državno pravobranilstvo moralo po svojem predvidevanju odločiti do konca leta 2007. Kljub tem predvidevanjem ter večkratnim telefonskim klicem in pisnim urgencam državno pravobranilstvo do konca le- ta 2007 svojega ni uresničilo, niti ni podalo nobenega uradnega odgovora, s katerim bi določilo rok, do katerega bo o zahtevkih odločilo. Komisija za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje pri Občini Vojnik je v začetku leta 2008 ponovno posredovala pri državnem pravobranilstvu za čimprejšnjo odločitev o zahtevku za vračilo vlaganj. Končno nam je uspelo, da se je zadeva premaknila. V marcu je tako prispela prva poravnava za en del Krajevne skupnosti Nova Cerkev (za telefonske naročnike po pogodbah, sklenjenih s Krajevno skupnostjo Nova Cerkev po letu 1992). Vse upravičence bomo pisno obvestili in z njimi sklenili poravnavo takoj, ko bo Občina Vojnik prejela na svoj račun sredstva od Slovenske odškodninske družbe (rok po pogodbi je 60 dni od prejema poravnave, katero je prejela Slovenska odškodninska družba od državnega pravobranilstva, poslana pa je bila 18. marca 2008). Še vnaprej bomo izvajali vse aktivnosti za preostale upravičence v KS Nova Cerkev, kakor tudi v KS Vojnik io KS Frankolovo. O vseh bistvenih zadevah vas bomo sproti obveščali, osebno-in v glasilu Ogledalo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra^nja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. VOOOTEHNIK KM, d.o.o., Proizvodnja amiatur, gradnje, trgovina za 2xjnanji vodovod in kanalizacijo, Cesta ob železnicii, 3310 ŽALEC objavlja prosta dela in naloge za delovno mesto SAMOSTOJNI KOMERCIALIST K sodelovanju vabimo kandidate, ki izpolniujelo naslednje pogoje : - IzobrazbatehnicnedliekonomskesmenVI.-Vil.stopnje aktivno znanje angleškega jezika - âpItS-kâtegorije - poznavanje ustreznih programskih orodij • delovne izkušnje: vsaj 1 leto • Komunikatl\moat In sposobnost organiziranja In Izvajanja prodaje vseh elementov naže dejavnosti. Nudimo: - stimulativno r>agrajevanje - ustvarjalno delovno okolje - sklenrtev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čass poiz-kusno dobo sest mesecev. Kandidati naj prijave pošljejo na nas naslov. Za vse informacije smo dosegljivi na tet. št. 03/713 36 80. In veseli dels z ljudmi? V» »radata prfdstntti IZZlV? PKtaolte PRODAJNIKi^žj ni toranu. v ospeinem, MÉíeiKiein podietjil iMrtCfH ^rntrnimtmM MM pK UK Ml M MM r Maa tk»UA 0rtivas27a a3f4 Braskivfit. Stom^ T9L*3$6(Û)3 703 3180 ^«366(0)3 703 31 88 ^ btfontiacll O ivfftilnem ffogrunu WWW.8ÍÍC0.$Í Skupaj prispevajmo k ohranitvi narave In okolja Dolgo je veljala miselnost ljudi, đs je nat t^anet zemlja, narava (n okolje nekaj samo po sebi umevnega, kar nam je na ratpolago v ûrezmejnlh količinah. Svetovna javnost se vse boU zaveda, da so vse te dobrine nam dane le na posodo, zâ katere moramo skrbeti In jih v tim manj okrnjeni obliki predati naSIm piihajajoćlm roóo^om. Podjetje Dlnosžell s svojo dejavnostjo prispevati delček k ohrsn^nju narave In oko^a. Podjetje Oinos odkupuje stare železo, baker, aluminij, medenino, star papir in plastiko vsak defovnl dan med 7,00 uro In 14.00 uro. ifififififif-radiocelje-oom 24 GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA. 19. april 5.00 Začetek juuanjegd programa. 5.30 NZ melodija tedna» 6.00 Poročijo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 6.20 AforizetD, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaâe skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje • Izdelaj mo twinga, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih žel^, 12.00 Novice. 13.00 Ritmi. 14.00 Regijske novice, 15.00 5porl danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 16.00 lestvica • 20 Vročih Radia Ceije, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Gregorjem in Robi* jem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) NEDELJA, 20. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoročiJa. 8.45 Jack po(, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Celjan Herman Čater, eden najuspednejâih in najbolj aktivnih slovenskih fotografov, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5.12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežDik, 19.00 Pojejte v zvezde z Gordano in Dolores - kaj zvezde napovedujejo Andražu Purgu. 20.00 Katrca s Klav-dijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK. 21. april 5.00 Začetek jutranjega programa. 5^0 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ca-soplov, 6,20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo. Ô.OO Poročila. 6.30 Silvia & Čisto vse. S.4S Jack pot. 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10,00 Novice, 10.15 Po-nedelikovo Športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna. 14.00 Regijske no\ice, 14.30 Poudarjeno, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Mozaik tedna. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežela - velik korak. 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkflv • ans. Tonija V»t)erber}a. 24,00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) TOREK, 22. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5JO Narodnozabavna mdo-di}a tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika PaSlo. 6.00 POTOčila, 3.25 Poročilo PU Cdje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoďu>p. 10.00 Novice. 11.00 Kukurni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male tivall. velike ljubezni. 13.00 Mala dežela - velik konk fponovitev). 14.00 Regijske novice. 14.15 Po kom se imeni^?. 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Župan na zvezi - župan občine Ko^e Andrej Kocman, 1700 Kronika. 1730 Silvia & Cisto vse, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, >e $e znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boèt^om Derroolom. 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute sunnadi. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 23. april 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija. 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija). 5.30 Narodnozabavna melodija tedna« 5.45 Nostalgija, vaSa razvada, kaj pa iega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova meio^ja tedna. 6.15 Casoplov, 620 Aforizem. 6.25 Kako je pa vam ime?, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 6,00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 8.59 Po domače. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mo^jička. 13.20 Mali O - pc^. 13.30 Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko pUtno. 17.00 Kronika. 1730 Hujdajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. 17.45 Jack pot, 16.00 Pop čvek - Manca Špik, 19.00 Novice, 19,15 Ponovitev oddaje Zeleni val, 20.00 Mal drugaČ s 6Pack Ču-kurtem. 23,00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Goldi) ČETRTEK, 24. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6,05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 6.00 Poročila. 8.25 Poročiio PU Celje, 6,45 Jack pot, 9.15 Bonbon za bdjdl bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kal^doskop, 15.00 Šport danes, 1530 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasni trojček, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kaleidoskop - ponovitev. 20.00 PREPLFTan-ja. 23.00 Re^e moment, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PETEK. 25. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot. 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice. 12.13 Od petica do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice. 