Mostnina plačana v gotov* n>
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 238
Maribor, torek 20. oktobra 1931
»
FUTRA«
■zhaia razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštntm ček zav. v Ljubljani it. 11.409 t/elja mesečno preieman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Japonski imperij alizem
Med tem, ko se vse človeštvo, posebno v Evropi in v Ameriki trudi, da bi doseglo razorožitev in preprečenje vsake bodoče vojne, je na vzhodu ogromne Azije nastal konflikt med dvema največjima mongolskima državama, med cesarstvom Japonsko in republiko Kitajsko. Konflikt je sicer novejšega datuma, tcda napetost med obema državama je stara. Datira namreč že iz tistega časa, ko se je Japonska pričela po evropskem vzoru naglo modernizirati in dvigati do resnične sodobne velesile. Z evropsko materialno civilizacijo si je ta daljna vzhodna velesila prisvojila tudi duha evropskega imperializma, ki je v mongolski kulturi in miselnosti narastel do ogromnih skomin in pohlepa.
Prvi najvidnejši akt japonskih imperialističnih-'skomin, ki je opozoril nase vso Evropo in sploh ves svet, je bila ru-sko-japonska vojna zaradi južno-vzhod-ne Mandžurije s trdn:avo Port Arturjem. Zaradi ogromne oddaljenosti bojišča in gnilih razmer v tedanji ruski caristlčni vojski je Japonska zmagala in tako prvič stopila na azijsko celino. Čim pa je bila tidno zasidrana v Port Arturju, ..e neutegon,a pričela širiti svoj politični in gospodarski vpliv še dalje v notranjost. Mandžurija ji tedaj sicer še ni bila prisojena, pač pa je dobila v svoje roke najvažnejšo prometno žilo, mandžursko železnico. fn s tem je postala, čeprav ne de iure, vsa Mandžurija na jugu in na vzhodu japonsko eksploatacijsko ozemlje. V n'ej so se nastanili desettisoči japonskih uradnikov, železničarjev, trgovcev, obrtnikov in zaščitnih vojaških posadk.
S tem je bil povzročen prvi konflikt s svobodno Kitajsko, kateri Mandžurija vsaj pravno še vedno pripada. Toda Japonska se ni zadovoljila samo s tem. Nekaj let pozneje je anektirala vso Korejo in jo prik'ju*či'Ia sebi kot integralen sestavni del. Ob koncu svetovne vojne je pa pobrala še celo vrsto otokov, del ruskega otoka Sahalina in nekaj važnih kitajskih obmorskih posto^nk. Tako je Japonska postala na kon lentu izredno močna, saj šteejo te njene pokrajine danes tretjino njenega celokupnega prebivalstva.
Ti sijajni in lahki uspehi pri širjenju na azijsko celino in pa dejstvo, da se japonsko ljudstvo silno naglo množi in mu na otočju primanjkuje tal za preživljanje. so napotili sedaj tokijsko vlado, da je umetno ustvarila povod za nov osvajalni nastop v oni Mandžuriji, ki je že od vojne z Rusijo cilj njenih želja. Pod pretvezo, da so Kitajci ubili nekega nienega vojaškega poveljnika, je čisto preprosto priče'a pred nekaj tedni zasedati južno-vzhodno Mandžurijo. Pri s\oj°m prodiranju je naletela le na red-kočtevilne kitajske popadke, katere je s svojo ogromno številčno in tehnično Premočjo kma'u porazila, zajela ali pa fot: mila nrt nver in zahod. Da bi si po-•ož,j še bolj olajšala, je pridobila se 'nekaj niandi ti rakih separatistov, ki so 28 mastno nagrado izdali svojo skupno
Japonska na umiku
SKLEP JAPONSKE VLADE. — IZJAVE JAPONSKEGA POSLANIKA STIM-SONU. — VOJNE NEVARNOSTI NI VEČ.
TOKIO, 20. oktobra. Ministrski svet jo po razpravah v dveh sejah sklenil, da Japonska ne izstopi iz Društva narodov. Za izstop se je najbolj zavzemal vojni minister.
WASHINGTON, 20. oktobra. Japonski poslanik je pozno sinoči obiskal državnega tajnika Stimsona in mu je javil ofi-cijelno imenom svoje vlade, da Japonska umakne svoj protest proti pritegnitvi ameriškega opazovalca v Svetu Društva narodov v Ženevi v zvezi z razpravo o mandžurskem vprašanju.
Obenem je japonski poslanik javil ameriški vladi, da je japonska vlada že odredila umik dela japonskih čet in nekaterih letalskih eskadri! iz Mandžurije.
Položaj v Mandžuriji se je izboljšal in
Strah pred dolarjem
CURIH, 20. oktobra. Strah pred dolarjem je vedno večji- Curiške banke so od inozemcev naravnost oblegane. Vsakdo se hoče iznebiti dolarjev-Banke skoro ne morejo odoleti poplavi z dolarskimi bankovci.
Francija in USA ostanejo pri zlati valuti
PARIZ, 20. oktobra. »Matin« poroči, da so francoski in ameriški eksperti v svojih dosedanjih pogajanjih prišli v eni točki do sporazuma: Francija in Zedinjene države bodo oficijelno proglasile, da slejkoprej ostanejo pri zlatem standardu in ne bodo ukinile zlate valute.
Italija bo uvedla zlati standard
MILAN, 20. oktobra. Iz finančnih krogov javljajo, da bo Banca dltalia uvedla čisti zlati standard, ker je lira dosegla že 40% zlatega pokritja.
Politični atentati v Kairu
KAIRO, 20- oktobra. Včeraj so Waf-disti izvršili dva politična atentata, ki sta se pa oba izjalovilia. Nekaj strelov je bilo namenjenih ministrskemu predsedniku, pa so zadeli njegovega nečaka. Drugi atentat je veljal rektorju moslimske univerze, vendar tudi ni uspel. Policija je v zvezi z atentati aretirala kakih 30 oseb.
tekom zadnjih deset dni ni bilo delahsko nobenih spopadov več med kitajskimi in Japonskimi četami. Trgovina se je nekoliko izboljšala, in če bo kitajska vlada dala potrebne garancije, bo lahko laponska vlada brez nadaljnjih pomislekov umaknila svoje čete za takozvano že* Iezniško cono.
ŽENEVA, 20. oktobra. Včeraj se je vršila tajna seja Sveta Društva narodov, v kateri so poskušali rešiti mandžurski problem. Briand je po seji podal zelo optimistične izjave. Japonci so v posebni spomenici sporočili, da so pripravljeni umakniti iz Mandžurije vse čete do železniške cone, ako dobe jamstva za varnost življenja in premoženja japonskih prebivalcev v Mandžuriji.
Al Capone obsojen
NEWYORK, 20. oktobra. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bil kralj tihotapcev alkohola in banditov Al Capone v 22 slučajih zločinov spoznan krivim in obsojen na 17 let ječe.
NOV KONFLIKT MED VATIKANOM IN KVIRINALOM.
