Stav. 22«
9 tinta, v tafroto avgusta 1M>
Litnlk XUII.
*haja »«ak dan zjutraj, tudi ob nedeljah fn praznikih.
"" a Asisk«
________J,	________Uredniitvo
Scega št. 20. I. nadstr. — OopisI naj sc pošiljajo
1-57. — Naročnina ...---- — ---	• _	. , . v A.
lescce K 10—, za nedeljsko izdajo celo leto K 8 —, p* I leta K 4 —.
■m. .. Posamezna iteVHka v Trstu in okolici: 10 vinarjev.
EDINOST
Posamezne številke zastarele 2) vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov .run po
rtrtttan? *,■» vjihP • <v>1i«i ili imrnih zavolov rftill
10
oddelek .Edinosti". N'aročnim in reklainadje se pošiljajo upravi lista. Plačale se i/kliućno le upravi .Edinosti-. — Uprava in inseratui oddelek se nahafatn v ulici sv. Frančiški As. št. 20. PoStnohranilniCai n5tri št SI!SM
_-. posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. ~
Slovanski dnini v UuUHoni.
Ustanovitev ljubljanskega Narodnega Sveta.
LJUBLJANA, 16. (Izv.) Slovenska prestolnica je danes v slavnostnem razpoloženju. Po ulicah izredno živahno vrvenje, vse se veseli veiepomemb-čih dni, ki naj prinesejo našemu narodu ustanovitev vrhovne narodne instance, Narodnega Sve-.a. Ljudstvo z nestrpnostjo pričakuje prihoda naj-odličnejših zastopnikov bratskih slovanskih na-j
Prtttod ta sprejem slovanskih gostov.
BOLGARSKO.
j tej priliki, da je iz povratka poslanika na svoje mesto pač razvidno, da želi sovjetska vlada po
da
vse govore.
LJUBLJANA. 16. (Izv.) Vlak s češkimi in pob- SOtUA, 14. (Kor.) Zapadno OhriiL*^, spreJenin par2srafinme2a pogodbenega načrta, da skimi gosti je prispel točno ob 7 zvečer na kolo- ga jezera so luele nase čete večJTraiU*v nadafjujeio med Nemčijo in Rusijo redni od-dvor. Skrbna policija je seveda ukrenUa vse po- zov. Vzhoden Vardarja m v mzirn pred|
trebno in nepotrebno, da se ne bf razvila preve- našhni postojankami zapadno .Seresat	ProdlrailJe ho,akov proti Zarlčinu.
lika s'ovanska manifestacija lo prepovedala tudi razpršiti bovražne pottveoovalne cele, kl	i rodirame »ozakov proc.
sIovanska mmK' tacj	I so ^ poizkušale približati našim poŠto- KIJEV. 15. (Kor.) Kozaški štab poroča, da pro
® tookami	i diraio kozakI tako z zapada, kakor tudi s severa-
---zapada zmagovito proti Zarlčinu, da so očistili
i SOVRAŽNA URADNA POROČILA. i desni breg Dona in da so oddaljeni le še dan hoda
j od mesta. Glasom čnsopfSbv so vdrli kozaki iz ostalo i severnega donskega ozemlja v voroneško gu-
Italijaasko uradno poročilo.
15. avgusta. — V toualskem ozemlju je
Sin poljedelskega ministra v samostanu.
DUNAJ, lo. (Izv.) Sin poljedelskega ministru grcfa<i$ylve Taroucca, Franc baron Taroucca, ki je dovršil gimnazijo in maturo na Češke gimnaziji v Pragi, je vstopi! danes v benediktinski samostan v Sekau.
Lloyd George — Pašlču.
CURIH, 16. (Izv.) Tukajšnji listi objavljajo depešo LIoyda Georga srbskemu ministrskemu predsedniku Pašiču,
fodov z vseh strani monarhije. Mesto se je že,	Oficijelni sprejem je bil pred. Ko- j bo.nQ delovan^e včeraj proti koncu poldneva pre- j bernijo.
šnoči odelo s trobojnicami, da čim slovesneje : todvoromj kjer je množica obsula goste s cvetjem. J ceJ živa},n0 Pozneje je bilo zopet normalno. V ;	Sevastopol — trgovinsko pristanišče.
__~:__. mila irnciO PalaC3 deželnega zbora je i T
)A»>1.a,ril tih i« > m Anom mpctnc občine župan dr. i _. , I... T—.ilAtinp CITIA »fihili sovražne
spre;mc mile goste.	_
seveda brez zastav. Deželni odbor ni občutil niti toliko potrebe, da bi razobesil zastave vsaj v pozdrav slovanskim gostom. žuSteršičijanci so se poskrili.
Ob M10 dopoldne se je pričela v posvetovalnici 4ia magistratu otvoritvena seja Narodnega sveta. Ker je bil župan dr. Tavčar odsoten, je pozdravil : naredne zastopnike v imenu mestne občine pod-uip-n dr Triller. Seio je otvorll predsednik Jugo-slovanskega kluba. dr. Anton Korošec, ki ie na predlog pod. Vrstovška tudi vnaprej vodil zboro-vanic- Za zapisnikarja sta bila imenovana glavni srodnik	Naroda^-, dr. Albert Kramer m
.■hvni urednik vSlovenca*, dr. Izidor Cankar. Dr. Korone je uvodoma naštel vse tiste politične or-v > ^ciie, ki so se izjavile za uftanovitev N. S. iu to -.o: Slovenska ljudska stranka. Jugoslovanska demokratična stranka, Jugoslovanski socijalist ki sicer ne pošljejo svojih delegatov v Nar. Svet. pol. dr. Edinost v Trstu, Politično In gospodarsko drnštvo za Istro in Kat. pol. društvo za koroške Slovence. Dalmacija se ni priglasila, ker bi se njeni člafli vsled velikih prometnih težko« tako ne mogli redno udeleževati sej, pač pa bodo nekateri dalmatinski delegati stalno prihajali k posvetovanjem v Ljubljano in vzdrževali zvezo med Ljubljano in Dalmacijo. Upati je, da bo ustanovitev N. S. v Ljubljani blagodejno vplivala na ureditev razmer v Dalmaciji, kjer b*o kmalu ustvarjena podlaga za narodno koncentracijo in s fem tudi za skupni narodni odbor v Zagrebu. .Po prečitanju delovnega načrta N. S., ki ga je prečita! dr. Kramer, je predsednik določil, naj se razde!« debata v gospodarsko in politično. V debato je poseglo veliko število navzočih delegatov Iz vseh j • ' Jugoslovanskih dežel, ki so vsi naglašali izredno ' važnost in pomen današnjega dne. Zastopnik Jugoslovanske sociiulae demokracije, ravnate!: Anton Kristan, le izjavil: .Prišli smo na današnje zborovanje v prepričanju, da nastopajo v življemu ^ narodov trenotki, ki zahtevajo sodelovanje vseh. J bilsmo formalno vstopili v Narodni Svet, vendar j hočemo biti v vseh važnih treuotkiii solidanu, z varni ia sodelovati z Vami. kjer bo treba.« V imenu istrskih Hrvatov in Slovencev je govoril ur. Giuro Cer* ar in za narodno organizacijo Hrvatov in Srbov v Dalmaciji njen tajnik Lujo Mi-kačič. Govorili so še prof. Vcsenjak, urednik -Mira« Smodei in posl. Škulj. nakar je bilo dopoldansko zborovanje zaključeno. Popoldne sc je debata nadaljevala In so se je udeležili: Kristan in Peiejan za socijaliste, urednik Smodej, prof. Vrsto všek, dr. Kramer, dr. Cervar in dr. Cankar, nakar so bile sprejete nekatere stilistične izpremem-be uvodnih določb. Živahna debata se je razvila organizaciji N. S. samega, v katero so pesegli: dr. Cervar imenom Hrvatov in Slovencev v Istri, dr. Drinkovič in dr. Krstelj imenom dalmatinskih Hrvatov in Srbov, prof. Vrstovšek, Smodej, proi. j Remec, dr. Kramer, dr. \VUfam in dr. KureliČ. nakar so bile vse točke statuta z nebistvenimi iz-j premembami sprejete soglasno. Po glasovanju je. dr. Korošec izrecno ugotovil, da se smatra ljub-
ozdravil Jih je imenom mestne občine župan dr. | 0iiseku fagannske doline smo odbili sovražne pa-; ^IJEV, 15 (Kor.) Glasom poročila ukrajinske avčar, odgovarjala pa sta imenom Cehov posl. j trulie Qb piavi Je neki bersaljerski oddelek pre- ; brzoiavtt'e agenture je ministrski predsednik Kri-Stanek in za Poljake prof. Glombinskl. Nato_so se koračjj zapatjni rokav Plave in se izkrcal na ju-i ma i2lavilj bo Sevastopol proglašen za trgevin-
odpeljali gostfe po Dunajski cest!, Sodni in Miklo šičev! ulici v hotel Union. Na obeh straneh ulic, kjer so se peljali slovanski zastopniki, so stale ogromne množice domačinov, ki so obmetaval! go«te s cvetien* In iih neprestano pozdravljal!