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Ubel, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) Zvezdica jutranjica Več kot dobro poznate njen glas, če jo boste srečali, vam bosta sumljivo znana tudi obraz in stas. Ni le radijska voditeljica Radia Celje, je tudi lokalna televizijska osebnost, povezovalka prireditev, organizatorica dogodkov in âe kaj. Vse listo slednje velja bolj za lokalno okolje domovanja eksplozivne Velenjčanke, ki se je Radiu Celje zapisala pred dobrim letom. Na nek način je postala zaščitru znak radijskih juter, predvsem torkovega, četrtkovega in nedeljske-ga, kar pa še ne pomeni, da ne prevzame z veseljem tudi kák^n drug termin, saj se v vseh prav dobro znajde. Zvezdica jutranjica Andreja Petrovič vam lx), če boste v družbi Radia Celje, polepšala sleherni trenutek dneva, pa (udi noči. Za nočne poslušalce vemo, da težko čakate noči, ko bomo ponovno oddajali skupno radijsko oddajo SNOP iz našega studia, še posebej, če bo Andreja povabila na klepet kakšnega zanimivega gosta. Radijska jutra pa so v družbi Andreje najbolj dinamična. Priznajte, prisiljeni se boste zbuditi, ne glede na to, kakšen dan vas čaka. Andreja začne po 5.uri ^utraj sicer nežno, božajoče, nato intenziteto stopnjuje. Najprej bo zadovoljna s tem, da vam zaželi lep in uspešen dan, nato postane neučakana in hoče tudi sama preveriti, da nas res poslušate. »Dobro juuuuutro,« se sliši iz studia celo, kadar so vr^ta zaprta. Dobro ve, kakšno glasbo redni poslušala najraje poslušajo, ve, katere skladbice so zapisane v srce in željam ji ni težko ugoditi. TUkaj so Še jutranji klepeti, ko jutranjega časopisa ne boste mogli zbrano brati, saj bodo na Radiu Ce-Ije na sporedu zanimive in aktualne teme, za katere Andreja vztrajno iSče sogovornike. Telefonske linij e so, kadar Andreja gre v živo, zasedene na meji pregoretja. In ni dvoma, da zjutraj na poslušalce deluje kol ac^nalinska mešanica energijske ploščice in sladke kave. ^gotovo se spr^ujete, kakšna je v resnid. Dragi moji. ravno takšna, kot pred mikrofonom. Ljubezniva, iskrena. dinamična, neposredna. Med prostimi trenutki nikoli sodelavcev nepozabi razvaditi s kakšno kavico in je ena tistih, ki dejansko posluša, ko govorile. To dobro veste tisti, ki jo redno pokličete in ste presenečeni, da si je čisto zares zapomnila, kako je ime vašemu soprogu in kaj ste prejšnji teden dobrega skuhali. Intima, zasebno življenje? »Ne, ne, tja vas pa ne spustit«,« odkima Andreja. In prav je tako, saj se žedovolj razdaja preko radijskega etra. Le en dober odmerek pozitive še dobimo z njene strani: »Človek mora v življenju kdaj pasti, da se nauči pobratil« PM Foto: KATJUŠA Poglejte v zvezde v Egiptu Gordana. Robi, Ines in Dolores v SNOP-u, ki ga je povezovala Andreja Petrovič. Vsi skupaj so vas povabili, da v zvezde pogledate kar v Egiptu. Pa ne le v zvezde, tudi v karte, pa v kavo... 22. junija vas tja namreč vabita astro-loginji Gordana in Dolores. V čarobni E^pt vas bosta povabili tudi to nedeljo ob 19. uri, ko bosta odgovarjali na vaša vprašanja, tri odgovore pa bosta ponudili tudi voditelju Dobre godbe na Radiu Celje Andražu Purgu. Hi •E i ta K; 0. À Čvek s Tanjo Tanja Seme se ob sredah popoldne zaplete v zanimive klepete z različnimi glasbenimi gosti. Takole smo Jo ujeli z mladima pevkama Niki in Saro. Prihodnji (eden bo k njej na čvek prišla Manca Špik, nato pa prihajajo Raf, Adi Smolař, Wild step in Številni dru^ zanimivi gosti. Vabljeni na pop čvek vsako sredo ob 18. uri. Stetoskop: Nas planet in nase zdravje Ob svetovnem dnevu Zemlje bomo (udi našo oddajo o zdravju namerúli ranljivosti planeta, na katerem živimo. Vse, kar se dogaja z njim, se dogaja nam. Onesnaževanje vode. zraka in uJ ima posledice na vsa živa bitja. Številne rastlinske in živalske vrste so v neenakem boju že propadle. Kaj čaka človeka, če ne bomo končno začeli misliti in delati drugače? Za onesnaženje narave, niti za usodne posledice loplogredruh plinov, ne moremo dolžiti samo velikih onesnaževalcev, brezvestne politike in kar je še podobnega. Vsi smo v istem čolnu, na istem planetu. Ravno temii. kaj lahko naredimo za bolj zdravo Zemljo in s tem za lastno zdravje, bomio v oddaji Stetoskop namenili največ pozornosti. Z nami bo ta torek ob 9.15 vplivna strokovnjakinja na okoljskem področju, dr. Marmka Vovk. Oddajo bo vodila Milena Brečko Poklič. - it.31-ia.apriia008 - 20 VROČIH RADIA CELJE mjAtfsrvicA l 4MINmiS MAD0NNAK.JU$11N TM^RAKE (3) 2. MERCV-DUFTY (6) 3. (2) 4. AMČfilCANBOV-ESraUFEAT KANYEWEST (2) 5. SHOUT-DOMféAlfWlS (5| 6. INNOCENCE-AVRIL LAVIGNE (41 7. UHlSmUA-M/UUlUESS (1) 8. CHASINGPAVEMS^-ADOi (6| 9. Wmi YDU -CHRSS BROWN (3| 10. THERE'S NffTKNGKlNGSTW SEAN FEAT OANFROMm 0.LY.&JIIEL2SANTANA (1) DOMAČA tfSTVIU 1 SANJAM-OMARNABER {3) 1 ŽIVIM BREZ NAVOOIL-iaE. |4) 3. NEBEŠKA VRATA-ŠANK ROCK (S) 4. PE^IMNJTlK-TAfiU {7} 5. NAjmiO-PUPPERFEAT T1MIM. (f) 6. aATAÏ^A-AOlSMOlAR {5) 7. PREBERim-BllIYS (2) & MOJAPESEM ZUTKOn*. JADRAMCAJW^ 1$) 9. ASPIRIN-SIM$ 13) 10. RAO RAZUMEBI -SOULOREG <1} PAB>LOGAZATUJDL£STVICO: TOUGH MY fiOOY-MARlAH CAREY YDU WillONtYBREAKMY HEART-OaTAGOOOREM PREDLOGA ZADOMAà) IfSTVCO: §E EN UFÛAN VSUMNUI-ROCK PARTYZANIhêl GOJIUIR LEŠNJAK- auc KAPO DOL-6 PACK iUKUR Kagr^veca: Martin Quia. Gorer^ 56b. KaimSi UtijklO^ Zup«náÍ0V9 78c, Ce^ Nagrajra dvigrtetakaseop.U Jo podana SCPflTVS. ns o(^ein oddelku Radia Caij«. Ustviu 20 vroáTi lahto pokušate vsako sobote ûb 18. url VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007 CEUSKIHS^ 1. OGANSPOUCD-DORI (5} i PU^lMUfSSVt-MOORUAM če bi lepega dne izginil iz mode. A brez skrbi, še je tu in vse nas bo preživel. Džins, ta skoraj 170 let star ie-nomen, je letos znova tukaj • lep, mladosten in zabaven kot že dolgo ne. Najbolj znano oblačilo iz džinsa so kajpada legendarne hlače. Zgodbo o kultnih kavbojkah smo seveda že neštetokrat premleli, a §e vedno nismo razvozlali skrivnosti, zakaj je Levi Strauss v daljnem 19. stoletju po spletu srečnih naključij naletel na zlato jamo brez dna. Kot nemški emigrant je Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK prišel v Ameriko in odprl trgovino z delovnimi oblačili. Redna stranka krojača, s katerim je poslovno sodeloval, je bií tudi nek neverjetno neroden možakar, ki je znova in znova trgal žepe na hlačah. Levi je tuhtal in tuhtal in tkanino za delovna oblačila z večplastno obdelavo naredil bolj trpežno, žepe pa pritrdil s kovinskimi obročki. Da bo ja držalo! In je držalo, saj se je človek čez noč lahko le držal za glavo cd biiskovite n^lice, s kakršno se mu je zaradi tega izuma začelo stresati na kup bogastvo. Hlače iz džinsa so od 50. let prejšnjega stoletja, ko so postale modni trend, neštetokrat spremenile podobo, podvržene sodobni tekstilni tehnologiji, ki je blago barvala, belila, cefra-la, peskala ... In letos? Pozabite na kavbojke z nizkim pasom in z njim kukanje golih popkov na svetlo, pravi moda. Če pomislimo na ciste popke, ki so se velikodušno gugdii med obročki sala okrog pasu, smo lahko tej domislici iz dna srca hvaležni. Priznali je treba, ni bilo estetsko gledati deklet, ki so postavile na ogled prav tisto, kar bi v dobro naših oči moraJe skriti. Hit model kavbojk tega trenutka ima torej visok pas, z gumbi, sega lahko celo do pod prsi. Tudi sicer je pas pri novih džns hlačah postavljen »na svoje mesto«, lahko je dodatno poudarjen z elastičnimi širokimi pasovi, prevezanimi s pentljo kontrastne barve. Nostalgičen modni zdrs v 70. leta prejšnjega stoletja pa je očiten na hlačnicah, ki so po celi dolžini ali še pogosteje od kolen navzdol ekstremno široke. Ob takšnem modelu je Treba paziti le treba pri kolesarjenju ... Mladostno igrivi so tudi kombinezoni, vendar ni neduha ne sluha o spranem ali strganem džinsu. Novi retro je - kot nov, pravzaprav skoraj kot pri prvih delovrdh kombinezonih z velikimi našitimi žepi. * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 18. april: Nemirno je lahko