RIM, 20. oktobra. Zadnje dni je bilo odpremljendh iz Vatikana po pošti mnogo okrožnic na posamezne odbore katoliške akcije ter im nekatere njene odlične osebnosti. V teh okrožnicah so bila navodila za nadaljnjo protifašistično kampanjo. Fašisti so dobili več teh okrožnic v roke in pri Vatikanu je bil vložen protest. Vatikapiski »Osservatore Romano« objavlja, da Je ta okrožnica vodstvu katoliške akcije podtaknjena in da vodstvo nima z njo nič skupnega.
ZLOM EDISONOVE VDOVE.
NEW-YORK, 20. oktobra. Ko je Edisonova žena dobila poročilo o smrti svojega moža, s katerim je živela v najsrečnejšem zakonu, je padla v nezavest. Včeraj so položili Edisona m pare v njegovem laboratoriju. Iz vsega sveta prihajajo neprestano tisoči in tisoči sOžal-nih brzojavk. Pogreb bo jutri.
Dražbeni oklici.
Pri okrajnem sodišču v Marenbergu bo 24. novembra t. 1. dražba nepremičnin zemljiška knjiga Orlica vi. št. 37. Cenilna vrednost Din 125.901, najmanjši ponudek 68.084 Din. — 27. novembra t. 1. pa bo dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Kapla, vi. št. 12. Cenilna vrednost 12.050 najmanjši ponudek Din 8034.
domovino Kitajsko in proglasili odcepitev in ustanovitev samostojne države Mandžurije. Japonska Igra s to skupino je dokaj prozorna. Nova mandžurska vlada naj bi bila le nekaka japonska najemnica, ki bi se pozneje natihoma razšla in izročila deželo Japonski v popolno posest in oblast.
Da Kita ska spričo tega ni mogla ostati mirna, saj je Mandžurija velika za tretjino Evrope, ie povsem .razumljivo. Tako je prišel mandžurski konflikt pred Društvo narodov, katerega članici ste obe sprti stranki. To je zahtevalo od Kitajske spoštovanje japonskih pravic v Mandžuriji, od Japonske pa takojšnjo in pojioino evakuacijo. Do sporazuma do-
slej ni prišlo. Z raznimi manevri je Japonska zavlačevala odločitev, dokler se je dalo, sedaj pa grozi celo z izstopom iz Društva narodov. Japonski imperialisti slutijo dovolj dobro, da bi se dala sedanja svetovna kriza izvrstno izkoristiti v osvajalne namene. Malo je tedaj upanja, da bi se dal konflikt radi Mandžurije mirno poravnati in verjetno je, da stojimo tik pred gigantsko borbo,med Japonsko in Kitajsko. Ali bi ta krvava borba ostala omejena le na tl dve državi, ali bi se pa morda vmešale v konflikt še druge, Rusija, Združene države itd., je zaenkrat nemogoče reči. Rnp pa je gotovo: japonski imperializem je spravil mir sveta znova ra ostrino noža.
Drobiž iz Poljčan
Zadnja pot Josipa Mahoriča. Jesensko solnce se je tolažilno nasmehnilo v nedeljo popoldne, ko smo pokopavali našega dragega prijatelja... Nepregledna množica — takega pogreba še ne pomnimo v Poljčanah — je stopala pred in za njegovo krsto, ob kateri je korakala častna straža gasilcev, ki so se sploh udeležili žalnega sprevoda v obilnem številu, tako domači, kot drugi. Spredaj je šla šolska mladina z učiteljstvom, polnoštevilno pa je bi'l zastopan tudi pevski zbor Čitalnice, ki je zapel pred hišo žalosti »Viigred se povrne ...«, ob grobu pa v zadnje slovo še »Blagor mu.. .«• V lepih besedah se je poslovil od dragega pokojnika g. prof. Rezman, za njim pa je govoril čustveno še g. H. — Grmade vencev in cvetja, s soJzami prepojenega pokrivajo zdaj Tvoj sveži grob, ki je sprejel vase Tvoje truplo. Toda vse to bo minulo: venci in cvetje bo ovenelo, solze se bodo posušile..., minulo pa ne bo eno — spomin nate ostane vedno med nami!
»Odgodena noč" na odru v Studencih
Vrti Sokol, odn. njegov dramatični odsek v Studencih se nam je v soboto, dne 17. t. m. po dolgem odmoru zopet predstavil in sicer s šaloigro »Odgodena noč«. Delo, ki je polno humorja, polno dramatičnih zapletljajev, zahteva mnogo energije, mnogo volje in je le v takem silnčaju možna realizacija in uspeh. Ves ansambl z režisenjem g. Blažičem na Čelu je premagal mnogo ovir in dosegel uspeh, ki si ga je želel. Vsebina igre je bila podana tata) razumljivo, da si je vsak gledalec stvoril harmonično celoto Življenja, ki so ga nudili igralci. Zlasti nekateri prizori so bili prav skrbno izdelani, zlasti oni, v katerih so nastopali: g. Škilan, Vrane in Lintner. V dobrohotnem Aubiču smo videli kreacijo g. Vranca, ki je bila dosledna v maski in kretnji. Njegova šegžvost je vzbujala zanimanje do celotne igre. Vabič (g. Lintner) si je s svojimi dovtipi in z dobro igro takoj pridobil gledalce in zapustil dober vtis. G. Kolar v vlogi Dr. Čebularja ni pokazal mnogo. Njegovo kre-tanje in obnašanje na odru ni bilo v skladu z vlogo. Govoril je nerazumljivo, slovnično nepravilno, tako, da je bil res pravi čeburlar. Želimo, da nam ob priliki postavi dram. odsek na oder igralca, ne — kolora.
Izmed ženskih vlog so se odlikovale gospa Podgornikova (g. Lintnerjeva), Eli Orneli (gdč. Rustija). Tudi ostale vloge so zadovoljile. Nekaj pomanjkljivosti je bilo v sceneriji in v izgovorjavi lepega, čistega, oderskega jezika. Ljubitelji »Sokola« so zasedli dvorano popolnoma. Dokazali so s tem, da znajo ceniti delo naših Sokolov, ter jim dali novih vzpc«? bud za uspešno delo.	M.	S
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Uelik počuig Glasbene matice u (Tlariboru
V znamenju vzorne harmonije ter pod vtisom težkega, resnega, a pri vsem tem veselo podjetnega, vseskozi smotrene-ga dela, ki je zato bilo venčano z izrednimi uspehi, se je sinoči vršil ob mno-gobrojni udeležbi članstva redni občni zbor Glasbene Matice. Z zadovoljstvom in radostjo je predsednik ravnatelj dr Josip Tominšek v svojem nagovoru in v obširnem predsedniškem poročilu poudaril smotreno, stvarno, idealno delovanje v vseh odsekih in delih tako veli ke društvene organizacije, kakor je na ša Matica. Vsak je bil na svojem mestu, si svest odgovornosti, ki jo nosi za napredek društva, t. j. za napredek glasbene umetnosti v našem narodu, in to baš na našem severnem braniku.