- • - - -	Ljud-
stva se le kar trlo in vse mase so se zgrnile potem na trgu pred Unlononr. 2 balkona hotela sta sc najprej zahvaljevala za stlalen sprcicm posl. Stanek in Glomblnski.
dr. Korošec ^ nai>fosiI množice, aaj se mirno razidejo, Kar se le tudi zgodilo. Zvečer se le vršila v srebrni dvorani Uniona večerja za povabljence in so bile Izmenjane napitnice. V imenu mesta je pozdravil goste dr. Triller, odgovarjali pa so posl. Stanek, prof. Glomr binski in 5e dragi.
Izmed čeških gostov so navzoči v LJubljani: predsednik Češkega SvaZa, Stanek. poslanci Vac-iav Klofač, dr. Soukup, dr. Franta, Antonln Kalina, J?n Sedlaček, Okleštek in Vanek in uredniki Leda, Slmek iu dr, VevrlOL Ponoči pride še podpredsednik zbornice !n vodja socljalistov, posl. Tusar. Izmed Poljakov: vodja Vsepoljakov, posl. prof. Glombinskl, grof dr. Skarbek, posL vitez Moraezewskl (soc.) In dr. Czerneckl, tajnik zveze vseooliskih društev v Lvovu. Ponoči pride še posl. dr. Tetmajer. Iz Dalmacije so prišli poslanci: dr. Ivo Krstelj* dr. Ivo Grlsocono. Lujo Mikačič in dr. Mate Oiinkovič,
gozapadno Papadopolija od sovražnika zasedeni i sko pTlstani5ee.
otok, ga zasedel, pregnal posadko in pognal naj	a«erlška propagandna literatura,
pomoč došla ojačenja v beg. Ujeli smo 36 moz in j Zaplenjen,i amerisaa propo«
uplenili eno strojnico. Naši letalci in oni zavezni- MOSKVA. 15. (Kor.) Sovjetska vlada ie za kov so bombardirali čez dan, naši zrakoplovi pa i plenila več sto kilogramov ameriške propagandnu ponoči vojaške cilje za sovražno črto. Sestrelili j literature, v kateri se poizkuša opravičevatr postno eno letalo in en privezen balon.	i Htika Združenih držav i« zagotavljati Rusijo pri-
I iateljstva Ainerikancev.
Angleško uradno poročilo.
14 avgusta zvečer. - V nadaljevanju zadnjega j Osebni in blagovni promet v Rus«,, nstavlien umika v odseku Hebuterna je izpraznil sovražnik 5T0CKH0LM, 16 (Izv.) Scmka, » prispela j sprednje oostojanke na črti Beaumont Hamet-} vest, da je ruska vlada ustavila osebni m blagovni pa je! Serre—Piusieux—Mont Bucquoy. Naše patrulje so j promet po železnicah.	..MVtl?
vzpostavile zvezo s sovražnikom. Pridobili smo | HELSINGFOR3, 16. (Izv.) Osebni In blagovni preko teh vasi na prostoru In ujeli več mož. -; promet iz in v Moskvo ie ustavljen. Palestinska fronta: V noči 12. avgusta smo na •	Priprave za beg iz Moskve,
front! 10 mil) za cesto Jeruzalem -Na"blus izvršili celo vrsto uspešnih sunkov, ubili 200 mo£ in nleH 17 turških oficirjev in ?30 mož. Uplenili smo 15 strojnic.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLJN, 16. (Kor.) V Sredozemskem mor»:i so potopili naši podvodniki iz inoeuo zavarovanih ladijskih skupin 6 dragocenih parnikov, skupno 22.000 ton, med njimi nek! polno otovorjeni prevozniški parnlk najmanj 6000 ton.
STOCKHOLM, 16. (Izv.) V Moskvi se vrse nujne priprave za beg vseh državnih in drugih ura Jov iz mesta.
Nemci na potu v Sibirijo?
ŽENEVA. 16. (Izv.) sEco de Pariš« poroča, da ste bili dve nemški diviziji odposlani iz Ukrajine v amursko ozemlje, da vdušlte tamkaj upor Ceho-Slovakov.
MonarhistlČua zarota v Rusiji.
BEROLIN. 16. (Izv.) Iz Stockholma se poroča, f Petrogradu razkrita zarota v svrho
General Hojiniana pozvan v veliki glavni stan.
BEROLIN, 16. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je bi! general Hoifmann, zastopnik nemškega armadnesa vodstva na mirovnih pogajanjih v Brestu, pozvan od cesarja v veliki glavni stan. Njegov pokiic se spravlja v zvezo /. razmerami v Rusiji.
----vi a je bila v
IntflMONi hAlKniki	i obnovitve carlzma. Povzročitelj vsega gibanja je
tmvsuvin uoi|jBwiiii# . Wv v prcdset!alk čviro Rodz?anko.
Bollševlško poročilo o položaja na rusklb frontah.,
MOSKVA, 15. (Kor.) Na vzhodni češko-slovaški j Boljše viki bodo zaprosd^ Nemce za pomo^ fronti ie bilo naše brodovie obstreljevano od so- i KOPENHAGEN 16. (Izv.) Temps* Poro , vražne konjenice. Vihar ui tema sta prisilila so-; se bodo bolj se viki v kratkemobrnb dc.Nemcev I vražnlka. da se Je umaknil. Izkrcali smo čete pri j s prošnjo, naj j.m priskočijo v boju proti Leho-j Veštemoru in vdrli do Kazinčeva, kjer smo našli j Slovakom na pomoe,
SESTANEK V NEMŠKEM GLAVNEM STANU.
DUNAJ, 16. (Kor.) Novi sestanek vladarjev Avstro-Ogrske in Nemčije v nemškem glavnem stanu je zopet dokazal prisrčno soglasje in popoten sporazum v vseh političnih m vojaških nalogah in ugotovil, da vzvišena vladarja zvesto vztrajata pri meseca majnika sklenjenih sklepih gtede poglobitve zveze. Sestanek vladarjev se je izvršil s prisrčnostjo, ki odgovarja osebnim odnošajem kakor tudi interesom njunih narodov. Vodilni državniki in vojaški voditelji so imeli temeljita posvetovanja.
BEROLIN, 16. (Kor.) Wo!ff poroča: Zunanji minister grof Burian in baron Arz sta bila sprejeta od nemškega cesarja v posebni avdijenci. Istotako je sprejel cesar Karel v posebni avdijeiici kancelarja groia Hertliriga in maršala Hindenbtirga.
DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar Karel je prispel danes zvečer iz nemškega glavnega stana v Reichenau.
t zaloge žita. Na zapadui češko-slovaški Jronti se ie poizkus belih gard, da bi zavzele mesto Svi-
Angleži v KavkazUL
LONDON, 16. (Izv.) Reuter poroča: Neki an-
Z'JEZNA ARHADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ. 16. (Kor.) Uradno se javlja: Italijansko bojišče. — Novi italijanski napadi uroti postojanki Mon-tozzo so so izjalovili 06 hrabri obrambi oddelkov 1. polka cesarskih strelcev. Sicer včeraj v tonaiskem odseku ni bilo nobenih posebnih bojnih dejani. Na Monte fcCiuione so bile sovražne napadalne čete odbite.
