35. številka. V Trstu, v soboto 30. aprila 1892. Tečaj XVlRS2i „£ D I N O S T" 'shaja dvakrat na teden, vsako aredo in loboto ob 1. ari popoladne. „Edinost" stane: i a Tfle leto gl. 6.— ; Izven Avat- 9,— gl. » poln leta „ 3.—; „ „ 4.50 m ta Četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Posamii-ne iterilkp Be dobivajo v pro-dajnlnicah tobaka v Trato po B nov., V Gorici in v Ajdovićlnl po • nov. K* naroebe brez priložen« naročnine m npravniitvo no oilr*. EDINOST Oglasi in oznainila HO racuno po 8 nov . vrn^ica v petitu ; za naslove k debelimi irkunii ho ;.lač»je prontor, kolikor bi ga obnosio navadnih vratic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. le račune po pogodbi. Vsi rtopisi no pošiljajo uredništvu Piazza Casernui št. 2. Vsako piamo mora biti 1'rankovAr.o kor nefrunkovana »e ne apre-jemajo. Rokopisi le ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema npravniitvo P iazza Canerma fit. 9 Odprte reklamacije n proete po&tnino Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • v .dlaost j. n h Interpelacija poslanca dr. Gessmanna in tovarišev lin grofa Taaffe-H. Odpust državnega in deželnega poslanca Vekoslava Spinčića iz službe c. kr. profesorja na učiteljišči v Gorici, v kojem odpustu se drastično kaže popolno politiško brez-pravje državnih uradnikov in državnega učiteljskega osobja v Avstriji, poostril je vprašanje prireditve službene pragmatike ter disciplinarnega prava za omenjene kategorije državnih služabnikov, kojega se ne bi mogla dotekniti samovolja vladajočega zi-steraa. Zaradi tega stavljajo podpisani do grofa Taaffe-a, kot načelnika državne uprave, uprašanje, je-li pri volji, predložiti visokej zbornici predloge, tičoče se uvedenja službene pragmatike in disciplinarnega prava za državne uradnike in za državno učiteljsko osobje ? Na Dunaju, 26. aprila 1892. Dr. Gessmann, knez Lichtenstein, Muth, prof Schlesinger, dr. Lueger, Ph. W. Hauck, prof. Kaiser, prof dr. von Hofmann-Wellenhof, prof Richter, prof. dr. Fuss, Polzhofer, Riegler, Jax, Schneider, Schieder, Ritter von Troll. Interpelacija poBlanoev E i m a in tovarišev na njega ekscelenco gospoda ministra za bogočastje in nauk, v seji državnega zbova dne 26. aprila 1892. Po 1. odstavku člena XIII. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. Št. 42, zajamčena je vsem državljanom pravica, izražati svoje menenje. Ta odstavek slove: Vsakdo ima pravico z besedami, pismeno, s slikami ali risanji izražati PODLISTEK. Spomini na znamenite možć slovenske. Čital Vatroalav Hol« v Čitalnici Tržaški dne 9. aprila 1892. (Dalje) Poti znameniti mož po alfabetni vrsti prikazal se mi je, in to j ed i n o k r a t v mojem življenji, na sv. Gori pri Gorici spomladi leta 1882. In ta mož se je imenoval : Črv Anton, duhovnik vladikovine Goriške, bivši spiri-tual v osrednjom semenišči četverih škofij primorsko-isterskih. Po dovršenem pohodu sloveče romarske cerkve svetogorske, sto-pim k ondotnemu „cerkvčncu" na košček sira in merico vina in tam bo mi pridruži bledoliČen svečenik z otožnimi potezami po obličju, kateri me po opravljeni „raalci" izpremi na piano, na iztočno plat cerkve. Tamkaj mi razkazuje predivno panoramo, ki se od ondot razgrinja po neprezirnem okrožji. Uglobljena v nepopisno lepoto pred nama razprostrte slike pokrajinske, sedela sva tam gori na pokopališkem obzidju monda tri ure in se razgovarjala svobodno v postavnih mejah svoje menenje. Razširjena pravica članov državnega zbora glede izražanja svojih politi ških nazorov za časa veljavnosti mandata normirana je speci-jelno v ? 16. ustavnega zakona z dne 21. decembra 1867, recipovanem iz zakona z dne 3. oktobra 1861, drž. zak. št. 98, in veleva glede pravic državnih poslancev nastopno: „Članov državnega zbora ni moči zaradi glasovanja, storjenega v izvrševanji svojega poklica, nikdar poklicati na odgovor, zaradi izjav, storjenih v izvrševanji svojega poklica pa samo od zbornice, kateri pripadajo. Za Časa zasedanja ni smeti nobenega Člana državnega zbora zaradi kaznivega dejanja, izvzemši slučaj, da je bil zasačen na lici mesta, brez dovoljenja zbornice zapreti ali zoper njega sodno postopati. Prvo navedeni člen jamči vsakemu državljana brez razlike stanu pravico, v postavnih mejah izražati svoje menenje; drugo navedeni pa določa vrhu tega za člane poslanske zbornice še pravico popolne in brezizjemne imunitete nasproti oblastvom. Postavodajec imel je, zagotovljoje neomejeno nedotakljivost vsem članom državnega zbora, naj si bodo katerega koli stanu, namen, varovati jih samovoljnosti in preganjanj predpostavljenih instacij in sodišč, katerim bi mogel kdo zaradi svojega političnega prepričanja biti izpostavljen. Varnost je neobhodno potrebna, ako naj dobo izraza pravi nazori poslancev in njihovih volilcev: ona je del svobode govorniške in prvi pogoj zdravemu parlamentai-izmu. Iz navedenega besedila § 16. zakona o pravicah državnih poslancev izhaja nedvojbeno, da je imuniteta, zajamčena po določilih tega paragrafa, veljavna za vso dobo poslaništva, torej za šest let. Naglaša se namreč, da ne bi nastala protislovja, da za časa zasedanja ni smeti niti zapreti niti sodnijsko postopati zoper kakega poslanca. Ker je glasom pro-tokolovanja državnega zbora zasedanje ravno to, kar legislaturna doba, potem je dokazano, da je nedotakljivost poslancev nasproti ob'ast-vom veljavna ne samo tedaj, kadar zboruje državni zbor, ampak tudi ves drugi Čas, o — najnovejših pojavih na ndrodnem in slovstvenem polji. Meni so bile pre» žalostno razmere tega moža takrat še povsem neznane, ali takoj sem uvidel, da je iz vsega njegovega govora odmeva to. žeči glas — zadušenega talenta. In res sem izvedel pozneje, da je bil imenovaneo velenadarjen mož, izreden cerkven učenjak, kateremu so obetali sijajno bodočnost, toda — „ubili so ga" bojda, zavistni duhovi, kakor marsikaterega njegovih vrstnikov . .. Saj sem jih naletel križem domovine mnogo takšnih — živih pokopancev, ki zevajo in koprnevajo v svoji samoti, liki ptiči, katerim so zlobni puglavci polomili poruti. — S pismenko D na začetku mi jo znan le jeden znameniti mož in sicor: Dolinar Ivan, velezaslužni osnovatelj raznih narodnih društev tukaj v Trstu in izdajatelj „Jurija s pušo. Jaz som bil v njegovi druščini samo jedenkrat in to v Gorici, torej ne morem soditi o njem. Slišal sem pa, da je bil tudi on jeden izmed tistih rodoljubov, kateri delajo le za druge. Krčil je puščavo, pripravljal po njej plodne njive ter sejal in sadil narodno semo, ko pa je prišel žotvo čas, zbili so mu zavist-neži srp iz roke. — torej od dneva volitve do razpusta državnega zbora in da torej nobenega poslanca za dejanja, storjena v tem Času, ni smeti brez dovoljen/a zbornice poklicati na odgovor, zoper njega postopati ali ga celo bodisi sodnim, bodise disciplinarnim potem kaznovati. — Od naučnega ministra z odlokom dne 7. marcija t. 1. na podlagi nasveta deželnega šolskega sveta goriškega z dne 5. decembra t. 1. zaukazani odpust poslanca kmetskih občin Pazin, Voloslco itd. Vekoslava Spin čiča iz službe c. kr. profesorja na ženskem učiteljišči v Gorici je, presojen s stališča nedvoumnih teh zakonskih določb, navzlic temu, da se naslanja na predlog disciplinarnega sveta, kateri je bil sestavljen od deželnega šolskega sveta goriškega in od naučnega ministerstva, enklatantno kršenje Člena XIII. drž. osn. z. o pravicah državljanov in § 16. drž. osn. zak. o pravicah narodnih poslancev; to je krivično, protizakonito, iz strankarstva izvirajoče strahovanje, to je Čin neupravičene politiške persekucije, katero je v interesu svobode mišljenja narodnih poslancev najodločneje obsoditi, to je izrodek samovoljnosti proti raprezentantu izveštnega politiškega pravca. Akoravno so navedena zakonska mesta do jasnega dokazala protipostavnost tega ravnanja, naj se z ozirom na to, za vse stranke visoke te zbornice veleviižno reč še napose dokaže, da je to samovoljno, po ničemur opravičljivo ravnanje pristranske instancijo in da je globoko obžalovati, aa je visoka učna uprava to potrdila. Najprej bodi konstatovano, da šolska oblativa niso bila niti upravičena začeti disciplinarno preiskavo jH'oti poslancu in profesorja Spinčidu; proti profesorju ne, ker — po ukazu naučnega ministra — ni poučeval, ampak bil od poučevanja oproščen, in ker se tudi nikjer ni trdilo, da je v svoji funkciji kot glavni učitelj