ponoči, ko bo Luna v negativnem tranzitu s Plutonom, Zaradi ugodnega tranzita (Merkur v trigo-nu s Plutonom) boste pod močnim dobrim vplivom. Energija bo usmerjena v harmonijo, ki bo omogočala srečo in uspeh tudi na gmomi ravni. Primemo za nakupe, dogovore in finančna vlaganja, previdno pri odločitvah. Zaradi trigona Merkurja in Saturna bo močno izpostavljena komunikacija in v negativnem smislu živčna obremenjenost. Hitri boste in okretni, za malenkosti ne boste imeli ne časa ne potrpljenja. Sobota, 19. april: Zaradi opozicije Venere in Lune bo-dite previdni, mimogrede se lahko zadeve obrnejo čisto v nepričakovano smer. Narediti boste morali vse, da sprostite napete notranje energije. Dopoldne bo primerno za poslovne in druge dogovore, organizacijo In zbrano. Intelektualno delo. Zaradi Kvadrata Lune z-Mar-som boste od energije prekipevali, a boste tudi občutljivi in nepripravljeni sklepati kompromise. Kasneje nastopi kvadrat Lune in Jupitra, kar prinaša težavne naloge in nenavadne okoliščine, včasih vrtenje v začaranem krogu. Ob 18,52 prestopi Sonce v Bika. Naslednji mesec bo Bik s svojo energijo povzročal, da boste znali v življenju tudi uživati, se prepuščati prijetnim stvarem. Ljubezen bo naenkrat igrala pomembno vlogo, v negativnem smislu bo pogosta trma in nepopustljivost. Čut za estetiko, modo, umetnost bo močnejši. Več pozornosti namenite prehranjevanju, saj lahko vpliv Bika zaradi gurmanskih užitkov povzroči povečano telesno težo. Nedelja, 20. april: Luna dopoldne prestopi v škorpijona in dodaja k vsemu veliko intenzivnost čustev. Ob 12.26 nastopi ščip, opozicija Lune in Sonca. Tokrat vam lahko priskoči na pomoč usoda, pride lahko do nepričakovane in nenavadne situacije. Če potrebujete pomoč, jo boste dobQi. Stopanja intuitivne zaznave bo velika, sposobni boste dojemati življenje tudi s tiste glob-je, nezavedne strani. Pazljivost ne bo odveč, predvsem v prometu. Luna bo v prijetnem sekstilu s Plutonom in Saturnom. Če nebosteob-čutili pozitivnih vibracij, je bolje, da se ne zapletate v pogovore. Prepiri so izraz napetosti, zato se jim lahko izognete. Aspekti bodo prinašali dinamične in originalne zamisli. Ponedeljek, 21. aprIJ: Že zjutraj bo Sonce v trigonu s Saturnom, zato boste analitični in s smislom za podrobnosti. Dnevi bodo sicer polni hitenja in urejevanja zaostalih zadev, a boste lahko naredili veliko. Če le ne boste preveč komplicirali. Občutljiv bo živčni sistem. Zaradi Lune v Škorpijonu se izogibajte ljubosumja in po-sesivnosti. Torek. 22. april: V poslovnem smislu se boste ukvarjali s težavnimi zadevami in mimogrede opravili tudi veliko zaostalega dela. Usodne urice za poslovna srečanja, dogovore, tudi zelo primerno za ljubezen, romantično razpoloženje bo v ospredju. Zaradi prvih dnevov vladavine Sonca v Biku boste polni optimizma in ustvarjalne energije, ki bo segala na vsa življenjska področja. Močenje bo izpostavljen vpliv tujine, nepričakovani preobrati lahko pridejo tudi v financah. Luna ponoči preide v Strelca in vas bo naredila prijazne in sočutne. Naslednje dni boste zares ognjeno razpoloženi, želeli boste doseči vse na poslovnem, ljubezenskem področju ter se tudi odlično zabavati. To vam ne bo težko, ker boste iz nemogočega naredili mogoče. Sreda, 23. april: Luna bo še vedno v Strelcu, zato boste občutili ustvarjalnost, radodarni boste in polni optimizma. V ospredju bo ponos in želeli boste v center pozornosti. Dogajanja bodo zeio intenzivna, saj bo odb-čen čas za družabne prireditve in zabave. Zvečer bo Venera v kvadratu z Marsom, zato je treba prisluhniti notranjim vzgibom, željam In slediti navdihu in intuitivni zaznavi. To je čas velike ob-čutíjivosU, a tudi načrtovanja in novosti. Četrtek, 24. april: Že dopoldne bo Mars v opoziciji z Jupitrom, Na površje bo prišla strogost in nepopustljivost. Paziti morale, da ne pridete v konflikt z uradnimi zadevami ali se srečate z avtoritativnimi , osebami. Usodni dnevi so lahko za ljubezenska razmerja, zato ne delajte novih začetkov ali se odločale za konec vezi. Veliko pozornosti namenite notranjim vzgibom in iskanju negativnih vzorcev obnašanja. Astrologinji G GRD AN A in DOLORES ASTROLOGINJA 60RDANA 98inM14049a5 0901424 43 napovedi, bioterapije. regresije astrologinja .9ordana@siol. net www.gtxdana.» ASTROLOGINJA DOLORES 090 4361 090 14 28 27 g$m:041 $19265 napovedi, pnmefjdlna analiza astrc^nja@doiores PoncheGTSRSR Dirkač je GT3 RSR Najmočnejša izvedenka slovitega porscheja 911 GT3 se v pomlad pelje v nekoliko spremenjeni oziroma dopolnjeni izvedbi. Tako je avto dobil nekaj dodatnih odprtin za dovajanje hladilnega zraka k motorju na spodnjem delu odbijača, povrh se je povečaio število možnih nastavitev podvozja. Načeloma Je 3,8-îitrski šeslvaljni boksersfei motor osiaï nespremenjen, saj ponuja 342 kW/465 KM pri 8.000 vrtljajih v minuti, navora pa je za 430 Nm pri 7.250 vrtljajih v minuti. Je pa avtomobil dobil povsem nov menjalnik. Cre za 6-stopeQjski sekvenčni menjalnik, ki je precej lažji od prejšnjega, kar je za vozilo, ki je pravi dirkač« skoraj izjemnega pomena. Kot pravijo, naj bi tovarna naredila vsega 35 911 GT3 RSR, NOtCCf MVIS Oabritfc Milon mmKrju/^ ůK»Amjm <&îeiTJM03/746 11 00, iMMM 03/819 0Í40 VCIIKA IZeiRA PNCVMflTlK PO UGODNIH CCNflH v MtCHSt^ — ttftMOMAiILh« Prihaja nova lancia delta Italijanska Lancia je sestavni del koncema Fiat in dejstvo je. da ji je šlo v zadnjih letih slabo. Zadnja novost, ki jo je predstavila ta avtomobilska hiša. je bila musa, majhno enoprostorsko vozilo, ki se V02i v istem razredu kot recimo opel agiJa. Na prihajajočem ženevskem avtomobilskem salonu bo tovarna predstavilo novo vozilo s starim imenom deita. Lancia delta bo petvratna kombOimuzina dolga približno 450 centime- trov in z 2,7-metrsko medo-sno razdaljo. Prvič se je pojavila na trgu leta 1979, še posebej uspešen pa je bil avtomobil v tekmovanju za svetovno relijsko prvenstvo. Kot napovedujejo, bodo novo delto začeli ponujati septembra, na leto naj bi naredili približno 70 tisoč vozil. Lancia deNa Čez nekaj mesecev ford kuga Razred Športnih lerencev se nenehno polni z novimi avtomobili. Cez nekaj mesecev» vsekakor pa pred poletjem, bo na trge pripeljal tudi Fordov kuga. Kot študijsko vozilo je bil prvič na ogled na pariškem avtomobilskem salonu leta 2006 (z imenom iosis X}. na lanskem frankfurtském salonu pa je bil že predstavljen kot kuga. Tako kot druge tovarne, se je tudi Ford odločil, da bo kuga na voljo s štirikolesnim pogonom ali pa le s pogonom na prednji kolesni par (AWD ali FWDJ ler v dveh izvedenkah, in sicer kot trend oziroma titanium. Glede motorjev so pri Fordu še nekoliko redkobesedni, vendar je znano, da bo za pogon skrbel tudi 2,0-litrski dura-torq dizelski agregat, ki bo imel 136 KM. Pri omenjeni avtomobilski hiši so Še posebej ponosni na dejstvo, da bo pri najšibkejšem motorju izpust C02 vsega 169 g/km, kar je, kot trdijo, najboljši rezultat v tem razredu. font kuga Bo Daimler gradil v vzhodni Evropi? Daimler AG, ki združuje Mercedes Benz in Smart, naj bi začel v vzhodni Evropo kmalu graditi novo tovarno. Kot pravijo, gre za trge, ki se razvijajo. Pri Daimîerju tudi menijo, da naj bi v tovarni, kJ naj bi jo zgradili v Romuniji ali na Poljskem, letno naredih najmanj 100 tisoč vozil. Dragi bralci Novega tednika! nov«9alo90tt|MPhnvim«t.«ifco.tiosvajasrcazvêstihp^o obaliv Novem te<^ ^ MroteeJianavodOa^rePuolefia^nan^^s^^ radiocelje 95.1 95.9 WS %A MH> [MiwQtednik NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE 27 • • > o- wDtednik ObvMtlo ngpoMkom Novega tettilicil Ntrpemkl Nov*oa ttdrMi boftt lahko ntročnHke U90cfr>09d • 4 male oglose v Novem fedniku do 10 besed ta testfÁp mí Řčpd IzkofUtlli ItKiJučno I svoio mrotrHko Icartico, ntrodnllko polomico otlrom» z ostbnim dokumentom naročnika Novtoa tednFka. NetiJcoFlMene ugoiltwtt m ne pretieMlo v naMednJe letot 06RAĆALNIK Favorit 220 in rtwilnik miiM-roinih gnojil Ino, 5001, prodom. Telefon 041 596475. 