Albanija. — Neizprentenjetr o.
Načelnik generalnega ?taba.
NEMŠKO. BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan Uanskl Narodni Svet za de! vseohčnc narodne ! javlja:
i Zapadno bojišče. — Armada kra-i ljevica Ruprehta: Boj! v sprednjem ozem-Kemmelu in pri Vieux Berquiim.
I jask, izjalovi!. Mesto le v naših rokah. Na mur-; gleSti otfdelck je prodrl iz Bagdada preko Perzije i manski fronti smo se v sjnerr Arhangelska pc!a- i ^ oba, Kr-.ipi^kega morja in prodrl od tamkaj v stili sovražne postojanke. V okolišu Onege je b?? j riesto Baku, kjer je odredil sedaj vse potrebno za napad sovražnika-po "boja ustavljen. V voroneš- j	ir^sta.
kem ozemlju smo zavzeli postajo Poljano, iugo-j	________
vzhodno Povorina vas Trostianko. Pri Zarlčinu j	slovanske legije v ameriški armadi,
smo zasedli postajo Leg. Na severni kavkaski RQTTERDAM 16 (Izv) ,DaiIy Telegraph« po-{fronti smo zavzeli postajo Kuberle.	| ^ ^ Washingtona: v smlsIu pooblastila kon-
j PETROGRAD, 14. (Kor.) Večerna izdaja , Prav-! ^^ mhQn odredil, naj se sestavite v anie-dec z dne 13. t m. pravi: V okolici Arhangel^ka | rfSk[ armadf dve s^upfni slovanskih !egt! ingoslo-je izvršil sovražnik s štirimi povodnimi letali po- j vansk0_riisi!iska m češko-poljska. izvedovanla in zmetal pri teci okoli 40 bomb.
vtrpanlzacllc In koncentracije.
MOSKVA, 13. (Kot.) TuknjšnH listi poročajo: Na zapadni češko-slovaški fronti, v okolici Kazana, se vrše boji za Svijask. Položaj še ni pojasnjen. Sovjetske čete so osvojile postajo Ohot-
Medzavezniska delavska konferenca.
AMSTERDAM, 16. (Kor.) Reuter poroča, da bodo na medzavezniški delavski konferenci 17., 16. in 19. t. ni. zastopani odposlanci socijalističnlh
te, nekatere se že bojujejo.
socijalističiK
_	(Iju ob___________ ________ .
/ -V ljubljanskem N. s. so po današnjem sklc^u j ^oinejši sunki sovražnika južne Lysa in
organizirane: S. L. S., Jug. dem. stranka, ingoslo- | seYQtno Ancre SO bBi Odbiti. — Armada vanska socijalna demokracija, ki pa ne cdpoš'.ie j gen€raia Boefana: Zapadno Roye M jugO-delcgatov v odbor, pol. dr. »Edinost« In Istra. O le-, zapadno Novona srdit topovski boj, ki S© de dalmatinske narodne organizacije SHS se je I sjt,jj|j na	straneh Avre. pret!
seslasno sklenilo, da nai predsedstvo N. S. dalma- ( { asig|lyu in Ra višinah zapadno Ofee so-tinskih narodnih organizacij samo določi nodreb-.	"„-p^. Južno TH»e«CO«rta je OStolo
}nost? skupne sistematične kooperacue v vseh Ug^ Atiicho v rok^h sovražnika. V osta^ ' skupnih vprašanjih. Jugoslovanska sncijclno-de- lem $mo	„lesove napade pred na-
mckratlčna stranka zaenkrat formalno šc ni vsto- §inj| fc^jmj postofankaml. delom« v pila V N. S., a bo od slučaja do slučaja sodelovala p^^jfc,,. ježke izgtibe je imel sovraž-prl občenarodnlh vpra?^njili in se v ro svrho tud: i ^ y bo.?fa ^ LasiKny> Napadel je zaman
?"idc šestkrat it* bil po 10 urnem srditem fceju pognan v njegove izhodne postoian-
Nato se je konstituiral odbor. Z-i predsednika Je — Armada nemškega cesarjevima: Ob bil soglasno Izvoljen dr. Korošec, v predsedstvo Veslt je zvečer narastlo topov^io deiova-pa: dr. Lovro Pogačnik, dr. Jerič In Fran Smodej nje jn ostalo Živahno tudi tekem noči.
MOSKVA, 14. (Kor.) Glasom zadnjih poročil so j	Letalski napad na Pariz,
revolucionarne čete zasedle Simbirsk. Sovjetski j	15 .(Kor.) Ker je bil od opazovalnih oddel-
polkl imajo v oblasti vso progo, ki vodi v Jeka-; ^ v O^olid sevenio Pariza naznanjen ropot mo-terinograd. Čete se vedno bolj približujejo mestu, i t0fjev ^ bil ob jo'52 zvečer odrejen alarm. Šoki je neposredno^ pred padcem.^	^ ^ t ivražna letala so bila srdito obstreljevana
Moskva. " ""	~ J * _t '*"
fronte se
od
u 14. (Kor.) Z zapadne češko-slovaike , obrambnih 1) lter}j V pariškem ozemlju jc padlo poroča, da je prestalo brodovje sovjetov ^^ Nazaan;cuih je par žrtev in nekaj uspešne boje. Železniška črta Ufa—Simbirsk
nahaja deloma v rokah sovjeiskih čet. Na vzhodni češko-slovaški fronti smi>-istatako napredoval?.
MOSKVA, 12. (Kor.) Iz Orenburga se poroča, da je 6000 kozakov z orožiem vred prestopilo nn stran sovjetov.
stvarne škode.
MOSKVA, 16. (Kor.) Revolucionarno razpoložen je med delavci in kmeti sov]
udeleževala posvetovanj N. S.. k:er ma rezerv rana 3 mesta.
zz. ?. L. S., ravnatelj Ivan Hribar, dr. Kramer u nadrev!dent Ivan Kejžar za Jug. dem. stranko In dr. Oiuro Cervar za Istro. Za namestnika dr. Korošca velja prelat Kalan, za Smodeja prof. Remec. za dr. Cervarja dr. Pcsčić. Po volitvi je bila seja odgodena in se bo nadaljevala jutri.
PODLISTEK.
Pustolovfevi zapiski.
Rotr.au. Iz francoskega prevede! A. R.
Pes se je vlegcl in ni več lajaL
Tedaj pa se je odgrnil zeleni zastor, in za ograjo je sedel v globokem naslanjaču čuden človek. Imel je na sebi širok jopič in skoraj ves obraz mu fe pokrivala dolga rdeča brada. Kar bi se bilo drugače videlo, so zakrivala velika modra očala in pa senčnik ogromne čepicc. Zaradi zelenega senčnika na svetiljki, ki je stala na pisalni mizi, ie bil obraz, kolikor ga je bilo videti, zelo bled.
, Ta človek je bil van Gripp.
Prijel ie z roko za čepico, jo nekoliko privzdig-firi ter vprašal Sallucesa: ^ — Kaj je povod, gospod grof, da me počaščate u svojim pose tom ob tei pozni uri?
Raphael se je zdrznlk ko je začui te glas. Dela* si je, da ga ne sJKI prvikrat, toda kje In kedai Iga ie skial. ae ni mosel spomniti. Opazoval le
Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal. Poročnik Udet ie izvojeval 55., nadpo-ročnika Koeneke in Lor*er 30,, poročnik Ne^kel 23. in poročnik Roeth 21. letalno zmago.
Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorii.
Cehi za češko gledališče v Brnu. PRAGA, 16. (Izv.) Od 16. majnika so samo na ; Moravskein -brali za češko narodno gledališče v i Brnu l3/a milijona kron. Dr. Kramar jc daroval
jonarno razpon:-;	tnnnn V
. . ,	., včeraj 10.000 K.