na c. kr. ženskem učiteljišči v Gorici kaj zakrivil; proti poslancu ne, ker v uvodu omenjeni § 16. osn. zakona o pravicah narodnega poslanca prepo- Zdaj pride na vrsto „oče koroških Slovencev' : Einspieler Andrej. Njega sem pohodil prvič jeseni 1878. leta v C e 1 o v c i, kjer me je kaj gostoljubno vsprejel in mi podaril neko knjigo za spomin. Pozneje sem ga videl še dvakrat in sicer dne 8. septembra 1880. leta na Vrazovi svečanosti tam doli v Cerovci in putem pri neki narodni slovesnosti v Ljubljani. Preživel sem v njegovi družbi vsega skupaj menda poldrugo uro, ali izrazito obličje njegovo mi no gine iz spomina, dokler živim ! Bil je preblag mož, katerega rahločutno sreč je plamenčlo za probujenje svojih rojakov, po t u j e j krivdi v narodno mrtvilo ugreznenih. — Za njim mi vstaja iz spomina podoba preplemenitega moža, kakeršnih se je malo porodilo na slovonski zomji, in ta volezna-moniti mož je : Erjavec Fran, nedosežni naš pripovedovalec tajnostij iz rastlinstva in živalstva. Prvič sem videl tega zlatega možA leta 1873. v Ljubljani in to v uredništvu „Slovenskega Narod a*, kamor je bil prišel z zanimivo svojo izvoljenko obiskat prijatelja Jurčiča. veduje postopati proti poslancu za časa sesije zaradi kaznivega dejanja; da, zadnji odstavek tega paragrafa navaja, da ima ceU poslanska zbornica, v slučaju, ako je kako oblastvo samovoljno, preziraje poslančevo imuniteto, začelo proti njemu posUrpati, pravico zahtevati, da se razveljavi, kar se je ukrenilo proti dotičnemu poslancu. Pridržujemo si pravico predlagati takšen izraz volje visoke te zbornice glede te, za vse stranko jednako važne reči. Zakon o nedotakljivosti poslancev ščiti pred oblastvi celo tistega, ki je zakrivil kaznivo dejanje. Celo proti takemu poslancu ni smeti kršiti zakona. Ako bi pa ž« v tem slučajev zaničevanje veljavnih temeljnih pravic bilo kršenje legalitete, kako naj so imenuje potem kršenje nedotakljivosti tistega poslanca, ki v nikakem oziru ni zakrivil ničesar ? Zatožba, reete denuncijacija, in sodba šolskih oblastev glede posl. Spinčiča se nasla-njata na dva fakta: prvič, da je kot vodja isterskih Hrvatov pri deželni razstavi v Zagrebu izrekel željo, naj bi so pod habsburžkim žezlom združili vsi Hrv atje; potem, ker je v kmetskih občinah v okraju PoreŠkom in Pulj-skem takisto pri splošnih državnozborskih volitvah v februvarji in marciji 1. 1891., kakor tudi pri namestnih volitvah v oktobru 1. 1. deloval za izvolitev slovanskih volilnih mož. V obeh slučajih posluževal so je posl. Spinčić samo pravice, katera pristoja rsa-kemu državljanu, torej tudi profesorju: kot politik postavil se je na to stališče, na katerem stoji na stotisoče njegovih hrvatskih rojakov in njih poslanci in izrekel jo tirjatev, katero zagovarjajo mnogi zastopniki naroda hrvatskega s tradicijonelno udanostjo za monarhijo in dinastijo. Ta postulat moči je smatrati strankarskim, nikakor pa ne gre ožigosati ga kot tendencijo, naperjeno proti državi, kajti ta postulat se snuje iz zapisanih pravic, pogodb, oklicev, bul, adres itd. Ako je ta želja po uresničenji petita kazniva, potem je kazniv tudi namestnik Njega Vel. cesarja in kralja v kraljevini Hrvatski, ban, kateri izraža že v svojem naslovu in v vseh svojih Osebno sem ae ž jim seznanil dvajset let potem na začetku svojega potovanja po domovini, prve dni leta 1882. v G o rici. Tu sem od tiste dobe občeval a preblagodušnim možem vselej, kadarkoli me je pot privedla v našo „avstrijsko Nizzo". Videl som v svojem življenji že dokaj imenitnih mož, pristnih učenjakov in čistih značajev; toda odkritosrčno moram vam izpovedati, da tolike milobe poleg tolike učenosti, združene stoli plemenito, n e o-madežovauo značajnostjo v jedni človeški osobi, še nisem nikjer naletel, kakor pri pokojnem našom Erjavcu! Človek, občujoč ž jim, čutil so jo nekako vzvišenega nad vbo pozčtneljsko bedo; upliv ublaženega bitja njegovega pomiril je vsak prepir razburkanih strastij in klasiška njega modrčst spravila je vsak duševni razpor zopet v skladno ravnotežje. Ni čudo torej, da planinski naš nlavec. Simon Grogorčič, toži kot „zaostal, ptič" za tem nenadomostnim bvoj' m prijateljem, kateri mu jo bil mnogo let blagohoten Bvetovalec in vešč tolažnik v pre-britkih urah peHniškega njegovoga muče-ništva. Tudi jaz, nomirni potnik, pogrešani ga kaj bolestno, kadar priromam iznova govorih vktipnost hrvatskega naroda. Ako je torej posl. Spinčid dal izraza želji, ki jo goji že dolgo in iskreno narod, katerega on v tej zbornici zastopa, potem se je poslužil samo pravico prosto izraziti m oje menenje, katera pristoji njemu tako, kakor vsakemu državljanu te države. Izvrševanje te pravice ni torej nikaka krivda, dokler se ta pravica glede državnih uradnikov in profesorjev ni omejila. Ker se pa to doslej še ni zgodilo, torej ne gre odrekati kakemu profesorju tega, kar zrnatra vsakdo drugi za svojo nedotakljivo pravico. Zatožba je torej v tej točki nična, neopravičena, krivična in protizakonita, to isto pa so tudi protizakonite posledice sodbe, opirajoče se na tako zatožbo. Isto tako labilna in prazna je druga točka zatožbe, katera se tiče posl. Spinčiča delovanja pri zadnji državnozborski volitvi v zapadnih okrajih isterskih. Franca, delovati pri volitvah za zmago lastne stranke, je splošna in neodrekljiva. Drugega kakor takšnega delovanja pa učna uprava ne more' očitati posl. Spinčiću. Da je res agitoval ali1 kaj uprizoril, kar bi bilo seglo čez meje po-! stavno dovoljenega delovanja ali kar se ne strinja s činom c. kr. uradnika, potem bi dež. šolski svet, ki posl. Spinčiću gotovo ni naklonjen, sigurno ne bil pozabil poročati o tem v svoji relaciji na naučno ministerstvo. V to pa ni bilo najti substrakta, navzlic vsemu trudu, kateri se je žrtvoval. Naročilo se je namreč preiskovalnemu sodniku v Rovinju, da preišče delovanje in uelianje posl. Spinčiča za časa zadnjih državnozborskih volitev v Istri. Navzlic neutrudnemu iskanju pa ni bilo modi zaslediti niti najmanjšega kaznivega dejanja in namestnik vitez Rinaldini ni vedel v zatožnici, poslani naučnemu minister-stvu in podpisani od njega, ničesar drugega povedati, kakor da je zatoženčevo „delovanje" bilo obrnjeno na to, „da bi se izvolili samo hrvatski volilni možje in poslanci* in da je pri tem prevzel „vodilno ulogo". Zadnja ta trditev je v toliko resnična, da je posl. Spinčić po svojem uplivu utolažil in pomiril slovanske volilce, razburjene po nasilstvih državnih in avtonomnih oblastev in tako zapreč l izgrede, ki bi bili imeli velikih posledic. Ponudil se je bil to trditev dokazati, a naučna uprava, ne da bi bila koga zaslišala, omejila se je na to, da je posl. Spinčiča odpustila iz službe. Nepravičnost te sodbo se pa vidi še jasneje, ako se uvaži Curriculum vitae tega moža, katerega so po petnajst nem, požrtvovalnem delovanji na sramoten in žaljiv način, kot žrtev strankarskega sovraštva, ker se je bil omrzil neki stranki kot zvest privrženec monarhije Habsburžanov, kar na kratko pahnili pred vrata. Poldrugo desetletje služboval je mož v šolah svoje domovine. Karan ni bil nikdar, pač pa hvaljen in priznan. Tako veliko je bilo zaupanje v njegovo vednost, da je bil imenovan cenzorjem šolskih knjig, članom in podpredsednikom izpraševalne komisije in konečno šolskim nadzornikom, Kot takšen opravljal je sam funkcije, katere so neposredno pred njim in za njim opravljali trije nadzorniki. Kot nadzornik bil je ljubljenec učiteljstva obeh narodnosti) : kajti bil je sicer strog, ali jako pravičen. V Bogu počivajoči prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf počastil ga je s povabilom sodelovati pri monumentalnom delu „Avstro-Ogerska monarhija, popisana in naslikana". Vzgojitelj in učitelj takšnih antecedencij gotovo ni zaslužil, da se ž njim ravna za požrtvovalno delavnost, katera mu je skoro nakopala smrtonosno bolezen, na tak način, brez uzroka in povoda! Toda posl. Spiučić ima jedno napako: on je slovanska in habsburška straža v Pri-morji in to je njegov greh. Ko je bil on šolski nadzora1 k, niso v isterskih ljudskih šolah rabili zemljevidov, na katerih je označena Istra kot del kraljestva italijanskega; po svojem delovanju nakopal si je sovraštvo mnogih ljudij, a sedaj se mu udanost njegova za monarhijo in vladajočo rodbino, pogum, da je ostal zvest svojemu prepričanju, plača s tem, da se mu razruši njega uradno, materijalno in socijalno stališče. Ta reč ima pa tudi svojo narodno-po-litično in moralično stran. Slovansko prebivalstvo v Istri je vznemirjeno in razburjeno po sovražnem mu postopanju deželne vlade, a zaman se obrača za pomoč do minister-stva. Ta razburjenost in srditost pa mora do skrajnosti prikipeti, ako ostane odpust posl. Spinčiča v veljavi. To bi imelo demo-ralizujoč upliv na politiški značaj in na poštenost mišljenja driari služeči/i organov, to bi slabo vplivalo na dobre elemente v tistih krajih, kjer čuti prebivalstvo, da je v nevarnosti. Va tudi pravno čustvo sploh mora močno oškoditi to, da vrhovni brani-lelji in zaščitniki pravice in pravičnosti svojevoljno kršijo pravico in zakon. Z ozirom na navedene okolščine vprašajo podpisani njega ekscelenco, gospoda naučnega ministra: 1. Hoče-li gospod minister z ozirom na to, da se je vršila proti poslancu profesorju-Spinčiću brez uzroka in protizakonita disciplinarna preiskava, katera pa ni izkazala ničesar kaznivega, razveljaviti izrečeni odpust iz službe in odstavljencu zopet podeliti službo in plačo, eventuelno izreči samo suspenzijo ter ukazati, da se nepristranski pregledajo in uvažijo vsi akti, vso okolščine in vsa fakta ? 