Ogromno notranje delo je nevidno; vidni in slišni pa so bili vsa1 veliki kon certi, ki jih je Matica priredila v pretek lem poslovnem letu; bilo jih je 21; šola jih je priredila 6 (mod njimi 4 v Beogradu, pri enem je prisostvovalo Njeig. Veličanstvo kralj, ki le sprejel v avdijenci predsedstvo, koncertno vodstvo in za stopnike gojencev); pevski zbor pa v sil nem razmahu 11 koncertov (med njimi 6 v Južni Srbiji in Šumadiji, izvršujoč naravnost historično patriotično misijo med brati!). Vrhutega je Matičin koncertni biro omogočil 4 koncerte zunanjih umetnikov.
Morda še večja pa je zasluga notranjega delovanja; umetniški naraščaj v najširših slojih vzgaja Matična šola, ki šteje samo instrumentalistov 350 (med njimi gojencev za violoncello 24), ako pa uvažujemo tudi teoretične predmete in skupine, je število gojencev 818; pevski zbor pa (načelnik podjetni g. Arnuš, dirigent prof. Mirk) združuje dorasle gojitelje glasbe v strnjeno celoto in stremi za visokimi umetniškimi cilji, ki jih — to ji vsa kritika priznava — tudi bolj in bolj dosega. — Uprava celega zavoda je brezhibna, gmotno stanje (s primernim prebitkom) ugodno.
V mirnem poteku blizu dveurnega razpravljanja so v 12 stvarnih referatih društveni funkcionarji poročali s stvarno točnostjo vsak o svojem resoru: tajniško poročilo g. Faganeli, blagajniško poročilo (prejemkov 289.517 Din, izdatkov 247.116 Din, prebitek 42.401 Din) g. Bobič, ki je poročal kot šolski nadzornik tudi o šoli; poročilo o pevskem zboru v podrobnostih in kitencijah je podal njega načelnik g. Arnuš, o knjižnici in arhivu ig. Rozman, o gospodarstvu g. Lukman, o koncertnem biroju njega vodja g. Kunst; o orkestru, o založnlštvih in o proračunu je poročal predsednik sam. Vsa poročila so se soglasno, s pohvalo poročevalcem, vzela na znanje; med njimi tudi poročilo računskih pregledoval cev (gg. Sever in štor).
Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen dr. Josip Tominšek, ki so ga na poziv g. Arnuša navzoči presenetili s posebno ovacijo. Z vzklikom so bili ponovno, oz. nanovo izvoljeni sledeči gg.: Arnuš Janko (živahno pozdravljen), Horvat Albin, Bobič Ferdo, Rozman Marija, Lukman Ivan, Irgolič Fran, Spari Gustav, Cvetko Fran, Vehovc Feliks, Malenšek Josip; namestniki: Mohorko Ciril, dr. Cernek Franjo, Avsenak Ivan; pregledovalca računov: Sever Josip, Štor Karel.
Občni zbor je izrekel posebno zahvalo večjim podpornikom; med njimi razen banske uprave in mestne občim« posebno Poso.il nici v Mariboru, dvorni dami g. Eleonori Sverljuga, dr. Škapinu in pivovarni »Union«. Posebna zahvalna adre-sa se bo poslala g. direktorju drž. železnic dr. Franu Borko.
Mariborski in dnevni	|maribT™AR.edaližfe
Delovanje železničarskih
glasbenih društev
Izmed narodnih železničarskih društev, ki so se ustanovila po prevratu, je pri nas najstsrejša in najbolj znana »Drava«, ki je bila ustanovljena že prvo leto po vojni in je vsa ta leta s svojimi odseki, godbeni, pevskim in tamburaškim zborom, znatno pomagala k izpopolnjevanju našega glasbenega življenja.
Slična železničarska društva obstojajo skoro po vseh večjih mestih naše države, so pa pri nas manj znana, ker delujejo po večini le v svojem okolišu. Pač se je nedavno oglasila v Mariboru »Dravima« ljubljanska posestrima »Sloga« ter nas s Handlovim »Samsonom« prijetno iznena-dila.
Preteklo soboto je slavilo svojo desetletnico z vokalnim koncertom moškega zbora »Železničarsko pevsko društvo Sava« v Zagrebu. Med dobro uspelim kon certom, ki je pokazal resno stremljenje po čim večji umetniški poglobitvi, je sprejel društveni predsednik g. Čeh čestitke, vence im darila raznih železničarskih in drugih društev, med katerimi so bili tudi zastopniki mariborske »Drave«. Posebno pozornost je vzbujal sviiem trak švicarskega »Moškega zbora železničarjev iz Berna«. — V nedeljo so bili pri svečani seji z diplomami odlikovani štirje usta-novniki društva, nakar se je zbor v sprem stvu delegatov podal v cerkev sv. Katarine, kjer je izvajal Adlerjevo latinsko mašo.
Ni namen teh vrstic, povzdigovati proslavo kakega nam oddaljenega društva, nego je namen, v sedanji dobi poprevrat-nih jubilejev, ko delajo prve bilance vsa društva, opozoriti javnost na kulturno de-o naših vrlih železničarjev, ki jim je šteti v odlično priznanje, da ne popustijo v tem delu niti v sedanji težki borbi za svo-e materijalne dobrine, ampak si postav-jajo s svojimi jubileji skromne spomenice, ki so jim obenem bodrilni kažipoti za nadaljnje delovanje.	A.	H.
Kako se gospodari v naših obmejnih občinah.
V »Večerniku« z dne 30. avgusta 1930 smo priobčili članek z gori navedenim naslovom, vsled katerega se je čutil ma-renberškl župan g. Siegbert Wrentschur užaljenega. Na podlagi sodnih spisov smo se prepričali, da očitki, objavile'i v tem članku proti g. Wrentschurju niso bili utemeljeni in jih s tem lojalno preklicujemo. V smislu sodne poravnave, ki je bila sklenjena davi, plača uredništvo za uboge v Marenbergi* Din 500.—. Uredništvo »Večernika«,
t Saša Knez.
V Sarajevu, kjer je prisostvoval congresu rotarijcev, je nenadoma obo lel na vnetju srednjega ušesa ljubljanski veletrgovec in častni konzul Danske g. Saša K n e z v starosti 31 let. Moral se je podvreči operaciji, ven* dar je podlegel, ker se je pridružilo vnetje možganske opne. Saša Knez je v gospodarskem življenju Dravske banovine igral odlično vlogo. Blag niu spomin!
Smrtna kosa. -
V nedeljo zvečer je umrla v bolnic. 221etna posestnikova hči Magdalena C i m p r i č iz Št. lija v Slov- gor. — Na Teznu je umrla včerai zjutraj 67-letna železničarjeva soproga Marija Novak. — V Studencih je umrl dav: kontrolor drž. železnic Rupert C r n-č i č, star 44 let. Pogreb bo 22. t m. na studenško pokopališče— Na Slom škovem trgu 14 je umrla davi 651etna zasebnica Marija R a v n i h e r, v barakah v Danjkovi ulici pa 541etna soproga kleparja Leopoldina D o m i n i k.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju
priredi v soboto, dne 24. oktobra t. 1. ob pol 20. url v spodnji dvorani Narodnega doma javno predavanje. Govori starešina prof. dr. Fran 2geč o temi: Ali spolna vzgoja res ni potrebna? Z ozirom na zanimivost predavanja pričakujemo številne udeležbe ptujskega občinstva! Odbor.