,-jetske republike
je v očigled številnih nevarnosti, ki groze revo- j SOlotaSca češke državnopravne deklaracije, lucij! z vseh stran!, zopet oživelo in se vidnoj PRAGA. i". (Izv.) Češka državnopravna demo-dvignito zlasti vsled poroči! o uspehih na front!, k'ratična stranka namerava povodom 50 letnice ju-
Ccška komunistična stranka za boUševike. \ bileja češke državnopravne deklaracije v av-
...... t,, v v .	ttrH^kem državnem zboru izdati slavnosten spis.
MOSKVA, 13. (Kor.) Kakor poročajo listi, je ♦ strijs^em or-a\i««i
češko-slovaška komunistična stranka sklenila, da i	Odstop pesL Maštalke.
nai vsi njeni Člani v slučaju potrebe branijo sov-i PRAGA, (Izv.) »Pravo Lidu« pozivba pred-jetsko reoubliko.	t sedstvo Češkega Svaza«. na! pozove posl. Ma-
JoHe se vrnil v BeroUti.	j štalko, da prekliče svojo odložitev državnozbor
BLROL1N. 15. (Kor.) »Vossische Zeltungc po- j skega mandata, roča, da je ruski poslanik Joife. ki je odpotoval v .	Ccški Narodni Svet proti odeništvu.
svrho poročanja glede razvoja pogajani o dodatni j pj^AGA, 16. (Izv.) Češki Narodni Svet je Izdal pogodbi k brestovskemu miru,v Moskvo, da- na narat| manifest, v katerem se obrača proti odc-nes zopet odpotoval v Berolin. List pripominja pri
van Grippa zelo pazljivo in si jc priznal, da šc ni vide! tako oći'.rnega obraza.
Oderuh ?e penovil svoje vprašanje.
—	Dragi gospod van Gripp, — je odgovoril Salluccs, — govorila bi rada z vami zaradi nekega dobrega posla.	"
—	Za koga dobrega? — je vprašal oderuh.
—	Samo za vas.
—	Da čuiem.
_ Ali ne bi mogla biti trenutek sama z vami.
_ Seveda, gospod grof, — je odgovoril van
Gripp. ki je dejal nato slugi:
_ Pojdi ven na hodnik,. Joda ostani v bližini,
da te moremo poklicati. Velikan je odšel.
_ Sedaj smo sami, — Je dejal van Gripp. —
Kal želite?
—	Moj prijatelj potrebuje denarja.
—	Kdo le predvsem ta vaš prijatel}?
—	Vikomt RaphaeL
—	Al, varovanec gospoda da Mauberta
—	Da.
—	Ali km po*nate? — je vmM Raphael sa-čndeao.
—	Poznam vsakogar, — je odgovoril van Gripp. _V tem slučaju boste tudi vedel, da fe menica
mojega prijatelja prav dcbw.
_ Hm, hm! »Prav dobra«, najbrž ne bo prava
beseda.
—	Zakaj ne?
_Gospod vikomt, katerega v ostalem zelo spoštujem, nima prav nič in ima samo, kar mu daje gospod de Manbert.
—	Toda njegov ded!Č bo.
—	Tako pravijo; toda gospod baron je že zd-av in vesel in še nI napravil oporoke.
—	Kaj veste vi o tem?
_ Vem vse. Kakšno svoto pa pravzaprav potrebuje gospod vikomt?
—	Pet tisoč frankov.
—	To je veliko. In kedaj jo potrebuje?
—	Takoj.
—	Ni mogoče.
—	Zakaj ne?	^ i- Ta posel ml ae ugaja: ne zdi se mi vare*
—	Saj ste napravil že stokrat mani varne.
—	Morda; toda ta ml ne ugaja.
(Dalte)
40
rnštvu v vseh stanovih In razredih.
Novi kurz na Češkem.
PRAGA, 16. (Izv.) Namestništvo razpisuje pisarniških mest. Le od 26 se zahteva znanje češkega jezika, od 14 ne. Te moči so določene za nemška okrožna glavarstva. Kakor znano, je moral dosedaj vsak državni uradnik na Češkem dokazati znanje obeh deželnih jezikov.
PosL Kuranda odložil svol relerat o davkn na premog.
DUNAJ. 16. (Izv.) Poslanec, dvor. svet. Kuranda, je odložil svol referat o davku na premog. " pismu na načelnika finančnega odseka, dr. Loe-Vensteina, utemeljuje svoj sklep jako obsežno tem, da se nikakor ne more strinjati z vedno večjim obremenjanjem meščanskega prebivalstva dočim se dovoljujejo asrrarcem istočasno razne premije.
Skandali v vodstva akcije »Otrok na deželo«.
BUDIMPEŠTA, 16. (Izv.) »Budapesti Hirlap« poroča: Cesar je odpustil gm. Landwehrja z mesta voditelja akcije ^Ot^ok na deželo* In imenoval na njegovo mesto fhnl. Mosstga. Dalje se govori, da Je proti več funkcfjonarjem tega urada vložena fca-zAiska ovadba.
iz Zatfebo.
12. avgusta 1918.
V zadnjih časih smo bili — na žalost — cesto prisiljeni, da smo žigosali politiko, ko jo vodi v Hrvatski hrvatsko-srbska koalicija, odkar je prevzela vlado v svoje roke. Nismo storili tega iz nikake animozitete napram koaliciji sami, ampak smo dajali le izraza splošni bojazni naše javnosti radi take njene politike. Ko se je koalicija posluževala različnih Khuenovskili ♦ sredstev, smo jo morali postavljati v vrste Tomašičevih madjaronov. Naibolj pa smo jej zamerjali njeno dušenje vsakega: narodnega gibanja v radikalnem jugoslovanskem duhu In pa nje predvojni i>ro-grain, ki se je omejal le na edinstvo Sr-:ov in Hrvatov in na našo ožjo domovino.
Sedaj pa se je začelo dozdevati, da je toalicija spoznala, da ne sme dalje voditi take politike le radi tega, da bi od tega dela naroda odvrnila vsa tista proganjanja, ki so jim bili izpostavljeni drugi na$i kraji. Da je prišlo to spoznanje, izhaja iz nekih informacij, ki smo jih prejeli iz. krogov, ki so jako blizu vodstvu hrvatsko-srbske koalicije, pa tudi iz javnih izjav nekaterih njenih voditeljev, in slednjič iz pisanja njihovega organa s Hrvatske Riječ!« zadnjem času.
Ker hočemo biti nepristranski, moramo danes to naglašati. Večkrat smo bili — na svojo žalost — prisiljeni obveščati slovensko javnost, kako sta se hrvatsko-srbska koalicija in nje organ brizno čuvala, da bi v svojih izjavah in zahtevah ne omenjala tudi Slovencev in slovenskih in drugih naših krajev. Danes ni već temu tako. Naglašujoč to z veseljem, se nadejamo, da koalicija ne bo več padala v tiste pogreške, na katerih je obilovala še pred malo časa. Nekaj časa sem naglaša namreč koalicija svoie jugoslovansko stališče ter izjavlja, da ne misli na nikako delno rešitev našega vprašanja, marveč da se bori za tako rešitev v celoti! S tem se je koalicija mnogo približala stališču jugoslovanske radikalne opozicije, ki se zbira okolo »Glasa Slovenaca, Hrvata i Srba . - Hrvatske države« in »Novin«. — Ločuje jih le še presojanje o primernem momentu, v katerem se ima naše vprašanje spraviti na tapet.
Po našejn mnenju to vprašanje ni tako važno, ker ta moment še ni došel in ker ni dvorna, da se bo tudi naše, kakor tudf vsa druga svetovna vprašanja (in med ta smemo danes brez pretiravanja vštetf tudi naše) reševala šele po zvršetku vojne. Razlika med koalicijo in jugoslovansko opozicijo je v vprašanju taktike. Dočim je ta poslednja za prelom z Madjari in sedanjim sistemom, hoče koalicija s svojo oportunistično politiko dalje do danega momenta. Nu, četudi ne moremo nikdar odobriti take poliike, moramo vendar priznati, da to ni tolika nesreča tako dolgo* dokler le taka oportunistična politika narodna In poštena. Vsakako je glavno to, da je koalicija za veliki jugoslovanski program in njega celokupno rešitev. S tem odpadajo tudi vse bojazni, ki so temeljile na informacijah, glasom katerih se je koalicija do pred malo časa hotela pogajat! z Madjari o delnem reševanju s prJKUuče-njem Dalmacije k Hrvatski, razdelitvijo Bosne med Ogrsko In Hrvatsko ItdL Koalicija se Je torej približala ostalim poštenim narodnim strankam v Hrvatski. P* naj Jo tudi Se ločuje način borbe, vendan nI dvotpa. da Javnost — ako koalicija oste*
„EDINOST" tttv. 223
V Trstu, dne 17. mvgttsta I91S
ne
t-n^'ija <-,-j
'O-1
)rcio s*
Pomute vesti.