2. Ako pa gospod minister te remedure neče storiti, kako more od njega potrjeno strahovanje državnega uradnika, katero strahovanje mora pri vseh v državni službi stoječih ljudeh, ki ne prikrivajo svojega narodnega in političnega mišljenja, vzbuditi čustvo negotovosti in strahu za svojo ekzi-stencijo, pri rojakih strahovanega poslanca pa največji srd, kar se je res zgodilo, kako more to spraviti v soglasje s pravico, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih, s pravico vsakega državljana sploh, izražati svobodno svoje mnenje, sosebno pa z nedotakljivostjo poslanca ? Dr. Engel, Seichert, Kaftan, tir. Gregorec, dr. Šil, Schwarz, dr. JSlavik, Wohanka, Cestmir Lang, dr. Masaryk. dr. Lang, Mixa, dr. Gregr, dr. Laginja, dr. Kramar, Eim, Tilšer, Doležal, Špindler, Tekly, dr. Brzorad, dr. Va$aty, dr. Pacak, dr. Herold, dr. Blažek, Formanek, Vesely, Krumbholz, Hajek, dr. Dyk. na obrežje sinjezelene Soče ; kajti v čarodej ni njega družbi pozabil sem vse neprijetnosti kruhoborskaga svojega poklica ter se ob premodrih njegovih pogovorih okrepčal za novi polet križem domovine. Di, smelo rečem : za svojim očetom ga niaem poznal častivrednejšega moža, katerega bi tolikanj spoštoval in ljubil, kakor ranjcega profesorja Erjavca! Pod nasledujočo črko vam predstavim trojico znamenitih mož različnega stanu Prvemu je bilo imč : Gaberšek Ivan. Bil je šolski referent pri c. kr. okrajnem glavarstvu v C o 1 j i, pozneje tajnik okrajnega zastopa na Vranskem v prelepi Savinjski dolini. Mož se sicer ni mogel ponašati z vseučiliškimi diplomi, ali bil je velenadarjen Človek in prespreten politiški uradnik, da ga je očito odlikoval isti njega načelnik, okosteli birokrat, navzlic njegovemu izrecno narodnemu mišljenju, katerega ni skrival pred nikomur. V Bvoji službi je mnogo koristil t pospeševanje narodnega prebujenja v širnem Celjskem okrožji, slasti pa pozneje na Vrauskem, kjer je pripomogel, da so se ustanovila koristna društva v ondotnem okraji. Od prirode z lepim glasom oblagodar-jen, bil jo Gaberšek neumoren povec, ka- Deželni zbor isterski. XI. seja, dne 5. aprila 1892. (Konec.) Večina odobri po predlogu finančnega odbora svoto 1. rubrike for. 7200. K 2. rubriki: „t roški uprave" govori dr. V o 1 a r i č : Predgovorniki obsojali so že delovanje deželnega odbora. Mi nimamo privatno nič proti gospodom, a uradno izreči jim moramo največe nezaupanje. Kako se spoštujejo v druzih deželah razne narodnosti! Deželni odbor ga-I i a ki n. p. ne samo da dopisuje Rusinom v njih jeziku, nego poslužuje se celo cirilico. Mi se tu pozivljemo na državne temeljne zakone, na razsodbe najvišjih instanc, a brez uspeha. To je prevratno! To je brezvladje ! Bolje da nimamo take eksekutive : tako strašansko postopanje ni nikjer drugod 1 Z obzirom na vse to, z obzirom, da je deželni odbor izjavil, da ne bode odgovarjal na našo interpelacije in sicer potemi ko je deželni glavar poslal listek deželnemu odborniku dru. Clevi, stavil bodem predlog, da se brišejo vsi troški za deželnega glavarja in deželni odbor in naj eelo upravo vzame v roke o. k. vlada, kajti mi nismo zreli za ustavo. Jaz ne bi bil proti, da se razmere deželnih uradnikov urede in da se jih vspo-redi z državnimi. A prej nam mora deželni odbor ustanoviti „numerus fiksua", da nam pove, kako se je držal § 47, da je uradnik iz dežele, da pozna deželne jezike in, kakor se tam zahteva, tudi nemški. Nikakor pa ni umestno, da je deželni od-bor le preskrbovališče posamičnih družin. Bivši pomočnik pri zemljiškej odvezi, zet ravnatelja deželnih uradov, prišel je na tak način k deželnemu odboru v službo. V tem obziru trebal-o bi se držati onega, kar je potrebno in deželo vladati, kakor malo kraljestvo, a ne se ozirati na koristi posamičnih rodbin. Morali bi se ozirati na sinove dežele, kateri razumejo jezike. Leta 1863. predlagal je dr. Amo-roso, naj bode od treh, takrat nameščenih uradnikov, vsaj eden vešč jezikom. A koliko imamo zdaj uradnikov, pa ne znajo druzega, nego italijansko ! Pri 10. točki trebalo bi svoto povišati od 500 na 600 gld., da bi se deželni zakonik izdajal tudi v hrvatskem jeziku in pridejati še 1000 gld., da se izdajo vsi do sedaj veljavni deželni zakoni v hrvaščini. Čita v tem smislu svoje predloge. Galerija : aaaaa ! Dr. Volarič proti galeriji: „Ov* ravnaju sjednicami !u Večina sprejme potem 2. rubriko po predlogu finančnega odseka z 39.441 gld. K 3. rubriki: „t roški za pouk* oglasi se posl. Mandič: Prvi 2 točki 3-rubriko obsezajo podpore in sicer 1200 gld. več nego prejšnja leta, menda za me-dicince. Mi smo se vedno pritoževali zarad podeljevanja; letos je is interpelacije dra. Laginje razvidno, kako vi delite štipendije. Potrebno bi bilo zahtevati od onega, ki prosi podpore, da mora znati jezike, da mu bode mogoče služiti v deželi. A to vi popolnem ignorujete. Štipendije pa se dajejo samo Italijanom, dajejo se tujim ljudem, dajejo se celo takim, ki se uče izven države, dajejo se takim, ki niso potrebni. Mi to obsojamo. Dr. Volarič: Pri obrtnih šolah hoče se s predlagano resolucijo dati de-želnomu odboru nekak upliv. To bi bilo dobro, da imamo drugačen deželni odbor. A sedanji postopal bi pristransko. Posl. B a b u d e r govori o štipendijah z obzirom na interpelacijo dra. Laginje. Dr. Volarič: Ni res, da bi bil dr. Laginja neopravičeno napa! deželni odbor. On je navajal, kar stoji v poročilu deželnega odbora. Slučaj je se-ve-da mogoč, da kak Štipendist ne napreduje, a opazke od te strani zarad podeljevanja niso merile na to, da bi se odvračalo dijake od Koper-skega gimnazija, nego povdarjalo se je, da se podpore dajejo edino le Italijanom. Sploh moram zopet naglašati potrebo hrvatskega gimnazija. Pri delitvi podpor pa se je ozirati na obe narodnosti. Štipendija za otoke niso popolnjene, nekoliko tudi za Koper ne. Vlada gre za tem, da širi germanizacijo. Dobro je, učiti se na terega še danes pogrešajo celjski Slovenci. Dasi je nosil mnogo let neizogibno smrt v svojih prsih, ostal je ipak delaven in vztrajen do poslednjega izdih-ljeja. Zlasti svoto mu je bilo prijateljstvo, kateremu je žrtvoval polovico Bvojega življenja. Še za smrtne bolezni se je razveselil vsacega vernega mu somišljenika, če mu je prišel v pohode,|in nobena sila ga ni zadržala, da bi ne bil ponovil ž jim „stare bratovske ljubezni" po slovanskem običaji s čašo vina. Toda naš Gaberšek ni bil zgolj „vinski brat", t. j. prijatelj, dokler je kaj vina na mizi, kakor mnogokateri, ki se n. pr. nocoj na četiri oči, z nami pobrati, jutri pa, ko nas sreča na ulici, pred ljudmi, nas pa zopet viče. Ne ! Gabršek je svoje pobratimstvo izpovedoval povsod in vselej očito in dejanski! On je s prijatelji delil poslednjo drobtinico kruha in bi dal za nje, ko bi bilo treba, i svojo kri. — Drugi mož izmed označene trojice bil vam je pristen čudak, kakeršnega sedanje dni ne dobite izlepa. Pisal se je : Gašparšič Valentin rodom Kranjec od nekod z Gorenjskega, Bil je svoje dni profesor na gimnaziji v Mariboru, pa se je svojevoljno odpovedal službi in veste, zakaj P ker jo dotični ravnatelj bojda zahteval, da se mu Dalje v prilogi. ima na ulioi odkrivati, kar