0196 TUnORIV 730,tnKil« gnojo, gorsiá. cevi VI pohoíník in Uinost« brone, pro30.000 EUfi. POUELA* L0£lca. s(aiciiakin<(U?t»nciv4i^ â» Nil pdovin poMeUtta. p^fctia st> 62S n\ nova streha, (t^oms nov« olma. poTrtbna noirani» obMva in prcurtdHw. pn^ d«fno. cena SÛ.000 EUR. DOBRNA > poalovne nan. ebjaki pstreban tdvucqa, pAiceCa 1154 oi'. ns lepi nrimi lokaciji. ri«tfale($trM9đ vsefiivalna in4 OVE telici simentolki, težki 420 in 320 kg, prodom.Teleion 573-9285. 1913 STAfiElŠD kobilo posovko, vozi, {aholno in mimo, prodom. Telefon (03) 5763-258, 031 57M50. i33d MLADO bavo, ležko 650 kg zo zokoi m Mko simentalko, 180 kg, prodam. Tele-fonOll 298-123. Frankobvo. 1333 MLfČNEsanskebzepfoda m. Telefon 041 892-601. 1937 BROO kfovo simentalko, po izbiri, prodom. TelefonOSI 223-531. i9ao PETovoc, z mkidićki, oMene in dve kravi, storo 10 let. z mlekom, prodam. T^n 041 271-053. 1946 MANJŠO čredo brejih ovoc prodam. Telefon 041 805-110. L162 MlADO brejo krovo in dve lelid, simenlotke, pašne, ekolog reja in v»oko brc^otcli ^ CO, prodom. Telefon 03167^06. 1943 NESNiCE, rjove, grohoste, cme, tik pred ^ nesnostjo, prodom. Brszplocno dostavo na dom. Vzrejo nesnic Tiboat, telefon (02)582-1401. p TEUČKO, mesne pasme, težko 170 pr^ dam. Telefofí051 822-360. S20$ TELIČKO »mentolko, sloro 5 tednov, prodom. Telefon031 S91-232. 1879 ^ Na osnovi sklepa stečajnega senata Okrozneça soďiéóa v Celju, zâdevsi St 92/2007 z dfi« 26. 3. 2008 nad steća/nim dolžnikom QUN ŽAGARSTVO d.o.o. • v stečaju Lesarska 10. 3331 NAZARJE OBJAVUA STEČAJNI U PRAVTTEU ZBIRANJE PONUDB ( I. narok ) PREDMETPRODAiE 1.1 NEPREMIČNINE - K.o. PRIHOVA, zk.vl.èt. 210< v skupni izmeri 2Q.5B2.00 m2. kar v rtaiw\ predstavlja TOVARNIŠKI KOMPLEKS r^ lokadji Lesarska 10,3310 NAZARJE. Ocenjena likN^dacijska vrednost zrtaáa 1.378.000.00 EUR; pen:, št. Vrsta rabe nepremičnine Površina - izmera v m' 535/4 Cesta 448 535/Î Cesta 608 Zelerûcd 579 Z^erica 1.445 541/13 Poslovna stastia 278 Dvorilće 260 541/36 Poslos7>a stavba 2.148 Cesta 461 Dvorišče 180 541/61 Dvorièâe 466 541/37 Tunkcionaten otú^ 2.013 535/2 Poštovna stavba 2.122 535/5 Poslovna stavba 285 535/Ô Poslovna stavba 769 641/19 Funkcionalen objekt 163 Cvorisće 2.094 541/63 Dvortice 3.514 541/32 PoalcMia stavba 6.776 541/64 Funkdonalen crisjekt 933 541/65 Chortâôe 644 541/68 Dvorišče 387 SKUPAJ 26.582 m* 1.2 PR£MIČNINE-OSNOVNASR£DSTVA; tosostn^i in oprema a proizvodnjo stavbnega pohiâtva, písamlsKa in ^dadiácna opre;^a ter drobni inventar, v^ po cani^ven&m seznamu. Ocenjena likvidacijska vrednost znaâa 138.913,00 EUR. 1.3 F^EMIĆNINE - ZALOGE; loso zaloge izdelkov, poHzdetkov. material. orodi) hi rezervnih delov, vse do popisnih WTTWm^h inventurne komi^. Knjigosfocfêkavrednost zďog znaša I00sô45»d3 EUR. Premožen je pod to^ko 1 se prodaja v kompletu Kot celota. Izklte* r)a cena znala 1.617.456,93 EUR. Vardilna znaia najmanj 10 % Izklicne cene. Premoženje |e ocenjeno kot celota 9 cenitvenim poročilomzdne 11.3. 2008 in bo prodano po naćelu -videno«kupljeno«. Izkitonecene so v skladu s cenltveniml porocHI g. Zvoneta Jazemika. unlv. dipl. ing., stalnega sodr>ega cenilca, In lih je možno ^eti pri ogledu. IL POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja v kompietu kot celota po načelu -vkJeno -kupljeno«. 2. Premoienie bo prodano najugodnejšemu ponudniku. U ga bo izSrsl stečeni upraviteli pod nadzorom pretednika stečajnega senata (154. ZPPSL). 3 Podpis pogodb in placifo kupnine: za premoženje mora kupec podpisali pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od Cenitve poiyxi?e. 4 IzklicnecenenevsebujejDnobenihdavéčininpnspevkov.Devdćinein prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku In sk^f na osnovi Zakona o daviuj na dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/ 2006) in Zakonao davku na [vomet nepremičnin (Uradni list RS 117/ 2006). Vse dajatve in stro^ega roKa za izpolnitev. 6 Premozenjepreldavlastnl^vokupoa^etakrat.kojevceiotiplača* na Kupnina. Kupec si mora sam pridot^ vsa potrebna sogla^ oz. odobritve in pobila za sWenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo. 7 Ce kupec ne plača v roku celotr^ kupnine ali kakoikoii drugače odstopi od nakupa, se mu vme ie tfst? plačani del kupnine, ki o5tar>e po p^oltju varščine oO dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. IH. P0Q0J1 ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju» da ob ponudbi vplačsljovaráčino v dc4očenl višini oMIcne cene. Sodelovati pa ne m^jo tiste fizičr^e osebe, ki so določene v 153. članu I.. II. in lil. odstavka ZPPSL 2. Ptsra ponudba mora vsebovati naziv kupca In njegov točen nasNsv. ponujeni znesek» ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Po nudniki morajo ponudbi pritožiti: dokazfio o ptačilu varilne potijeno s strani banke, fizične osebe potnjilo o državljanstvu RS. pravne osebe pa kopijo sklepao registraciji pravr>e osebe ter poob^ito za zastopa nje pravne osebe. 3 Zalkni predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON. ZKZ In SPZ lahko uveijavlj^o predkuprK) pravico v skladu z določili H9/3 ZPPSL 4. Pnizbin najugodnejšegaponudnikabodoupoélevanesamo ponudbe, ki bodo izmenjevale vse razpisane in naveder>e pogoje. 5. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika« odprt pn banki Oelje060(X3098-2629-796 s pripisom nan>ena nakazila varâôina za zbiranje ponudb. 6. Ponudniku« ki ni t^ran za najugodneisega ponudnika, se varilna brez obresti vrne v osmih dneh od Izbire naJugodr>ejšega ponudnika IV. POSTOPEK2A ZBIRANJE PONUDB 1. Rok zazt^ranje ponudb je 1S dni po objavi. 2 O zbiri najugo^jÈ^a ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roKa za zbiranje ponudb. 3. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od iztrire. 3 Prodajaiec ni dtižan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v k^ikor ponudnik ne izpolnjuje ^h razpisanih pogojevali k^iorkoli dnjgače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe 5. Ponudbe pod izkficno cer>o se ne upoštevajo. 6. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. 4. Ponudbe pošljite po pošti naOk/ĐžnosodičevC^u. Prešernova22. 3000 Cetje, s pripisom Stečajni postopek St 92/2007 - Ponudt»za odkup'r>e odpiraj. V. DRUGO Vse infonracije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zalnter^ sirarrt ponudniki pri stečajrtem upra^elju g. Tomažu Kosu, tel.: 03/427-44-80 In QSM 041 652-185. JASNOVIDKA, KI VIDI 09066149 0906637 yiyiAuiP.tiimFypW.FimyiCE ZDA^ if«lO. ^»ribtmlu 4S. 9000 CUJE JAMCE, onwîâû iK^oHegiwn, še nssnke no ^felu, prodajomo vsok ddcvnik no fanrti Soje pri Šempetru. V pnAo\\ ludi oslûle vrste, po norociiu po enodnevni in kilogramski beli pisčond ter sn^me kokoii. Telefon 1961 TEIKO, bfejo 7 mesecev in kravo simenlol-ko, posili, prodom. Telefon 03) 703-799. 1988 PAŠNEGA biko limuzin in btkco àmerrtoko prodom. Ceno po dogovori. Telefon 031506-383. Š205 (NOLfTNO hthkti in eno&efnego kostmlo. obo zelo mimo, prodom. Ceno po dogo* vorvJelefon 031 506-363. šao5 PRAŠIČA, toikogo 160 kg, domoto hrom, oli polovice, pfodom. t^on 03122T-243. 1978 DVE felid Gtnuzii, pimnski, prodom. Tele-hm 5794-212. 1976 PCtAŠICE« ležke od 20 do 30 kg, prodom. Telefon 051 353485. 1979 MUDO krnvo z bikcem prodom. T^^ S794.23IJ51 242-518. i2os TEUCO ^en^fko, slom 4 tedne, prodam. Iniormod|epcielefoftu04l 760-934. 1967 lELKO snentolko, lezko 160 kg, prodom. Teleion04l99&012. 1970 |[RAVD, brajo 5 mesecev, prodom. Telefon 5793-630. 19S3 DVA petelina in dve domao k^ošlo, zo nodoljnlo re|o, prodom. Telefon 040 212-695. 