"JV.Ct:
bodo i
___«
.j;
• j V it
3 f T *■
71' L C
c 1"
. jO lira!!. da: i resnica '
•žaro * :
I:TI TE
T
1: Sv
orit m i
.-. i y.(/.-s.- ; t « -
: ;: za K!i»;!.v.' ' riif;<o-
.....o_______ c jč zoi ct Joicaz, ka-
ik.i. ^-.ira/uncK mnogo u -bvci-a Koalicij'« Je mnogo grešiln tud? v ffleciii. poslavljajoč se na neko viso
»pni«, s katere je nekako oholo in pre-no j^icilsla na V5e okolo sebe. Nc ona,
Prcia. Dne 15. t. n». se je poročil v St Vid« pri i Ljfbli. gospod Štipe LovreClč, občinski tajnik v •jVi.	113 Koperščini, z sospico Kirncrieva,
oči t c I.' -o v Bab ići h. Novoporočencema obilo sreče! ČttsiUjetu našega Usta v Gorici. Čitateljem in £ j odk- :,!cem naSegn lista v Gorici sporočamo, da ' j se n jč vkljub sedanjim desolainim poštno-pro-Imeli ... razmeram posrečilo odpoSiljanje *Edino-j SfT v Gorico urediti tako, da bo lisi dohaja! tja žc okro^ poldne istega dne. List se bo takoj raznašal po mestu, vsled česar bedo mosl! čitatelji doznavati že nafnoveje vesti. došle nam v prejšnji noči, močnik nisi; vrra okrajnega načelnika, Pa-1 kar bo vsekako velika ugodnost za čitatelje. Ta vel \V5nivWier. znan rusoi';!. Varšavski j uredba se prične izvrševati z dnem 20. avgusta. Q!«S- p-j if, •minia k tClilU poročilu,' da ]e j FH»S*die naklanja avstrijska vlada nam tr-
ni. i ,i:.ui4
na PoTskem. S
- poroča: iz Radf.hiska j
je bil za načelnik"! ta nka]-
c občinske uprave Izvr.ijcii bivši po-
ič/ilk nsJ;crra okrajnega načelnika. Pari
a
in tudi nc nobena drusa stranka ne sme jemati v zakur narodnih interesov. Tako
so našli nckc-ga nemškega ©ro -n «va umor-j bomo izogibali mnogim :n /mostnim, jent.rra. Oblasti so takoj odredile številne
namd mora doseči svoje težnje, aH s so- j delovanjem, ali pa brez sodelovanja koaii-ciie.
• privilegijev? In sedaj se bodo nasuici vpraševali I začudeno, v čem da prav za prav obstoje ti privi-
avstrijska vlada? Prvo: sta položila te dni Izpit ie sicer tako naravno, Nemce, kako bi divjali, ako avico na njihovi zem-
I gamzaciji. Tanki. Na
Raisse politike trastl.
Novi prestoli — n*»v» kralji. V
, .	j seda i veliko vlogo; da, nekateri trde, da
jgo v zadnjih gigantskih bojih igrali celo odločilno vlogo. Kaj je »tank ?
Tank je
mala premična trdnjava, ki nudi napi iu-rii<iiii 1 i joči pehoti močno zaščito. Ta trdnja*« a si mejnih državah, na Finskem, kakor Ind i povsod krči po t, resi zapreke :n daj,- pe-jnajek na Litvinskem in Poljskem, silijo stvari odaibUja. Nem u imajo _ sicer ^ t^ca |»S
ski
k odločitvi. Povsod iščejo kneza stopi na če'o novoustanovljene države.
tanki: to so i legij,
k!	vozove, au to msc
''pravi: služijo v svrho komunikacije, do- stran čim so tanki prirejeni za osvajanje in ru-jnej..: < šenje zaprek.	| ci v
I Wicbt!ov- kurs. Splitska -»Ne-v a Doba«'! kcr j p: še:
1
Z davčnim zasedanjem zbornice ne bo nič. Z zasedanjem zbornice, ki naj bi služilo izključno rešitvi davčnih predlog., najbrže nc bo nič. Parlament naj se. tako se govori sedaj, sestane sredi oktobra, da prične poleg drugih zborniških del tudi posvetovanja o davčnih predlogah. Da se od z-bornice ne sme pričakovati, da bi se brigala le za davke in molčala o vsem drugem, je samoc&sebi umljivo. V tem oziru je bila vsa misel »davčnega zasedanja« zgrešena žc od začetka. Toda, ali nai se zato pričetek jesenskega zasedanja odgaja do srčde oktobra? Prične naj se septembra in naj se dovoli vendar zbornici dovolj časa in rešila bo nc samo davke, ampak tudi razna druga nič manj važna vprašanja. Cim več časa bo imel parlament za plodonosno pozitivno delovanje, tem lažje bo dobila vlada tudi davke; kajti le davke in nič drugega kakor samo davkov pač noben poslanec ne bo hotel prinesti svojim volilcem.
Zboljšanje položaja boijševikov. »Neue Freie Prcsse« poroča iz krogov ruskega poslaništva v Berolinu, da se je položaj sovjetske vlade v zadnjih dneh znatno zbolišal. Število prostovoljcev za boj proti Čeiio-Slovakom da dnevno narašča in novo u stan ovijena armada, sestavljena iz proleiarnih enot, bo kmalu prebolela svoje otroške bolezni. Vest, da je Lenjin pobegnil v Kronstadt, je neresnična, Troekij pa se nahaja na češko-slovaški fronti, kjer podžiga čete za boi proti navalu protire-voluciji. Mase da so se začele zavedati nevarnosti, v kateri se nahajajo z njihovo Krvjo priborjene pridobitve revolucije.
Posk Staniek proti spravnim pogajanjem in Hussarekoveiuu kabinetu. Načelnik Češkega S\aza , posl. Stanjek. je na vprašanje, ali je res, da je Hussarek pozval češke poslance, naj se udeleže spravnih pogajanj z vlado ali Nemci, izjavil sledeče: Ministrski predsednik se je posta-jvil na stališče, da je vzpostaviev reda ipotrebna v interese države in da vodijo k Jtemu le dve poti. Ali da se stranke sporazumejo z vlado ali pa medsebojno glede k rakov, ki bodo izvršeni v ta namen, ali pa se bo morala vlada informirati o sod-,'ti »informiranih in politično ne preveč angažiranih oseb treznega preudarka« in potem po njihovi sodbi napraviti red, s čemer misl baron Hnssarek oktroaje. Vprašanje, pred katero je postavljena torej ;češka politika, se glasi: Pogajanja ali brez pogajanj. Na to vprašanje je po mojem mnenju mogoč le odgovor: »Mi se ne bomo pogajali«:. Staniek je dalje izjavil, da se Celil predvsem zato nočejo porajati z jvlado, ker je Hussarekov kabinet dokazal J« svojim postopanjem, da mu ni mogoče Izaupati niti v konstitucijonalnem niti v
rodnem oziru. Toda tudi z Nemci in
Ogrska ima s.'cer do v olj vina, ali j »tam ne mrsli nikdo na rekvizicijo, ali na i	.	.
