štev. Z36.
9 uaMJani, o sredo, dne li oktobra 1908.
Leto rnvi.
Volja po polti:
u celo leto naprej K 26*— sa pol leta „ „ 15--aa četrt leta „ „ 6-50
sa tn mesec
2-20
V upravniitvui
u celo leto naprej K 22-40 u pol leta „ „ 11-20 u četrt leta „ » 5'60
u en mesec
1*90
Zs. polllj. na dom 20 H na
mesec
Posamezne Stev. 10 h.
(Uredništvo 1« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez
--- dvoriSte nad tiskarno). — Rokopisi %*■
ne vraCfjo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrednISkega telefona Itev. 74.
VENEC
Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm)! za enkrat .... 13 h za dvakrat.... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri veCkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2.
-- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani. ""C
»Kmečka 50 novomeški okra]
se je ustanovila v ponedeljek 12. oktobra t. I. Ustanovni občni zbor se je vršil na prostem pred posojilnico v Kandiji. Ljudstva se je zbralo nad tisoč. Gosp. Kokalj otvori ob pol 11. uri shod s pozdravom na vse navzoče in predlaga deželnega poslanca gosp. Dularja za predsednika zborovanja. Gosp. Dular pozdravi kot predsednik zborovanja še enkrat zbrane kmete in podeli besedo deželnemu odborniku dr. Lampetu.
Dr. Lampe omeni najprej najvažnejšega političnega dogodka zadnjih dni — aneksije Bosne in Hercegovine. Iz več razlogov moramo pozdraviti to dejanje našega vladarja. Z aneksijo Bosne in Hercegovine se pomnoži slovansko prebivalstvo naše države, zlasti Jugoslovani pridobimo na moči in na veljavi. Kmečki *tan se okrepi, ker se mu pridružita dve docela agrarni deželi. Želimo svojim bratom, da bi se po modri in primerni upravi prebivalstvo Bosne in Hercegovine dvignilo do blagostanja. Odločno pa ugovarjamo, da bi se ti deželi združili z ogrsko krono. Jugoslovanske dežele se naj združijo v eno samostojno upravno celoto pod habsburškim žezlom. (Glasno odobravanje.)
Glede ljubljanskih dogodkov izjavljamo, da naša stranka, ki povsod zagovarja in zahteva pravičnost, obsoja vse, kar se je zgodilo proti zakonu od katerekoli strani. Posebno pa zahtevamo, da se preiskava proti vojaštvu, ki je streljalo na občinstvo, izvrši z najstrožjo natančnostjo, da se nič ne prikrije ali zamolči, ampak da zadene roka pravice vsakogar, bodisi kateregakoli stanu. Geslo: svoji k svojim pa naj kmečki stan izvršuje vedno in si naj dobro ogleda trgovine, v katerih kupuje, da ne bo podpiral svojih političnih in gospodarskih sovražnikov!
Nato je poročal govornik o volivni reformi, ki mora spraviti v deželno zbornico enotno in odločno večino našega ljudskega zastopstva, in o deželnem gospodarstvu. V enem letu, pravi govornik, inora biti doseženo ravnotežje v deželnem gospodarstvu, dosedanji primanjkljaj odpravljen, in lahko že danes z gotovostjo obljubim, da se to tudi zgodi. Za bodoče bodo morali pri melioracijah priti najprej ;ia vrsto doslej zanemarjeni kraji. V proračunu za cestne in vodovodne zgradbe imamo blizu 40 miljonov kron za bodoča leta. od katerih bo prišlo kakih 14 milijonov na deželo. Ker tega ni mogoče v kratkem izvršiti, se morajo najbolj potrebni kraji postaviti na prvo mesto. To velja zlasti za dolenjsko stran, za katero bo govornik zastavil vse svoje moči, da sc ustreže njenim najnujnejšim potrebam. Govornikovim besedam so zbrani kmetje živahno ploskali.
Nato govori tajnik S. L. S. dr. Rožič najprvo o zgodovini kmečkega stanu do I. 1848. Govornik omenja, da slovenski kmet ravno letos obhaja 60-letnico, kar je postal samostojen, svoboden. — Slovenski kmet je bil do I. 1848. tlačan, suženj svojega gospoda-grajščaka. A tudi po 1. 1848. se mu ni godilo dosti bolje, ker je dobil za svojo svobodo jako ceno eno drobno knjižico — namreč davčno, katero pa mora najdražje plačevati vsako leto — v davkih. Naš kmet je zabredel vsled previsokih davkov v dolgove, iz katerih sc ne bo izkopal, ako si ne pomaga s-mi in če mu nc pomaga država in dežela. Slovenski kmet se mora osamo-svoiiti, si mora gospodarsko opomoči. Govornik preide nato k kmečkim zvezam, pojasni njih korist in pomen v političnem
in posebno pa v gospodarsko-orgaliiza-toričnem oziru. Kmečke zveze so ono mesto, kjer siovenski kmet lahko zahteva svojih pravic. Govornik poživlja navzoče, naj vsi pristopijo v novo ustanovljeno kmečko zvezo, naj delajo složno, vztrajno in požrtvovalno v svojo korist in korist svojih potomcev. (Burno odobravanje.)
Nato se je izvolil odbor. Po izvolitvi odbora stopi pred zborovalce duhovni svetnik g. župnik Podboj s Toplic in v jedrnatih in izbranih besedah omenja bodoče volitve za deželni zbor in predlaga, da bi si »Kmečka zveza« za novomeški okraj že danes izbrala svojega kandidata. Govornik v iskrenih besedah omenja za tn okraj zasluge gosp. župana Zurca iz Kandije, katerega vsi ljubijo — duhovniki in kmetje brez izjeme. Zato predlaga, da si ljudstvo izbere tega izrednega moža za svojega poslanca. Zbrani kmetje so z glasnimi «živio»-k!ici enoglasno vzeli ta predlog na znanje. — Gosp. župan Zurc živahno pozdravljen, se najprvo lepo zahvali za soglasno izkazano zaupanje, a izjavlja, da ne more sprejeti ponudene kandidature vsled preobilih poslov. Toda zbrano ljudstvo njegove izjave ni hotelo vzeti na znanje in je glasno zahtevalo, da mora g. Zurc sprejeti poslanstvo. Kmetje so rekli, da preje ne gredo domov, da župan Zurc sprejme ponudeno mu čast. Gosp. Zurc vidi, da ga ljudstvo res hoče, želi imeti za poslanca, slovesno izjavi, da sprejme kandidaturo in da bo delal za ljudstvo v smislu načel S. L. S. Kmetje so živahno in glasno pozdravili njegovo izjavo in mu vpili: »Živio naš poslanec Šiembur!«
Nato je predsednik shoda gosp. poslanec Dular z zahvalo na gg. govornike zaključil shod.
Ustanovitev »Kmečke zveze« za novomeški okraj je izvršena. Zdaj pa le na delo za lastni blagor in korist. — Shod je brzojavno pozdravil tudi dež. glavar Šuklje. — »Kmečka zveza« za novomeški okraj priredi takoj v nedeljo 18. t. m. dva shoda in sicer po prvi sv. maši v Prečni in po deseti v Vavtavasi. Na shodih govori poslanec Dular in dr. Rožič.
Goriški deželni zbor.
Nenaravni položai goriških strank je zbudil v vseh slojih veliko vznemirjenje. Dobili smo zopet nekaj člankov, ki jih priobčil temo v informacijo javnosti.
Nenravne in nenaravne .zveze.
Goriško, 11. oktobra 1908.
Na vseh straneh sc govori o zvezi katoliških strank z liberalci v goriškem deželnem zboru. Da take zveze obstoje, je jasno.
Slovenski liberalci odkrito priznavajo zvezo s katoliškimi Italijani, medtem ko dr. Gregorčič zvezo z italijanskimi liberalci taji. Oboji ravnajo tako. kakor to služi njihovim interesom. Slovenskim liberalcem je mnogo ležeče na tem, da ljudstvo izve, da so zvezani s katoliškimi Italijani. Na ta način hočejo liberalci doseči, da slovensko ljudstvo njih ne bo smatralo več za protikrščansko in protiversko stranko. Hinavski liberalizem hoče v kalnem ribariti med dobrim goriškim ljudstvom. Kaj je ugodnejše za naše liberalce. ko to, da zamorejo reči: Zvezani smo s katoliškim proštom. Zato je umljivo, zakaj liberalci te zveze ne prikrivajo; zato je tudi dvakrat žalostno, da jc to orožje sovražnikom cerkve potisnil v roke cerkveni dostojanstvenik.
Dr. Gregorčič ima v tem oziru mnogo težje stališče. Zveza slovenskih katoliških poslancev z laškimi liberalci je vredna obsodbe z narodnega, verskega in gospodarskega ozira. Zato mora dr. Grc-
gorč;ču biti ležeče na tem, da zvezo kolikor mogoče utaji.
Zadnji dogodki v deželnem zboru goriškem so pa dokazali, da med dr. Gregorčičem in laškimi liberalci obstoja sporazum v svrho skupnega postopanja za dosego določenih ciljev, t. j. zveza.
Dvoje dokazov za to trditev!
Dr. A. Gregorčič je bil imenovan za podglavarja. Po vseh parlamentarnih običajih je tako imenovanje le mogoče, ako izide iz kake glavne stranke ali pa ako je podpirajo večje in veljavnejše skupine v zbornici. Vlada vendar ni nikjer tako neumna, da bi vsiljevala taka imenovanja, kakor so glavar, podglavar itd. proti volji glavnih strank. V naši goriški zbornici je podglavar vzet iz najmanjše skupine. Torej je bilo njegovo imenovanje mogoče le radi tega, ker je je morala podpirati kaka druga večja skupina. Kdo je moral to imenovanje podpirati? Slovenski liberalci gotovo ne! Italijanski kršč. socialci ne pridejo v poštev, ker jih je premalo. Torej je jasno, da je Gregorčičevo imenovanje bilo mogoče le, ker so je podpirali laški liberalci. Da pa ti tega niso storili iz ljubezni do njega, je tudi gotovo. Torej je to imenovanje sad premišljenega dogovora, sad zveze med dr. Gregorčičem in laškimi liberalci. To je jasno ko beli dan!
V naših novinah se je povdarjalo, da je dr. Gregorčič ponujal monsgr. Faidut-tiju zvezo z zagotovilom, da pomore njegovi stranki do enega dež. odborniškega mesta. Iz tistih novin pa je tudi že znano, da reklamira Gregorčičev klub tudi zase brezpogojno enega odbornika. Dr. Gregorčič je torej v slučaju zveze s Faidut-tijetn imel gotovost pridobiti i za svoj klub i za klub dr. Faiduttija po eno odporniško mesto. Po ustavnih določbah sedanjega dež. reda pa bi obema tema strankama bil odmenjen kvečjemu le en cuborniški mandat. Vpraša se, kdo je dal dr. Gregorčiču v roke možnost, razpolagati kar z dvema dež. odborniškima mestoma? Mar slovenski liberalci? Zopet tukaj je dogovor dr. Gregorčiča z laškimi liberalci očividen.
Poizvedovali smo, zakaj da bi bil dr. Gregorčič šel v zvezo z liberalnimi Lahi, kar je storil brez vednosti kake strankine organizacije. Vsestranska sodba je ta, da se je dr. Gregorčič bal priti v opozicijo, ker opozicije ni vajen in je tudi sam ne trpi. Posebno pa se je dr. Gregorčič moral bati opozicije radi tega, ker je ljudstvo v naši deželi premalo politično izšolano (— česar pa je večinoma tudi sam kriv). Vsled tega bi opozicija v ljudstvu saj iz-početka ne imela posebne zaslombe. Prvi pogoj za uspešno delo opozicije je stik z ljudstvom in izobrazba ljudstva. 'Tega pa dr. Gregorčič nikdar t:i razumel in nikdar tudi ne bo. Zato se on boji opozicije, ako-tavno je v sedanjih razmerah zdrava neodvisna, brezkompromisna opozicija za stranko edina rešitev.	J. A.