Francosko predavanje v Mariboru.
Predvidoma 29. t. m. bo prispel v Maribor g. prof. Rey z akademije lepih umetnosti v Parizu ter bo predaval o colonijalnl razstavi v francoskem jezi-cu. Predavanje, ki ga bo priredil tukajšnji francoski krožek v zvezi z Ljudsko univerzo v kinu Apolo, bo spremljano z okrog 90 skioptičnimi slikami.
Aretacije.
Policija je včeraj aretirala že znano M. J. radi potepuštva. — V. D. pa je m aretiran radi suma tatvine. Pri F. S. so našli nekaj tihotapskega blaga In ga začasno pridržali pod ključe n. Padi preMitve avto-predpisov Da je moral pod ključ F P
Šest družin pahnjenih v bedo
Po strašnem požaru pri Sv. Antonu v Slov. gor.
Zlobna roka, ki je hotela najbrže sebe okoristiti in .pri tem ni pomislila, koliko ljudi je spravila v bedo in skoraj ob življenje, je zanetila v noči od petka na so boto strašen ogenj. Ob 7. zvečer je za. čelo goreti pri želarju Brumenu Alojzu v Čagonskem vrhu. Ker je razsajal divji veter, ki je pihal od zahoda proti vzho du, je v nekaj minutah zažgal šest hiš z gospodarskimi poslopji. Strašno je bilo videti, kako je veter odnašal ogromne ognjene snežinke slamnatih streh in z njimi neti! hišo za hišo. Ogenj zadušiti, ali vsaj omejiti, je bilo nemogoče, ker ni bilo vode nikjer. Tudi gasilci, ki so prihiteli od Sv. Lenarta v Slov. goricah ir. od Sv. Trojice v Slov. gor., so imeli vezane roke, ravno vsled pomanjkanja vode. Kar se je dalo rešiti iz notranjosti hiš, so rešili, po večini pa so vsi ohra nili le golo življenje.
Nadaljnje nesrečne družine: Čeh Janez, Sever Janez, kateremu je zgorela tudi vsa živina, otroka pa so v spanju rešili zadnji trenutek iz zibelke, Lubec Franc, Pulko Jakob, Šamprl Liza, pa zaslužijo največjega usmiljenja in se toplo priporočajo za pomoč.
Skoda je ogromna, zavarovalnina pa znaša le pri dveh pet do deset tisoč di narjev.
Torek, 20. oktobra ob 20. uri »Volpone Ab. C.
Sreda, 21. oktobra ob 20. uri »Zemlj smehljaja ab. A. četrtek, 22. oktobra ob 20. uri »Mayer-ling«. Ab. B.
Iz gledališča. Krasna Lebarjeva opereta »Zemlja smehljaja«, ki je v nedeljo bila razprodana, tako, da mnogi posetni* ki niso dobili mesta, se ponovi jutri v sredo, 21. t. m. — V četrtek, 22. t. m se bo vprizorila žaloigra francoskega pisatelja Claude Aneta »Mayerling«, ki je morala v torek 20. t. m. radi nepričakovanih ovir odpasti. Ab B. — Naslednja dramska premijera bo pretresljiva vojna drama angleškega pisatelja Sheriffa »Konec poti«, ki so jo na vseh velikih odrih Jugoslavije vprizarjali z največjim uspehom. — Opereta pa pripravlja Zellerje-vo opereto »Ptičar«, ki je znana po svo-ih lepih melodijah in veselem dejanju.
Četrtek
telrtelt
!! Svengali 1!
Vidovitost — telepatija - sugestija
Velika
kavarna
Strelska tekma v Guštanju.
Ob krasnem vremenu in zelo lepi udeležbi se je vršilo včeraj 18. L m. prvo nagradno tekmovanje šele v letošnjem letu ustanovljene agilne strelske družine v Guštanju. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj članov oblastne strelske družine iz Maribora ter sreski načelnik pre valjski dr. Hacin. Uspehi, ki so jih do segli tekmovalci, so bili zelo lepi in raz veseljivi. Prvo nagrado je odnesel prof. Pero Cestnik iz Maribora. Drugo nagrado je dobil Mežnar Joško, mlad delavec iz Guštanja, tretjo Valentin Berložnik, kmetovalec iz Kotelj. Za četrto in peto ■nagrado sta se kosala puškar Hinič iz Maribora in Legnar iz Guštanja. Zelo lepe, naravnost presenetljive uspehe so dosegli naraščajniki iz ležečega stava: Gradišnik Miha je dosegel od 50 mogočih 46 točk, Konečnik Miha 45, Dretnik Avguštin 40. Savezna streljačka družina v. Guštanju se je izkazala kot ena najboljših podeželskih strelskih družin. Ob priliki razdelitve nagrad so se v lepih besedah spominjali doseženih uspehov in vzbodbujali mlade in stare strelce k nadaljnjemu delu na tem polju g. Slavko Reja iz Maribora in Janko Gačnik, šol ski upravitelj iz Guštanja, ki se je Ma riborčanom v toplih besedah zahvalil za materijelno in poralno podporo, ki so jo v obilni in pomembni meri nudili gu štanjskim. strelcem. Guštanjski strelski družini želimo ve nadaljnjih uspehov.
Pod uplivl demona — Šmarnice.
V Ihovi pri Sv. Benediktu v Slov. gor. so se bratje Rudolf, Lenart in Karel Kav Čič, ko so se napili šmarnice, pričeli v nedeljo 18. t. m. prepirati med seboj radi dedščine po materi. Ker se niso mogli zediniti, so se končno spoprijeli m sta se Lenart in Rudolf pričela obdelovati s sekiro in revolverjem. Poškodovana sta oba, Lenart je dobil tudi strel v trebuh irt so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico.
Tatvina odeje
Ko se je včeraj popoldne v Slovenski ulici za trenutek odstranil od svojega avtomobili upravnik ruskega sanatorija v Vurbergu, mu je predrzen uzmovič odnesel volneno odejo, vredno 1750 Din- Policija je storilcu na sledu. '
Tatvina dvokoles.