j maksimalne cene. že manje pa v DolnH j mkak Pnvdegu!! D vojn
j Avstriji okolo Dunaja. — No, avstrijska ! vlada ne ve nič za Dalmacijo, kadar bi jej hmcll -lati rač P- se ie llitro <n™„nila I na CCSar nemSK1 moz^am enosiavno ne mureju imc.a kaj u.-ti. par jse 111 J	pojmiii! In pred njihovimi očmi ne izgublja ta
Dalmacije, ko zaluča o	listo jtrn P	nič na svojf stra5aosti spnco dejstva,
! kar mti nc trnsnjo ne na Ogrnem, ne v i Dolnji Avstriji, sc žc prirraviia v Dalma-Iciji. Sai je tu vojno področje i« tu se njf re I vse; tu se ne vprašuje ne za.pravo, ne za i zakon. In če smo še tako drzni, da protestiramo, je že tu cenzura, ki nam zapira j usta! Pripravljajo nam torej rekvizicijo | Ivina in maksimalne cene. A, kaj da pome- j ^ ^ i nja to, o tem so nas poučila neštevdna: grenka izkusiva tekom vojne. Ali, to ni -e ! vse, kajti tudi naša viada na Dunaju neee I ob tej priliki zaostati in — da bo vic p-:»-I polito — nam priprav lja še ogromen da\vk j iia vino in to že za prihodnjo jesen. 'Fo že I ni več »nemški kurs«, niti -Seidle :evr kurs«: to je — Vv'ichtlov kurs. {I a človek, nizko doii pod povprečnostjo, je nar .eo danes v nemški politiki A\*£tr.je :*."a poleg politično in moralično \ rednih nm
pajdašev \Volfa, Teuiia e tutti QUapti. —, Hvv. ^ko v vrsti poleg mene je bilo tudi ne-Teuiiov kurs! Ali more voz se glooije v|. . y jarek, ah' pa v blato? No. zaradi VVichiio-1
lii! P- knj pravimo: na njihovi zemlji! Riuli bi ^„i,,, interesom je visoko interes skupnosti. Potrebo misli našega ujedinjenja občutimo ob vsakem koraku. Naše gore, rudniki, reke in naše morje rede neštevilo tujinccv, med tem, ko so bili naši ljudje prisiljeni, seliti se v tuji svet. V tel tragiki nahajamo opravičenost in svetost naše zahteve. Vprašanje bolje skorice kruha, a ne le za poedin-ca, ampak za vso narodno skupnost igra tu naj-važnejo vlogo. Ne zahtevamo svobode le radi besede svoboda« — zahtevamo jo radi boljega blagostanja, da bomo po njem vsi skupaj močneji Ih sposobneji za nadaljnc borbo. Pri nas je vse preveč zlousodnili savranov, ki ubijajo vero v uresničenje naših idealov. In rušijo s tem energijo, ki jo more ohranjati lc ta vera. Vsaka nepovoljna beseda, vsaka senca dvoma, deluje neugodno na narod. Ko so pa naše ljudi gonili v temnice, ko se je srce zvijalo od tuge, ko so omahovali tudi naj-I srčneji: v tem času popolnega obupavanja je bilo j dovolj, ako so ljudje videl: usmev na naših ustnih. {Iz njega so razbrali, da ni še vse propadlo, da I pride vstajenje tudi nam. Pesimizem je kuga, k! I ubija zdravje v narodnih vrstah, ruši uverjenje. \ nam uničuje vero, da tudi k nam pride enkrat j solnce. Ti elementi so kužni tudi tedaj, ko delu-da imajo tu Nemci več srednjih šef!! Par tisočem j ;e?0 n^ote in nezavestno, pak ie nujno potrebno.
francoskem bojišču igrajo 5 zatiranju, ako bi jim jo hotel kdo kratiti v kate-
rem-kr!i kotu te države, čeprav so tam tujinci! Ce P'' Slovenec uživa na svoji zemlji to mrvo pravi. ie to nezaslišano, ie to — privilegij! Drigi>: vlada ic podelila slovenski zasebni trjpv-pravico javnosti! Po zdravem ra^jpmu, Oltarne ji I :giki in pravičnosti to gotovo ni v v j":c-? na njihovi lastni zerrtlji nikak privi-rv.č le drobtinica Izvršene dolžnosti od vh-če napram tisočem tukajšnjega avtohto-■-.-.venskega prebivalstva. Da pa imajo Nem-;>tu — da-si nimajo tu pravice domačinov, tu le priseljenci — vse polno lavnih šol vseh vrst na stroške države, torej tudi slovenske-: prebivalstva in da so dobili ravnokar (isto-tako na stroške države) celo nemško navtično akadc«nijo: o, to pa je po nmevnnju nemške — :c=stl vse prav in v najlepšem redu in ni mera — to je za njih jP/av-jr. nad vsemi pravicami! Tretje: Slovenci 1 da dt.bt; prihodnje leto gimnazij! Tndi to je strašću ar nemški možgani enostavno ne morejo
mali oglasi
(mm računajo po • vin. baitds.	m»
— Debato tiiksM ktsad« aa	P
ra«anB|9 tfve!»e. — Najmanjša	|
■ pristojbina anala CO vlnarjav.	■
Odda se
v najem gostilna Strancar v ulici Giuli&n! 32. Pujasnil& Strancar, Re-stauani Luxa: Prose k
Posestniki milno«
t v Trst ta bivanje tukaj, 3. spričevalom o dobrem vedenju.
PlraC s pesimizaMMn! Dr. Josip Beroš (tudi Trža-čanom dober znanec) je priobčil v splitski »Novi Dobi« članek i>od naslovom »Obarajmo pesimizem!«, v katerem dokazuje, da je pesimizem najveća nevarnost za narod. Narod ne dosega svojih ciljev, če ima črno pred očmi. V zgodovini ne bi ne bilo prišlo do svobode obeh Amerik, ne do francoskega prevrata, ne do ujedinjene ItaJije. jda niso bili propagatorji teh idej ljudje, ki jim začasna razočaranja niso mogla ubiti srca. Bo rilci — posebno pa voditelji — morajo biti prežeti od trdne vere v zmago misli-nositeljice. Ne zadošča samo uverjenje, da je njihova ideja nositeljica pravice, ampak treba tudi trdnega prepričanja, da ta ideja mora zmagati! Ne nada, ampak gotovost zmage je, ki dela narodne vrste neomajne. Samo gotovost zmage more jamčiti, da bojazljivejši elementi slabeje naravi, ne skočijo iz narodnih vrst, ko treba v borbo. Je-li v nas dovoli take čudotvorne vere? Vsa moč Cehov je v uverjenju, da konec većega orkana prinese na površje njihovo ustvarjeno državo. Vsak Ceh ima pred očmi le in- r^T/Ti^nHcm^Kicolo ilf terese svojega naroda, uresničenje svojih narodnih idealov. Vera v zmago se vleče kot rdeča nit v delu vsakega človeka, ki mu osebni interes ni zameglil pogleda v razvoj dogodkov. Nad oseb-
na Reki — primorsko obrežje — dajejo tem potom svojim strankam t znanje. d& odslej na bodo več dajali strankam hrane, ter se iste tem potom opozarjajo, da prineso jedila seboj. — Mlinarji.	25S8
Adolf ftosel
ul. Souero nuovo 3. kupnje ia _ prodaja vreče rsak« vrste, vinske, oljnato in petrolejske sode ter p a^uje po najvišjih dnevnih cenah. ISče kupce in s« dob:o plača.	25Sii
Samo na debelo.
Raznovrstno blago za preprodajalce. —Jakob 8UT
Proda
se vsakovrstno novo in moderno pohištvo, posebno zakonske sobe. Zaloga pohištva Benedetič v Trstu, ulica San Maurizio št 10, od 4 30 do 6 popoldne.	d 47
V veliki zalegi platnenih cevljov iz cevine
u Trstu, uL della Scalioata Z
se prodajajo platneni čevlji 5 podplati Iz c* vine z usnjatimi podplatnlmi nabitkl.
Prevzemajo se tudi naročila po meri in izvršujejo v 2 dneh, če caročuik preskrbi platno sam.
Pm&jaja se gumijevi ptfpeftiki, bele, ins ia raoene vnia
Speclaliteta: mazilo za čevlje.