Pojasnilo dr. Gregorčiča.
Dr. Gregorčič nam brzojavlja: Gorica, 13. oktobra. Podpisani protestujerno proti trditvi članka »Goriška politika«, da bi jaz ali moj klub imeli zvezo z dr. Pajerjem ali z liberalnimi Italijani. Klub obstruira, da zabrani Gabr-ščeku, očetu goriškega liberalizma, vstop v deželni odbor. Za svoje in klubovo postopanje prevzamem vso odgovornost. — Dr. Gregorčič, načelnik kluba iu stranke.
Vollvnn reformo nn Šfo-jersbem.
G r a de c . 12. oktobra.
pomeni v zgodovini volivnopravnega razvoja korak nazaj. Ustvari se nova kurija, namesto da bi se kurije sploh odpravile. V novi kuriji volijo samo isti, 'ki že v obstoječih kurijah nimajo volivne pravice. Vse stranke so s čudovito edinostjo zadovoljne s tem protidemokratičnim volivnim redom. Celo soc. demokratje, čeprav moramo priznati, da soc. demokratje ne iz ljubezni do nove kurije, ampak, ker je sedanje stanje nevzdržljivo, novo stanje pa jim daje večje število mandatov, s katerimi bodo lažje nastopali proti novoustvar-jeni volivni reformi. Po sedanje uredbi volivnih okrajev spravijo socialisti komaj dva poslanca v deželni zbor. Po novi volivni reformi jih bodo spravili z lahkoto vsaj šest že pri novi volitvi.
V	političnem odseku je volivna reforma gotova. Novi volivni red določa 87 poslancev: 3 virilisti, 12 iz kurije veleposestva, 6 iz trgovskih zbornic, 28 iz skupine mest in trgov, 28 iz skupine kmečkih občin, 10 iz splošne kurije. V mestni in kmečki skupini je vsak volivec, ki plačuie vsaj 10 K direktnega davka ali 20 K osebne do-hodarine.
Spodnještajerska dobi tudi v mestno-tržki skupini en mandat, kojega tvorijo trgi: Braslovče, Gornjigrad, Ljubno, Za-iec, Sv. Jurij na juž. žel., Središče, Vransko. Kozje, Šmarje pri Jelšah, Veržej, Rajhenburg in Studenci pri Mariboru. Vsi oni trgi, razven Veržeja, kjer bi mogla upati kmečka stranka na večino glasov, niso sprejeti. Mandat je kakor nalašč, vsaj za prvo volitev ustvarjen, za liberalno stranko.
V	kmečkih občinah dobijo Slovenci 10 mandatov in sicer:
1.	Marenberg, Šoštanj, Slov. Gradec (1 poslanec).
2.	Slov. Bistrica, Konjice (1. posl.).
3.	Maribor, Sv. Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer (2. poslanca).
4.	Ptuj, Ormož (2 opslanca).
5.	Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško (2 poslanca.)
6.	Rogatec, Šmarje (1 poslanec).
7.	Kozje, Sevnica, Brežice (1 posl.).
V	novi splošni kuriji dobijo Slovenci dva mandata:
1.	Ljutomer, Gornja Radgona, Slov. Bistrica, Sv. Lenart, Maribor, Konjice, Ormož, Ptuj in Rogatec.
2.	Celje, Marenberg, Slov. Gradec, Šmarje, Šoštanj, Vransko, Gornjigrad, Laško, Kozje, Sevnica, Brežice.
V	poštev pridejo Slovenci tudi v spod-nještajerski kuriji za mesta in trge, vendar bodo sami še dosedaj preslabi za zmago.
Za kulisami se baje govori o kompromisu med obema slovenskima strankama. Koliko je resnice na tej govorici, nam tukaj v oddaljenosti od domovine ni znano. 'Toda če ne pride do kompromisa, potem je za liberalno stranko gotov samo tržki mandat. Vsi drugi mandati bodo na podlagi zadnjih dveh volitev, in druge podlage ni, pripadli spodnještajerski kmečki stranki. Prišla bi torej z 12 poslanci v prihodnji deželni zbor. Zelo je utrdilo stališče letošnje agitacijsko delo v poletju in pa do zadnje župnije izpeljana organizacija, ki dela tiho, a enakomerno kot vsak tak aparat, kadar je urejen.
Tudi slovenski deželni odbornik je Slovencem zagotovljen, ako bodo edini. Dva deželna odbornika se volita namreč iz kmečke skupine. Vsak poslanec sme zapisati na listek le eno ime. Izvoljena sta isti dva, ki sta dobila največ glasov. Da je volivna reforma tako slabo izpadla, krivi so nemški poslanci obeh struj, ker nimajo za demokratično preosnovo voliv-nega prava nobenega smisla, in dajejo le socialnim demokratom od časa do časa koncesije. Besedo o volivni reformi imajo sedaj voditelji naših slovenskih strank!
Balkonsko Krizo.
Evropska konferenca.
Popolnoma naravno je, da se nepričakovani dogodki na Balkanu iznenadili javnost in dali povod ostri 'kritiki. Posebno angleški listi hudo napadajo barona Aehrenthala zaradi njegove izjave v delegaciji, da je zaupno naznanil vodilnim diplomatom aneksijo Bosne in Hercegovine in ni zadel ob odločen odpor. Soglasno zahtevajo mednarodno konferenco, ki naj se temeljito bavi z balkanskim vprašanjem. Na tem stališču je tudi angleška vlada. V ponedeljek je ministrski predsednik Asquith v spodnji zbornici naglašal, da mora konferenca evropskih držav z ozirom na zadnje balkanske dogodke zagotoviti Turčiji primerno odškodnino. Konferenca doslej še ni zagotovljena, upanje pa je, da se snide in mirnim potom reši preporna vprašanja. Asquith pa je ob enem svaril bojaželjne kroge na Balkanu, naj se ne prenaglijo, marveč mirno čakajo, da konferenca govori o njihovih željah. Ta izjava angleške vlade je jako pomirila javno mnenje. Se jasnejše je govoril v gornji zbornici podtajni'k vnanjega ministrstva, lord Fitzmaurice, rekoč: Angleška vlada je z veseljem pozdravila proglašenje ustave v Turčiji. Anglija pa ne sme pozabiti, da je desetletja zagovarjala in branila tudi pravice krščanskega prebivalstva na Balkanu. Obe načeli se morata združiti. Evropska diplomacija bode mogla Turčiji zagotoviti miren razvoj ustavnega življenja. obenem pa pomiriti manjše balkanske države, katerih hvaležnost so si Angleži pridobili v zadnjih tridesetih letih.
Zadnji razgovor ruskega ministra Iz-volskega z državnim tajni'kom Greyem je v glavnih obrisih že očrtal dnevni red nameravane konference. Turčija je dobila zadostno odškodnino za Bosno, ker je Avstrija prepustila ji Sandžak in Novipazar. Bolgarija bode morala Turčiji izplačati primerno odškodnino. Prebivalstvo na Kreti hoče biti združeno z Grško. O tem vprašanju bodo države lahko edine. Črnagora dobi zadoščenje ob Adriji, kar je Avstrija že zagotovila. Tudi Srbi dobe primerno odškodnino, ako ostanejo mirni in se ne zalete v svojo pogubo.
Iz tega moremo sklepati, da evropski mir ni v nevarnosti. Mogoč je le slučaj, da kdo na svojo roko vrže gorečo bakljo na sosedovo streho. In tak slučaj ni izključen ob srbsko-bosanski meji. V tem slučaju bi seveda Avstrija ne smela držati križem rok. Za ta mogoči, pa neverjetni slučaj pa je naša država pripravljena.
Evropska konferenca pa se bode morala baviti tudi z vprašanjem Dardanel. Tudi v tem oziru so se Angleži udali. Težave bode delalo le vprašanje, ali naj se o tem pogajate le Rusija in Turčija, kakor želi Anglija, ali konferenca evropskih držav. Tudi ni še določeno, ali naj so Darda-nele odprte le v mirnem času ali tudi ob vojski.
Položal u Srbiji.
(Od našega posebnega belgradskcga po-ročevavca.)
Naš belgradski dopisnik nam o položaju v Srbiji poroča veliko zanimivega, kar dobro osvetljuje ondotni položaj. Seveda radi vse priobčimo, ker nam je veliko na tem, da spoznamo stvari od zanesljive strani, ki je o situaciji informirana na licu mesta. Važno je tudi, da izvemo, kaj in kako Srbi sami sodijo o lastnih zadevah. Samoposebi je umevno, da to prav nič ne tangira našega načelnega stališča glede na aneksijo, kakor ga je izrazil in utemeljil v imenu slovenskih in hrvaških delegatov tostranske državne polovice dr. Šusteršič. Nekatera poročila so še od 11. t. m., druga pa so najnovejša (13. t. m.)
Prestolonaslednik proti Avstriji.
Razburjenje ljudstva v Belgradu je doseglo vrhunec 11. L rn. popoldne, ko se je prestolonaslednik Djordje izjavil solidarnim z narodom. Popoldne se je namreč vršil pred spomenikom kneza Mihajla velik meeting proti aneksiji in proti Avstriji. Govorilo je več govornikov. Pri-sostovalo je shodu okoli 10.000 ljudi. Shod je kakor običajno sklenil vojsko z Avstrijo. Po shodu so se vršile velike manifestacije pred dvorom. Kralj se ni pokazal. Odtod so se manifestanti podali pred dvor prestolonaslednika Djordja. Klicali so ga burno. Ko se je prikazal, ga je nagovoril v imenu starih prostovoljcev, ki so se 1876. bojevali na Drini, Stevan Sremac, četovodja. Med drugim je dejal: »Djordje! Trenutki so vrlo težki in za srbsko pleme ter za Srbijo usodepolni. Odloči se. ako hočeš postati slaven in bo tvoje ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini Srbstva ali pa boš doživel, da bo na tvojih rokah izdihnilo naše milo dete, up vesoljnega Srbstva, naša mila
Srbija.« Prestolonaslednik je nato odgovoril sledeče: »Dragi bratje moji! Čutim se vrlo srečnega, ker ste mi dali priliko, da se tudi jaz pridružim jednodušnosti vsega srbskega naroda in se ponašam, da sem vojak in bom postal prostovoljski vodja naroda, kateri se je odločil, da umre za čast iu slobodo svojo. Za sveto ime Srbinovo in čast narodno bom šel z vami, da se bojujem in prelijem kri, srečen, da sem sin sin srbskega naroda, tega najbolj dišečega cvetja v kiti Slovanstva. Neka živi, ko hoče da mre! Neka mre, ko hoče da živi! Da živi srpski narod!« Množica je te besede pozdravila z največjim navdušenjem. Razšla se je po mnogih ulicah, kličoč: Živila srpska Bosna! Rat Avstriji !
Bojno razpoloženje v Srbiji.
11.	t. m. je naš dopisnik označil razpoloženje v Belgradu sledeče: Razpoloženje za vojsko z Avstrijo je obče. Kolikor sem jaz informiran, se na vojsko misli Midi v krogih, ki vladajo. Vojska, ako bo prišlo tako daleč, ne bo prsa v prsa, vsaj ne v prvem momentu. Srbija ima danes skupaj okoli 100.000 vojakov. Vojna sila Srbije znaša 350.000—400.000 mož. Kakor izvemo, bo to vrlo hitro mobilizirano. Glavna sila bo postavljena na severu ob Drini in Savi. Dve diviziji bi se postavili ob Drini od Uvca do Save. Vojake Srbija ne bo napovedala, pač pa bo v Bosno udrlo nekaj tisoč prostovoljcev. Ko boste imeli v rokah to pismo, bodo prve čete že prebredle Drino (Dozdaj je še niso. Op. uredil.) Četa za četo bo poginila, toda vedno se bodo pojavile nove. Če bi v tem slučaju Avstrija Srbiji vojsko napovedala, se bo slednja branila. V ofenzivo se ne bo podala. V dobro informiranih vojaških krogih so trdno prepričani, da Avstrija nima toliko moči, da bi mogla preko Save in Donave ter vpasti v Srbijo, katero bo 300.000 vojakov branilo z najmodernejšim orožjem. Treba znati, da je srbska pehota oborožena z najboljšo puško v Evropi, artilerija pa je vsa brzo-strelna. Municije je dovolj. Važno je dejstvo, da je v državnih blagajnah okoli 90,000.000 frankov državne gotovine, ki zadostuje za 2 do 3 mesece boja. Navdušenje, hrabrost, izvrstna bojna priprava 3C0.000 vojakov in nadmoč srbskega položaja ob celi meji daje Srbom mnogo na-de na vojni uspeh.