pa Gasparšič ni hotel, češ, da to ni v njegovem dekretu. Leta 1870., ko sem ga jaz spoznal, živel je v Mariboru ob poučevanji v tujih jezikih in sicer : v italijanščini, francoščini in angleščini, zbok česar so mu pravili „SprachmeiBter". Ali bolje poznan je bil pod šaljivim naslovom : „Der Wolken-schieber" in to zbok svoje nenavadne velikosti. Bil je namreč toli velik, da mu je, po lastnej pritožbi, bila vsaka postelj prekratka. Zdaj pa si predstavite tolikanj velikega mož4, zavitega v dolgi abruški plašč, kakeršnega nosijo še zdaj k nam prihajajoči konjski kupci furlanski, vrhu tega pa visoki cilinder na glavi, potem pa uvidite, da mu je pristojal gorenji naziv. Jednako oblečenega videli ste ga hoditi po Mariborskih ulicah, kar se jaz spominjam, četrt Btoletja. Pa mož je v svojem življenji prehodil mnogo sveti. Sedem krat, in to peš, potoval je bil v Rim, potem na Dunaj, v Berolin in Pariz. Ko se je bil vrnil poslednji pot iz „večnega mesta", pritoževal so je, da zdaj ni več prijetno potovati po Italiji zbok preobilnosti — policajev, kateri preže na tujca za vsakim grmom. Gasparšič namreč kot pristen filozof se ni obtovarjal z nepotrebno prtljago, temveč oblekel jedino srajco in ko se je ta zamazala, šel je k bližnjemu potoku ter si jo opral: dokler se mu je suiila, ogrnil je svoj abruški plašč ter sedel na bregu, kakor kak Riklijeveo — no, v „zje-dinjeni Italiji" menda zdaj tega ne do-volč in to jo našemu Dijogenu užalilo potovanje po „večno zelenečem vrtu Evrope"' Leta 1873. šel je bil Gašparšič na Dunaj na svetovno razstavo in sicer kakor se razumo samo ob sebi, ,per pedes apo-Btulorum". Iz Maribora, kakor mi je sam pravil, odrinol je s petdesetimi novčiči ▼ žepu, a vrnil se je b tremi stotaki prihranjenega denarja. Prišedši na Dunaj, bil je za cicerona bogatim inozemcem: Italijanom, Franoozom, Angležem in Ame-ričancem, pri katerih je poleg zaslužka Se dobro živel. Mož je bil pri tolikej velikosti mnogojedeo, ki je moral večerjati po dva, tri krat, zbok česar je pohajal razne gostilni zaporedoma, ker ga je bilo sram, kakor je rekal, jesti na jednem mestu tri pečenke. Ljubil je Čašo dobrega vina, za katero je šel po dve, tri ure daleč na pr. vLombah k Robiču, Hoče ali na P e s n i o o. Pravil je, da je pil raznovrstna vina v svojem življenji, domača in inozemska, ali naposled mu je bil dovolj močan šo jedino stari Ljutomerčan. Priloga „Edinosti" k štv. 35. gimnaziji jezikov. A prej naj ae nam da hrvatski gimnazij. V tem grmu je zajec. Ljubimo svoje, spoštujmo tuje — a bodimo složni, da se ne bodo dajale štipendije za tuj jezik. — V Pulji je mornarica, a ta ni — nemška! Gospod Babuder naj bo zdaj prepričan o naših namerah. 3. rubriko v znesku 162.041 gold. sprejme potem veČina po nasvetu finanč. odbora. Ravno tako 4. rubriko: „zdravstveni troški" v znesku 4.700 gld. j brez debate. K 5. rubriki: „dobrodelne naprave in zavodi" govori poslanec Jenko: Oskrbovanje ubožcev preuzroča deželi in občinam velike troške, posebno pa naraščajo vedno bolniški troški in misliti treba na to, da se jih, ako ne zmanjša, vsj omeji na najpotrebnejše. Finančni odbor v svojih resoluoijah nasvetuje sredstva v to svrho. Ali dozdeva se mi, da se niti deželni, niti finančni odbor nista dovolj temeljito bavila s tem vprašanjem in zato bodem nekoliko opažal k poročilu, želeč, da se te opazke uvažajo. Oskrbovanje ubožcev fje za posamične občine tako breme, da je sploh ne morejo več zmagovati. Ravno zato pa ni umestno, da deželni odbor razne troške, mnogokrat iz ničevih razlogov, zvrača na občine. V tem obziru postopa deželni odbor s posebno, neopravičeno strogostjo. Kadar katera bolnišnica sprejme bolnika, vpraša dotično občino za spričevalo pristojnosti« odnosno ubožnosti. Deželni odbor v to svrho predpisuje dvojni spričevali, ki pa nista b i 8 t v e n o različni. Prvo namenjeno je za one, ki vedno stanujejo v občini, drugo za one, ki stanujejo izven občine. Ako županstvo slučajno zamenja ti spričevali, predpiše deželni odbor celi trošek na račun dotične občine, katera mora torej plačati namesto petine, celi znesek. Tako postopanje dalo bi se opravičiti, ako bi deželni odbor pri onih, ki ne stanujejo v domovinskoj občini, v e b t n o poizvedoval, da-li morejo povrniti troške in da-li je kdo drugi zavezan, zanje plačati. Ali tega deželni odbor ne stori, da-si bi bilo zelo koristno za deželo in za občine. Posebno bi moral deželni odbor zdaj, ko obstoje razne okrajne in druge bolniške blagajne, paziti na to, je-li dotični pri ka-terej zavarovan in v slučajih, da je, zahtevati povrnitev bolniških troškov. Ako ga županstvo opozori na to, predpiše deželni odbor ves znesek na račun dotične občine in se za povrnitev od strani zavezanca ne zmeni več. Tako sili občine, da molče prezirajo take odno-šaje, kar je deželi samo v škodo. V tržaški bolnišnici bila je soproga čuvarja južne železnice in se je morale odvesti iz Ko sem ga videl poslednjič, tožil mi je, da ne more spati in po tem čuti, da se mu bliža smrt. Bilo je kaj zanimivo občevati ž jimi, kajti govoril je petero, šestero jezikov ter vedel povedati mnogokaj poučnega. In bil je v govoru duhovit, dovtipen, moder in toleranten. Kadar je bil dobre volje, pripovedoval je o svojem potovanji po Italiji, kjer je doživel kaj dražestne dogodke. O Bvojej preteklosti ni rad govoril, vendar pa je pravil večkrat, da je poznal osebno — Čopa, Kastelica in Preščrna. „No, to so Vam bili trije — ptički !B rekel je navadno, kadar je beseda nanesla na imenovano trrojico. — V Mariboru je užival Gasparšič ugled v prvih obiteljih, n. pr. pri Schmidererjevih, Hausnerjevih itd., kjer je poučeval otroke v tujih jezikih. In ti bo ga tudi podpirali in sicer no samo z denarji, tomveč tudi z obleko, katero pa so mu morali dajati le s kaksim izgovorom, češ, da je temu ali onemu prevelika, ker bi je sicer no bil vsprejel. V obče pa se naš čudak ni rad družil z vsakaternikom, kakor tudi se ga je ogibal marsikdor zbok prečelarne njegove prikazni in pa zbok znane njegove neuljudnosti gorenjske . . . (Dalje prih.) nje kot neozdravljiva. Deželni odbor se v tej zadevi ni obrnil na južno železnico, ki je dolžna skrbeti za svoje službenike, nego naložil je to občini in sicer, ko dotična niti ni bila več v bolnišnici. Ako bi bila od Trsta oddaljena občina izvršila nalog deželnega odbora, imela bi velik trošek brez potrebe. Slučajno ga ni izvršila, nego obrnila se je prej brzojavno na južno železnico in na bolnišnico, in tako rešila to zadovo z razmerno manjim troškom za brzojave. A trošek za zdravljenje dotične zadene po sedanjem običaju brez dvoma deželo z 7» in občino z '/», mesto da bi plačala vso južna železnica! Znan mi je drug slučaj, ko je bila stara beračica na državnej cesti povožena, in je je moralo županstvo odvesti v tržaško bolnišnico, ker jej je bila noga prelomljena. Županstvo opozorilo je deželni odbor, da bi moral troške povrniti oni, ki je to zakrivil. Zato je deželni odbor predpisal zopet ves znesek dotičnoj občini. A negotovo je, boli ta dobila kaj povrnenega, da-si je imela v tem slučaju troška 74 gld. 61 kr. V prej omenjenih spričevalih pristojnosti in ubožnosti potvrditi ima občina splošno, da-li je dotični ali kdo drugi v stanu, povrniti troške. Ali županstvo ne ve takrat, ko mora to izjaviti, koliko bodejo znašali ti troški in je torej tako prisiljeno, izdajati skoro brez izjeme taka spričevala. Kajti v slučajih, ko bolniški troški visoko narastejo in jih dotični ne bi mogel povrniti, nositi bi jih morala občina v celem znesku, ker je izrekla, da je bolnik v stanu povrniti jih. Tu navedem zopet slučaj. V tržaški bolnišnici bil je blazen deček, in občina izdala je spričevalo ubožnosti. Troški znašali so 128 gld. 80 kr. Od tega zneska nositi ima dežela V, t. j. 103 gl. 04, a občina •/, t. j. 25 gld. 76 kr. Ako bi bila spričevala drugačna, ako bi se v njih izreklo, da je dotični v stanu povrniti jih, recimo, do 30 ali 40 gld., tedaj bi dežela in občina nosili samo ostanek. Na ta način zmanjšali bi se letni troški za deželo in občine zelo, ker posamezne svote so navadno nizke in bi se mogle v mnogih slučajih izterjati. S tem bi se pa tudi zaprečilo, da ljudje ne bi zahajali za vsako malenkost v bolnišnico. Velikim troškom je največ kriv domovinski zakon iz leta 1863., proti kate-teremu je nevolja Bplošna, ker je bil