K. della Sulioaia 2: Staia Bitnica (8artista v. 5 Cono 36. — Sibiae.
Nemce . ki tvorijo tu le kolonijo, katerih jezik niti deželi iezik ni, — vse! Tretjini domačega prebi-valsivu pa — nič! Taki so diktati nemške — pravično:;-:! Da-si tvorijo tu izginjajočo manjšino in j so le element, ki uživa tu gostoljubje, zahtevajo za-se vse možno in še mnogo tega po vrhu. Pa zadovoljni, še razgrajajo — kakor da bi jim kdo kožo rezal s telesa. Na prehude prelz-kušr". postavljata res ta nemška objestnost in pen: fr^ domače prebivalstvo. Naj so že kje v večš- " nI? manjšini, povsod zahtevajo za-se jro-. sr-(	privilegovano pozicijo! Ce kdo v tej
' držav" i:"iva privilegije, so to ravno — Nemci! 1 Zatr ' so tudi povsod tako" neizrečeno — prl-1 ljub?'-
j Nsši-; ap: pojavi. Neka Hrvatica nam piše: Te j dni	^t^la pred policijskim komisarijatom v
I ulici C; rimia. da dobim dovoljenje za potovanje
vega kursa v nemški politiki bi nas nc boiela glava. Grenka čutstva r>a provy.ro-
kaj
jej je j!' »Bdinrst • govo"Hu
da jih onemogočimo, da ne bodo kvarili zdravja — zdravim. Gre za nevarno bolezen, ki jo treba udušiti v kali.
»Domovina« nam Je zopet došla. Kakor znano je policijsko ravnateljstvo v Ljubljani ta izvrstni tednik začasno zaustavilo. Kaj je doseglo s takim šikaniranjem. Listu je napravilo nekoliko Škode in neprijetnosti — največ pa namenom, ki jim hoče ta slavna oblast služiti in koristiti. Ti ljudje ne morejo razumeti, da udarci krivice utrjajo značaje, da dušenje ideje le razvnemlje srca zanjo. List morejo zaustaviti, ideje pa ne — niti začasno. »Domovini« želimo obilo uspehov v borbi za idejo. V nje znamenju je naše bodeče življenje.
Čitalnica pri Sv. Jakobu namerava uprizoriti glasbeno dramski večer v večjem obsegu, zato pa poživlja in prosi vse ljubitelje petja, da se čim preje zgtose, da se vsak lahko zboru prilagodi in nastopi.
C. kr. loterijski urad v Trstu za Primorje, Dalmacijo in Kranjsko prične svoje delovanje z dnem v čit :nje. V moje začudenje mi je od- 19. 1915 v polnem obsegu, In sicer zopet v Tr-
k i7 okolice. Ena teh žensk je tožila, da Igočasnc to čakanje. Ponudila sem iei
da ne zna čitati slovenski. Na to pa so
w , , . « - »i *»~ ------------ --- -- ■
ča dejstvo, da imamo tudi v vse] državni; tistc ?onske 7?če]e ^-do in žaljivo govoriti o Hr-
iiotranji politiki ta kurs. da moramo jik ; vatn, ]^rvatski, češ. dr	*
Slovani politično, narodno in gospodarsko |	l k5 dobivajo iz
plačevati troske "
GOVEJE MESO.
Jutri, v nedeljo, sc bo vršilo razdeljevanje govejega mesa proti preščipnjenju št. 31 izkaznice za meso in maščobe in proti izročitvi izkaznice j jjj.c't7-. • št. 50 serije a, b, c in d. Na vsako izkaznico bo ' mogoče dobiti kg ptesa. Prodaja se prične^ ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Spanr.iier. Bar-kovlje nabrežje 99, Punter, Zgornja Grei:: ."CK), Bolle, Šalita di Oretta 13, Dapretto, Bocccccio 6. Paronito, P. Caserma 6, Cavalieri, Poste 3. Sta-nislawsky, Campanile 17, Borgnolo. Lazz. vecchio 32, Visintini, Cavana 22, Bozzer, Tigor 10. Ro-della, Madonna d. Mare 19. Bruna, Beccherie J. Fabbro, M. Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Martinelli, P. Legna 8, Veronese, Largo Sauiorio 3, Marsč, F^: neto 5, Lenarduzzi. Arnalia 23, Mor-
nig. Acquedotlo 17. Castelitz, ul. Ginlia 67, Vat- j ^ tovaz, ul. Oiulia 17, Burba. Aless. Volta 2, } ^ ^
t3_______ a I	R-irripriJ 4J Pizzlan. T3.
riatti, Barriera 4. Loy, Barriera 4L Rizzian. Barriera 9, Polli, Istituto 38. Marussig. Rocrl S -tefontane 248, Fonda, Settetcntane 35. Pozz!. Se;-tefontane 1, Delavske zadruge. Sel tefontane o. Rizzian, Rivo 38, Delavske zadruge, S. Marco 23. Comisso, Campo S. Giacorro 19. Rizzian. Istria 1, Oodina. Skedenj 138.
CENE:
Sprednji deli s priklado . . po K 17*36 kg. Zadnji deli s priklado . .
1 j vatih in Hrvatski, češ. da tam ljudi odirajo z
Ogrske. To da ni hrvat-'i živež. Zavrnila r.em jih, da je povsod drar/ i'' vprašala sem jih. čemu pa da hodijo na HrvaisVri?! Saj jih nik'do nc sili! Ce pa vendar hod:] :iaj vsai spoštujejo deželo in narod, kjer iščejo pomoči. Kakor rečeno, je napravil ta dogodek s; ne najneugodneji utis, ker so bile to naše ;	ženske. Kajti znak je to nevednosti
in nc: vednosti v narodnem po?!edu. (Pripomba . Potolažite se. Naši okoličani niso taki. Tc so I še žalostne izjeme, ki ne morejo metati sence . . našo okolico, v kateri je tudi v zadnjih čl "I; kakor drugod po naši domovini — mo-gcčn: valovila narodna in jugoslovanska zavest. Je to ! ;e nekaj Ijulike med zdravim zrnjem.)
C;u?H'j in uvažujte! Češki poslanec Maštalka je odiofil svoj mandat, ker je njegovo politično na-ziranje prišlo menda v navskrižje z onim mnogih njegov:i: volilcev. Socijalnodemokratično glasilo >Prav Udu« obsoja ta korak, ker odreka pn-!favico do odlaganja mandata iz takih . Češki poslanci. pra\i. biiejo neprestano boj proti dunaiskim vladam in potrebn-!i vsakega poslanca pri vsakem glasova-• s «0 časi previharni, politična naziranja hi a in spremenljiva, tako- da more poedl-? poMtlčno postopanje uravnavati le po MverienJ'! je pot. ki lo fzbira na svo-
slancu razlo?

nj
prti.c-: nec sv rotrar.j
pf.lsTčncm delovanju, prava In poštena, nikakor p;? nc razpoloženje v kakem delu volflstva.
stu. Prihodnje žrebanje v Trstu bo v uradnih prostorih, v!a dei Carradori 5t. 16 II nadstr., dne 21. 8. 1918 ob dveh popoldne.
Vojno - pomožn! urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih *'Tržaškega podpornega in bralnega drnštvac v ulici Carfntia št. 39. T. nad., na levo. In sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pr.josnila in sestavljanje vlog v voino-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo posUnoči uradnik za stranke tudi osebno posredova! na pristojnih mescih
SCssf^e^os? umetnost.