1996 CtSTOIdiVNi zkite prinssake, brez rodovn»-ko, sto^e 8 tednov, pro^m. Ceno po dogovora. Telefon 031 209-347. ^999 KUPIM BKŒ simentoke« od 100 do 200 kg. kupim. Telefon 041 653-165. 8197 OSTALO PRODAM OPfiESf zo živo mejo u^no prodamo. Telefon (03)571^39,031 291-865. t$7 SENO m lomo v kxkoh. pribËi» 120 kosov, ceno 160 m/^K, prodom. TMn 041 871-273. 1854 VINO, domoče sorte, po 0,80 EUR, prodom. T^n070 81M05. Si9i DOMACEzgonje pfodom. Tal^n 070 818-005. ši9i KORUZI), pekinmov 50 kg vreče, prodamo, ceno 0,27 EUR. Telefon (03) 5793-395. $193 KLO vino, mrânih sort, somo fino sorta grazd|o, prodorno. Telefon 5795-592. 1916 OELO in rdeče vino, mûonih sort, prodam. Telefon 031 768-175. šm KAKOVOSTNO seno, v mzsulu, okolko Rimskih Toplic, prodom. Telefon 5736421. 19S6 VINO. sortno in meňno, prodom. T^on 041 654-729. 1966 CIPRESE zo živo mejo ugodno prodom. Telefon (03) 71^1542. i987 KRMNI doiK» iedMn. ceno 0^30 EURAi prodom.TelefonD4151M91. 1963 VINO (bordoney in loški rizling ugodno prodom. Telefon 582U27, OSI 822-360. é2oe KOZJE mleko, 1 Q»/lHer, prodom. Telefon 051 601-573,031 7)2-075. i97i SENO in slomo vkockoh in konizo v zmfu prodom. Telefon 041 663-137. i990 SALE, dm)gle. 8 kosov, 30 EUR/los, pm-dom.Telefon031 893-225. i9gu SENO. okrogla bole, protom. Telefon 041 763478. 2003 RItfŒ in belo domoa vino In vinsko zgonje pro(h)m.TBlefQn04l 75(^82. 2013 PSODAM LfTNE gume Gootfynr gl 3175/65 R M, no olu plotisah, lo peugeot 2Q6, prevoženih umo 3.0Q0 km, prodom zo 300 EUR.Telefon (03) 5772-735. ia28 SIIAZNE bole, oTnvo, seno, kode in nokla-dolnik Riko, čelni, prodam. Telefon 041 297-961- 1923 OTROŠKO go(^ kofo, 20 (d, 6 prestav, rabi)eno dve leti, prodom zo 35 EUR. Telefon042 620-132. VRTNO motorno kosilnico, s košem, »rina rezo 40 cm, moř 3,3 Kw, §e vgorennp, Z0IOOEUR, moško in žensko kob, znom' ke Rog, s prestovomi, pc 60 40 EUR in sesalec KiiV (SenlriQ),zvsemi priključki, je se v garonilji, prodom za 1.200 EUR. Možen ogled po pfadliodnem dogovoru po telefonu (03) 492-2424 ali 031 616-707. 1929 L£S£NO utQ (ràipo<), 7'5,5 m, prodam ofi mrojamzadrvo.Tel^on031 66^80. 1955 ŽENSKO kolo Rog Cruiser, s koûrico, zelo dobro ohranjeno, prodom. Telefon 031 200424. 1953 SMREKOVE deske, 90I0 traktor^ kosilnico Ca^H{do,vinoiurka in ^onje prodam. Telefon 5743-769. 1959 OTROŠKO posMjo in otroSd nzlček pnidom. Telelon0412IM51. 1975 KRAVO simeflfoiko, » zokol ír somonokb-dolko, 17 m', prodam. Telebn 031562-369. 1985 WINE mize s kkpmi, z nagonom in kocke, bole, 80 kosov, prodom. Telefon 5771-899. 1960 JEDILNI in semenski krompir, mešano vino, žgor^, jobolmi kisin dva ^ktro motor-Í0, prodom. Telefon 04] 866^11 tfARATC02,400 A. podojolna 500 A, nov pogon, scevwn poketom, mobrob^n, prodomzo 900 EUR. Telefon 041 939-472. 2000 KUPIM TRAKTOR, ko^ko, pniotito, notokuhivo-tor In druge stroje, tudi v okvari in iovomo vočb, kupim. T^on 041407-130. 1578 \9kién\ fantje ližejo ptaprotta, zve-sta dekleta. Mnogo jih je, Z£do pucv ce. pozabtte riâ razočaranja ter jheraz strolkov apoznajte. Tel.; 03/57 26 319, gsm: 031/636 378. Lh^ orvkik. OMei)« w U, P«oU iENflNA posredovalnica Zatiposie, ki i» upanje v ljubezen povrnilo že već kol 10.000 osebom, posreduje za vso starostno obdobjo, brezpkxno zo mkj» ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. LeopoU Oresntki p., D^nja vos 85, Prebold. n 30.000 posradevBfi), 11.000 novih poinanatev ja bile v preteki«a> ^tu •Uenjenihz naio pomoCI«. Lstoa kaže. lelnivu. Pioar^ orive v Céjo fipotli osiba n rtrvoz liriM. DshwntčMjadvBzmwstá.WedflIieinprah ndti d«la prost dsn. MohwstuposIftvQ u uđoloitf £as. Mov piijsom deiovum okoliu in spmiimmi kolektivu. Proinje pošljiie ns neslov SPO. d,o.o. Pcrilog 3311 Šmpiter. Inlonnacqe utet. H: 0St/ft3fl^2S. i^OtelefornsH». Oemon. s. p., Porižlie 1450, Oroslovče,telefon 070 013055. (03)703-1801. n delde(^študefltkozost^ urejenem gostinskem lokalu Moj Coffev Kopli pri Toborv. Pisne prošnje pošipte no noslov: Dominik Kugler, p.. Koplo 16,3304Tobor. n DmMnâw ped^Mýiiprvni I eenh tiét levw a Mi V IwoMRiai ia MfMmn rMia. MoSnut radnt zipoifatvt if btno-rtmvfi dila. Po^oi iziiii B biegorijil M t»bi liri. od pmdeliki do pc^ td 8.0030. Mm 03/«»1-M Mamá tùA. Huibmú» & U. 3CÛÛ C^a IŠÍEMOsodekivko/sod^ ZO komercnl-no delo no terenu • olusk podletij in prezentodjo nonh izdelkov s podroqo voi^ pri delu. Sprinkler, 1 p., Bodnž 2 b, 3231 Grobeino, telefon 041 652-807, n • s27kino 9osinsieoodkl/o nmiV samostojne^ kuhai^ z izkušnjami, imdjefli 4o j ía (yte in unv^jrin mU) iKnrçd V Fks^^Rdil Stonw Cnd tabor V Lâm. Ofte V pf^rnm «Vtem okolju In ineirtfrnKffi biSehm, ft^)» pe^ítc M nule« Anion Amkonnanip^ Kiireki csQ VX 33 n Sen^ner KMtAtMÍL04l6084SÍ VOK(HJa CAs^refmem kabino koldek). Tel^on 041 525^1. ^ov) 06(A^O pomoć za prodojo no stojiM potrebujem. Telefon 041 798^90. Drago Strnad, 1 p., Prisojno 33, Maribor. 1922 Zastopnik« in icoinorcloilsta Íš€#ino laforwc^i polile^ 031 33-80-33 VRESIAVIlUlji Dolmorw Tehoriob zapodi mo vodjo kuftinje. Prošnje pošljite po pošti no msbv: Moî'SSI, d. 0.0., Mikkâ-revad2,3000cďje. mz ONEVW bor Ck&Choo vCetjiiznposk noto-koTHiHKtiokgrjo. Zelo u9oden delovrri COS. Možnost redne zoposiHve. T^fon 031616^95. Niko Popo^ s. p., Levstikovo 8,3000 Celje. 1968 IŠČEMO sodelavce zo trieoje mije. 0^ poteko v popoldanskem Čcfsu v Celju. Vse inforrrarije po telefonu 031 37^280. Prešernova družbo, d. d.. Opekarna ces}a4a,1001ljubfiano. n liCEM strojmkfl T6M zo določen OB z mez* nosijo redne zoposirtve. Telefon 041 233-973. Peter Š(^ip.,Lis(e17,3000 CdÍB. 8QÛ3 IZDElUiEMO protekle stotwonjáih hiš, gospodorskih in poslovnih ob|ektov in podobno.Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARSťfojektlroníe, Anton Strnišo, s. p., Gnbrovec 1 o, 3241 Podplat. n SAM svoj master s profesionokiimi m spe-dotnimi stroii iz izposoievoinice SAM v Celju (Hudinjo), Ul, trafov Dobrotinškov 13,{^{oft(041]629444,(03)5414-311. n Izvajamo gradbena dela • fasador omeCe m laldfucfiadela. LORGO, D.O.O. 03/491-14-66 040-278-180 HUO^MO prenoćim, sobe, B4(Qtegori|e. V nojem dajemo velfk prostor za piknik. TeMon 577B41S. FrarKUsnik, HmmŠe 24, Dobrno. 1145 IZKOPI VSEH VRST, RUŠENJE MANJŠIH OBJEKTOV IN UREJANJE OKOLIC Franc Kokocec, s. p., S Lokavec4a.3272 Rimske Toplice, telefon 041 516 406 STK&OVODII Izdekivo, montaža si nwttv« strelovodov, joze Kline, s. p., Oledoliski 11^7, Celje, t^fon 041 736-229.1735 PO zrio ugodnih cenah borvamo napm, fasade, izobnlske fosode Boumit, D^ mrl... Gradbeništvo Hiška, Fnmc Kojzek, s. p.. Spodnja Ponkvko 22 o, 3231 6robelno,1elefon031 409^6. âi95 KAKOVOSTNO m po zelo ugodnih cenah odeiujemo demitfosode, MSgrod, d. o, 0., Gosposvetsko 3, CeTfe, telefon 04Í 771-104. 1916 SnUŽNO koslinko AMio prodom. Oddom posteljo, 200"I60. TelefiKi 031 295-951. Š204 RO+S09 Zaradi povečanega obsega cJe-ia razpisujemo prosti delovn« mesti: SHIVISN8 SVETOVAUC P090I: poznanje avtomob^ ^ tetinike in nez.delov, manj V. stop. áobrazbe AVTOMEHAKIIK Pogoj: ustrezna izobrazba Pisne ponudbe pošljite na naslov: RO-I-SO, d. o. o., Skaie-tova ul. 13. 3000 CEUE. Razpis velja do zasedbe de-* lovnega mesta. wiim.radiocelje.com ? KEA, d.e.e., razpi&uje prosio delovno mesto frgovke-prodaiolke zo P.E. MARKET KEA UUBEČNA Pogoji; ? Nudimo vom: ustrezno izobrazbo zaželene io delovne izkušnje sHmulotivno ploolo delo v i;rejen in prifoznem kolektivu Pisne ponudbe pošljite na: KEA. d.o.o, lokarje 1 a, 3230 Šenrjur informacije na tel. št.: 041 628 280 8oit]an Vsa sreča, smeh in vse lepo s teboj je šlo. Življenje pa naprej hiti, le mi ostali smo sami. A vemo. da. nikoli več ne bo tako lepo, kot s řebo/ nam je bilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta» dedija, tasta, bratâ in strica JOŽETA JEREBA iz Podgrada 9 pri Sentjtirju (17.3.1946-20.3.2008) seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» prijateljem, so&edom in znancem, ki ste nam v teb težkih trenutkih stali ob strani. Izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete ma§e. Hvala gospodu Župniku in diákonu za opravljen cerkveni obred» govorniku za ganljive besede, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi za opravljene storitve, kolektivu Farme Ihan, ZD Šentjur in boloiSnici Celje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Žena Cvetka ter sinova Jernej in Jože z družino Š207 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega možá, očeta in dedija JOŽETA PUŠNIKA (2^.2.1936:9,4.2008]. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na prezgodnji poti, darovali cvetje, sveCe. za mašne namene ali nam v teh težkih trenutkih kako drugače stali ob strani. Posebna zahvala velja g. Ojsteršku za besede slovesa, župniku g. Hanžiču za opravljen pokop, dekanu g. Horvatu za opravljeno maSo ter sosedi Dragici Samec In vsem ostaiim sosedom za nesebično pomoč. Hvaia tudi vsem bivšim sodelavcem Elektrokovinarja Laško, kolektivu Alea Celje, Muflonu Radeče ter članom GNLD. Žalujoči: žena Elica, hčerki Alenka In Nata£a ter vnuki Kristjan, Katica in Larisa 1907 TROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 9. 4.: Petra MORI iz Bra-slovč - dečka, Anja KOTNIK iz Zreč • deklico, Zdenka ZU-PANC-STARIČ iz Grosuplje-S3 - deklico, Tea BAšTEVC iz Šmarja pri Jelšah - deklico. 10. 4.: Darja REGVAT iz Velenja • dečka, Mateja LAM-PRET z Dobrne • deklico, Gaby KOSSAR iz Žalca • dve deklici» Tina TAUTSCHER iz Celja - dečka. 11.4.: Andreja Lucija CRIL iz Celja • deklico, Nika STA-RJČ iz Petrovč - dečka. Katja OŠTIR iz Ža]ca - deklico, Fa-hreta BANGOJI iz Podplata - dečka. Tina GRADECKI iz Rogaške Slatine • deklico, Te-ja HOSTMÍK iz Buč - dečka, Melita KOREN iz Šoštanja -deklico, Petra PLAVČAK iz Rogaške Slatine - deklico. 12. 4.: Helena SKAZA BIRK s Frankolovega - deč- ka, Saša DOLAR iz Laškega -dečka, Rosita OSVALD iz Gornje Radgone - deklico. 13.4.: Šejla HODŽÍČ iz Šentjurja - deklico, Tina KRAJNC iz Velenja - dečka, Brina KRA-ŠOVEC iz Žalca - deklico, Apo-lonija BORŠIČ iz Rogaške Slatine - deklico. Mojca MUŠKA-TEVC iz Buč • dečka, Aleksandra VRBANCiC iz Šmannega ob Paki - dečka, Bernarda JERETINA MERNIK z Ljubeč-ne • deklico. 14. 4,: BrigiU JURKOVC-NIK iz Žalca - deklico, Lidija ŠUPER iz Šmartnega ob Paki - dečka. Janja JAVORNtK z Dobrne - dečka, Vesna ZIDAR iz Nove Cerkve - dečka. Suzana STERNAD iz Gornjega Grada - deklico, Mojca KAMENÍK iz Celja - deklico. Celje Poročila sta se: Roman UPOVŠEK iz Šentjurja in Vlasta ROBEK iz Celja. Imel si pridne roke in zlato srce. Srce. je tvoje dalo we, kar je imelo, nobene bilke zase ni poiekt. Spomini nate Se Ávijo in solze tvoj grob rosijo. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta in dedija JOŽETA JAZBINŠKA iz Celja, Ostrožno (4.3.1932-7.4.2008) se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancer.j. Id sle ga pospremili na njegovi zadnji poti, nas v težk'h u'enutkih slovesa tolažili, izrazili pisno in ustno sožaite ter darovali cvetje in sveče. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalu|oči vsi njegovi Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja m ne solza. Zdnj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca naših dni. ZAHVALA Ob bolečem slovesu od dragega moža, atija, dedija, brata in strica JOŽETA POVHA (12.2.1944-29.5.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter pisna in ustna sožalja. Posebna hvala ár. Vrbovcu. KC Ljubljana, dr. Štefanu Tislu z urolo§kega oddelka bolniSnice Celje In osebnemu zdravniku dr. Iliču za prizadevnost in obiske v času njegove bolezni ter patronažni službi ZD Šentjur. Lepo se zahvaljujemo Simoni Lah, Ivu in Zinki ZelenŠek ter Ani in Savu NeSkoviču. Hvala tudi Malčki In FranČku Vipotniku, ki sta ga spremljala v času njegove hude ÍMlezni in ga vzpodbujala. Lepo se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru ter govornikoma. Hvala tudi GD Ponikva, ČD in invalidskemu druStvu. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Njegovi najdražji Zlata poroka: 50 let skupnega življenja sta praznovala Silvester in Marija MAJCEN iz Trnovelj pri Ceiju. SMRTI Celje Umrli so: Marija ŽOHAR iz Celja, 82 let, Frančiška BREČKO iz Celja, 73 let. Stanislav JOST iz Celja, 7$ let, Veronika JEROMEL iz Čreš-kove. 80 let. Šmarje pri Jelšah UmrUso: Daniel SA6UAK Iz Prneka, 82 let, Frančišek REBERSAK iz Strtenice, 73 let, Zorislava-Marija PLUT iz Šmarja pri Jelšah, 99 let. Franc AMON iz Pristave pri Lesičnem. 78 let, Dušan BRILE! iz Kozjega, 27 let, Boštjan ZORIN iz Mestinja, 35 let. Frančiška TOVORNIK iz Zagorja, 75 let. Velenje Umrli so: Marija KRIVEC IZ Celja, 88 let, Jožefa CEV-ZAR iz Šenbrica, 80 let. Kari VIDEMŠEK iz Šoštanja, 61 let. www.radiocelje.coni Ne jokajte na mojem gwbu. le đho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Mineva leto dni, kar nas je za vedno zapustila draga Žena. mama, oma. sestra in teta VERA VINDIŠ izKasaz 87 {3L 7.1939-18.4.2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni 1893 Če bi soUa te zbudila, ne bi krila te gomila. V SPOMIN 22. aprila bo minilo leto. kar nas je za vedno zapustil ljubljeni IVAN GRIL Hvala vsem, ki mu prižigate sveče Ln ga ohranjate v lepem spominu. Hvaležna žena Mari in sin Damjan 1B33 ZAHVALA Ob nenadni, boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA KRAJNCA iz Prvomajske ulice 20 v Celju se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja. Hvala vsem. Vsi njegovi 1921 ZAHVALA Prehitro je odšel dragi dedi SILVO SMODE iz Celja (21.12.19S5-4.4.2008) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Veldng in g. župniku za lepo opravljen pogrebni in cerkveni obred. Slovo je težko, a nikoD zares dokončno. Pogrešamo te, ljubi mož, ati in dedi! TVoji vsi z vnukinjo Meto in psičko Pipo 194S 30 NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS WiwiiUiytfi k pritfrtuiajo prtvies do fpnmflttb« proBniM. Kranih« SpIdMwíek, fantazQsfcí drulinslci pustolovidn Očfci hm ni&tB, komedP/a Ml «15 H«tBCi. «limirani Tilm ML 22^0.16.00 Tački fnàmH. tnler 13.10.19.0D Ntodvovoneti kSo, gnulivka 2020. Jff K vsa zlito, hir » sviti, ronwittân komodje Jilfi, 17.00. 19.10.21.30. 25,5» Kom jo pnvi. romntiùie koimAls I3*a 2l.ûa Î3JB Skikií, úiv^z dornflflska piďtolovifini 1230 îS.iO, 18.20 ?nčm u ftigMVi, tomi&u drvma 12^16.30,19.40.20^0. KreÇ nlie«. ekajska krímíntfni drsnu 13j!jJ. 15.55.18.15,25.4a ili? ToUo bo kri, krinMrvRo 18.3a 21.40 21 - n^id Us Vogoti« dnnu 18.6a 2m 2 dft V Pmzu. romintičra komedija Ml, 16.40.21.ia7J.;5 pndstavo 96 vnk dan so ť ^Ať M »te predflavBM v »boto ài oodriio PETEK 18.00 Krah ui vnkdif* 2D.D0 Udv CbatUrtoT SOBOTA 21.DO Tribtfa tt Joiif Ziwinul 2 asMÉo Ood« Zi^H, kowon NEOaiA 18.00 Kreta tti vukAMji 20.0Û ladyChamdoy Sfi£DA 21.00 Pokori SLOVENSKE KONJICE PCTĐC 19.00 Pftiistno 21.00 Ju. logoadt NBBJA laOO Ja2,li9Mdi 21.00 ReiistfM PRIRIDITVE PnBCIt.4. 