»Rat Avstriji!«
12.	t. m. naš dopisnik situacijo takole riše: Duhovi so nekoliko umirjeni, ker je narodna skupščina viadi naročila, da stori vse za obrambo interesov srbskega naroda. Odlok skupščine, s katerim se od-obre vsi izvanredni krediti za vojne potrebe, in demonstrativni govor skupšči-nega predsednika Jovanoviča je narod uveril, da je tudi skupščina soglasno za vojsko. Množica zato še bolj navdušeno po ulicah manifestira in zahteva »rat Avstriji!« Osnoval se je
Narodni revolucionarni odbor,
ki je organiziral dozdaj sledeče prostovoljske čete: »Legijo smrti«, »legijo silnih«, »legijo Obiličev«, »legijo tisočev«, > legijo brezsmrtnikov«, »makedonsko legijo«, »legijo kneza Mihajla«, »črnogorsko legijo«. Le pride do vojske z Avstrijo, se osnuje iz teh legij brigada, kateri bi poveljeval višji častnik. Kdaj bodo revolucionarne čete začele delovati po Stari Srbiji, Makedoniji in Bosni, se seveda ne ve. ker se vrši vse kolikor mogoče tajno. Samostojne čete bodo seveda delovale bolj z bombami in dinamitom kakor s puško. Ves narod je
za vojsko!
Posebno častniški krogi so zanjo. Inozemski listi pišejo, kako je srbska armada Jescrganizirana in kako se v njej agitira proti kralju. Toda še nikoli srbska armada ni bila tako enih misli kot danes. Razlika med oficirji - zarotniki in proti-zarotniki je padla in nihče se tega več ne spominja. Listi, ki so še nedavno gromeli proti kralju, danes doiiašajo njegovo sliko. Te dni se bo reaktiviralo vse častnike, ki so zaradi politiških zadev bili umirovljeni. Med prostovoljce se je vpisalo veliko Rusov. tudi Hrvatov je precej, pa tudi nekaj Slovencev se je oglasilo za prostovoljce, največ iz Trsta. Nekaj aktivnih italijanskih častnikov se je obrnilo do revolucionarnega odbora s prošnjo, če smejo organizirati »Garibaldijevo legijo«, katera se .'e že 1876 borila za srbsko stvar ob Drini. Te dni se pričakuje splošno poiniloščenje vseh vojaških beguncev, ki so kralja pro-si'i, naj jim odpusti nadaljno kazen in zopet spre;me v armado. V Srbijo so pri-bežali tudi
3 avstrijski častniki
iz garnizije v Doljni Tuzli, rodom Srbi. Pribežalo je v Srbijo tudi okoli 70 avstrijskih vojakov Srbov. To dejstvo je v Belgradu narod pozdravil z veliko ra-
dostjo. Begunce bodo sprejeli v srbsko vojsko. V Belgradu so zaprli nekega tujca, o katerem pravijo, da je avstrijski višji štabni častnik. Držijo ga v zaporu. Sploh se zelo pazi na vse tujce in se jih je že več takih, ki so na sumu, da so vo-hunci iz Avstrije, zaprlo.
Rezerva.
Danes se je odpustilo domov 20.000 rezervistov, da urede svoje stvari in so pripravljeni za vojsko (?) Druga partija 20.000 rezervistov je danes stopila pod zastavo.
Demonstracije v Belgradu, Šabcu in
Užicu.
V Belgradu so dozdaj zažgali dve avstrijski zastavi in eno cesarjevo sliko. Poslanstva in konzulata ni nihče napadel. V Sabcu je včeraj 10.000 meščanov čakalo vojake, ki so se vrnili od vaj, ter jim priredili veliko manifestacijo. Vojaki so z ijuustvom vred vzklikali: »Rat Avstriji!« Potem je množica odšla k Savi, drla na ladjo avstrijskega donavskega parobrod-nega društva, skinila zastavo ter jo zažgala. Isto se je dogodilo v Užicu. V Užicu je zbranih 3.000 prostovoljcev, v Belgradu samem okoli 6.000.
Velesile in Srbija.
Srbska vlada je na svojo protestno noto dobila odgovor od vseh velesil. Vse (?) izjavljajo, da aneksije ne odobravajo. — V Belgrad je došel zaupni poslanik francoske vlade de Frans, višji uradnik ministrstva notranjih stvari. Včeraj je dolgo konferiral s sekcijskim šefom dr. Spa-lajkovičern, danes pa z ministrom notranjih stvari, dr. Milovanovičem.
Srbija. — Pomlrjenje.
Srbski poslanik v Carigradu, Nenado-vič, izjavlja po nekem časnikarju, da bi bila vojska z Avstrijo za Srbijo velika nesreča. To spoznavajo tudi v Belgradu. Posebno trgovci in kmetje so zadovoljni, da se je večina skupščine izrekla proti vojski. Trgovci so samo zadnje dni imeli Škode do treh milijonov. Mnoge banke so ustavile kredit trgovcem, ki so v največji zadregi. Vendar pa nevarnost vojske ni še odstranjena. Razni nemirni življi hujskajo ljudstvo. Tako je zatrjeval neki višji srbski častnik: »Ako vlada ne dovoli vojs'ke, moremo jo začeti brez vlade.« Vladni krogi se trudijo, da pomirijo deželo. V Belgradu je sedaj mir, ker vlada prepreči vsako večjo demonstracijo. Posebne izdaje listov ne vzbujajo prejšnje pozornosti med občinstvom. Največ se igra z ognjem kraljevič Jurij, ki z besedo in denarjem podpira demonstracije. Pohvalil je tudi demonstrante, ki so na javnem trga zažgali avstrijsko zastavo. Z veseljem je poslušal govor demonstranta, ki je spominjal, da je princ Stevo Dušan svojega očeta izpodrinil s prestola. Minister Milova-novič je zopet v torek svaril prestolonaslednika, naj ne hujska prebivalstva, ker s tem spravlja v nevarnost vladajočo hišo, pa tudi svojo bodočnost. Le sovražniki Ka-ragjorgjevičev odobrujejo nepremišljeno postopanje prestolonaslednika, kar ga gotovo ne priporoča evropskim vladarjem. Ta odkrita beseda Milovanovičeva je napravila najboljši vtis na resne kroge.
Srbski vojni minister je dobil od skupščine 16 milijonov izrednega kredita za vojne priprave. Naročil je razno orožje, puške in 50 milijonov patron. To pa ni še dokaz, da se Srbija resno pripravlja na vojsko. Le pripravljena hoče biti za vse slučaje. Da ni nevarnosti, dokazuje tudi to, da vnanji minister Milovanovič odpotuje v Rim.
Kralj Peter se je odpovedal ?
»Daily Chronicle« trdi, da se je kralj Peter prestolu že odpovedal in da Srbi nameravajo voliti za kralja vojvodo iz Chonnaughta.
Bolgarija.
Ker so se bile raznesle govorice, da se Bolgarija pripravlja za vojsko proti Turčiji, izjavil je kralj Ferdinand nekemu turškemu časnikarju, da je že dvajset let prijatelj Turčije in nikdar ni mislil na vojsko. Isto izjavlja tudi bolgarska vlada, ki upa, da se poravna s Turčijo. Vlada je sicer sklicala tri letnike rezervistov, da odpusti starejše vojake. Doslej pa ni poslala še nobenega vojaka na mejo.
Bolgarija priznana?
Minister Malinov je baje izjavil, da so velevlasti bolgarsko vlado neoficielnim potom zagotovile, da se bo Bolgarija priznala za kraljestvo. Izjemo delata le Anglija iu Turčija.
Turčija.
Včeraj so se v Stambulu vršile demonstracije proti aneksiji Bosne in neodvisnosti Bolgarije. Demonstrantje so sklenili poslati ogrskemu državnemu zboru prošnjo, naj proglasi neodvisnost Ogrske. Ta sklep kaže, da so demonstrantje politični otročaji. Turški listi pa odločno pišejo proti zahtevi Rusije, da se ruskemu brodovju dovoli prosta vožnja skozi Dar-danele. Ta morska ožina je duša Carigrada. Ako Turčija odpre to morsko pot, je rusko brodovje vedna nevarnost za Turčijo. Iz Odese pa prihaja glas, da Rusija oborožuje svoje črnomorsko brodovje, ki bode prodrlo skozi Dardanele. Iz komarja slon!
Črna gora.
Črnogorski knez je baje prosil ruskega carja, naj se Sandžak razdeli med Črno goro in Srbijo. Prosil je tudi, naj mu pošlje obljubljeno vojno ladjo »Kerzon« in dovoli, da bi v barskem pristanišču razvil črnogorsko zastavo. Črnogorski konzul v Carigradu je povabil svoje ondi živeče rojake, katerih je do 20.000, naj bi na shodu protestirali proti aneksiji Bosne in Hercegovine. Upamo pa, da ostane le pri protestu brez nevarnih posledic
Bojkot avstrijskega blaga.
Avstrijski Lloyd uradno javlja, da se je v levantinskih pristaniščih, zlasti v Smyrni in Solunu, že začel bojkot proti ladjam avstrijskega Lloyda na ta način, da delavstvo noče blaga na ladje ne nakladati, ne izkladati. V Solunu in Cavallu ladje niso mogle izložiti blaga in so morale odpluti v druga pristanišča, oziroma bodo blago morale v Trst pripeljati nazaj, ako se jim ne posreči, da se ga iznebe. Ladja »Galicia« v Carigradu ni mogla vkrcati ne blaga, ne potnikov. Vlada je zagotovila, da bo vse ukrenila, da se zopet uvedejo normalne razmere.
V Bosni.
Vlada je vse potrebno ukrenila, da prepreči prestop Srbov črez bosansko mejo. — Koalicija opozicionalnih Srbov in muslimanov razpada, ker se slednji veliko bolj nagibalo k Avstriji. — 150 uglednih muslimanov iz Sandžaka je odpotovalo na Dunaj, da cesarja prosijo, naj pusti avstrijske posadke v Sandžaku.
Hrvati svarijo Srbe.
Zagreb, 13. oKtobra. Današnji hrvaški večerni listi priobčuiejo prisrčen poziv na srbski narod, naj opusti demonstracije proti Avstriji in ne posluša agitacije za vojsko. Samostalna srbska stranka v banovini svetuje bratom v kraljestvu, naj ohranijo treznost in mir. Pričakovati je, da se bodo Srbi v Bosni pod habsburškim žezlom kulturno in nacionalno razvili tako vis0K0. kot so se ostali Srbi v monarhiji.
Razpad hrvaško-srbske koalicije.
Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« naznanja, da se bo vsled aneksije Bosne in Hercegovine in tozadevnega stališča hrvaških listov hrvaško-srbska koalicija skoro gotovo razbila. Plenarna seja hrvaško-srbske koalicije se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. V petek in soboto imajo posvetovanja klubi strank, ki so v hrvaško-srbski koaliciji. Iz Zagreba javljajo, da so vod<e koalicije mnenja, da ravno sedaj morajo Hrvatje in Srbi gledati na to, da se ne raz-družijo.
Demonstracije pred sodiščem.