»Ženski Svijef,:. Prejeli smo: Ženski (Svijet , mesečnik za kulturne i politične interese žena, ki je izašel za mesec avgust (št. 8). Vsebina mu je sledeča: Nikias: Žena i demokratizam. Maksim Dvorski:
Još nismo mrtvi____Zofka Kveder: Pe-
desetgodišnjica Ružena Svobodova: Misli. Vera Keslerjeva: Bjegunke. Davorin Trstenjak: Javna sitnost i glad. Ljubica Milosević: Pitanje bez odgovora. Karel tiorky: Žena. Narodna pjesma. B.: Kako je umrla. Vera Tkalec: Materinska dužnost i djetinje pravo. Angjelo Danko: Mo-čivuna vuče. Malwida pl. Meysenburg: Strossmayer. !. R. Gazvoda: Opet bez ljudi. Ksaver Mcško: Mater Dolorosa. Antun Farčić: Unesrećene oči. Dr. Julka Chlapec-Cijorgjevič: Prilike i moral. Gui-
5000 Steklenic po K 12*— steklenica sladkega Izolaoskega
REFOSka t,Desert")
proda takoj tvrdžia J. Parčina & C. v Trstu. skladišče V. Gaetano Donizetti L
Češka delegacija izgubi v poslancu Metalki—- pa dQ yarragHa: p^^ Zofka Kveder: Dje-' nai sodimo kakorsibodi o njegovih politienih na-	... .
ziran;
znamenitega strokovnjaka v želczniš-
Prodala kuriva.
deče izkaznice. — Raz< Cena 80 vinarjev za kilogram
po K 2ff kg. . h s.v. reh čegar kvalifikacijo so v parlamentu i priznavali in cetvli vsi!- »Pravo Lidu« ie napi-
sal tu dragocen pouk tudi za marsikaterega na-Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice. — Razdeljevanje j šir.c2\, fti le prerad pobira kamenje, je meče in iz------ - *---~~	1 reVa nmčevalno obsodbo, čim naziranje kakega
17. avgusta
Staro mesto: 1151—1450 (26) Punta dei Forni 4. _ Novo mesto: 1001—1500 (25) ul. Gelsi 13. 1501—2071 (25) ul. Anastasio 9. — Stara mitnica: 1—300 (27) ul. Risorta 17, 301—1000 (27) ul. Pa-duina 13. — Nova mitnica: 1001—1500 (27) ul.
ali kakega drugega moža, stoječega na ranem me^tu. o tej ali oni stvari ne od-
naziraniu — "strogih — kritikov. Mi po--r v teh viharnih časih sodelovanja vsake
kob: 1801—2300 (18) ul. Rivo 10, 2301—3000 (IS) ul. Guardia 42, 3001—3250 (IS) uL Guardia 9. — Kiarbola: 1—421 (17) ul. Concordia 17.
Koks. 10 kilogramov na modre Izkaznice. Cena K 2*70 za 10 kilogramov. Staro mesto: 1—140 (44) ul. Mura 12. — Novo mesto: 227—326 (44) ul. S. Anastasio 9. — Stara mitnica: 1—200 (52) ul. Settefontane 16, 201—500
Madžari bi se Čehi ne mogli pogaiatU ako| <f> ul- ?isorta	J™
ul. Amaha 4. — Sv. Jakob: 1—400 (59) ul. Rtvo
10, 401—550 (59) ul. Guardia 9: — Kiarbola: 101— 300 (46) ul. Concordia 17, 1—100 (47) uL Concordia 17. — St. M. M. Zsor.: 301—437 (38) «L Ri-gutti 31. — Rocol: 151—250 (49) «L P. Revoltella9.
posla r ekspe
govaiia naziranja — "strogih — kritikov. Mi po- Češko Budievička Restavracija (Bosa-trebuje y v teh viharnih časih sodelovanja vsake ^ova uzorna češka gostilna V Trstu) se sile. vsakega za narodno delo sposobnega in pri- | nahaja* v ul. G. Gaiatti (zraven glavne . Amalia 4, 1501—1900 (27) ul. Toro 14. — Sv. Ja-1 pravljenoga človeka in ne smemo odganjati "i- , poŠte.) Slovenska postrežba in slovenski i
kogar, tudi če ima o kaki stvari različne nazore
vojka sa lijepim x>čima. Dr. Ivo Tartaglia: Razvaljeni brakSvi. Z. K.: Kobne posljedice tudjiiiskog odgoja. Prosvjeta. Naša pisma. — -ženski Svijet < izhaja mesečno enkrat ter stane 20 K na ieio. Posamezna številka 2 K. Naročbe naj se pošljejo urednic? m lastnici lista: Zoiki Kveder-Deme-timnčevi, Zagreb, Pamevček 1 b.
Vsa Jugoslavija nsj pije
Tolsto<jršK3 slatino in novi S\\m orelec
la sc ItSi Mi ¥183, žaaojs ia 12^2 vino.
Naročbe naj s« pošljejo na sledeči naslov:
A. OSET, pošta Guštanj, žeiez. postala Spodnji Dravograd (Koroško).
jlilllllll1 Trst, VSa Cassa di Risp^rjnio 5
(La»!io poiiopje) Kapital In reserva K
riLIJALSF.: Dunaj Tegeth^fstr a?s» 7-9 Dubtovnlk, Kotor, LJubljana, .Metković, Opatija Split, Šibenik, Zada-,
VLOGE NA KNJIŽICB
3% O	--
iS ;0	~
od dneva vloge do dnera vzdiha. Jientni dave plačuje bauku svojega. Obrestovauje vln2 a tekočem in fciroračuua p j dogovora - Akrolatlv čeki in nakaznic na vaa tu-in iaozarasia triiiia
KUPtJJE rN PRODAJA: vrednostna iwpitj« rente, obligacije, sastavna pisma, prijorite-e delniee, srečke, valute devi te, promeao itd Daje PREDUJ^IE na vrednostne papirjo in b' go ležeče v javnih skladlSčih. SAFE DEPOTrTrS
PROMESE.--- Produ j a srečk razredne lote
S rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti I kurzni izgubi, revizija Žrebanja sreči* i. t. d. ' brezplačno. Stavbiii krojit, reinbauri krelitl. Borzna naročila. — Inka^o. MENJALNICA. - - - ESKOilT M K SI O Telefoni; 14C.'if 1793 in 2G70.
Uradna urai od 9 do 1 popalda«
Brz ojavi: JADRANSKA.

»if Haltildn na Gpčlnnh3B5
ima ita razpolago
Izvorno belo in Ima rtuc
po zir r ih cenah.
um
Mljl
srebro In drag
kupuje po naj vi-ji i cenah dobroztiana urama In zlatarna A. POVH v Trst«
Trg Stare mitnice lliar-rlera vecchla) 5tev. 3
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, ulica Poste vecciiie 12 vogal ulice delle Poste
Izdiranje zobotf brez; bo-leein. — Plombiranje.
UMETNI ZOBJE
-r
>pa bi prišlo do pogajanj, bi se moralo razpravljati z obema skupaj, kajti sedaj že ne lobstoia več samo češko vprašanje, am-J3ak, kar se tiče Cehov, samo in edino £eško-£žG vaško vprašanje, kar pa se tiče •bratskih Poljakov, Jugoslovanov in Rusinom pa slovansko vprašanje. Mi privoščimo Nemcem in Madžarom mirno, da se
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE UBOGE RANJENCE. — CnDA NAJ SE V »NARODNI DOM«;
od naših! Ce kda:. se moramo ravnat? se-5ai po zlatem pravilu: in necessariis unitas. in dublis Ji-bertas. in omnibus antem caritas! V potrebnem bodimo edini, v dvomliivem vladaj svoboda, v vsem pa vstrpljivost.
Ra/pis dot. Razpisan je do vštetega 20. septembra natečaj za 4 dote iz ustanove Natahi On-garo, vsaka po 176 kron. Te dote se podele $tirim revnini. pridnim in poštenim dekletom, pristojnim v Trst in hivaiočim tu, v starosti ne Izpod 16 in ne nad 24 let. Te milostne dote se nalože obre-stonosno, da se skupno z naraslimi obrestmi izro-če ©buarovanim na dao Djibore poroke: ali pa,«£e se v t vin Času ne poročijo, na dan, ko dovrše 24. leto. Prošnje Je predložiti na vložni zapisnik tu-kajšu]c£a magistrata in morajo biti opremljene: 1. z rojstnim listom, 2. s certifikatom, Id potrla pri-
jeđi Ini listi.
m*
a"
za TrliS (Kenfel«ene).
Dobijo dubro hrano, dobro plačo in stanovanje.
Ponudbe sprejema Viktor lnWM, sMnl podjetnik, Opčine prt
Trstu, vila illldo.