skle-nen samo na korist večjih mest, a na veliko škodo drugim občinam. Bolje so bile določbe iz let 1859, 1849 in prej, ker se je po njih zadobilo pristojnost s tem, da se je določen čas prebivalo v kacem kraju. Žal, da Trst vsled svojega štatuta ni bil vezan na-nje in so torej malo koristile onim občinam, od koder zahaja mnogo ljudij v Trst. One, ki vse svoje življenje delujejo v Trstu, ki torej doprinašajo v korist one občine, ki tam davke plačujejo, od katerih nima domača občina ni najmanje koristi — ono mora oskrbovati domovinska občina na starost, ko obnemorejo ali obubožajo, da-Bi jih doma nikdo ne pozna, d&i v mnozih slučajih tudi : da-si so bili rojeni v Trstu. To jo velika krivica! (Dobro! na levici.) To velja pa po zakonu od leta 1863 ne samo za Trst, nego tudi za druga mesta. Veliko breme nositi jo občinam po določilih tega zakona tudi, ker so druge občine opravičene, dajati podpore za račun domovinsko občine. To bi se še potrpelo, ako bi se povsod vestno postopalo in v mnogih slučajih opravičeno uporabljalo od-gonBki zakon. A je tudi občin, ki so zelo radodarne s tujim denarjem. Med temi zavzema prvo mesto občina Puljska, katera mora biti po mojem mnenji zelo slabo upravljana. Tam dobi vsakdo podporo, a domača občina naj povrača. Od tam terjajo celo taka predplačila, ko so bila že povrnena. Sploh mora vladati v onej občini skrajna zmešnjava. V času, ko se je vozilo s parobrodom iz Trsta v Pulj za 10 kr., vporabljali so razni klateži tržaški, ki pa so bili drugam pristojni, to priliko, da so prirejali izlete v Pulj, tam zahtevali in dobili podporo dveh, treh goldinarjev ter se potem vračali za 10 kr. zopet v Trst. Občino Puljsko opozarjalo so je že direktno na vse to, prosilo se je tudi politične oblasti za pomoč, a brez uspeha. Tolike sem omenjal, da se predrugači postopanje glede bolniških troškov in da se dela na premcmbo zakona o domovin-stvu, kar bode v veliko korist za deželo in za občine. Deželni odbornik dr. C 1 e v a govori tudi v tej zadevi in večina potem odobri trošek 5. rubrike v visokosti 77.900 gld. K 6. rubriki: „javno stavbe" govori posl. M a n d i č : Potrebno bi bilo, da bi se zvezal Kras po dobrih cestah z železnico. A v tem obziru se ne stori nič. Kadar so volitve, obeča se vse mogoče, a na zadnje ono ljudstvo vender nima potrebnih zvez. V Labinščini, Plominščini je vse zanemarjeno. Okolo cepičkega jezera so vedno enkete i komisije, a uspeha se ne vidi. Ozrite se vender tudi na one pokrajine, ki imajo svojih pridelkov za izvoz, a ne cest 1 Poglejte malo v Brkine, ki so skoraj odločeni od sveta, a imajo najslabša občila. Kako so skrbi za zdravo vodo P Ko so bile volitve v Roču, obečala se jim je podpora 500 gld., ako glasujejo za Italijane in dobili so jih. V Podgače dalo se je pa samo 150 gld., ker tam ni bilo tako mogočnega zagovornika. Osušenje Cepičkega jezera je, se ve, bolj vladna zadeva, a a deželni odbor mogel bi uplivati, da se to vender že zgodi in pridobi plodnih tal. Občina Punat dobila je podpore — na 700 gld. troška za dobavo vode — samo 100 gld. Na Krasu se zdaj zopet agituje in ima nekdo celo 16.000 gld. na razpolaganje. Upam pa, da se Krašani ne bodo dali zapeljati. (Galerija : Bravo !) Dr. V e n i e r želi, da bi se vladi priporočilo, naj za uravnavo potokov v Bu-zeščini (Mirna itd ) ne uporablja Koperskih kaznjencev, nego domače delavce. Dr. Š t a n g o r : Tudi jaz imam priporočilo. Liburnija do zdaj ni zvezana po cesti z morjem in nemogoče jo nakladati kaj na ladije. Treba vse voziti na Reko. Zdaj se dela taka cesta na VoloBkem. Večji del izdelal je že nekdo na svoje troške. Manjka dodelati še samo 2 do 300 m. Ta cesta bode velike koristi ne samo za Volosko, nego za oelo Liburnijo. Priporočam torej to Cesto v podporo. Večina na to sprejme 6. rubriko v znesku 14.000 gld. Enoglasno sprejme se resolucija dra« Veniera. K 7. rubriki: „troški v poljedelsko svrhe in za javno ekonomijo* reče dr. V o 1 a r i č : V tej zadevi govorili smo že pri proračunu deželnega kulturnega sveta. Korist obsezati bi morala vso deželo. A v denasnjih razmerah glasovali bodemo proti. Mi glasujemo za vašo predloge, ako jih spoznamo za dobre. A da bi vi za naše, to so tako redki slučaji, kakor bele muhe. K tej rubriki govori še posl. D a-budor in jo potem večina odobri v znesku 21.787 gld. Brez debato sprejme so 8. rubrika: »troški za vojaštvo" v visokosti 700 gld. K 9. rubriki: „troški za javno varnost" oglasi se posl. Jenko: Dežela podpirati bi morala občino. Za stanovanja žandarmeriji potrosi so na loto skoro 11.000 gld. Stanovanja žandarmeriji odkazati bi so morala v občinskih hišah, kjer je mogoče in kjer občine žolo. Kjer pa občine nimajo svojih hiš, dovoliti bi jim morala dežela sredstva, da jih zidajo ter namestijo v njih tudi žandarmerijo. To bi bilo toliko bolj želeti, ker so silijo nekatero občino kot odgonake postaje, du morajo imeti zapor za odgnance. Občine morajo skrbeti tudi za prostore novačenja itd. in vse drago plačevati, ako nimajo lastne hiše. — Z najemščino, katero bi v takem slučaji plačevala dežela občini, amor-tizoval bi se s prva deloma dolg za stavbe, a pozneje uživalo bi občine korist in ugodnost, da bi imelo svoj urad in vae drugo v občinski hiši. Ker dežola toliko trosi za žandarmerijo, bilo bi pravično, da dobe občine žandarmerijsko pomoč posebno tam, kjer ne morejo vzdrževati svojih policijskih organov. A ta pomoč morala bi biti v posebnih slučajih brzo na roke, ne kakor zdaj, ko treba prej prositi politično oblast, in so zadeva v raznih slučajih, ako tudi telegrafičnim potem — kjer je to sploh mogoče — reši prekasno. Politične oblasti bi lahko razsojale, komu smejo zaupati. Na drugo stran pa ne bi smele politične oblasti uporabljati žandarmerijo za posle, kateri jej ne pristojajo, posebno ne za neko kontrolo nad županstvi. A kakor žo vlada zlorablja razne organe in urado, da, celo sodišča, v strankarske namene, tako zlorablja tudi žandarmerijo in mora ta n. p. tu v Porečkom okraju, loviti ljudi, ako vskliknejo „živio cesar Fran Josip I" Večina potrdi svoto 9. rubrike 14.650 goldinarjev. Brez debate sprejme tudi 10. rubriko: „deželni dolg" v visokosti 5000 gld. Poročevalec čita potem 10. —14. rubriko in sicer. 11. „razni troški* z 12.374 gld., 12. „aktivni kapitali za investiranje z gld.—.—, 13. „predplačila* z gld. 5000, 14. „za nakup javnih obveznic z gld. —.— K tem rubrikam oglasi se dr. V o -1 a r i č, vsled česar nastane velik hrup na galeriji. Posl. Mandič : „Smo v štali, v štali!" Dr. V o 1 a r i č : V proračunih ste rubriki 12. in 14. navadno prazni, a v sklepnih računih nahajamo v njih velike svote, tako za leto 1889 v 12. rubriki 80.772 gld. BO kr., a v 14. rubriki 59.915 gld. 93 kr. To je dokaz, da niso potrebne tako visoke doklade, kakor se vsako leto sklepajo. Večina potem potrdi tudi to zadnje 4 rubriko in potem vkupno potrebščino 364.493 gld. Brez dobate sprejme se potem pokritje, katero obseza : Rubrika 15. Dohodki iz dežolnega premoženja gld. 5*930, rubrika 16. pravice koristi in ekvivalenti gld. —.—, rubrika 17. deželne terjatve gld. 15.989, rubrika 18. povračila gld. 13.700, rubrika 19. prinofli in plačila gld. 8*200, rubrika 20. računska povračila gld. 100, rubrika 21. razni dohodki sploh 1*662, rubrika 22. pasivni kapitali in posojila gld. —.—, rubrika 23. predplačila gld. 6*000, rubrika 24. nakup javnih obvoznic gld. —.—, rubrika 25. doklade na davke (zastanki) gld. 49.400. Vkup gld. 100.981. Primerjanje k potrebščini v zneska 364.493 gld., pokritje v znesku 100.981 gld., pokaže se primankljaj 263.512 gld., katerega večina tudi potrdi in sklene da se pokrije: a) z 20% doklado na vbo dir. davke, kar bodo vrglo kacih 113.512 gld.; b) s 100% doklado na užitnino mesa in vina, kar bodo vrglo kacih 133.000 gld. ; c) z dosodaj navadnimi samostalnimi nakladami na pivo in žganje, kar bode vrglo kacih 17.000 gld. Vkup 263.512 gld. Deželnemu odboru odstopa so v rešitev 12 došlih prošenj in stavi na glasovanje 5 po fiRančnem odboru predlaganih resolucij : 1. Da v prihodnjem zasedanji prod-loži dožclni odbor organieni štatut za sistemizacijo deželnih nasadov in da sme začasno dovoliti podpore onim uradnikom, ki so slabojo plačani. 2. Da dež. odbor v vsacem zasedanji poroča o obiskovanju in napredku v obrtnih šolah. 