7.OO-18.G0 Sredile Velenja Jurijev sejem 9.00 Slovensko ljudsko ^edallSče Celje Gledališke vizije 2008 regijsko srečanje mladinskih gle-daliikíh skupin IS.OQ Zgodovinski arhiv Celje_____ Bo| proU cerkw in veri razstava Tamaře Criesser Peùir 16.00 GradPodsreda_ GraíiČDá raziskovanja odprtje razstave Maje Strm^cki IS.DD Kopnica Velenje David Belbin: Šola ljubezni razgovor ob knjigi 19.19 Knjižnica Vrenje Predsuvitev društva KVCB predsiavueifdništva boinikovshu-nična vnetTw Črevesna bolezrup 19.00 Dom KS Sendi) SEMTJURJEVO 7. saiamijada razstava mesni/i izdelíasv 19.30 Narodni dom Celje Celjski oktet Celje redni leini koncert 19.00 Hmeljarski dom KZ Pettovče SOletMPZPetrovče . slavnosmikman 19.30 Kuitumi center Lažko__ žen^Id pevski zbor Laško letni koncert 19.30 Pora fl. slovenskega tabora ŽaJec Harlekinov baletni većer večer klasičnega baleta } 9.30 Glasbena 5oIa Velenje__ Pozdrav pomladi 2008 območna revija pevskih zborov iz \^lenja, Šoštanja inŠmarmegaob Paki 19.00 Cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju__ Ostani mlad s ptijalelji letni koncert Osti Jarejz gosti 19.30 Glasbena Sota Velenje_ Pozdrav pomladi 2008 območna revija pevskih zborov iz Vèler^, Šoiirmja in Šmartnega ob Poki 20.00 PlesniforumCelje_ Korpus 5 ve^ mladih plesnih ustvaijakev 20.00 Dvorana Union Cdje 20.00 Kulturni center LaSko Dobrodelni koncert Neisha poje Maja Slatinšek zgosti koncert 20.00 Local 20.00 Mladinski center Velenje Spomini nekega mobilca odprtje fotografske razstave Aleša Smerdelja 20.00 Rdeča dvorana Vetenje_ Goran Karan koncert 20.00 Mladinska soba v lesignem Spoznajmo Kozjanski park prediitfanje Bartiare PlDštajn£r in koncert skapinSinners ter TheRep-tiles SOBOTA, 19,4. 7.00-13.00 SrecžiSče Velenja Jurijev sejem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 9.00-12.00 Parkirišče pri Rimski nekropoli, Šempeter CvetliCoa tržnica 9.00-12.00 Parkirišče pri trgovini BrglezvVitju ♦__ Cvetlična tržnica 9.00-13.00 Indijanska vas Pod polnočnim soncem. Prebold 2. del tečaja preživetja v naravi 9.30-11.30 Središče Cd^ na zvezdi Ločime-2;ate gre! poiiùw-zûbavm prlrediiev ceijskih dijakov 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Od muzeja do tovarne pohod in ogled črpališčaodpadne vode in delovanja vodarne v Med-loga 10.00-12-00 pred Mercatotjemvžalcu Cvetlična tržnica 10.00-12.00 Pred Gasilskim domom oa tržnici_ Cvetlična tržnica 11.00 Dvorana Centra Nova_ Mali boben in odmev Imkomo, predstava 13.00 Mestni Ifg. Slovenske Konjice Jurjevanje PLANINSKI KOnCEK Planinsko društvo Železničar Celje vabi: v soboto, 19. aprila, na 16. iradiciooalni pohod Sloven'c, tvoj rod je hodil tod. Pohod po lažji pod, čez Apnenik do Tolstega vrba, s ciljem na Alminem domu na Svedni, ali po težji poti, Čez PeČovnik skozi Hudičev greben do Tolstega vrha, s ciljem na Alminem domu na Svetini. Odhod od 7. do 10. ure z mostu Čez Savinjo, cesta v Laško. Startnina fe I evro. Kra jevna skupnost Uboje vabi: v soboto. 19. aprila, na pohod po mejah Krajevne skupnosti Uboje. Štan ob 9. uri pri mostu ob Savinji v Kasazah. l^iristično'športno društvo Liboje vabi: v soboto, 19. aprila, na tek po mejah Krajevne skupnosti Uboje. Start Pristani inu obstáni stand up komedija 21.00 Kulrumi dom Šentvid pri Planini Primorska zasedba Heavenix končen NEDELJA. 2a4. 9.00-12.00 PÚ POŽ Trje, Galicija Cvetlična tržnica 10.00 Velenjski grad Na zdravje malinovcem nedeljskcL muz^ska ustvarjalnica za otroke 1 S.OO Kulturni dom Šentvid pri Grobelnem Taith $tory panoviievpiedsiave 26.00 Krstnikov dom Vinska Gora Čevljar baron komedija 20.00 Celjski dom Nasmejana nedelja v Celjskem domu monokomedijaPenisav monolog 20.00 Cerkev na Botričnici_ VbDcfolk toneert stoyensfce emo ^asbe l>0NiPtlJCIL21,4, 10.30 Dvorana Centra Nova_ Ob dnevu Zemlje zak^u&kpTz^a vangmo in ohranimo Šaleško dolino 2007/0$ 16.00 Mestna občina Velenje_ lOl^Uekljanja predstú^tei/ lO^iTi del kiekljaric 17.30 Osnovna Soža Polzela_ Senčne in sončne plati preživ-Ijanja prostega časa okrogla miza z ViastoNassdorfer 18.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Praznik vina podelitev priznanj vinogradnikom indegastůc^vin I9_j9 Knjižnica Velenje__ Ob dnevu Zemlje. Planet Zemlja DVD-projekcija in odprtje razstave ob 13. uri pri mostu ob Savinji v Kasazah. Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 26. aprila, Zabrložnica, pohod od Doma planincev v Logarski dolini, mi* mo Oglarske koče. Čez Briožnico. na planino Zabrložnico, Sedelce in v Frischaufov dom na Okiešlju. Odhod ob6. uris postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijavevdruštveni pisarni vSia-netovi ulici 20. vpla61o za avtobusni prevoz 12 evrov. 10.00-17.00 IpavCe va hiSa, Šenčur Râzstava grafik Članov DLU Rif-nik Šentjur 13.00 Ul.skladatrf|evipavcev. Šentjur Odprtje centra za usposa bljanje za razvoj podeželja 14.00 naselje HruSevec, smer Vrbno Postavitev iemeljn^ kamna za izgradnjo Centralne Čistilne naprave Šentjur 18.00 KuJn^mi dom Šenčur_ Naravno je zdravo odprtje razstave 10.00 Solor ob Kulturnem domu Sesailtf _ 12. Jurjevo srečanje orkestrov pihalni orkestri glasbenih šol 11.00 SotorobKuitumemdomu Sendur_ Jurčkovanje zabava za otroke in predstavitev Kinološkega društva 15.30 Prireditvemjjrosior ob Kulturnem domu ^tjur Jurjeva povorka konjskih vpreg in konjenikov povoikaz emó^ltim prikazomdel in običajev 18.30 Prireditveni šotor ob Kulrumem 16.30 SotorobKuitumemdomu domu Šentjur Šentjur Svečano odprtje Šentjurjevega TUrbo angels 2008 z najavo Ipavtevega leta končen 21.00 Šotorza Kulturnim domom 18.00 šotor ob Kulturnem domu Šent)ur Šentjur ignjo Tabu, Divji v'eter, Fty spoon... S0B0TA«19.4. 6.00-17.00 Ipavčeva hiSa, Šentjur Razstava grafik članov DLU Rif-nik Šentjur 8.00-19.00 Šotor ob Kulturnem domu Šentjur_ Jurjeva tržnica 8.00-19.00 Kulturni domSentjur Naravno je zdravo razstava 9.00 SotorobKuitumemdomu Šentjur__ Tekmovanje v kulianju Jurjeve kisle ži^K sodeluj dir^aorji šentjurskih podjetij - — - ^ - 9.00 OŠ FranjaMaJgaja Šentjur Jur)^ pohod OŠ Pranja Malgaja Šen^-BotriČ-nica-Razalija-prireditvem prostor ob fCulrumem domu Šentjur Revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev občine Šentjur nastopa 10 ansamblov 20.00 Šotor ob Kulturnem domu Šentjur_ Jurjeva veselica igra ansambel Mira Kliruui ■mn ■a.aa4, 8.00-12.00 ipavčeva hiSa. Šentjur Razstava grafik članov DLU Rif-nik Šentjur 8.00-19.00 Kulturni dom Šentjur Naravno je zdravo razstava 9.00 Železniška postna in Muzej _Južne železnice Šentjur Razstava starodobnili avtomobilov in motorjev 10.00 šolski center Šentjur___ Ipavčeva bc^tinka predstavUev jablane, ki jo je vzgojil Gustav Ipavec www.radiocelje.coiii KRIZNI CENTERZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HJâA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEL\ Slovensko zdniženje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi momjami KrekovtigS,Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-i(M2 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER 2A POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 aii 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE- ŽRTVE NASnJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedetjah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-maii: dmšrvo-sos^dnjstvo-sos. si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEDE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BUŽINA, telefoni 03/492.55-80 Skupine: •za starše •za razvezane • za ženske, žrtve psihičnega ali fi2ačnega nasilja • za moSke storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja Podjetje NT&RC. do.o. Direktor. Srečko šrot Podjetje opravlja čisopisno-zaloŽniSko. radijsko in agen-o)sKi>užno dejavnost Naslov: Prebava 19.3000 C^je. telefon (03)4225190, Ux: (03) 5441032. Novi tednOc izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkov^ pa 145 tVR. l^jnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda KlanSek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino >e jetna naročnina 180 EUR. Številka transakdjskega raču^ na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Ddo, d.d.. 'Hsř^ko središče, Dunajska 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med ptobrvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. PiOVITIDPMC Odgovorna urednica: Tatjana Cvim. Namesmica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor KatiČ. Računainiški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. M)Ukovanje: www.ininjadesign.com E-mail uredolâtva: iednikí?nt-rc.