Vedno bolj se zadnje čase pojavljajo :atvlne dvokoles. Tako je zmanjkalo včeraj pekovskemu pomočniku Josipu Savariču iz veže na Aleksandrovi cesti st- 59, kjer je za trenutek pustil dobro ohranjeno kolo, vredno 700 dinarjev. — Delavcu Francu Sevru iz Rač pa je neznan storilec odpeljal včerai iz veže tukajšnje snlosne bolnice kr’o tnamke »Styria«
Iz Mežiške in Dravske doline
Požrtvovalnost. Kolo jugoslovanskih sester v Dravogradu že več let oskrbuje v zimskih mesecih šolsko kuhinjo za revno deco. Otvorjena bo tudi letos, kar toplo pozdravljamo osobito v sedanji težki gospodarski krizi kot nujno potrebno akcijo našega požrtvovalnega žen* stva. Kolo je vzdrževalo kuhinjo vse leto z lastnimi sredstvi in podporami posameznikov ter je v to svrho priredilo dobro obiskano čajanko v gostilni pri Wolfu. Radi splošne gospodarske krize so se skrčili tudi dohodki društva, zato se prosi, da priskoči širša javnost na pomoč društvu z darovi in zbirkami 1 Povsod se vrše zbirke za siromašno in ogroženo prebivalstvo, žrtvujmo malenkost tudi za revno Šolsko deco.
Ustavitev obrata. V kamnolomu granita g. Lenarčiča v Ribnici na Pohorju so se ustavila vsa dela do nadaljnjega vsled pomanjkanja naročil. — Vsepovsod! je nakopičenih na tisoče in tisoče granitnih kock, ki čakajo na prevoz. Cigani med sabo. V Brezno so prispe-!i na svojih vozovih cigani ter se usta-vili in utaborili za več dni. Prebivalstvo pa ciganom prav nič ne zaupa, zato ,e poostrilo nadzorstvo nad predmeti, zlasti nad perutnino, ki kaj rada izgine po takih obiskih brez sledu! Dva dni za prvo partijo so prispeli na vozovih drugi cigani, srbski kotlarji, -r- Oba tabora st3 se takoj spoprijaznila — zlasti še cigani in ciganke —, kar pa je i nelo zle posledice. Ljubosumnost ciganov-kotlarjev je postala prevelika, zato so se pričeli prepirati s svojimi tekmeci v ljubezni, padale so zaušnice, m nastal je splošen pretep, v katerega je moralo poseči tudi orožništvo. — Posledice prevroče ljubezni pa je občutila najbolj iepa, mlada ciganka, kateri je ljubimec v svoji jezi porezal kito las za sramoto:
Olepšava trgov. V Guštanju sc okusno popravlja«) na Glavnem trgu hiše kar F«o vrsti, kar dela lep utic- na tujce, V Dravogradu se bliža gradbena sezona koncu. Carinarnica pri postaji se vidno razširja in viša, pri restavraciji Kumaver, je prizidek hiše dograjen zelo okusno in v modernem Štihi, v pritličju bodo trgovski lokali, v dveh nadstropjih pa prenočišča za tujce. Tudi hiša pri mostu je gotova.
Lukežev sejem. V Guštanju je bil ob krasnem vremenu v pondekek sejem, živinski in kramarski. Postavljenih je bilo okoli 50 stojnic raznovrstnega biaga, ter prignanih mnogo volov in krav. Popra-ševanje po živini je bi'o malo, cene so se šiba:e med 3-^-5 Din. V tem industrijskem kraju je občutiti še večjo gospodarsko krizo kakor drugod, zato je bil sejcnt slab!
Sv. Lenart v Slov. gor.
V nedeljo 25. t. m. vprizori drama' 1-čni odsek našega Sokola znano Molierovo komedijo »Skopuh«. Po igri bo prosta zabava. Vabimo vse tržane iti okoličane, -1a si ogledajo to velczabavno stvar.
V M a r i b o r u, dne 20. X. 193!.
fcfEr'as;i £»■■■■■■■■■■
MarffiorSkT V E C E R N I K Jutra
MMMiilH E  ''IIIBBBMHMMMBBBBMBBBI
Stran 3.
SUdmarka in mi
NEKAJ MISLI OB 50LETNICI. — IZREDNA OBRAMBNA AKTIVNOST. KULTURNA STREMLJENJA. — ZVEZE Z INOZEMSTVOM. — PONEMČEVANJE SE NADALJUJE! — NAŠE NALOGE.
Polagoma prihajajo na dan nakane, ki jih je izvršilo in še pripravlja nemško bojno društvo »Schulverein-Siid-mark«. Občni zbor, ki se je vršil preteklo poletje v Badnu pri Dunaju v znamenju ŠOletnice društva, je izdal zaupno poročilo o raznarodovalnih težnjah, o katerih pa seve nemški listi Previdno molčijo.
Predsednik dr. Gustav GroB je v svojem poročilu o delovanju povdar-ial, da stoji društvo v tesni zvezi z vsemi nemškimi društvi v nasledstvenih državah. Na štajersko-jugosloven-ski meji je bila v preteklem letu dozidana četrta šulferajnska šola, učitelji na eksponiranih mestih (Sv. Duh na Ostrem vrhu!) so dobivali redne doklade, otroci in učitelji ob meji pa še Posebna božična darila. Posebna aktivnost bojevnikov nemškega šolstva je razvita na Koroškem, kjer hočejo kompaktno naseljene Slovence potom šole decimirati na minimum.
V ozki zvezi z obrambnim delom stoji kulturno delovanje Siidmarke, s katerim se naj ojači nemška narodna zavest in nemška obrambna sila celega naroda, predvsem pa ob narodni meji. Za obmejno in inozemsko nemštvo je ustanovljenih 400 knjižnic z nad 200.000 knjigami, med temi mnogo Potovalnih knjižnic. Poleg tega beleži tisk mnogo uspehov. Društvo ima na razpolago 4 potovalne učitelje, ki so stalno na potovanju, ter mnogo drugih govornikov. Samo v letu 1930. je priredilo društvo čez 800 zborovanj, Ustanovilo 135 krajevnih odsekov ter Poživilo 120 organizacij k novemu delovanju. Društvo je imelo v 1. 1930. velik promet: 600.000 S (4.8 milijona Din!) dohodkov in je izdalo za obrambno delo 245.000 S. za kulturno delo 41.000 S. za propagando 79.000 S \n za mladino 37.000 S!
O zvezah, ki jih vzdržuje Siidmar-ka preko avstrijskih mej, tudi oficijel-no »Zaupno poročilo« ne govori dosti.
Odpoved hranilnih vlog pri poštni hranilnici.
Z rešitvijo prometnega ministra od 28. septembra t. !. je določen pri poštni hranilnici poleg dosedanjega odpovednega roka 20 dni za vloge nad 100.000 Din in ■30 dihi za vloge nad 500.000 Din, odpovedni rok 10 dni za dvig hranilnih vlog od 25.000 do 100.000 Din. Vendar sme poštna hranilnica izplačevati hranilne vloge neg'ede na odpovedne roke, kolikor ji to dovoljuje njena razpoložljiva blagajnična gotovina.
Bodočnost Jugoslavije v poljski luči.