8. Da dež. odbor pazi pri bolnikih sprejetih v bolnišnice, da-li so zavarovani pri katerej bolniški blagajni. 4. Da dež. odbor naprosi vlado, naj bi se pazilo, da bolniške blagajne redno poslujejo, odnosno da se dotični državni zakon od 30. marca 1888 premeni tako, da bode zadovoljeno posebnim razmeram v Istri. 5. Da se premeni domovinski državni zakon iz dne 3. decembra 1863. Ko se tudi te resoluoije sprejmejo, sklene predsednik sejo. Politični pregled. Notranje dežel«. Dne 26. t. m. sešel se je državni zbor. — Sklep gospodske zbornice, zadevajoč draginske doklade državnim uradnikom, izročil se je proračunskemu odseku; posl. Exner izročil je interpelacijo državnih uradnikov (z 20000 podpisi) za uvedenje službene pragmatike in zboljšanje gmotnega stanja. Posl. P i c h 1 e r in tovariši interpelujejo trgovinskega ministra radi pritožeb proti dunajski telegrafni družbi. Posl. dr. Gessmannin tovariši interpelujejo radi odpuščenjs poslanca Spinčiča iz državne službe, odnosno, radi uvedenja službene pragmatike, posl. Pernerstorfer in tovariši radi prepovedi socijalistiškega shoda v Lincu; posl. Ei m radi odpuščen j a posl. Spinčiča iz državne službe. (Interpelaciji poslancev Gessmanna in fiima priobčujemo na drugem mestu. Op. ur.). — Posl. dr> Kaizl in tovariši predlagajo postavni načrt, tičoč se razširjenja varstva delavcem. — Slednjič so interpelovali posl. dr. Ž a-č e k in tovariši radi prepovedi slavnosti Komenskega. V seji dne 28. t. m. prosilo je deželno šodišče dunajsko, da sme sodnijski postopati proti posl. Pernerstorferju radi kaljenja javnega miru, koje je raz-krivil ta poslanec s tem, da je razburljivo govoril na dveh shodih. Poslanec Tilšer je stavil od 41 poslancev podpisani predlog, daje deti pravosodnega ministra pod z a t o ž b o, ker je prekršil zakon in ustavno zajamčeno pravico deželnega zbora češkega s tem, da je v Toplicah ustanovil okrajno sodišče, ne da bi si bil prej pridobil po zakonu potrebno privoljenje deželnega zbora češkega. Posl. Pac&k je predlagal, da je razveljaviti dotični ukaz pravosodnega ministra. PobI. dr. P a c ti k in tovariši stavijo nujni predlog : Imunitetni odsek naj preišče, v koliko se je prekršila članom zbornice zajamčena imuniteta b tem, da je učna uprava proti poslancu kmetskih občin Pa-zin-Voloska, Vekoslavu Spinčiču, začela disciplinarno postopati in ga odpustila iz službe ,* predlagati je temu odseku tudi v varstvo imunitete potrebne korake ter o tem čim prej mogoče poročati v zbornici. Deželni in državni poslanci mlado-Čeaki izdati bo manifest na narod češki. Ta manifost naglaša mej drugim, „da narod nikdar ne privoli v razkosanje kraljestva češkega, katerega celokupnost je znamenita za obstanek avstrijske države. Celo najhujši protivniki države Češke omejili so z zakoni iz let 1868 in 1873 moč centralne vlade z določilom, da mora pravosodni minister prositi potrjenja od strani deželnega zbora, p redno 8e dotakne katere-ga-koli okraja. Kdo bi bil mislil, da se najde vlada, ki bi hotela razkosati kraljestvo Češko P In vender ue je našla ! To je tista vlada, ki je nekdaj obečala, da hoče biti nepristranska za vse. Narod češki stoji pred novo nevarnostjo in sicer zato, ker je preprečil nadaljno obravnavanje o punktacijah. Opaši se torej, narod češki, s pravico in istino, kolikor najboljo moreš ? Mi moramo upotrebiti vsa sredstva, katera nam dozvoljujejo naša ustavna prava in obstoječi zakoni, da storimo opezicijo na- roda češkega jedinstveno in nepremagljivo proti sistemu, ki žali ne le naše državno pravo, ampak tudi naše narodne pravice. Tvoji zastopniki, narod češki, vršili bodo avojo dolžnost, a tudi ti stoj jim na strani neustrašljivo in čvrsto v tej težki borbi." Deželnim glavarjem v Bukovini bode boje imenovan posl. L u p u l . S tem ostane razmerje pri starem, kakoršno je bilo v prejšnjem deželnem zboru. Po takem je zelo verojetna vest. da skoro premestijo deželnega predsednika grofa Paceta, ki je zašel v konflikt z vladajočo stranko. Kdo je sovražnik celokupnosti države naše P To uprašanje moramo zopet danes staviti do gospode Nemcev, ki so toli prijazni silovitim Madjarom. Tesno prijateljstvo Nemcev z Madjari ima — kakor znamo — le ta namen, da bi osiguralo nadvladje Nemcev to-stran Litve, a Madjarov na oni strani. AkBijom tej nem-ško-madjarskej zvezi je ta, da v mnogo-ličnej monarhiji avstro-ogerski bodita le dva naroda gospodarja, vsi drugi pa hlapci. Ker pa se slovanski narodi avstrijski upirajo takim zahtevanjem, nasprotujočim postulatu moderne, konstitucijonelne in svobodne države, sumniči se jih kot nevarne za obstanek države. Tu nam prihaja na misel pripovedka o tatu, ki je po ulici drveč kričal: lovite ga, lovite ga ! Ne mi, ampak oni Bami so nasprotniki celokupnosti države! Znano je, kako je Madjarom zoperno vse, kor-koli jih spominja na zvezo s tostransko državno polovico: kdo ae ne spominja na razne demonstracije proti črno-rumenim barvam in proti skup-nej vojni P ! Taka demonstracija se je dogodila zopet v državnem zboru Ogerskem. Grof Apponyi predlagal je namreč resolucijo, zahtevajočo , da Be pri žandarmeriji Ogerski odpravijo črnorumene barve in avstrijski grb ter se nadomestijo z rarodnimi barvami in emb-lomi. Najlepša je pa ta, da bi bila resolucija gotovo VBprejeta, da ni predaednik zbornici nasilno pretrgal sejo. Taki so torej tisti, ki nam avstrijskim Slovanom odrekajo lojalnost do države in dinastije, slikujoč nas kot razjedajoče elemente !!! To bi bijo upitje, ko bi so kaj tacega čulo v kakej Blovanskej korporaciji! Kaj pravite k temu, gospoda Nemci, ki se toli radi šopirite z naslovom „Staats-partei" P! Vnanje države. Sedaj je gotovo, da pojdeta i talijanski kralj inkraljicav Potsdam posetit vladarsko dvojico nemško. Dan pa še ni določen, najbrže se pa zgodi mej 8. in 14 junijem t. 1. Z ozirom na zadevo Spinčičevo je pač vredno omenjati, da se je za bodoče volitve v parlament Grški oglasilo kot kandidatje nič manje nego 72 aktivnih oficirjev. Čudno: tam celo vojaški stan ni na poti politikovanju, pri nas pa je biti jako opreznim celo profesorjem, ki istodobno niti ne izvršujejo učiteljskega poklica svojega. Porotno sodišče Pariško obsodilo je anarhista Simona in Ravachola v dosmrtno poBilno delo, druge obtožence pa je oprostilo. Razsodba ta je presenetila na vse strani, kajti ves svet je pričakoval smrtno kazen. Brezdvojbeno je uplival strah na porotnike in res je tem poslednjim občinstvo žvižgalo, ko so zapuščali dvorano. V državnem zboru Prunkem izjavil je ministerski predsednik Eulenburg svoje uverjenje, da bodo ločenje mesta državnega kancelarja od ministerskega predsedniŠtva imelo le dobro posledice. Minister nauka in bogočastja Bosae je rekel, da zanj ne bi bilo umestno sedaj razvijati svoj program, ko posluje še le malo tednov ter da za sedaj ni mogočo predložiti novo šolsko predlogo. Sicer pa je zagotovil goHp. minister, da hoče stopinjice svoje pobirati za svojim prednikom. S to poslednjo opazko hotol je očevidno potolažiti razžaljene konservativce, razžaljene zato, ker se je moral umakniti mož njihovega zaupanja, bivši minister Z e d I i t z . Različne vesti. K položaju. „Slov. Narod* prejel je iz Prage naatopni telegram : „Nar. Listy" javljajo z Dunaja, da je uprašanje uravnave valute stopilo v jako opasen stadij. Kabinet nahaja se pred velikimi političnimi težavami. Ako padejo vladni predlogi, nastala bi ne »amo kabinetna nego tudi državna kriza. Levica je pač gotova za predloge, a češki poslanci bodo glasovali proti predlogam iz političnih in gospodarskih razlogov. V konservativnem klubu bo mnenja različna. Večina je proti zlati valuti. Taaffe si je svest resnosti položaja in je naznanil konservativcem, da bode celotna vlada stavila kabinetno vprašanje še v tem zasedanji glede sprejema vseh predlog o valuti. Niti do jeseni neče stvari odgoditi, ker ogerska vlada preti, da bode v tem slučaji samostalno uredila svojo valuto. Iz državnega zbora. V včerašnji seji je odgovoril gospod pravosodni minister na interpelacijo poslanca Spinčiča radi raznih konfiskacij hrvatskih in slovenskih listov, da je vse te konfiskacije potrdilo sodišče. Na to se je pričelo prvo čitanje načrta o direktnem osebnem davku. Poslanec H e r o 1 d je nagla-šal pri tej priliki, da se pravična preosnova davkov ne da izvestii, dokler se ne zadovolji narodom v politiškem pogledu. Govornik očita vladi nepostavno, kaznivo