Žiga Vodušek, odvetniški kandidat, je ovaden po mestnem policijskem stražniku Ivanu Pustu, da je 19. m. m. ob 10. ponoči hotel s silo prodreti v Židovskih ulicah skozi patruljo in se zoperstav-ljal orožnikom in Pustu. Ker se ni hotel odstraniti, ga je prijel za desno ramo in ga odstranil s silo. Vodušek je zaupil: »Katero številko imate vi! .laz vam bom že pokazal!« Sodi g. sodni tajnik Bulovec. obtožbo zastopa dr. Neuberger, obtoženca zastopa dr. Savnik. Obtoženec izpove, da jo hotel v »Narodno kavarno«. Židovske ulice in Dvorni trg nista bila zaprta. Neka leteča patrulja je prihajala po Dvornem trgu. Držal sem roke v žepu, ne da bi kaj rekel, je pristopil k meni stražnik ,me sunil nazai in rekel: »Tukaj nazaj, tu ne boste hodili!« Povedal sem mu, da nima pravice suvati mirnih pasantov. Pust je rekel nato: »No, pa pejte.« Na to jc priletel za menoj in vprašal: »Kako se vi pišete, vas bom zapisal.« Takoj sem mu povedal svoje ime in pristavil: »Sicer me lahko zapišete, saj nisem ničesar naredi!«. Sel je nato v »Narodno kavarno«, kjer jc
izpil črno kavo, nato se pe pa podal nazaj k »Roži«. Godilo se je to okolu 10. ure. Ob 11 .se je podala družba 15 oseb od »Rože« domov. Patrulja nas je brez vsega pustila mimo. Policijski stražnik Ivan Pust, 31 let star, se zapriseže in izpove v smislu ovadbe. Imel je nalog, da hodi okrog. Prišel je z Brega s patrulja. Od daleč je videl, da se je obtoženec pregovarjal z orožnikom. Sklepal je, da so zaprte Židovske ulice. Dr. Neuberger graja, da se obtoženec nedostojno obnaša. Govoril je namreč s svojim zagovornikom. Zagovornik pripomni, da se sme obtoženec pač ž njim razgovar-jati. Pust: Navajal je obtoženca, naj gre črez Breg v »Narodno kavarno«. Prijel ga je z desno roko in ga odstranil. Nato se mu je obtoženec predstavil. Ker je bil boljši človek, ga je izpustil. Ko je vzel na-cionale, ga je vprašal, katero številko ima, nakar mu je rekel: »Jaz vam bom že pokazal, jaz bom jutri še preje na magistratu kakor vi in se bom pritožil«. Ko se Pustu prečita obtoženčev zagovor, izjavi priča, da je Voduška zagrabil le za rokav. Vodušek je bil takrat sam. Na vprašanje zagovornika, če je imel in dobil priča nalog, da ulico zapre, izjavi priča, da je imel nalog s patruljo okoli hoditi, nalog ulice zapirati pa orožniki. Ko sem zapisal obtoženca, sta se sama orožnika ponudila za priči. Stala sta zraven in sta lahko dogodek videla. Obtoženec ugovarja, da niti besedice ni govoril z orožniki. Priča izjavi, da obstane pri tem, da se je prepiral z orožniki in da je to oddaleč videl in da se je obtoženec nekaj mečkal med orož-jiiško patruljo. Drugega ni nobenega spusti! skozi. Priča še potrdi, da je zapisal obtoženca prej, kako>- ga je spustil skozi kordon. Priča Lavoslav Šventner izpove, da je bil preje sam v »Narodni kavarni« in prišel k »Roži«, kier je bil obtoženec. Rekel je, da se gre lahko v »Narodno kavarno«. Orožniki so samo vprašali, kam hočem in mi rekli: »V »Narodno kavarno« smete«. Obtoženec je rekel v gostilni, da gre v »Narodno kavarno«. Vrnil se je mogoče črez četrt ure razburjen, da je imel iieko stvar s policijo, da ga niso pustili skozi in da ga je neki policist zapisal. Priča potrdi, da je šel potem ob 11. uri z večjo družbo na Dvorni trg, pa ni nihče nič rekel. Vojaški kordon je bil od Dvorca do Kastnerja, tako da je moral zopet skozi Židovske ulice in Glavni trg domov. Deželni inženir Skaberne izpove, da pri dogodku ni bil zraven. Njega in trgovca Mejača je pustila patrulja na prošnjo z Dvornega trga skozi Židovske ulice. Za-dobil je vtis, da patrulja sploh ni znala, zakaj stoji tam. Sodnik prečita izpovedbo orožnika Zore, ki je izpovedal, da orožniki niso imeli naloga, da zapro ulico. Dr. Neuberger predlaga, raj se obtoženec obsodi v smislu §§ 31 in 314. Stražnik je postopal formalno pravilno, obtoženec je nastopil na tak način, da se je pregrešil proti postavi, ker je stražniku grozil. Dr. Šavnik pravi, da je ubral zastopnik obtožbe staro pesem. Pretirani ovadbi je sledilo prevne-to zasledovanje državnega pravdništva. Ovadba trdi, da je bil tam kordon. Stražnik je prišel danes večkrat v protislovja. Vsak med nami bi se začudil, ko bi ga tam na vogalu kdo prijel za rokav. Predlaga oprostilno razsodbo. Sodnik razglasi obsodbo, po kateri se Žiga Vodušek oprosti obtožbe. Izključeno je, da bi se bil obtoženec ustavljal orožništvu. Obtoženec tudi ni imel namen, da se vmešava v izvrševanje službe.
Dnevne novice.
+ Ljubljana dobi slovenske ulične napise! V današnji seji se je bavil deželni odbor s pritožbo dr. Ferd. Egra zoper sklep občinskega sveta ljubljanskega, da dobe v Ljubljani ulice samoslovenske napise. Poročal je občinski referent poslanec Jaklič, ki je predlagal odklonitev pritožbe. Grof Barbo je kot zastopnik Nemcev poizkusil s tehnično obstrukcijo in predlagal, da se ves obširni akt z vsemi predakti doslovno prebere. Ker je pa poslovniku deželnega odbora taka obstruk-cija nemogoča, je dal na zapisnik naj-ostrejši protest. Nato je bila odklonitev nemške pritožbe sprejeta z večino glasov. Seveda se Nemci pritožijo še na upravno sodišče, vendar po prejšnji razsodbi nimajo mnogo upanja, da prodro. Danes je toliko kot gotovo, da dobi Ljubljana samoslovenske ulične napise.
+ Idrijske zmešnjave. Ker se jc idrijsko meščanstvo, s katerim se je solidarnega izrekel občinski svet, utavilo odlokom deželnega odbora in ker je prišel po zadnji eji občinskega odbora idrijskega, ki so se je udeležili zastopniki deželnega odbora, deželni odbor do prepričanja, da so postale razmere v Idriji ncvzdržljive, je danes sklenil deželni odbor, da odstavi župana Šepetavca in razpusti idrijski občinski odbor ter imenuje občirtikega ge-
renta. Po drugi poti sploh ni mogoče v Idriji ob socialdemokraškem terorizmu napraviti red.
+ Imenovanja. Finančno ravnatelj-.tvo v Ljubljani je imenovalo davčnim upraviteljem davčne oficijale gg. Fran Modrijan za Črnomelj, Ivan Wencais za Žužemberk, Karol Wilfan za Višnjo goro, Fran Uršič za Kranj ter davčnim oficija-lom davčne asistente gg. Matija Wrins-kele za Ljubljano, Ivan Demšar za Litijo, Rudolf Binter za Ljubljano, Valentin Novak za Kranj in Rajko Mlejnik za Ljubljano. Na lastno prošnjo sta bila premeščena davčni oficijal g. Alojzij Klofutar iz Kranjske gore v Radeče ter davčni prakti-kant g. Ciril Pezdič iz Žužemberka v Kranjsko goro.
+ Zdravstveno okrožje Lož. Deželni odbor je irrrjenoval kot svojega zastopnika v loškem zdravstvenem okrožju gospoda Ivana Turka v Ložu.
—	Poročil se je v ponedeljek gospod Maksimilijan Posega, pristav južne železnice v Beljaku, z gdčno. Marijo Brumat v Gorici.
—	Službo potovalnega učitelja razpisuje »Družba sv. Cirila in Metoda«.
—	Krvav dvoboj. V Subotici se je vršili krvav dvoboj med sodnikom Weissom in odvetnikom Brličem, ki je bil dal v soboto sodniku zaušnico, ker mu je rekel, da je on kriv samoumora ženinega. Dvo-bojevala sta se na samokrese in sablje. Weiss je težko ranjen.
—	Revizija trase belokranjske železnice se prične 26. t. m.
—	Samoumor trgovca. V čakalnici na železniški postaji Št. Peter je nagloma umrl trgovec J. Perussi, ki je potoval domov na Reko. Sumijo, da se je zastrupil.
—	Mošeja v Zagrebu. V spomin ane-ksije Bosne in Hercegovine nameravajo v Zagrebu zgraditi mohamedansko bogo-moljo.
—	Umrl je uradnik tržaške podružnice banke »Union« g. Gvidon Mahorčič, star 31 let.
Ljubljanske novice.
— Državna podpora za Barjane. Finančno ministrstvo je nakazalo vsled zadnje povodnji poškodovanim Barjanom potom tukajšnjega deželnega predsedstva državno podporo v znesku 8000 K.
lj »Nemec se v Ljubljani ne sme prikazati na ulico«. Človek, ki je čital gori navedeni stavek v nemških listih, je moral spoznati, kako debelo se lažejo, ako je srečal včeraj popoldne pogreb gospe Ter. Eger, pri katerem se je nosilo venec, na katerem je bil pripet širok črno-rdeče-žolt trak. Torej nemški listi vedo, da se Nemec v Ljubljani ne sme prikazati na ulico, ljubljanski Nemci pa, ki tega še ne vedo, še celo s frankfurtarco izzivajo mirne slovenske meščane. Pri tem se nehote spomnimo, kaj se je zgodilo slovenskim fantom, ki so prišli v Celje s slovensko trobojnico.
lj M. Serafina Pleničar umrla. Uršu-linski samostan v Ljubljani je tekom pol leta izgubil štiri redovnice. Sinoči ob pol 8. uri je umrla starostinja uršulink, M. Serafina Pleničar, rojena v Tržiču, v 78. letu svoje starosti in 58. letu redovnega življenja. Pokojnica je svoja mlada leta zaradi izredno lepega glasu slovela kot pri-madona uršulinskega kora. Domače samostanske praznike je proslavila z mar-sikako ljubko kompozicijo. V šoli je bila matematika njena ljubljenka, zanjo je imela poleg glasbe največ talenta in zanimanja. Zadnja leta \zaradi mrtvouda ni mogla ničesar delati; preživela j<ih je v neprestani molitvi in pripravi na smrt. Dal ji Bog bogato plačilo!
lj Na smrt obsojena in pomiloščena povila v ječi sinčka. Na smrt radi deto-jnora obsojena in v večletno ječo pomiloščena Marija Križanec je povila v tukajšnji jctnišnici sinčka.
lj Iz gledališke sezone. V petek, dne 16. t. m., je repriza operete »Valčkov čar«. — V nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob treh je ljudska predstava igre »V znamenju križa, zvečer pa opera »Madame But-terfly«. — Z ozirom na včerajšnjo vest nekega lista glede ge. Borštnikove nam poroča ravnateljstvo slovenskega gledališča, da nima povoda, go. Borštnikovo odpustiti, tem manje, ker je dobivala omenjena gospa igralka redno plačo tekom vseh počitnic. Kakšni osebni prepirčki med osobjem pa ne dajejo nobenemu članu slovenskega gledališča pravice, da bi rušil pogodbo. Gospa Borštnikova je s pogodbo neporušno zavezana do zaključka sezone 1908/09.