Varšavski dnevnik »Unija« objavlja velik članek z naslovom »Pot Jugoslavije v veliko bodočnost«. Pisec Članka obravnava najprej rezultate re Žima od 6. januarja in nadaljuje: »Jugoslavija je v zadnjih letih doživela trenutke, ki so postali odločilni za njen nadaijni razvoj. Letos 3. septembra je kralj Aleksander vrnil narodu ustavo. S tem se je država vrnila demokraciji. Ustava jača narodno edinstvo, novi volilni zakon pa onemogoča obnovitev neki’ -iih političnih strank, ki so služile ozkosrčnemu egoizmu in historično-plemenskim ge slom. Jugoslavija je danes moderno Urejena država in stoji pred veliko nalogo ojačenja slovanstva na Balkanu«.
Važne spremembe v kazens! --i zakoniku.
Kralj je podpisal zakon o spremembah dopolnitvah kazenskega zakona, za-nika o sodnem kazenskem postopanju. Zakona o tisku in zakona o izvršitvi kaz-proti osebni svo!xidi. Glavni namen te-Sa zakona je, da se dosežejo tiste spre-tttembe v kazenskem zakoniku, ki bodo Jamčile za omejitev pristojnih okrožnih ledišč ter bodo istočasno razširile pooblastila okrajnih sodišč. To je bilo posebno zaradi razbremenitve okrožnih s°diSč, pa tudi zato, da se skrčHo strn*’i Prebivalstva, ki ima opraviti z navedeni-**>» instancami
Le tu in tam se splošno omenja, da vodi društvo »evidenco« o življenju Nem cev v inozemstvu in da je v stalnem kontaktu z nemškimi organizacijami v Inozemstvu. Kakšna je ta »evidenca« in kakšen je ta »kontakt«, si lahko mislimo . . .
Sploh pa mi v Mariboru in ob severni meji to novo nemško bojno aktivnost dobro občutimo in moremo biti iskreno hvaležni izvestiteljem o zaupnem poročilu Siidmarke na letošnjem občnem zboru.
Opetovano smo že naglašali, da Nem ci svojih starih načrtov za prodiranje na jug niso opustili in da so tudi staro taktiko napram Slovencem ohranili prav tako, kakršna je bila pred njihovim porazom v svetovni vojni. Da svo jih imperijalističnih teženj ne skrivajo, kaže dejstvo, da je sam kancelar Schober brez sentimentalnih diplomat skih obzirov povedal, da si želi Maribor in Dravsko dolino nazaj. Razne revije so to težnjo »znanstveno« utemeljile in »Zeppelin« si je ogledal to »sporno« ozemlje na licu mesta . . .
Po načrtih nemške aktivnosti je usmerjeno postopanje z našimi narodnimi manjšinami na Koroškem in ob naši severni meji na Štajerskem, kjer je ostalo okrog 3000 naših ljudi v Avstriji. Vse te hočejo ponemčiti čimprej s kolonizacijo rajhovskih Nemcev -prav tako kakor v slovenskem Korotanu ...
Ta dejstva nam jasno kažejo, da je sistematično ponemčevanje obmejnega ozemlja v teku. Ncdvomnp ima namen vplivati tudi preko meje na našo stran. Tendenca je povsem jasna, komentar skoraj ni potreben. Povdariti pa moramo samo eno: trditve, da so se Nem ci spremenili in nam niso nevarni, so neresne. Nasprotno! Potrebno je, da se končno otresemo vsake ravnodušnosti in da se še z več‘o čuječnostjo lotimo utrjevanja nnše severne meje!
Državni strokovni Izpit uradniških pripravnikov.
Prosvetni minister je predpisal pravilnik o polaganju drž. strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru prosvetnega ministrstva. Sedež izpraševal-ne komisije za administrativno osobje prosvetnega ministrstva dravske banovine bo v Ljubl;ani. Za asistente univerzitetnih in visokih šol v rangu univerze bodo poslovale komisije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, za strokovno osobje knjižnic bodo komisije v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, za strokovno osobje muzejev v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu, za strokovno osobje znanstvenih zavodov pa v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Izpit bo smel polagati vsak pripravnik, ki ima vsaij 2 leti upravne službe.
Pr* Hnik o pologan’u profesorsk izpita.
Prosvetno ministrstvo v Beogradu je predpisalo pravilnik o polaganju profesorskega izpita. Po novem pravilniku bo izdaalo diplome o napravljenem profesorskem izpitu prosvetno ministrstvo. Kandidati bedo morali plačati izpraševal-, ni komisiji: predsedniku 300 Din, članom komisije pa po 200 Din nagrade. Kandidatom, ki ne bi napravili skušnje, se vrne polovica vplačanega honorarja.
Obme!ni promet v septembru.
V septembru t. 1. je čez severno mejo prišlo v Jugoslavijo 14.902 osebi in sicer 9044 moških in 5858 ženskih, odšlo jih je pa 17.723 oseb in sicer 10.206 moških in 7517 ženskih. Največji promet je z Avstrijo, v drugi s Češkoslovaško, v tretji z Nemčijo v četrti z Italijo in v peti s Poljsko. V septembru je čez severno mejo Jugoslavije prišlo 4663 Jugoslovanov, od^lo 4861, 7053 Avstrijcev 8763, 1807 Cehoslovakov 2668, 771 Nemcev 710, 149 Italijanov 171, 156 Poljakov 203, 66 Madžarov 93, 49 Švicarjev 46, 28 Američanov 40, 13 Francozov 22, 14 Bolgarov 19, 13 Angležev 18. 18 Rusov 12, 3 Albanci 3. 6 Grkov 2, 1 Turk 3. 1 Rumun 1, 91 iz drugih držav 89. Skunno prišlo 14.902. odšlo 17.723.
V
£ndm izmljmjaSpdtoi
5. Popoldne.
Vesela potlej na livado Gre Špelica tja s hčerko mlado. Vse delo njeno je končano. Perilo snažno je oprano.
Kot sneg se \ solncu je belilo — To je storilo »Albus-milo«.
Varčne gospodinje že davno vedo, da je iz najboljših surovin pridelano Albus-milo zelo izdatno, in da ga je za veliko pranje veliko manj potreba kot drugih takozvanih poceni mil, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabite zabičiti, da naj ne sprejme nobenega drugega mila razun pristnega
MILO
Šport
Tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja.
V nedeljo, dne 25. oktobra se bo odigrala zadnja prvenstvena tekma v jesenski sezoni in sicer se srečata na igrišču SK Rapida SK Svoboda in SK Ra-pid.
Stanje tabele po 18. oktobru:
1. SK	Rapid	3	3	0	0	20: 2	6
2. SK	Železničar	II	4	3	0	1	13: 8	6
3 SK	Svoboda	3	2	0	1	8: 7	4
4. ISSK Maribor	II	4	1	0	3	4:18	2
5. SK	Mura	4	0	0	4	4:14	0
Državno nogometno prvenstvo.
Prihodnjo nedeljo se tekmovanje nadaljuje in sicer se srečajo v Zagrebu Gradjanski:Coincordia, v Beogradu BSK: Sašk in v Sp'itu Hajduk :Mačva.