postopanje proti narodu češkemu, kojemu bi hotela ukrasti njega prava. Radi poslednjega izraza dobil je govornik ukor od predsednika. Proračunski odsek je sklenil, ostati pri svojem sklepu, da se za draginjBke doklade državnim uradnikom določi 1 milijon goldinarjev, finančni minister pa je izjavil, da je primoran vstrajati na dosedanjem stališču. Resnična beseda. O ljubljanskih razmerah ne govorimo radi, kajti, kakor hitro se oglasimo — če tudi z najboljšim namenom —, očita se nam, da smo trabanti tega ali tega lista, te ali te osebe. Z druge strani je pa zopet težko molčati Slovencu-rodo-ljubu, videčemu v naši metropoli grde pojave strankarske strasti. Prav veseli nas, da danes ne treba nam žigosati dogodkov, pričujočih da se v Ljub\jani v boju proti osebam puščajo Čisto v nemar oziri na stvar samo: na narodno korist. Mesto nas naj govori konservativna „Stidsteierische Post". Ta list piše : Z ozirom na te vesele spomine na one čase, ko se je rod slovenski vzbudil iz letargije in ko se je bojeval zložno in v trdno sklenenih vrstah za svoje narodne pravice, je pogled na sedanje odnašaje v narodnem taborju, osobito v Ljubljani, prav žalosten. Predstoječe občinske volitve dale so povod hudim polemikam in nas dovajajo do posledic, ki utegnejo zelo škodovati skupnej stvari. Če tudi je obžalovati in grajati, da Slovensko društvo ni vspreje'o predloga dra. Bleiweisa, da bi volili tudi nekoliko konservativnih svetovalcev, vender mora vsak rodoljub, kojemu je pri srci ojučenje ndroda, uaj-ostreje obsojati taktiko, koje s o s e poprijeti posamični nasprotniki Slovenskega društva. V nekem oklicu obdolžuje se mej drugim deželna vlada, da podpira radikalne elemente. Takej basni ue more vender nikdo verjeti, ki je videl in čital, kako so v deželnem zberu napadali vlado glavni zastopniki radikalcav in kako odločno jih jo zavračal deželni predsednik. Kdor v sedanjem trenutku — ko bi se sprememba v vodstvu deželne vlade izvestno ne izvršila, kakor bi želeleli — pridružuje uemško-liberalnim nasprotnikom ter izpodkopuje tla sedanjemu voditelju, ta deluje le v korist skupnemu nasprotniku. Isto tako je najodločneje obsojati akcijo, naperjeno proti mostni hranilnici, ker se ž njo le navaja slovenski denar v kranjsko Šparcaso, koja uporablja čiste dobičke svojo za nemški (židovski) š u 1 f e r a j n ter razne smotre sploh11. To so resnične besede; če pa koga bd-dejo v oči, temu nismo krivi m i ! Zahtevajmo svoje pravice ! D&: zahtevati moramo, ako hočemo kaj doseči! V svesti si, da je pravo na naši strani in v trdni veri, da slednjič mora zmagati pravica, ne smemo nikdar, boreči se za jednakopravnost našemu jeziku, obstati na pol pota. Lep vzgled nam je tajnik posojilnice v Celji gosp. Fran Lončar. Ker so bili po sokolskih slav-nostih v Celji tam na dnevnem redu napadi na slovenske narodnjake, prosil je ta gospod pri mestnem uradu Celjskem za orožni list. Prošnja je bila seveda slovenski pisana. Mestni urad celjski je kar odbil Lončarjevo prošnjo, in sicer nemškim odlokom. Poslednji je vložil na to utok na c. kr. namostništvo v Gradci-Ta oblast je sicer ugodila rekurzu gledč orožnega lista, gledć nemškega odloka mestnega urada je pa odločila, da je mestni urad že z vsprejemom slovenske prošnje ugodil čl. XIX. temeljnih zakonov, a da ni obvezan slovenski reševati slovenske uloge. Ker g. Lončar ni bil zadovoljen s tem odlokom graškega na-mestništva, storil je korak dalje ter se pritožil pri ministerstvu za notranje zadeve. In res je ministerstvo spoznalo, da je mestni urad celjski obvezan vsprejemati slovenske uloge, ter je tudi reševati slovenski. Svoj izrek je ministerstvo podprlo s tem, da je v Celji slovenski jezik deželni jezik, ter da značijo nemški odloki na slovenske uloge kršenje temeljnih zakonov. — Morala iz te dogodbe za tržaške Slovence je jasna: ker je tudi tu smatrati slovenski jezik kot v deželi navadni jezik, dolžan je tudi mestni magistrat tržaški si ove n-ske uloge slovenski reševati. Magistrat se upira seveda ravnopravnosti našega jezika, a treba ga prisiliti v to pdtem višjih instancij iu po vzgledu vrlih celjskih Slovencev. Slovanske Čitalnice Tržaške občni zbor je danes ivečer. Želeti je obile udeležbe. Pevsko društvo „Slava" osnovalo se je minolo nedeljo pri sv. Mariji Magdaleni Spodnji ▼ tržaški okolici. Dopisnik naš nam poroča to vest radostnim srcem, posebno še zato, ker je bila udeležba pri osnovalnem shodu velika. — Sklicevatelj shoda, g. Anton Miklavec, otvorivši zborovanje, je naglašal pomen in važnoBt pevskih društev. Važnost ta je tem znameni-tejša za sv. Marijo Magdaleno, ker je ta kraj &e zanemarjen ▼ narodnem pogledu. Pravila društva so ae prečitala ter odobrila jednoglasno. V začasni odbor bo izvoljeni : Anton Miklavo, predsednikom; Miha Čok. pod-predsednikom; Josip Pregaro, tajnikom; Josip Vouk blagajnikom; Janez Bradač, Josip Kebec, Anton Komar, Josip Vekjet in Miha Vekjet, odborniki; Peter Grego-rič in Josip Bjeker, namestnikoma. Po dovršeni volitvi zaključilo seje zborovanje s trikratnim živio-klicem presvetlemu cesarju. Dopisnik naš poživlja tamošnje pevce da se veselo poprimejo petja, ki je vspe-šno sredstvo pri vzbujanju narodne zave-sti. Oni pa, ki tega ne morejo storiti, naj žrtvujejo kako desetico, da se društvo podpre v gmotnem obziru. Uverjoni naj bodo vsi, da jim bodo trud in žrtve poplačane stoterno. Potomci naši spominjali se bodo hvaležno onih, ki so jim vcepili v srce ljubezen do domovine in rodnega jezika. Na noge torej, mladeniči in možje, da pokažemo svetu, da smo tu, da hočemo živeti ter se razvijati, kakor se razvija slovenski živelj povsod drugod, če tudi bi sedanji rod nič no dosegel, pa bodo naši zanamoi ponosno vsklikali: S I o v a n je prišel na dan! Pevsko društvo „Velesila" v Skednji vabi na veliko veselico a plesom, katero priredi v nedeljo dne 1. maja 1892. v proatorih dvorane gosp. M. Sancin Vrba (po domače Tiček). Vapored : 1. Jenko, „Naprej", godba. 2. F. S. Vilhar: „Spljotu", poje zbor. 3. M. Vilhar: „Ljudmila", deklamacija. Deklamuje g.čna Vekosl. Godina Skuta. 4. A. Nedved: „Prešernu*: poje zbor. 5. V. S. » Zapirajte vrata", ša- loigra v ednem dejanji. 6. Gerbič: „Slovanski brod", poje zbor. 7. Ples in proata zabava. Mej posameznimi točkami svira domaća godba slavjanske komade. Začetek je točno ob uri zvečer. Ustopnina : k veselici za osebo 30 nvč., k plesu za osebo 30 nvč., sedeži 10 nvč. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Veselica bralnega in pevskega društva na Opčinah, določena na dan 1. majnika, odložila se je na drugo nedeljo, dne 8. majnika. Vabilo. Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj bode dne 12. maja t. 1. ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. odd. dež. kmet. šole z naslednjim vspo-redom : 1. O pravnih razmerah slov. uči-teljstva. 2. O ženskih ročnih delih. 3. Poročilo odseka za opis okraja, oziroma volitev enega uda v isti odsek. 4. Volitev delegatov k 4. zborovanju „Zaveze". 5. Posamezni predlogi in nasveti. Z ozirom na važnost vzporeda samega in posebnega odborovega predloga pričakuje so prav obilne udeležitve. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. Odbor. Učiteljsko društvo za sežanski okraj ima svoj glavni zbor s proslavo BOOletnice rojstva veleuma J. A. Komenskega v 5. dan majnika t. 1. ob 10. uri predpoludne v Sežani. Dnevni red: 1. Slavnostni govor. 2. Hymna Komenskemu. 3. Pozdrav predsednika, 4. Overovljenjo zapisnika zadnjega zbora. 5. Načrt opisa jedne občine v sežanskem okraju. 6. Poročilo tajnika. 7. Poročilo blagajnika. 8. Poročilo pevo-vodje. 9. Volitev odbora. 10. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zaveze". Ker se bode ta dan proslavljal spomin uzor učitelja in remek pedagoga in je spored velezanimiv, nadeja se podpisani odbor, da vsak ud pokaže svoj stanovski ponos in svojo zavednost. Odbor. Prošnja do slovenskih čitalnic in bralnih društev. Za narodno izobraževanje, združevanje in pospeševanje narodne zavesti so bile slovenske čitalnice neizmerne vrednosti, odkar bo se začele snovati in delovati. Vsaj se še marsikdo spominja, kako je bil že ranjki Bleiweis ponosen in vesel, ko bo je po njegovem in drugih domoljubov trudu v življenje obudila tu in tem slovenska čitalnica. Od leta 1860 pa do danes se je že toliko teh narodnih ognjišč oživelo, da je vredno in spodbudno, da ae zopet sestavi njih pregled. To željo izprožil je domoljub, ki bi rad v knjižici tekoče leto priobčil takov pregled. V ta namen je podpisanega naprosil, da bi ae tega dela lotil. Ker mu te opravičene domoljubne želje nikakor odbiti ne morem, zato prosim vso slovenske Čitalnice in bralna društva, da bi mi pri priliki sledeče podatke o svojih zavodih iz leta 1891 poslati blagovolili: Ime društva, število udov, število odbornikov, ime in stan predsednika, tajnika in blagajnika; število časnikov, knjig; število besed (veselic); vrsta veselic (petje, gledišče, godba, ples, društvene igre, tombola itd.); deaarstveni promet; premoženje (gotovina, glasovir, godbeno orodje, pohištvo) dobrotnike in še druge slučajne zanimivosti, s katerimi se društvo odlikuje. V Krškem, 1. marca 1892. I. Lapajne. Cesarjevič Rudolfova vilenica v Divači bode v nedeljo, 16. maja t. 1. ob 4Vs. uri popoludne svečano razsvetljena. Ob tej priložnosti bode v vilenioi izborna godba igrala vesele pokoČnice. Ustopnina sa osebo 50 kr. Iz Gorice se nam piše: Nedavno bil sem v Brdih. Po svojem opravku pridem tudi do nekega gosp. učitelja, ki spada pod o. k. okr. šol. svet v Gradišči. Pokaže mi neki dopis od okr. šol. sveta, pisan v italijanskem jeziku, katerega dotični učitelj ne razume. Bili so na istem dopisu aaznamovaui šole prosti dnevi. Dopis bil je toraj precej važen in vsak učitelj mora vedeti, katere dni ima med šolskim letom poučevati in katere dni ne. lati dopis hrani se tudi za bodoče čase v šol. arhivu za uporabo vsakokratnemu učitelju in kr. šol. svetu. Sedaj pa vprašam: Ali je ros dolžan slovensk učitelj znati italijanski jezik ter sprejemati dopise v italijanskem jeziku? Mislim, da ne in z vso pravico bi lahko slovenski učitelji in krajni šol. sveti, spadajoči pod c. k. okr. šol. svet v Gradišči, zahtevali, da se jim dopisuje v slovenskem jeziku. Vzgledujte se gospoda pri okr. šol. svetu gradisčanakem, vzgledujte se na okr. šol. svetu goriškem, ki ima pod seboj edino italijansko šolo in krajni šol. svet v Ločniku, a se vkljub temu samo radi ene osebe (vsakokratnega šol. voditelja v Ločniku) poslužuje pri dopisovanju tej šoli italijanskega jezika. In tako mora biti, to je pravično, to je enakopravno 1 Kaj bi si mislil šol. voditelj, doli kje v Furlaniji, da dobi slovenski dopis P ! A krivda zadene nekoliko tudi dotične goBpode učitelje, zlasti pa krajnih šol. svetov pred sednike, ki bo ne pritožijo na merodajnem mestu ter ne zahtevajo, da se jim dopisuje slovenski in ne italijanski. Zahtevajmo vselej in povsod priznane nam pravice , ker v tem obziru nista na pravem mestu boječnost in popustljivost. S Komenščine se nam piše: Ko se je pri nas — nedavno temu — javno razpravljalo o ne dokaj izgledni upravi šol skega vrta v Komnu, bilo je tudi takih, ki bo nekam zagovarjali to upravo, češ, kaj se utikajo ljudje v stvari, ki jim niso nič mari P Kaj jim je toliko do šolskega vrta P Kje je najti v naših krajih vzgle-den šolski vrt P Čemu se toliko spodtikajo nad našim vrtom P Tim in enakim upra-šanjem je bil kmalu konec, ko se je oglasil nasprotaik : Kaj P! Idite v Lokavec in oglejte ai dobro tamošnji šolski vrt, in kmalu bodete drugače mislili o šolskih vrtih ! — In tako sem porabil tudi jaz prvo priložnost, da sem si ogledal omenjeni vrt. Te dni nanesla me je sreča v Lokavec. Po dovršenem opravku poprašam hitro po šoli in po šolskem vrtu. Šolsko poslopje od zunaj ni kaj poBebnega, ali toliko več je šolski vrt. Tu je prava šola za poljedelca. Vsakovrstno sadje, uspevajoče pod Čavnom, se tu goji. In vaaka vrsta sadja ima svoj odmenjeni prostor. Požlahtjena drevesca oddajajo bo prav po ceni med ljudstvo. In da ljudstvo rado sega po njih, dokaz ti je severna atran Lokavca, ki je vsa posuta a cvetjem. — Takih vrtov potrebujemo ! „Ste-li že pregledali P Vam li ugaja naš vrt P" pou-praša me zvedavi prijatelj pri „kosilu." Ugaja mi, — mu odgovorim, — ker vaš vrt prava je šola; in pri vsaki ljudski šoli bi moral biti vrt tako obskrbljen. „Ali za to ui vsakdo, me zavrne prijatelj, za to mora imeti človek veselje, da se v vrtu trudi." Našemu učitelju je pa to veselje prirojeno, ker mu je oče 84letni starček, prvi Badjerec v Suhorji na Pivki. On sam dela in cepi v vrtu. Na deželni raztavi dobil je lani tudi „priznanico". V nedeljski nekdanji šoli smo čitali : Jablane hruške In druge cepč Cepi v mladosti Za stare zobe. Radi tega so nas v kmetijstvu več poučevali kakor dandanes. In v tem obziru je „nova šola" pomajnkljiva. Radi tega tudi malo kje najdeš vzgleden šolski vrt. Drobnosti. Nek 621eten mornar prišel je po noči na ladijo „S. Giusto" a ker je bil pijan, padel v morje, od koder ao ga aioer izvlekli živega, drugo jutro je pa nenadoma umrl, menda od kajji. Mrtveca so prenesli k sv. Juste. — Se ne 2 leti staro deklico imenom Ivanka Majcen pustili ao stariši samo igrati se na nekem hodu, od koder je padla kakšne štiri metre nizdolu na tla, a pri vsem tem so samo nekoliko opraskala po obrazu. Angolj božji bolje varujo nežne otročiče, nego nekateri brezskrbni roditelji. — 691etnemu Kr. Ba-tiču šlo je kolo voza po nogi ter mit isto zlomilo. — 421etni Anton S. na Kontovelju je nenadno zblaznel ter so ga le a silo mogli prepeljati v norišnico. — 231etni A. I Ludvik je padel pod nek vagon ter si zlomil desno nogo in se močno ranil v hrbet. — Stražniki so zaprli necega razgrajalca v starem mestu radi tatvine. — 31 letno Marijo Ogrik so vtaknili pod ključ, ker je svojej gospodinji ukradla raznih stvari vrednih 200 gld. — Necega mehanika A. Kaloge-rovića našli so stražarji ležati na ulici ter misleči, da je pijan, prenesli v zapor v ulici Tigor. Ker se pa vendar ni hotel zavest:, šli ao po znanega Trevesa, ki ga je odpremil v bolnio, kjer ubogi mož kmalu potem umrl. Izpred sodišča. Pred porotnim sodiščem tržaškim vrši se od četrtka sem obravnava proti sedmerim ponarejevalcem denarja. Da je redarstvo prišlo na sled zločincem, je zasluga matere jednega iz-mej njih — nekega Kovača, — ki je izročila policiji ponarejene srebrnjake, koje je našla nekega dne v svojem stanovanji. Materijal, kojega bo potrebovali za pona-rejevanje, pa je bil skrit v delavnici ne kega mizarja. Gostilna „Štoka", staroznana pod ime- Listnica upravništva. O. I. V. v Stružniku|: Plačano do 1. julija 1892. — I. V. v Komnu: Isto tako. Tržno poročilo Cene »e razumo, kakor se prodaje na debelo blago za gotov denar). C«na od for. ilo for. Sava Mocca...... Rio biser jako fina Java „ „ „ Santos lina .... „ srednja . . Ouateraala .... Portoricco .... San Jago de Guba CeyIon plant. fina . Java Malang. zelena Campinas .... Kio oprana . . . n 1»««»..... „ srednja . . . Oaaaia llgne' v zabojih . Maclsov ovet..... lager Bengal..... Papar Singapore .... Ponang ..... Batavia..... Piment Jarani k a .... Petrolej ruski v sodili . „ v zabojih Ulje bomažno amerik. . Lecce jedilno j. f. gar. dalinat. s certifikat, namizne M. S.A.j.f. gar. Aix Viorge . . « tino . . . Limoni Mesina . . . Pomeranće Puljeske . poleg kavarne „Fal>ris, nu(1* MIIIUII jci IU, strop jo — 'izdeluje moške obleko po najnovejšem kroju, izdeluje tudi obleko za c. kr. uradnike. — Postrežba točna in hitra. 10—12 " Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campauillo v hiši Jakoba Brunnorja št. 5 (Piazza 1'onterosso). Po dvakrat na dnn frišno oprosno mleko po 12 kr, liter neposredno iz Št, Petra, sveža (frišna) smetana. Na r.ahtevanje posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. SebastlaĐO blizo solnega trga. Cl. Gostilna „Al (Jalto d'oro" Ghega toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in &icer furlansko po kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin<-» na zunaj in sicer loko štaoijon Trst po 23 gld, hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge strofike. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich. 5Ul/ 11» l aMvl OlI IlOSC • u. opominje svakoga, da pazi na u( «1 BEOII ( i drug. { » [0. — Kod kupnjo % podielanje. ? I I I I i K » » 9 'Se Domače sredstvo^ olajšujoče bolečine, ki je izkušeno že mnogo let. Kwizde n fluid proti protinu. Ceno steklenice 1 gld. a Pravo se dobiva v vseli V. lekarnah. FRAN IV. K W1 Z I) A ces. kr. avstr. in kralj. rumeiiBki dvorni založnik. Okrožni lekar, Korneuburg pri Dnnajn. Lastnik pol. druatvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolenc T s tu.