Ij Selitev v novo župnišče. Zupni urad sv. Jakoba nam poroča, da se danes seli v svoje nove prostore. Preč. gosp. župnik-prelat stanuje v prvem nadstropju, gospoda kapelana v drugem. Pisarna župnega urada je v pritličju. Uradne ure od 9. do 12. ure. Ob nedeljah in praznikih se ne
uraduje. Vhod v župnišče za stranke je iz Florijanskih ulic.
lj V kuratorij višje dekliške šole in dekliškega liceja je imenoval deželni odbor gospoda vladnega svetnika dr. Detela.
lj Obravnava proti Inženirju g. Pre-lovšku se bode vršila v ponedeljek.
lj Morilec vipavskega dekana na smrtni postelji. Na smrt obsojenemu morilcu vipavskega dekana Erjavca Panger-cu, ki je na smrt bolan, so včeraj podelili sv. zakramente za umirajoče.
lj Prenapolnjene ječe v Celovcu. V Celovcu so tako prenapolnjene ječe, da jetnike pošiljajo deželnemu sodišču v Ljubljano. Zadnji čas prihaja vedno več kaznjencev iz Celovca. Do sedaj jih je letos prišlo že nad 100. Včeraj so orožniki zopet pripeljali devet moških in tri ženske.
lj Vojaška vest. Fml. Fr. Wikuiil, poveljnik šeste infanterijske divizije, je včeraj zvečer došel v Ljubljano in ložira v hotelu »Union«.
lj Umrl je v Moravčah oče g. ravnatelja Prosenca, g. Gašpar Prosenc, star 88 let.
lj Iz blaznice je pobegnil sinoči umo-bolni Franc Hribar, rodom iz kamniškega okraja. Pobegnil je v bolniški obleki.
lj Pobegnil je od svojih starišev iz Celja 131etni Anton Venturini in prišel v Ljubljano. Danes ponoči ga je policija prijela in ga bode izročila starišem nazaj.
relefonska ln brzojavna poročila.
ZMAGA S. L. S.
Raka, 14. oktobra. Pri občinskih volitvah na Bučki je S. L. S. sijajno zmagala.
V PODLJUBELJU NE BO SLAVNOSTI.
Celovec, 14. oktobra. Vsled nečuveno nemške agitacije prot: slovenski slavnosti. ki je bila povodom otvoritve »Delavskega doma« napovedana za prihodnjo nedeljo, je vlada pokazala velikansko slabost. Vlada se je Nemcev ustrašila in namestu da bi Slovencem dala za svobodno izvrševanje svojih državljanskih pravic zadostno varnost, je prepovedala vse nemške protestne shode, katere so nameravali Nemci v nedeljo prirediti v Podljubelju s pomočjo turnarjev iz vseh koroških nemških gnezd, prepovedala je pa tudi slovensko slavnost.
NEMŠKA OBSTRUKCIJA V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Praga, 14. oktobra. Češka ministra Prašek in Fiedler sta došla sem, da bi uplivala na češke poslance, naj nekoliko odnehajo. Nemci pa izjavljajo, da bodo z vsemi sredstvi nadaljevali tehniško obstrukcijo, ako Čehi ne ugodijo nemški zahtevi po narodni delitvi Češke.
OBSTRUKCIJA V GORIŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Gorica, 14. oktobra. V včerajšnji seji se je obstrukcija nadaljevala. Galerija je strahovito razsajala. Nastala je taka sopara, da je moral deželni glavar prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, ni bila več sklepčna.
ISTRSKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Trst, 14. oktobra. Politično društvo sedaj namesto župnika Škrbca kandidira župana v Dolini Pangerca, ki je liberalec.
PREDLOGA ZA KONFERENCO VELEVLASTI ŠE NI.
Dunaj, 14. oktobra. Formalnega predloga, naj bi se sešla Konferenca velevlasti še ni. Vidi se, da se Angleška in Rusija v tej točki še nista zedinili. Če se zedinita v tej zadevi, tedaj bi Avstro-Ogrska ne imela nič proti konferenci velevlasti, seve pod pogojem, da se njeno sedanje razmerje do Bosne in Hercegovine brezpogojno prinozna.
VELIK TURŠKI SHOD V CARIGRADU.
Carigrad, 14. oktobra. Včerajšnjega ljudskega shoda na dvorišču mošeje sultana Ahmeda se je udeležilo 15.00 oseb. Govorili so en Turek, e:i Armenec, en Grk, en Zid in dva častnika. V nobenem govoru se ni niti z eno besedico napadalo Nemčije, o kateri se je govorilo, da je prijateljica Turčije.
KOČLJIVA VPRAŠANJA.
Sofija, 14. oktobra. Nemški zastopnik je izročil bolgarski vladi noto z ugovorom Nemčije v zadevi orientske železnice. Avstrijski poslanik je rekel, da se vprašanje neodvisnosti more rešiti po rešitvi vprašanja orientske železnice.
NOVE DEMONSTRACIJE V BELGRA-DU. — SKUPŠČINA SE NI IZJAVILA PROTI VOJNI. — AMERIŠKI SRBI ZA VOJNO. — ITALIJANSKI, AVSTRIJSKI, RUSKI PROSTOVOLJCI. — MILOVA-NOVIC ODPOTUJE. — TUJE TRGOVINE NEPOŠKODOVANE.
Belgrad, 14. oktobra. Sinoči so sc v Belgradu ponavljale demonstracije. Velikanske manifestacije so bile pred angleškim in italijanskim poslaništvom ter pred
stanovanjem francoskega specialnega odposlanca, ki ga je v srbščini pozdravil pisatelj Dragotin Ilič. Odposlanec se je za-tivalil, izjavljaje, da sicer ne razume srbskega govora, pač pa razume srbska srca in občutke. Deputacija omladine je šla osebno k odposlancu in ga pozdravila, iz-razujoč upanje, da bo Francija Srbijo podpirala. Odposlanec je na nagovor hercegovskega pesnika Dučiča izjavil, da sme Srbija vedno računat' na simpatije Francoske. Srbska navdušenost mu je draga, prosi pa, da se vzdrži mir. Ob 8. uri so se manifestanti mirno in v redu razšli. Dosedaj ni nobena tuja tvrdka poškodovana. -- Črni gori se je ponudilo več tisoč italijanskih prostovoljcev. — Trije ruski generali, en polkovnik in več drugih častnikov se je ponudilo Srbiji za slučaj vojne. Med priglašenimi prostovoljci je nad dva tisoč avstrijskih podanikov. Izmišljena je vest, da je skupščina sprejela sklep proti vojni. O tem skupščina sploh niti sklepala ni. Minister zunanjih zadev, dr. Milovano-vič. pojde v soboto na obisk evropskih po-litiških središč v politiški misiji. Skupščina je zaključila izredno zasedanje s sklepom, da se skupčinska resolucija tiska in v mnogih tisočih razda med ljudstvo. 150 tisoč Srbov v Ameriki poziva skupščino brzojavnim potom, naj napove vojno. Izražajo tudi željo po sporazumu s Črno
»NARODNI ODBOR« V SRBIJI.
Belgrad, 14. oktobra. ' Organizacija narodnega revolucionarnega odbora je tajna. Vse njegove naredbe se morajo brezpogojno poslušati. Bosanske čete se bodo organizirale po vzgledu srbsko-makedonskih. Za poveljnike se izbirajo le izkušeni četovodje. Četniki v cerkvah nad križem in mečem na evangeliju polagajo prisego, »da se neprijatelju živi u ruke predati neče«.
RAZBURJENJE PROTI AVSTRIJI NA TURŠKEM.
Carigrad, 14. oktobra. Razburjenje in agitacija proti Avstro-Ogrski v Turčiji narašča. Bojkot avstrijskega blaga se nadaljuje. Turški fanatiki celo s silo preprečujejo potnikom potovat- dalje po orientski železnici. Mladi fantje širijo letake proti Avstriji in jih mečejo celo v kupeje orientske železnice. Avstro-ogrski poslanik je svetova! Avstrijcem, naj na nobeno pro-vokacijo ne reagirajo.
TURKI NAPADLI AVSTRIJSKO POŠTO.
Jafa, 14. oktobra. Sem je priplul avstrijski poštni parnik. Turki so izdali pa-i"lo, naj se ga pri izkrcanju bojkotira. Farniki so pripeljali pošto in potnike na breg. Nato so Turki napadli avstrijsko poštno poslopje, razbili avstrijske poštne vozove in avstrijske poštne tružice.
GRŠKI PARLAMENT ODOBRIL UNIJO KRETE.
Atene, 14. oktobra. Parlament je odobril sklep krečanskega ljudskega zastopstva, ki je sklenilo unijo z Grčijo. Parlament je imenoval začasno komisijo, ki naj vodi krečanske zadeve, dokler vlade ne prevzame grška vlada sama.
TURŠKO BRODOVJE OPERIRA.
Carigrad, 14. oktobra. Turški mornariški minister je izjavil, da vse, kar sploh zasluži ime bojne ladje, zapusti carigrai-sko pristanišče in odpluje proti Smyrni. Samosu in drugim otomanskim pristaniščem. Ladje imajo za dva meseca živil in municije.
RUMUNSKI KRALJ POZDRAVLJA BOLGARSKEGA CARA.
Sofija, 14. oktobra. Rumunski kralj Karol je pozdravil bolgarskega cara Ferdinanda brzojavno kot vladarja neodvisne Bolgarije.
HRVAŠKA NAPREDNJAŠKA STRANKA.
Zagreb, 14. oktobra. Tu se je bavil z aneksijo Bosne klub naprednjaške stranke. Poročal je poslanec Lorkovič. Aneksijo treba sprejeti kot izvršeno deistvo. Predno se dela na združenje Bosne s hrvaškim kraljestvom, treba rešiti v Bosni vprašanje nacionalnega in kulturnega združenja.
100 RUDARJEV PONESREČILO.
Dunaj, 14. oktobra. V Konigshiitte je v »Kraljevem rovu« izbruhnil ogenj. Nekaj rudarjev se je rešilo, nad sto jih je še v rovu in so skoro gotovo izgubljeni. Doslej so dobili iz rova šest mrtvecev.
RUSKI VNANJI MINISTER NA POTOVANJU.
London, 14. oktobra. Državni tajnik zunanjega ministrstva je priredil včeraj na čast ruskemu zunanjemu ministru Iz-volskemu dine. V soboto pride Izvolski v Berolin, kjer bo konferiral z nemškim drž. kancelarjem in nemškim drž. tajnikom o fvojili političnih misijah in konferencah v Londonu in Parizu ter bo poizkušal pridobiti za svoje načrte potrditev Nemčije.
SLOVENCI!
Kupujte m zahtevajte po vseh najboljše čistilo za Me in usnje po
trsov nah edinole Ivan Kebrovo v prid družbi cir.ia ;n Metoda. 26v011-i
Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laško
Specialiteta: „Salvator" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187).
-------- PoSiljatve na dom sprejema restavrater »Narodnega doma" g. Kržišnlk. (Telefon št. 82.) ===============
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK IN 2URNALISTI.
Rim, 14. oktobra. Dopisnik »Tribune« je imel razgovor s srbskim prestolonaslednikom, ki je dejal: Srbija je v jako te-> žavnem položaju, v takem, v kakršnem je bila Italija leta 1848. ali 1859. Meso od našega mesa so nam vzeli, pa hočete, da naj ne kričimo. Upam, da Angleška, Italija, Rusija in Francoska ne bodo pritrdili kršitvi ljudskega prava. Bivši ministrski predsednik Pašič je dopisniku dejal: Aneksiji Bosne in Hercegovine se je treba upreti, če tudi nastane nevarnost za vojsko. Za slučaj, da veievlasti odobre stališče Avstro-Ogrske, smo dali vladi na razpolago kredit. Potem bomo delali dolgove, mirovali ne bomo, dokler se nam ne da pravico.
DEMENTI.
Dunai, 14. oktobra. Krščanskosocialna stranka dementira vest, da namerava v delegacijah predlagati zvišanje vojaškega kredita in prezenčnega stanja armade.