$i; E-roail tehnični uredni&va tehnika .tednik^i-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica; Simona Br^ez Urednica Informativnega programa; Janja Intíhar E-mail: rađio^Pnt-rc.si. E-mail v studiu: info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklíč, Brane Jeranko, Špela Kurali, Rozman Petek, UrSka SeliSnlk, Branko Stamejčič. Simona SoliniČ. Dean Suster, SaŠka Teržan Ocvirk ACEMCUA Opravlja trženje oglasne^ prosiora v Novem tedni* ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vcqko Grabar. Zlatko Bobtnao, Viktor Klenov^k. ^enka Zapu$ek, Rok Založnik l^lefon: (03)42 25 190 Tax (03)54 41 032. t03)54 43 511 Sprefem of^asov po elekL po$tí: agendja^nvrc.si Nagradna križanka i Nagradni raipis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 25 evrov nakup v trgovini Mody Laško 2. nagrada: bon za 3-urni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna 3. • 5. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hoch-kraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne reSiîve [geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19> 3000 Celje do četrtka, 24. aprila. Danes objavljamo Izid žrebanja križanke Novega tedni-ka> ki je izšla 11. aprila 2008. Rešitev nagradne križanke iz st. 29 Vodoravno: SKAVT, LASER. ORALO. NAMET, H/, TI, VLADO. KRONIKA, ZP, ŠTERA, KS, MORENA, KOREN, EKSTREMEN. OPASAČ, OA, ADIŽA, PIKL, IR. VANILIN, AL, IPSILON, NECA, NONSTOP, JS, AS, HIT, IKS, PATER. OKO, ČA. TO. ELUA, PETER, KAS, LOVŠIN, NT, LAK, OSIR, OROŽNICA, GALVANA. Geslo: Trojica, ki je pela našo nogometno himno. izid žrebanja 1. nagrado - dve kosili v Penzionu Kračun v Ločah, prejme: Žan Bregar, Jagnjenica 10 b, 1433 Radede. 2. nagrado - darilni bon v vrednosti 15 evrov za terapevtsko masažo hrbtenice, Caraien Hriberšek, s. p.. Lava 7a, Celje, prejme: Marija Čerenak, Košnica 1, 3000 Celje. 3. • S. nagrado - bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hoch-kraui v Tremerju, prejmejo: Ljudmila Belaj, Parižlje 95, 3314 Braslovče, Ana Volavšek, Bistrica 13. 3261 Lesično in Bogomir Sušič, Cesta v Rečico 16, 3270 Laško. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 « 5 i à ^ i là 11 Ú |14 1 15 16 17 m 20 21 22 iS 20 Ime in pnimek: Naslov:_ OVEN HeROSKOP K Onn: Prisiljeni boste uporabiti vsa. poznanstva, kajti le tako vam bo uspelo razrešiti problem . ki se je pojavil v poslovnem svetu. Pri tem vam bo v veliki meri pomagal nekdo, od katerega te^ ne boste priČakovalL On: Čaka vas pomembna po-slovnû odîûàtev, zato sprejmite nasvet prijaíelja. kivamsku-ša pomagati. Bogato se vam bo obrestovalo, tako na ftnančnem področja kot tudi v povsem zasebnih reí3e/i. Ona: Ce boste tako previdni, ne boste spoznali čara naključnih presenečenj tn hrepenenj. Razgibajte življenje, ki vam počasi drsi v ustaljene okvirje, karpavam lahko prinese le velik kup dolgočasja. On: Nekdo vas bo vztrajno prepričeval v nujnost določene poslovne odločitve, a vas bo prirojena previdnost vendarle držala v vami razdalji od prevelikega tveganja. Pravi časbo vsekakor prišel Z£lo kmalu. mm Ona: Od nekoga lahko pň-čakajete marsikaj, s tem niso mišljene le dobre stvari. Sicer pa ste na kaj takšnega lahko računůli že preden ííe se podali v trenutno poslovno avanturo, ki ne obeta nič dobrega. On: Nikar se tie mučitez dvomi i; partnerko, saj se bo vse skupaj konćalo veliko bolje, kot n(^veduj^ ljudje okoli vas. T)iba se bo le odkrito pogovoriti in narediti malo bolj resne načne za prihodrwst. Orm: Sreča in nesreča prideta pogosto prav od tam, od koder ju najmanj pričaki^emo. Zato bodite pri nočnih raje malce previdnejši, pa bodo tudi rezul-taii sigumejši. To velja predvsem v ljubezni... On: Pazite ria besede prijetne neznoTike, saj vam bo poskusila nastaviti zanko. Na koncu se bo vendarle vse skupaj dobn? izteklo. vendar ne po vaši zaslugi, ampak zaslug prijatelja, ki vam bo priskočil na pomoč. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Pripravile se na neljubo spremembo, kt bo dodobra zmedla vaše ljubezenske načrte. Na dan bo privrelo ljubosumje, kar vam lahko samo škoduje. Najbolje bo, da poskusite ohraniti karseda mimo kri. On: Nekdo, ki ga prav dobro poznate, se bo vrinil v vaše življenje in storil marsikaj, da bi ga opazili in ohranili v spominu. Bodite previdni, vse bo precej neprijemol Nikar ne bodite prevelik pesimist, vse se še da popraviti! Ona: Prijetno »potepanje« v prepovedanih vodah se vam bo celo splačalo, po drugi strani pa vam bo ustvarilo cel kup neprijetnosti. Je že tako, da so dobre in slabe reči povsem ne-razdružljlve. Oru Nekomu boste skušali pojasniti svoje ravnanje, vendar zaman, saj vas kljub vsempre-pričevanjem in razlagi ne bo hotel razumeti. Le kako uspete bití iako nepristopni? Pazite, da se vam ne bo niaščevalo! LEV Ona: Cisto ste pozabili na nekaj, kar 6/ že zdavnaj morali opraviti, zato je skrajni Čas. da se tega btite. Nikar ne omahujte. drugače vam bo lepa priložnost ušla iz rok, kar vsekakor ni vaša Želja. On: Začelo se bo obdobje, ko vam bo Slo vse koi po rrutslu. Nikar se preveč ne prenaglite, ravnajte tako. da bo vaše tve-gcmje kar najmanjše. Panner-ka se vam bo hotela prikupiti, vi pane boste imeli riič proti DEVICA ^ OTUx:Predsiaiňií vam bodo osebo. s katero se boste po&:>stD sre-čevali. Zaio naredite kar najboljši vtis. Mogo& se iJom bo odprla nova nujnost za realizacijo poslovnih načrtov, ki so bili nekaj Časa skon^ pozabljeni On: Nekdo vas bo opozoril rm prizadevanje neke prijateljice, da bi na vsak način prišla v vašo bližino. Stvar spbh ne bo tako nedolžTui, saj se lahko iz tega razvije prav prijetna avantura oU še celo kaj vet Ona: Mislili boste, da ste uspeli, a motili se boste. Tie&a bo počakati vse do konca, daboste videli, kakšnibodo rezultati. Jb-da brez skiti: trenutne možnosti so več kot odlične, še predvsem kar se tiče ljubezni On: Na poslovnem pod/očju se vam bo odprla možnost napredovanja, zato se nikar ne obirajte. ampak zagrabite ponujeno. Prav tako se bo proti koru:u tedna pojavil prijatelj z zanimivo posbvno idejo. KOZOROG Ona: Čeprav 5ie se uspeli otresti predsodkov, vam ne gre innegre. TYeba se bo precej potruditi, da si boste življenje uredili tako, kot ste si zamislili. Za srečo se je treba boriti, torej nikar ne odlašajte! On: Vaša prizadevanja se bodo sicer uresničila, a vendar se boste uspeha kaj kmalu naveli-čaii. Poglejte malo okoli sebe in ugotovili boste, da vas ni povsem osrečil. Posvetite se raje partnerki. VODNAR ^ Ona: Spoznali boste popolnoma drugačno plat prijateljs-rva z osebo, ki ste jo spozruila rm nedavnem žuru. R)nujeno boste sicer sprejeli, a se boste skušali kar najbolje zavarovati. Uspelo vam bo nekaj čudovitega! On: Znanec vam bo ponudil priložnost, da se srečate z osebo. ki jo že dolgo opazujete. Nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko sicer zgodi prava katastrofa. Predvsem pa pazite, da tega ne izve paitnerka! Ona: Nekomu se boste pošteno zasidrali v srce in to vam bo v veliki meri zakomplidralo trenutno ljubezensko življenje, ven' dar predvsem v pozitivnem smislu besede. Vseeno vam previdnost ne bo Škodovala. On:$prijetno družbo vam bo Čas minil veliko hitrqe, kot bi želeli Nekdo vam bo predlagal nekaj, kar ne boste mogli zavrniti, a vas to ne bo zelo motilo. Morda se vam bodo uresničile skrivne ljubezenske želje. Zvezde pod celjskimi zvezdami Daiženje po osrednji proslavi celjskega občinskega praznika je na sprejemu, kjer so tokrat s ku-iinariino ponudbo in strežbo penine vnovič izstopali dijaki Srednje Šole za gostinstvo in turizem Celje, vselej tudi priložnost za sproščen klepet. Vseh zanimivih pogovorov, obrekovanj. čestitk in nasmehov nismo zabeležili. Nekaj zanimivosti pa vam vseeno predstavljamo. Foto: GREGOR KATIČ Na prazniku se je uzn8$el»B(onoinska