Naslov avstrijskega amaterskega prvaka
si je za leto 1931 priboril Linzer A. K., ki je v nedeljo porazil v Linzu graškega GAK-a z 2:1.
Hašk v Mariboru.
Zagrebški Hašk bo v nedeljo, dne 8. novembra gostoval v Mariboru ter bo odigral s ISSK Mariborom prijateljsko tekmo.
Tekmovanje za pokal MOLNP
se bo vršilo definitivno v nedeljo, dne 15. novembra. Žreb ;e določil naslednje nasprotnike: Svoboda:Železničar in Ma-ribor:Rapid.
Občni zbor Mariborskega smučarskega kluba
se bo vršil v pondekek, dne 26. oktobra ob 20. v dvorani hotela »Zamorec«.
Sokolsftttr
Iz župe.
Redna ožja seja župne uprave se bode vršila jutri v sredo, dne 21. t. m. ob 20. uri. Polnoštevilna udeležba obvezna. — Zdravo! — Starešinstvo.
Sv. Rupert v Slov. goricah.
Našo sokolsko četo ie obiskal te dni savezni prednjak brat Petrovič. Bival je med nami 4 dni ter se v trudapolnem delu žrtvoval za sokolsko idejo. Prinesel je v četo nov duh, mladostno navdušenje in veselje do dela. Bodi mu na tem mestu izrečena naša iskrena zahvala. Naša četa šteje danes 51 članov, 22 č anic, 45 moških naraščajnikov, 23 ženskih narašča.jnic ter 60 dece, skupai to-! rej 201 člana. Razumljivo je, da je pri I tolikšnem številu članstva obilo dela.
Nujno je potrebna tudi telovadnica. Upamo, da jo v doglednem času dobimo, ako nas bodo merodajni faktorji podpirali. Zdravo!
Češki lord
Pred kratkim je dal slovo Pragi čudaški angleški lord Walter Viljem Strick-land, brat sedanjega guvernerja na Malti. Pred vojno se je lord Strickland na> selil v Pragi, kjer se je naučili češčine ter začel prevajati češko literaturo y angleški jezik. Ustanovil se je v hotelu pri »Zlati husi«, kjer so se radi shajali slovanski gostje. Vsa leta svojega bivanja v Pragi je živel čudak v eni in isti sobi. Pred svojim prihodom v Prago j« bil v Indiji, kjer je postal budist hi strasten privrženec Gandhija. V zadnjem času pa se je baje naveličal civilizacije. SOietni starec je odpovedal stanovanje, se poslovil od prijateljev in znancev in se odpeljal na jug s torbo na rami in z opanki čez pleča. Prago je zapustil z br-zim vlakom. Potniki so se prav debelo spogledovali, ko so videli, da se jim je pridružil v prvem razredu bosopetec, ki je sam nosil svoje brašno. Čudaški starec hoče skleniti svoje dneve na Javi, kjer si je kupil majhno imenje.
Angleški prestolonaslednik v Lurdu
Kakor se šele zdaj doznava, se je pripeljal Waleški princ nedavno inkognito v Biarritz, odkoder je nadaljeval pot v Lurd. S piilotom sta pristala blizu mesta, kjer je ležal neki bolnik na nosilih. Ceremonija se je pričela. Procesija se je razvrstila in defiilirala mimo bolnikov — ir. med klelečim občinstvom je bil tudi angleški prestolonaslednik, ki ga je množica šele pozneje spoznala in mu prirejala navdušene ovacije. Waleški princ si je ogledal lurško Spil jo čudežev ter se dolgo razgovarjal z zdravniki, ki ugotavljajo čudežna ozdravljenja.
Zlati viri sveta.
Zdaj ko se toliko govori o ukinjenju zlate valute, pač ne bo odveč, če povemo, kje so najbogatejša najdišča zlata na svetu. Od sedmih največjih zlatokopov na našem planetu jih je pet najvažnejših v Britskem cesarstvu, in sicer po eden v Južni Afriki, Kanadi, Južni Rodeziji, Avstraliji in Indiji. Ostala dv3 največja zlatokopa sta v Zedinjenih državah in v Mehiki. Najdonosnejši zlat' rudnik pa je v Južni Afriki, ki daje od 1. 1925 dal'*e letno 285.C00 kg rude. kai je približno polovica vse svetovne zlat< produkcij#.
Dr. O. Tlaunlg.
"Dva sos
Povest te preteklega stoletja.
Tudi trgovec Planinšek je izročil trgovino svojemu zetu; s sivo glavto se je pomirila tudi njegova kri. Nič več ni bil tako nestrpen napram Slovencem. Uvidel je, da so bister narod, delavni in dobre duše. Spoštoval jih je, saj od »jih je tudi obogatel.
Notar Hostnik je zapustil trg pred več leti. Preselil se je v bližnje mesto.
Vedno se smehljajoči zdravnik Resnik se je pri neki vožnji k bolniku ponesrečil, po nekaj dneh je v žalost vseh tržanov umrl.
Le odvetnik Suhadolnik je ostal. Godilo se mu je prav dobro. Bi! je po mišljenju Slovenec in tega tudi ni tajil. Zato mu je ljudstvo zaupalo in se obračalo rado do njega, če je kdo potreboval pravno pomoč. Z novim okrajnim sodnikom Bregarjem se je razumel prav dobro. Dolge ure sta presedela skupaj ter reševala ta in oni problem, tudi v narodnem oziru, saj Bregar je bi! rodom Slovenec in je to tudi očitno kazal. Da je bilo to višjim oblastim dobro znano, je bilo jasno.
Sodišču v Humu je bil dodeljen tedaj avskultant Cermožič France, mlad, vesel gospod, ki je znal kaj lepo peti in tudi ubirati .strune na goslih.
Ker je bil tudi novi zdravnik Rekar vrlo navdušen narodnjak, je bila v trgu prav inteligentna družba. Zavidali so ji nemško misleči tržaoi, ker razen sodnika Primožiča, ki je bil na njih strani, niso imeli nobenega drugega, ki bi jih vodil.
Zato pa je b!a ta družba nekaterim posebno trn v
peti, najbolj pa županu Novaku, ki je bil sicer slovenske matere sin, a je postal pozneje, ko je prišel sem v trg in otvoril lastno trgovino, drugega mišljenja.
Narodno gibanje med Slovenci se je razvijalo vedno bolj živahno. Vedno bolj je pronicalo v ljudstvo prepričanje, da so Slovenci narod, ki je vreden upoštevanja in enakopravnosti kakor drugi.
Prirejali so se tabori, na katere je prihajalo dosti ljudi od blizu in daleč ter verno poslušalo govore navdušenih govornikov iz Ljubljane, ki so v prepričevalnih besedah dokazovali, kaj so Slovenci in kakšne pravice jim gredč.
Odvetnik dr. Suhadolnik je smatral za potrebno, da se vrši tak shod tudi v tem okraju. Seveda v trgu Humu samem ne bi bilo to mogoče. Zato je pridobil Dol-nikovega Tpneta, da je dal na razpolago prostor v nekdanji Cestnikovi hiši. Prišel je znan govornik iz Ljubljane, kjer je slovenska narodna misel prodrla že v širše kroge.