Vojska s Turkom

v obrambo Bosne in Hercegovine še ni gotova stvar, t da ne more biti vzrok, da se ne bi PREPRIČALI, da d.bite najcenejše in nailepše tk.nine edinole 2671	pri tvrdki	i—1

B	FRANTIŠE< MEJDR, strojna tkalnic« in razpišiljaln v Hutwaldu č. 21 v Ustju na Orlici.		■
Barhenll, tlanele, gradil, ka-nalasl. damaskl, na|moder-ne|4i vzorci za damske kostume Itd. Vse po nainižjih «n>h — listnega tovarniškega Izdelka. —		Opreme za neveste.	
m	Zahtevajte povsod »Novo blago" z narodnim kolkom kot metrov za 16 — K.		m

Ko se prepričate smo gotovi, da ne pojdete v vojsko ne VI ne Vaša gospa, ker naročba do nas

je nepreklicna.
Trgovskega pomočnika in
= učenca —
sprejme takoj v špecerijsko trgovino Ferdo H ebš v Kranju.	2677 3-1
Razne Knjige
se prodajo po nizki ceni.
Naslov pove uprava „Slov." 2681 1-1
rHpE ]
H
1
i ■
1
H
Zahvala.
Vsem p. n. cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam povodom smrti našega ljubljenega strica, oziroma brata, velečastitega gospoda v
Janeza Ev. Zuža
Dr. Rom. Sacr. Can., častnega kanonika, kn. šk. konzistorijalnega svetnika, dekana in nadžupnika na Laškem itd.
na tako prisrčen način izrazili svoje sočutje in izkazali dragemu pokojniku zadnjo čast z udeležitvijo pogreba, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Imenoma se zahvaljujemo milostljivemu gospodu opatu Fr. Ogradi iz Celja za to-lažljiv nagovor in vodstvu pogreba, gospodu namest. svet. baronu Miiller, gospodu dežel, sodnemu svet. \Vagner, gospodu šolskemu svetniku Vodušek, vsem gospodom duhovnikom, gospodom zastopnikom c. kr. uradov, siav. občinskemu zastopu, šolskemu vodstvu ter požarni brambi na Laškem. Prav posebno zahvalo pa še izrekamo veleča-stitima gospodoma kaplanoma Končanu in Šegulu za ljubeznivo pomoč ob smrtni postelji in trud pri pogrebu.
Žalec in Weitz, 10. oktobra 1908.
Žalujoči ostali.
št. 32826.
2678 1-1
Razglas.
Ker se je zopet vrnil stari mir in red v naše mesto, dajem pooblaščen po c. kr. deželnem predsedstvu za Kranjsko na znanje, da se zopet uveljavlja normalna policijska ura, in sicer za gostilne o polunoči, za kavarne pa ob 2. popolunoči.
Zajedno odpravljam odredbi glede zgodnjega zapiranja hišnih vrat in bivanja mladine na cesti po šesti uri zvečer, ter razveljavljam oba tozadevna razglasa z dne 19. odnosno 21. septembra 1.1., št. 30.64 in 307/ 8.
Trdno se nadejajoč, da se demonstracije več ne ponove, svarim še enkrat pred vsakoršnimi nepremišljenimi koraki.
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1908.
Zupan:
Ivan Hribar.
Meteorologično poročilo.
Višina n. mot en 3062 m, srea. zračni tlak 7360 mm.
Č» opazovanja
13
14
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop
Stanje barometra v mm
7430
421 400
Srednja včera;
Ttmpe-ratura
po Celzija
Vetrovi
Nebo
10 4 sl. szah.
7'0 | brezvetr. 19 4 sl. vzsvzh. šnja temp. 98°, norm. I0-90.
pol. obl. megla jasno
02
TRŽNE CENE
Cene veljajo za 50 kg.
Buuimpe&ta 14 oktobra Pšenica za oktober	. . 12 01
Pšenica za april.......12 17
Rž za okt................9 85
Oves za okt.	8 35
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 44
Efektlv: 10 višje.
Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica naj daruje vsa| eno krono »Slovenski krščansko-socialni zvezi«.
:: l^emptearist ::
on l^njigouodjatcr
:: prodajalca ::
vešča obeh deželnihih jezikov, se sprejmeta v neko tukajšnjo trgovino.
Lastnoročno pisane pouudbe z dokazili o dosedanjem službovanju naj se pošiljajo na glavno pošto Ljubljana pod šifro „Dobra moč" do 20. oktobra 1908. Diskre-cija častna.	2682 3-1
Dr. Fran Dolšak

zopet ordinira.
2076 1 1
B
Deško (ne nemško)
BUDJEOIŽKO 70ETL0 PIUO
in
temni granat
prodaja
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
glavna zaloga za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26,
kjer bomo ustanovili tudi
češko budieuiško pivnico
kakor smo jo že pred več leti jako renomirano pivnico v Zagrebu.	2679 3-1
Podružnice:
?raga z menjalnicami: Graben 15, Mala stran, Mest. ulica 17, Baden, Brno, eika Lipa, CeSka Kamnlca, Moravski Zumberg, Modllng, Novi Jtčin, Plzen, Zvltava ln Liberce.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wollzelle 10, Taborstrasse 4, III. Unqargasse 77 (vogal Rennwega), III.J-8-wenqasse 27, IV. VViedner Hauptstrasse 12, V. Schonbrunnerstrasse 88 a, VI. Gumpendorferstrasse 22, VII. Mariahllferstrasse 70, Vili. Lerchenfelder-strasse 132, IX. Alserstrasse 32. XVIII. VViihringcrstrasse 82, XIX. Dobllnger Hauptstrasse 83, XIX. Hauptstrasse 32.
Menjalnična delniška družba
MERCUR
li
^ * DUNAJ, I., Wollzeile 1.
Rkc. kapital K 20,000.000. Res. zaklad K 8,000.000.
Na|kulantnejši
:: nakup in prodafa ::
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, :: zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. ::
:: Zamenjava in eskomptiranje ::
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov. '
Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
j! Dežni plašči (pelerine) so ceneje! |j
iW nad 2.500 komadov od 5 kron naprej.	■ ■
Največja zaloga oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode, dečke in otroke po čudovito znižanih cenah. — Se vedno prihaja sveža konfekcija za dame in deklice
v najmodernejši fazoni.
Priloga 236. fttav. »Slovenca" dne 14. okiobra 1908,
Za žrtve.
IV. izkaz darov, poslanih podpisanemu vodstvu za dne 20.scptembra t. I. ranjene žrtve, ki sc zdravijo v deželni bolnišnici. Darovali so p. n.:
Nabiratelju k. Franu Schullerju so darovali: A. Biine, trgovka, 5 K; Albert Vešligoj 2 K; Kati Držaj, trgovina z moko, 3 K; Anton Zore, trgovec, 5 K; Feliks Zupani K; Schvvarz Josip i K; Marija Bagia 40 h; Anton Brecelj 60 h; Franc Alilin 40 h; .lernej Klemene i K; Marija Mihelič I K; M. Soklič, trgovec, 5 K; Kocjan Karol t K; Marija Bajser 20 h; Marija Miklun i K; Lucija (irii 1 K; Pranja Pel 2 K; Rudolf Tencnte 3 K; Mihael Jenko iz Fužine na Hrvatskem 4 K; Ivan Mavie 2 K; Jožef Podržaj 1 K; Ivanka Šega, go-stilničarka, 6 K; Antonija Jerše 1 K; Hamberger 60 h; Zorič Ivanka 20 h; Adolf Oerjol 2 K; Viktor Škerl 2 K; Marija Črne 5 K; Jagra dediči 5 K; Štefan Juvanc, poduradnik južne železnice v pok., I K; Neimenovana 60' h; Jos. Anžič, mesar, i K; K. Košak, zlatar v Ljubljani, I K; Anton Putricli I K; Kreme Anton 30 h; Fr. Šcber, tapetnih 1 K; Llizabeta Selan 20 h; Antonija Kovač 5 K; Franja Veiiovec 2 K; Marjeta Podjcd 2 K; Gostilna Au-erjevivv dedičev na Dunajski cesti 2 K; Mihael Jančič 60 h; Josip Zidar 5 K; Neimenovana 40 h; Ivanka Erbežnik 40 h; Janez Škubic, trgovec, 6 K; Fani Cončič, gostilniearka, 4 K; Fran.io Weiss 20 h; Jakob Matian 1 K; Neimenovani 1 K; A. .lebačin, trgovec, I K; Anton Pogačar, trgovec, I K; L. Koprivnik & J. Prešern 50 h; Hinko Hieng, gostilna, 2 K; Ivana Anžič, gostilniearka, 1 K; Marija Novak 2 K; Alojzija Mlakar, prodajalka, I K; Ivana Prek 60 h; Leopold Novak, gostilničar. I K; Leopold Cerin, gostilničar, 1 K; Ivan Bplt, trgovec, 2 K; Pavlic, užit. prejem., 2 K; Prime A., užit. paznik, 2 K. — Marija Gačnik, blagajni-čarka tvrdke »Merkur« v Celju, je nabrala za ranjene žrtve v Ljubljani 111 K 50 h, in sicer od nastavljencev iste tvrdke ter paromlina gospoda Majdiča, kakor tudi od uradnikov, obrtnikov i. dr., kakor sledi: Fr. Kalan, Celje, I K; M. Jakupcc Celje, 1 ;K I. Jagodič, Celje, I K; I. Vivoda, Ceije; 50 h; V. Rosenberg, Celje, 1 K; Fr. Videnšek, Celje, i K; Florjančič, Celje, 1 K; Komperšek, Celje, 50 h; Pustišek, Celje, 1 K; Jankovič, Celje,
1	K; G. Belovič, Celje, 1 K; F. Zagoričnik, Celje, 40 h; Jurko, Celje, 1 K; Kroflič, Celje, 10 h; .1. Puehan, Celje.l K; J. Pleterski, Celje, I K; M. Janaček, Celje, 1 K; Horvat, Celje, 50 h: Pavla Pernat, Celje, I K; Matilda Cenčur, Celje, 1 K; I. Ravnikar, Celje, I K; R. Stermecki, Celje, 1 K; J. Leskovšek, Celje, i K; A. Jankovič, Celje, 40 h; I. Rebek, Celje, 5 K; Lanipret, Celje, 1 K; A, Verhovc, Celje, 60 h; A. Bizovičar, Celje, 10 h; Gober, Celje, 1 K; Niedorfer, Celje, 2 K; gospa dr. Detičkova, Celje, 3 K; vitez pl. Vukovič, Celje, 5 K; Albin Anderwald, Celje, 1 K; Miloš Štibler, Celje, 1 K; M. Vrečko, Celje, 1 K; dr. Tombach, Celje, 1 K; Fr. Kune, Celje, 1 K; Lukas, Celje,
2	K; Smertnik, Celje, 1 K; Lebše, Celje, 2 K; Pučnik, Celje, 1 K; D. Stojan, Teharje, 1 K; Jurij Jezernik, Celje, 8 h; Gusta Vašnak, Celje, 1 K; Anton Kolene, Celje, 5 K; Karol Vanie, Celje. 2 K: J. Roter, Celje, 1 K; J. Surlak, Celje, i K; Z. Bevc, Celje, 1 K: Robert Diehl, Celje, 3 K; Langerholz, Celje, 2 K; Kolček, Celje, 1 K; Kolar. Celje, 1 K; Beti Blazinčič, Celje, 1 K; F. Vihar, Celje, 1 K; Jak.^Trontei, Celje, 1 K: Fr. Voglar, Celje, 1 K: M. Šegula, Celje, 1 K; Janko Žagar, Celje, 1 K; Z. Opava, Celje, 5 h; Jos. Puschnik, Celje, I K; Fr. Pušnik, Celje, 1 K; Fr. Kolar, Celje, I K; Rodovšek, Celje, 1 K; Fr. Sinkovič, Celje, 1 h; M. Ropaš, Celje, 5 h; A. Presker, Celje
i K; Iv. Strašek, Celje, 20 h; Tomo Klinski, Celje» 20 h; F. Stafku, Celje, 20 h; Jos. Kukovec, Celje. I K; Fr. Kožar, Celje, 1 K 20 h; Rihard Pernat, Celje, 1 K; Venturini, Celje, 1 K; Ban, Celje, i K; dr. Nekdo, Celje, 2 K; V. Šek, Celje, 1 K; Videnšek, Celje, 20 h; dr. Ratej, Celje, 1 K; Ivan Likar, Celje, 1 K; Fr. Pavlič, Celje, 20 h; Nasek, Celje, 1 K; Dr. Dijal, Celje, 1 K; Levstek. Celje,
I	K; Peter Kostič, Celje, i K; P. Kari, Celje, 20 h; Dr. Schwab, Celje, 1 K; Zore, Celje, I K; Kveder. Celje, i K; Ropaš, Celje, 1 K; A. Zaje, Celje, 20 K; Val. Južna, Celje, 1 K: A. Boncon,Celje, 50 h; Fer. Gologranc, Celje, I K; Sinkoviš, Ceije, 40 h; Brezovnik, Celje, 20 K; N. N., Celje, 1 K; Cerne, Celje, 40 h; Spindler, Celje, 1 K; gospa dr. Olga Božič, Celje, 2 K; Hermina Cok, Celje, 1 K; A. (iuns, Celje, 1 K; Wresnik, Celje, 1 K; S. Tun, Celje, 40 h; Marica Gačnik, Celje, 1 K. — Upravništvo »Slovenca« 71 K 10 h; Ajdovske in sturske Slovenke nabrale 43 K; Katarina Lovišče, 'lo-plice, 4 K; Janko Vilar, Dob, 10 K; Franc Korošec, deželni tajnik v Ljubljani, 10 K; Uradništvo hranilnice v Hrenovkah 20 K; Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev 70 K; Fran Krapež, podna-čelnik te zadruge, 30 K; Katarina Šuber 2 K; Marija Bavdek 2 K; Marijana Zamik 1 K; Valentin Krisper, sen., zasebnik v Ljubljani, 50 K za spomenik in 50 K za ranjence, 100 K; Justina dr. Požarjeva 10 K; Josip Hafner, magistratni oficijal in »Grajzcr«, 10 K; Dr. Fran Goršič, nabral v Ilir. Bistrici, 20 K; Mihaljko Pintar, k. t. kandidat v Mokronogu, nabral 58 K 70 h; Simon Treo, stavbenik v Ljubljani, za spomenik 10 K, za ranjence 2(1 K; Anton Miiller, gostilničar v Stolu za sebe 10 K, nabral 20 K; Dr. A. Kapus, odvetnik v Ljubljani, 10 K; Olga dr. Kapusova 10 K; Marija Galle, vdova c. kr. drž. pravdnika, 2 K; Društvo strojarskih pomočnikov na Vrhniki 10 K; Županstvo občine Zilče 20 K; Upravništvo »Slovenca« 98 K 20 h; A. Vengar, fotograf v Radovljici, 20 K; Gabrijel Piccoli, lekarnar v Ljubljani, 50 K; Josip Večernik v Ljubljani 2 K; Rud. Kunstelj nabral v Radovljici 62 K ;Angela Cešnovar, trgovka v Ljubljani, 30 K; Mici Legat, blagajničarka ženske podružnice sv. Cirila in Metoda v Logatcu, nabrano na veselici v gostilni gospe Jelovčan v Stari Loki so darovali škofjeloški bobarji 8 K; Minka Košmelj 2 K: Ravnatelj Hočevar 2 K; Neimenovani 3 K; Tamburaško društvo v Komendi nabralo pri odhodnici člana Koširnikovega Jančeta
II	K. — Skupaj dosedaj nabranega 5333 K 91 h.
V zadnjem izkazu se je vsled neljube pomote navedlo, da je županstvo na Vrhniki poslalo samo 15 K, mesto pravilno 5 K. kar se s tem popravlja.
Za nepričakovane izdatne in velikodušne darove se vodstvo vsem darovateljem v imenu ranjencev najlskreneje zahvaljuje, proseč za nje novih podpor.
Vodstvo deželne bolnišnice v Ljubljani, dne 10. oktobra 1908.
Dr. V. Gregorič, vodja. 10. IZKAZ
prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908.
Dne 8. in 9. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku »Zadružnega narodnega odbora« sle«
! deči prispevki: 1. Marija Margon iz Trnja št. 49 j pni St. Petru na Krasu, nabrala v gostilni pri »Margonu« povodom odhodnice Alojzija Hermanna j k voajkom za spomenik, 4 K 20 h. — 2. Friderik i j Pavlin, c. kr. davčni asistent v Vipavi, nabral v j družbi v St. Vidu pri Vipavi za žrtve 6 K 40 h. ! i 3. Ljubljanski Cehi za spomenik in žrtve 6 K 40 h. i j 4. Slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec« i v Ljubljani v večen spomin svomin svojemu več- j letnemu sobratu pevcu T Rudolfu Lundru za spomenik 100 K, za žrtve 50 K, 150 K. — 5. Anko j Maurič iu Julij Mazelle iz Gradaca v »Belokranj- j cu« štev. 14 izkazani prispevki za spomenik in žrtve 5.3 K. — 6. Andrej Ličen iz Sv. Ivana pri Trstu na njegovo priporočilo zložena zbirka sveto-ivanskih rodoljubov za narodne žrtve 16 K. -< 7. Neimenovan iz Gradca za žrtve 15 K. — 8. Mira Cofova iz Olševka pri Tupaličah nad Kranjem zbirka Olševčanov za žrtve 14 K 85 h. —
9.	Matija Zamida, deželni nadsvetnik v Ljubljani za spomenik in ponesrečence 10 K. — 10. Ljubica Tovstovršnik, poštna upraviteljica, Jelšane, Istra, nabrala po govoru Josipa Zidariča za .spomenik 12 K. — II. Fran Fister iz Ljubljane za spomenik I K. — 12. Karol Sturm, dež. stavb, adjunkt v Ljubljani za spomenik in žrtve 30 K. — 13. Martin Guček, poslovodja kleparske tvrdke M. L. Rcker v Ljubljani, plača v smislu kazenske poravnave Pristov-Guček z dne 6. oktobra 1908, oprav. štev. U VI. 1783/8, za žrtve in spomenik 30 K. Skupaj 509 K 45 h.
Dosedaj so izkazani sledeči, blagajniku »Združenega narodnega odbora« došli prispevki: 1. Dne 3. oktobra 1908 (L—5. izkaz) 3147 K 58 h. —
2.	Dne 5. oktobra 1908 (6. izkaz) 945 K 2 li. —
3.	Dne 6. oktobra 1908 ( 7. izkaz) 3506 K 50 h. —
4.	Dne 7. oktobra 1908 (8. izkaz) 578 K 6 h. -
5.	Dno 8. oktobra 1908 (9. izkaz) 409 K 75 h. — Današnji izkaz (10. izkaz) 509 K 45 h. — Skupaj 9096 K 30 h. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala!
V	LJubljani, dne I. oktobra 1908.
Dr. Alojzij Kokalj, s. r. blagajnik.
11.	IZKAZ
prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908.
Dne 10. in 11. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku »Združenega narodnega odbora« sledeči prispevki: 1. Amalija Žerjav, vdova c. kr. okrajnega sodnika v Ljubljani, za žrtve 10 K. — 2. Kristijan Kanale iz Prestranka dar občinskih odbornikov občine Slavina na Kranjskem v pomoč žrtvam 16 K. — 3. Matija Skrajnar, inšpektor pri generalnem ravnateljstvu c. kr. priv. južne železnice na Dunaju, za žrtve 10 K. — 4. Marija Skale v Ljubljani za žrtve 10 K. — 5. Jakob Meden iz Begunj pri Cirknici za žrtve 5 K. — 6. Karol Seunig, trgovec v Ljubljani, za spomenik iu žrtve 30 K. — 7. Fran Vidali, trgovec in solastnik pogrebnega zavoda v Ljubljani za spomenik in žrtve 20 K. — 8. »Glavna posojilnica« v Ljubljani za žrtve 50 K. — 9. Odborniki nekega ljubljanskega denarnega zavoda za podporo žrtev v preiskovalnem zaporu 60 K. — 10. Občinski urad v Borovnici na Kranjskem za spomenik in žrtve 50 K. — 11. Franc Grebene iz Trbovelj nabral pri veselem omizju v Grebenčevi gostilni za spomenik in žrtve 13 K. — 12. Ivan Šešek, magistratni svetnik v Ljubljani, za spomenik in žrtve 10 K. 13. V. H. Rohrmann, trgovec v Ljubljani, za spomenik in žrtve 50 K. Skupaj 334 K. — Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala!
V	LJubljani, dne 12. oktobra 1908.
Dr. Alojzij Kokalj, s. r. blagajnik,
12.	IZKAZ
prispevkov za spomenik in žrtve 20. septembra 1908.
Dne 12. oktobra 1908 došli so podpisanemu blagajniku »Združenega narodnega odbora« sledeči prispevki: 1. Magda Sterletova, soproga okr. sodnika v Cerknem ua Goriškem, nabrala m žrtve (podrobni izkaz darovalcev se objavi ob priliki) 210 K. — 2. Poldka Bavdek, učiteljica v Vinici na Kianjskem, nabrala med Viničani za spomenik in žrtve 73 K 37 h. — 3. Leopoldina dr. Segulova v Novem mestu za spomenik (Kristina Volčič 4 K. Fliza Fabjančič 1 K, Maiicnca Šegula 5 K h' Mici Šegula 5 K) 15 K. — 4. Franc Dolenc (10 K) iz Stareloke in Groga Dolenc (5 K) iz Praprotna pri Škofji Loki za žrtve -15 K. — 5. Ivan Marchotti, trgovec z usnjem v Ljubljani, za žrtve in spomenik 10 K. — 6. Združeni čevljarji zasebne bolniške blagajne v Ljubljani za spomenik in žrtve 30 K. — 7. Josip Vidmar, dežnikar in občinski svetnik v Ljubljani, za spomenik in žrtve 30 K. — 8. Ivanka Svetlin, magistratnega uradnika soproga v Ljubljani za žrtve 2 K. — 9. Tvrdka Dra-gotin Hribar v Ljubljani za ponesrečence 25 K. —
10.	Tvrdka Jas. Scliumi, tovarna katiditov v Ljubljani, za ponesrečence, 25 K. — Anton Štrekelj, črkostavec v Ljubljani, v ljubljanskih tiskarnah, in sicer v Bambergovi 37 K, v Blasnikovi 20 K v Hribarjevi 13 K 20 h, v Katoliški 29 K 20 h, v Narodni 20 K, v Učiteljski 11 K in v Zadružni 10 K 20 h, za spomenik in žrtve nabranih 145 K 60 h. — 12. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, prispevki trnovskih župljanov za- žrtve ter njegov prispevek za spomenik in žrtve 41 K 17 h. — Upravništvo »Slovenca« v Ljubljani v »Slovencu« ž eizkazani prispevki za spomenik 17 K 60 h. — 14. Gasilci tobačne tovarne v Ljubljani za žrtve 16 K. Skupaj 655 K 74 h.
Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala I — Z danes Izkazano svoto prekoračilo se je prvih deset tisoč. Slava slovenski požrtvovalnosti!
V	Ljubljani, dne 13. oktobra 1908.
Dr. Alojzij Kokalj, s. r. blagajnik.
Nove skladbe
iz zaloge:
Katoliške bukvarne v Ljubljani.
Laharnar Ivan: Op. 5. Pomladanski odmevi.
Pesmi za sopran, alt, tenor, bas. II. natis. 2 zvezka po K 1'30.
Laharnar Ivan: Op. 8. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in četverospevov. II. natis. 2 zvezka po K 150.
Laharnar Ivan: Op. 10. Planinke. Za sopran, alt,
tenor, bas. II. natis. 2. zvezka po K 120. Laharnar Ivan: Gorske cvetlice. Slovenski na-pevi za četvero in petero mešanih glasov. II. natis P. K 1'50.
Laharnar Ivan: Slovenska sv. maša. Za mešani
zbor s spremljavo orgel. II. natis P. K 1-20. Laharnar Ivan: Šmarnične pesmi. Za sopran,
alt, tenor, bas. II. natis. P. K 1'20 Laharnar Ivan: Velikonočne pesmi. Za mešani
zbor. II. natis P. 130. Sattner P. Hugolin: Op. 10. Slava Bogu. Mašne pesmi za mešani zbor Tretji pomnoženi natis. P. K 1-56., po gl. -40.
Foerster Anton: Op. 82. Slovenska sv. maša
w čast sv. Cecilije. Za mešani zbor in samospeve z orglami. II. pomnoženi natis. P. K P20. Foerster Anton: Op. 100. 6 Marijinih pesmi. Za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas). Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K 1-80., gl. po K --40.
Foerster Anton: Op. 105 Praeludium et post-iudi.m na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanja Njega Veličanstva ce sarja Franca Jožefa I. P. K —'60. Aljaž Jakob; Mešani in moški zbor«. Dosedaj so izšli 4. zvezki po K -"60. Vsebina IV. zvezka: a) Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; 2. Za-kipi duša. b) Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar; 4. Pri pogrebu
Vsebina drugih zvezkov, je na ovitku IV. zvezka naznanjena.
Dalje priporočamo:
Zbirka ljudskih iger 7. in 8. zvezek. Vsebina: Za moške vloge:
1.	Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta.
Igrokaz v treh dejanjih.
2.	Za letovišče! Burka enodejanka.
3.	Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih.
Za ženske vloge:
4.	Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih
5.	Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih
6.	Najdeno hči. Igra v treh dejanjih.
Cena K P60., s poštnino K 1'80. Vsebina 5. in 6. zvezka je označena na ovitku. Nove razglednice v večbarvnem tisku na eni strani prostor za naslov in dopis na drugi strani pa: Podoba turške Matere božje, ki se prikaže Bernardki. Cena za vsak izvod 6 vin., 100 izvodov K 5 -.
Podoba zlatomašnika papeža Pija X. Izvod 6 vin., 100 izvodov K 51—. Podoba Nj. Ves), ces. Franca Jožefa I. ob
60-letnici. Vsak izvod 8 vin., 100 izvodov K 6' -. Podoba vnanjega lica »Katoliške bukvarne"; ta razglednica se oddaja stalnim odjemalcem brezplačno.
Vse štiri razglednice je založila:
Katoliška bukvama v Ljubljani.
!!Za napise in slikarijo!!
Podpisani se priporoča za vsake vrste napise, kot za občinske in druge, za soboslikarska, pleskarska dela.
Ker delo izvršujem sam, jamčim, da bo trajno in solidno.	2657 3 2
■-— Ceno brez konkurence. ______
I. I^usterši^,
slikar in pleskar, Devica Marija v Polju
pod Ljubljano.
!I Pslovensko !!
c, kr. oblastveno potrjeno p ?4
ucilišc& za Rrojno risanja
Ljubljana, Stori trs it. 28.
S Dobi se tudi kroj životnl meri.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Največja zaloga zlatih in srebrnih ur, verižic, uhanov, prstanov bri-:: Ijantnih in diamantnih. ;:
Dobiva se blago samo prve vrste, slabega in nič vrednega blaga nimam 2643 24- 2 Q ,v;zalogi.
Za obilna naročila se priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Dobe se tudi ure od 5 kron naprej.
MoJa trgovina obstoji ie nad 30 let In Je obče znana na najboljiem glasu.	:|
j SODI
več vrst, veliki in majhni so na prodaj pri lw. Buggenig-u, sodarju
Ljubljana. Cesta na Rudolfovo železnico št. 5.
Posestvo se proda
po ugodni ceni zaradi selitve, '/< ure od Ljubljane, pri glavni cesti v Štefanji vasi št. 66. Svota se plača v enem delu takoj, v dveh delih se pa lahko vknjiži.
V najem se da eventualno lepo stanovanje, hlev, klpt itd.	2641 6 2
s separatnim vhodom se odda takoj za enega ali dva gospoda. Več se poizve v Zatiških ulicah št. I, I. nadstropje na desno.	2665 3 2
V 2238 12
foton Sarc
Ijubljana, Petra cesta št. 8
priporoča v lastni šivalnici izdelano
— perilo — —
Za otroke, gospe in gospode. 2a izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in ji/ona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče, brisalke i. t. d.
Hakor znano le dobro blago in zelo primerne cene.
Aaročila za venkaj točno in zanesljivo. Opozorim na razstavljeno parilo v „Ma-rodnem domu".
Optični zavod
Fr.P.zmec&
priporoča svojo dobro urejeno zalogo raznih očal, £čf fjaic^-*, daljnogledov, toplomarjev, z. akomerjev itd. Očala in ščipalci se napravijo nat^!i?no po zdravniškem receptu. Pofir-kiia točno in cen ji.
Velika zaloga pravih »kih žepnih in stenf-!;it» ue, zlatnine in srobrntne.
Nikel u« od (fld. 1M0 do 0 -Srebrne ure. , 3 Od . Ju-— Zlate . , , 12 - . '.'50' «
Zahtevajte moj novi cenik, ki g« pošljem brezplačno.
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni oeni v zanesljivi kakovoeti v
r,
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner St Co.y
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Koeler« jeve pivovarne.
Prvi KineiaMf PntM
Prej „EDISON". DUNAJSKA CESTA, Nasproti
kdure .Evropa!' «o soboto In sredo no» missl ______ ViMm ob delaunIKlh: ofi 4., 5., 6., 1 in 8. url
Predstave ob nedeljaN in praznikih: ob 10. in II. uri dopold. in ob 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. uri popoldne.
Tolto ttPftCfaPflm • «• prostor 60 v., II. prostor 40 v., I. pro- = Vsak Četrtek in soboto od 3. dO 6. ure pred- I Slike se dobivajo samo iz prve svet. pariške tvor. Pathe Frferes.
uiib jprimuruM, .tor otroci 40 v , n estor otroc m | stave po znižani ceni j prostor 2o v., ii. io v. §	Ravnateljstvo kinematografa „Palb6".
2613 2
vojaki do narednika 20 v.
Slavnemu občinstvu in drugim korporacijam
v mestu in na deželi se priporoča domača
stavbna tv
Ljubljana, Karlowska cesta 5.
Izvanredna državna loterija.
Na najvišje povelje Nj. ^pP c. in kr. apostol. Veiič. za dobrodelne namene c. kr. deželne brambe in orožnišlva.
Izredna jubilejna loterija
Ta rioi1Ql*na Inforii') edina v Avstriji postavno dopu-ld Uclldlild lulclljd ščena, vsebuje 17.984 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 513.760 K.	2082 10-9
Glavni dobitek 200.000 II.
Srečkanje nepreklicno dne 22. oktobra 1908. 4 K Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamts-Sirasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah,davčnih poštnih, brzojavnih in železu, uradih, v menjalnicah i. t. d.; igralni načrti za knpce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterij. : ravnateljstva. :
r.
2629 12-2
sukap MATEJ TRPIN
Ljubljana, Elizabetoa cesta li. I v hiši gosp Iva^a Xregarja
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. društvom in častit, občinstvu za izdelovanje raznih
— umetno-snikarskih i*delkow6 —
Altarne, porSrctne in pokrajinske slike, fcrfžeaa pota, božji grobi, sli*ie in načrte za društvene in cerkvene zastave, naprava
gledaliških todrov in dekoracij
za razne igralne p. edstave. Popravila in restavriranja starih oljnatih slik itd. itd. Na razpolago so razni načrti in fotografije.
Cene primerne.
Solidno delo.
Solidna dela, pt-iznalna pisma na razpolago.
mhA ;\A
/m teti
BES m2aSWUMB*L
Podružii ie a
-	v Spljetu -
I »	1	I	I Nil	tr.- g t IMNhNMIMMM
-	Delniška fjlavnlca -
K 2,000.000.
Grobne spomenike
različnih oblik, iz raznih trpežnih marmorjev, granita in sijenita po kon!*' ur*cnčnih cenah in
deravnicri za umetna ceravena s:	kamnoseška dela	::
priporoča
Vncenc Čaime^Pfk,
preizkušeni in koncesijonirani kamnoseški mojster
Celje-Zavoduta
pet minut od postaje, ob poti k romarski cerkvi
2416
sv. Jožefa.
Matija PikeS si usoja naznaniti slavnemu p. n. občinstvu da je prevzel pričetkom septembra dobro znano
restavracijo fluroulh dgfllčgg
Ljubljana, Wolfove ulice št. 12
ter si usoja posebe opozoriti na najfinejši refosko, rizling, mwšt, izborna bizeljska ter sploh štajerska ■
Vina.	2634 3-3
Opoldanski in večerni a bone men t; po najnižjih, cenah.
oooooooooooooooooooooooooooaooooo
o	o
o

Feter Majtiič, Celje
se priporoča cenjenim odjemalcem. _
8o^oooQoooo-iooooaDoooooooocooooo
Opreme za nevest®^
in novorojenčke
doma!' ega izdelka,
M. ALESOVEC
2407
iO - 7
priporoča
najtopleje.
Priporoča pa tudi vse drugo perilo za gospe in gospode po jnko mzki ceni in najfinejše izvršeno. — Učenke v po v. Ic sam.'rejo vstopiti vsrk dan.
Pruo učiltiče za izdelale perila uumianc, rnmm cesta 6.

[' Dcnarai prouiet 1. 1907 j .„ . čez 61 milijonar kron. j


staa fjlavnica E 354.64515.
jstsnj jjei 14 milijonov kr«a. j
e vlog 30.jnu.1988
2379 i Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje. Sedaj: Kongresni trg štev. 2, 1. nadstr., od novembra 1908 na^.ej v lastnem domu, Miklošičeva cesta štev. 6
(za frančiškansko cerkvijo).
iii hn
Ljudska posojilnic

sprejema hranilne vloge vsak de lavnik od 8. ure zjutraj do I. ure popoldan ter jih obrestuje po
S! 0
brez kakega odbitka, tako, da „	sprejme vložnik od vsaclh viože-
l 0 nlh 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1908: K 14,225.102-59. Denarni promet v leta 1907: K 64,812.603-92.
o kot gotov < 3 pošti so pošl
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. -...•. . Za nalaganje po pošti so poštno hrranllne položnice nn razpolago.	------
»r. Ivau &u£tertil£,
pi 'cdsednlk.
-I<iull> Slfika, stolni kanonik podpredae ooik.
Odborniki
Anlnu llclec, poaeatnlk, podjetnik In trg:, v Št Vidu n LJubljana. — Fran 1'ovtt, »od|», graičult, dež odbornik, ll diJ i.i doi poslanec Itd - Anton Kobl, posestnik Iu lipovec Breg p. II. — Karol KutiHChegg, ve!cpone'lnili !| v LluhM.nl. Matija Kolar, alolni dekan v Ljubi anl. ' Ivan Kregar, »vcluik trtf. In obrl. zboru, v L|udI|miI. L- Fr<a»£lAcl< Lrakovlc, h>iul poiestnih In ljln^ nj n I k l.iudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tovnmar — Kurol PoDuk, tovarnar in pi aeMnik v Liubli.nl — Gregor fitlbar. »upnik tu Rudniku.
i 1
i iti Ifi


LraMjansia kr
Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge n» IcnjSžice in jo« fickaži vnemn ter jc obrestuje od dne vloge po r:
Kupuje In prodaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. :

ii
Kupuje in predaja vrednostne papirje vseh vrst : po kulantnem kurzu. :
Fodrjažj^jea ! « v Cel^vcM -
Re^ervM fond K 200.000.