Bilo je neko nedeljo, ko so se zbrali vsi narodnjaki iz trga na nekdanjem Cestnikavem domu.
Ker je prišlo veliko poslušalcev, se je vršil shod kar na prostem pred hišo.
Živahno so pritrjevali kmetje prepričevalnim izvajanjem duhovitega govornika. Vsem se je brala na obrazu navdušenost in samozavest.
»Živeli Slovenci,« se je slišalo nekaterikrat iz množice.
Okrajni sodnik Bregar in avskultant Cermožič sta sedela z zdravnikom Rekarjem ter odvetnikom Suhadolnikom pri eni mizi;.ko je nazadnje gostoljubni Dol-nik dal prinesti iz svoje kleti vina. Razvnela se je prav prijetna zabava po končanem zborovanju in marsikatera zdravica se je že izrekla ter zapela tudi narodna
pesem tisti večer; veselo prepevaje so odšli nazadnje vsi proti trgu, saj je bil dan, ko so se navzeli novih moči v boju za narodno stvar.
Toda tržani, njim na čelu župan Novak, so bili drugega mišljenja. Smatrali so to kot izzivanje nemško mislečih prebivalcev; in med temi zborovalci sta bila tudi dva sodnika!
In to je bilo za tedanje Čase veliko zločinstvo!
Nič hudega sluteč sia uradovala okrajni sodnik Bregar ter avskultant Čemožič prihodnje dni. Toda ni minul teden, ko naenkrat stopi nekega popoldne, ko so se ravno začele uradne ure, fino oblečen gospod v pisarno ter zaide naravnost v sobo okrajnega sodnika. V kratkem se predstavi ter izroči še nič hudega slutečemu Bregarju dekret višje oblasti, glasom katerega je okrajni sodnik suspendiran od službovanja in ima takoj izročiti posle vročilcu dekreta.
Proti okrajnemu sodniku Bregarju ter avskultants Čermožiču se je uvedlo zaradi udeležbe pri zborovanju disciplinarno postopanje
Posledica je bila, da sta morala oba iz Huma, odvetnik Suhadolnik pa je tudi dobil ukor.
Avskultant Cermožič pa ni hotel iti sam iz trga. Vzel je seboj Suhadolnikovo hčerko Ciliko, ki temu ni prav nič ugovarjala in bila celo ponosna, da more deliti prognanstvo svojega ljubljenega moža.
Tudi Dolnikovega Toneta so zasledovale oblasti, 9 niso mu mogle do živega.
S tem postopanjem obiastij pa se je narodna zavest pri njem in njegovih sosedih le še bolj utrdila.
Oblasti niso mogle zabraniti, da je bil Dolnik Tone izvoljen za župana.
Miss Edith OxIey
daje angleški pouk in konverzacijo. Prevzame tudi tehnične in druge prestave. Gosposka ul. 52 L_______________3069
Sostanovalca
sprejmem. Židovska ulica 12/1.
4009
Sobica z zajutrkom vred se odda solidnemu gospodu v podnajem. Sredi mesta. Mesečno 300 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 4012
Oddani tako} sobo
z eno ali dvema posteljama ali prazno.
Ob železnici 8, vrata 7.________________4015
Kratek klavir poceni na prodaj za 3000 Din. Einspielerjeva ulica 26.	4017
Posestvo
z novozidano hišo, gospodarskim poslopjem, vinogradom in sadonosnikom v bližini Peker poceni na prodaj. Naslov v upravi Večernika.	4010
Čedna vila
na deželi Din 55.000, malo posestvo Din 36.000. Posredovalnica Rapid, Gosposka ulica 28.	4016
Krojač
za konfekcijo, samostojen, dober pri-krojevalec dobi delo in. stanovanje v konfekciji Jakob Lah.	4014
izjava
Podpisana S. Gornik preklicujem izrečene klevete o vodstvu gostilne Žoher in se mu zahvaljujem, da ni nastopil proti meni sodnim potom.	4011
S- Gornik, natakarica.
Kupujte za Vašo ženo Kupujte za Vašega soproga Kupujte za Vaše otroke Kupujte za Vaše starše Kupujte za Vaše sorodnike pri
Srečku Pihlarju
MARIBOR, Gosposka ul. 6.
Jamčim, da boste zadovoljni!
Snomnite se CMD
Opravilna številka: K IX 3144/31
Dražb eni oklic.
One 7. dec. 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga: k. o Rudeči breg vi. št. 40
Cenilna vrednost:	Din 105.350.61
Vrednost pritikline: Din 6.400-—
Najmanjši ponudek. Din
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru
Okrajne sodišče v Mariboru odd. IX..
dne 5.10.1931.
Car ia not milit
Blumenhol, Helligom,Holland
1911-1931
Naša splošno znana cvetličarna, slovita po svojih krasnih cvetličnih kulturah in udeležbi na razstavah v Antwerpenu, Londonu in Parizu nudi letos ob svoji dvajsetletnici obstoja svojim cenjenim odjemalcem jubilejsko cvetlično zbirko.
Bogata bo v barvah, vonjave bodo mile
Naj ob tej priliki nihče ne pozabi počastiti nas z naročili. Ljubiteljice in ljubitelje cvetlic pa posebej opozarjamo na omenjeno našo jubilejsko zbirko, ki je sestavljena strokovno-znan-stveno in bodo v njej zastopane izbrane barve, kakor: rdeča, bela, modra, rumena, roza. violetna, vijoličasto-modra in črna. Pri pošiljatvi se vsaka vrsta rastlin posebej ovije in opremi z imenom.
Zbirka bo obsegala:
40 tulipanov, navadnih, in 40 polnih v 4 barvah; zelo lepe 10 hijacint, navadnih in 10 polnih v 4 barvah; edinstveno tako glede barv kakor finega vonja.
15 narcis, navadnih, in 15 polnih v 4 barvah.
25 Crocus ali zimske kraljice. 25 holandskih Iris.
25 Muscarius (zelo ljubke). 30 zvončkov.
10 Madona-lilii. 25 Selila Siberlca.
50 cvetličnih čebuljic. prepariranih za sobno kulturo. In sicer od hijacint, tulipanov, narcis In Crocus (sestava od nas).
RAVNANJE s cvetlicami je zelo priprosto In bo opisano v na« šib navodilih (v nemškem, francoskem in angleškem jeziku).
POGOJI: Naprejšnje plačilo 12 R. M, franko na dom. Nagla pošiljatev blaga po pošti. — Dvojna zbirka 22 R. M. — Za trgovine na debelo nosebni pogoii in cene. — Vsaki pošiljatvi dodamo zastonj It) Pola Ncgri-tclohov (cvetočih ob Božiču)
SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER
JAKOB PERHAVEC, KARiBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Na debelo!	Na	drobno!
Izdaja Konzorcij »Jutra« ,v, Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: VEKOSLAV ŠPINDLER v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru