Štajerski TEDNIK 33 3 3. FFESTIV ESTIVA ALL D DOB OB O BR B RO OTE OT TE S SLOVENSKIH LO OV VENSKIH K KMET ME M ET E TIJ T IJ 20 20.-22. 2 0..--22 22. 2. ma majj 20 2022 22 2m med ed 9 9.. in n 18. 18. u uro ro Miinori Mino Minoritski M ori rits its tski ki ssamostan a os amos am amosta osta ost tan Ptuj ta Ptu Pt ujj www.dobroteslovenskihkmetij.si www.dobroteslovenskihkmetij. brotes .si petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 1 Gospodarstvo Slovenija z Za podjetja iz Sp. Podravja niti evra državnih spodbud  Stran 5 Ptuj, petek, k 13 13. maja j 2022 Sara Feher S svojim nastopom sem zadovoljna LLetnik ik LXXV z ššt. 36 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj z Travnik za bolnišnico namesto za stanovanja namenjen negovalni ustanovi LJUBEZEN PO DOMAČE 12. MAJ 2022 št. 19 SPORED Od 13. 5. d TV-spore do 19. 5. 2022 TORINO 2022 Kje so dobri stari časi Evrovizije? KOZMIČNA OPERA THE SOUND Rok Golob: Fantazijska R zgodba iz drugih dimenzij z Aktualno Sp. Podravje z Obmejnim občinam 600.000 evrov iz državne blagajne Zemljišče prodali na dražbi, zdaj ga ministrstvo zahteva zase Zemljišče v velikosti 7,5 hektarja je ptujska bolnišnica – s soglasjem države kot lastnika – na dražbi prodala edinemu interesentu, podjetju SIM, za 463.000 evrov. A čeprav je celoten postopek tekel brez zapletov, je ministrstvo za zdravje po dražbi zavrnilo izdajo soglasja k osnutku prodajne pogodbe. Na tem območju naj bi namreč načrtovali gradnjo negovalne bolnišnice. Več na strani 3.  Stran 2 Podravje Ptuj z Koliko je stalo Kurentovanje, ki ga ni bilo  Stran 3  Stran 9 Ljudje in dogodki Slov. gorice z Herbersteinova klet: cilj je butična pridelava in kakovost petkova izdaja  Stran 17 Foto: ČG Pasti cestne koncesijske pogodbe z Ptuj z Juršinčani cestarjem preplačali 44.000 evrov, na terenu pa delo čaka Rdeči križ s kreditom do novih prostorov  Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 13. maja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 12 www.tednik.si Kmetijstvo Podravje z Oroševalni sistemi nuja, a njihovo gradnjo otežuje birokracija Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 13. maja 2022 Ptuj z (Ne)potrebna papirologija, ki veliko stane Slovenija, Podravje z Obmejnim občinam skoraj 600.000 evrov iz državne blagajne 60.000 evrov za študije in analize... »Obmejna območja so za vsakodnevno življenje težka« Z vidika navadnih smrtnikov so številne študije, analize in strategije nepotreben strošek za papirologijo oziroma dokumentacijo, ki pogosto ostane spravljena v predalih. A občine jih pogosto potrebujejo kot pogoj za izvedbo naložb oziroma kandidaturo na razpisih za pridobitev državnih in evropskih sredstev. V zadnjih petih letih je ptujska občina v ta namen porabila okrog 60.000 evrov. Eden izmed mestnih svetnikov je prepričan, da bi lahko bil ta znesek bistveno nižji, če bi tovrstno dokumentacijo pripravljali občinski zavodi. Foto: ČG Študija, v kateri so se lotili preverbe izvedljivosti urejanja Panorame, je bila najdražja in je stala 20.750 evrov. 60.000 evrov je znesek, ki ga je Mestna občina Ptuj plačala v obodbju 2017-2022 za študije o izvedljivosti štirih projektov in dve analizi z informacijskega področja. Gre za naložbe, ki se že ali se še predvidoma bodo izvajale na Ptuju. Najdražja med njimi je bila študija, v kateri so se opredelili do urejanja Panorame. Ta je stala 20.750 evrov, pripravljali in financirali so jo v obodbju 2017-2019. Vseh preostalih pet analiz je novejšega datuma. Skoraj 18.000 evrov je stala zadnja med njimi, občinska Digitalna strategija. Prav predlog te je svetnike spodbudil k razmisleku o (ne)smiselnosti plačevanja tovrstne dokumentacije. V teku je javna razprava o tem dokumentu, na katerega lahko dajejo pobude. Šele nato naj bi strategijo, ki naj bi jim najbolj služila za kandidaturo na razpisih, potrdili. Za študijo izvedljivosti izgradnje neprofitnih stanovanj na Potrčevi cesti je občina odštela dobrih deset tisočakov, preverjanje možnosti gradnje arheološkega depoja je stalo 6.000 evrov, analiza gradnje Stare steklarske pa nekaj manj kot 4.000 evrov. Daleč najcenejša je bila preverba izvedljivosti restavratorskih posegov na mestnem obzidju, in sicer 1.342 evrov. »Večkrat sem predlagal, da se javnosti predstavijo podatki o tem, koliko sredstev občina porabi za razne študije, startegije, analize... To niso majhni zneski. Težko jim je šlo z jezika, koliko je stala Digitalna startegija. Nenazadnje, imamo občinske javne zavode, ki bi jih lahko porabili za to. LEA je bila ustanovljena z namenom, da pripravlja tovrstno dokumentacijo, tudi ZRS Bistra bi lahko pripravila takšno dokumentacijo, vsak s svojega področja,« opozarja svetnik Milan Klemenc. Prepričan je, da bi veliko večji učinek kot tovrstne analize imeli pogostejši sestanki raznih akterjev. Prav analize, študije in strategije pa naj bi bile pogosto predpogoj za pridobitev sredstev iz razpisov. Na to je na zadnji seji mestnega sveta opozorila ptujska županja Nuška Gajšek. Izpostavila je, da brez sprejete prometne študije na razpisu za pridobitev sredstev za gradnjo kolesarskih stez ne bi bili uspešni. Ne Ptujčani ne okoliške občine, ki so se jim priključile. Čelan: »Študije bi lahko pripravila Bistra« Da bi tovrstne študije ZRS Bistra Ptuj pripravila ceneje in bolje, je prepričan direktor Štefan Čelan: »Ali je res mogoče, da po 27 letih delovanja našega zavoda, ki je v letu 2019 prejel celo najvišje evropsko priznanje kot absolutni zmagovalec za najbolj inovativen evropski projekt še vedno nekdo misli, da nismo sposobni pripravljati tovrstnih dokumentov?!« Dženana Kmetec Zakaj najemajo zunanje strokovnjake "Iz namena in specifike tovrstne dokumentacije je razvidno, da so to študije, ki jih je primerno izdelati s strokovnjaki za specifična področja. Pri pripravi najširših razvojnih dokumentov (npr. Integralni razvojni program MO Ptuj (2005–2015) in Vizija in strategija MO Ptuj 2015–2025) se poslužujemo lastnih razvojnih institucij, saj so pripravo teh dveh dokumentov vodili na ZRS Bistra Ptuj. Enak princip smo že večkrat ubrali pri pripravi Lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki so ga do sedaj vedno pripravljali na LEA Spodnje Podravje. Projektno dokumentacijo naročamo zunanjim izvajalcem/projektantom, ki imajo za to potrebne licence, saj s tovrstnimi znanji in licencami naši javni zavodi ne razpolagajo. Pri pripravi projektov se srečujemo tudi z investicijsko dokumentacijo, ki jo za vse projekte razen projektov »kanalizacije« od leta 2005 pripravljamo znotraj občinske uprave," so sporočili iz MO Ptuj. Občine ob južni meji bodo tudi letos upravičene do dodatnega denarja zaradi intenzivnejšega nadzora meje in s tem obremenitve lokalnih cest. Skupno bodo podravske občine prejele nekaj manj kot 600.000 evrov, to je slabih 200.000 evrov več kot lani. Največ bo z letošnjim razrezom denarja pridobila občina Cirkulane. Nezakoniti prehodi državne meje so vsakdanje dejstvo. Lani je bilo obravnavanih 10.067 nezakonitih prehodov državne meje, leta 2020 pa 14.635. Povečana prisotnost policije in tudi vojske pomeni povečano rabo infrastrukture v obmejnih občinah, kar posledično prinaša stroške za obnovo infrastrukture, predvsem za sanacijo ter vzdrževanje poti in cest ob državni meji. Zadnji dve leti so občine denar za delno povračilo stroškov, ki so nastali zaradi dodatne obremenjenosti cest, prejele na podlagi vsakokratnega sklepa vlade, letos so državniki odločili, da to financiranje opredelijo v zakonu in določijo tudi stalne kriterije. Med upravičene stroške pa sodijo stroški zaradi obnove in investicijskega vzdrževanja občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi povečanega nadzora državne meje, ter stroški osvetlitve občinskih cest in javnih poti. Letos bo iz državnega proračuna občinam skupno namenjenih pet milijonov evrov, od tega dva milijona evrov vsem obmejnim občinam, teh je 74, ter dodatna dva milijona evrov in pol občinam, ki mejijo zgolj z Republiko Hrvaško, to je 32 občin. Največ denarja Kopru, med podravskimi občinami Cirkulanam Višina denarja se določa glede na dolžino meje, število prebivalcev, število nezakonitih prehodov meje. Po tem vladnem izračunu je do največ denarja, to je 436.000 evrov, upravičena občina Koper. Med podravskimi občinami bo največ prejela občina Cirkulane, malenkost manj kot 130.000 evrov, predvsem zaradi števila nezakonitih prehodov glede na dolžino meje. »Seveda smo veseli dodeljenih sredstev, saj nam zelo pomagajo pri naših investicijskih delih na področju infrastrukture, ki je v Halozah vsaj 50 % dražja kot na ravninskem delu. Tega se država premalo zaveda. Želimo si, da bi z urejeno infrastrukturo mladim Foto: OM Urejanje cestne infrastrukture v Halozah je po besedah cirkulanske županje Antonije Žumbar vsaj 50 odstotkov dražje kot v ravninskih predelih. omogočili boljše pogoje za življenje in za ustvarjanje družin na teh sicer zelo krasnih delih, vendar za vsakodnevno življenje zelo težkih območjih,« je povedala županja Antonija Žumbar. Odobreni denar bodo porabili za preplastitev ceste v Gruškovcu, kjer so že lani sanirali plaz, ostanek sredstev pa bodo namenili za projektiranje in za izvedbo zahtevnega terena za cesto, ki bo omogočila slovenski družini neposreden dostop do Cirkulan, sedaj morajo vsakokrat prečkati državno mejo in ubrati nekaj kilometrov daljšo pot. »Če asfaltiranja ne bo mogoče izvesti pravočasno, bomo na mejnih območjih postavili javno razsvetljavo ter še naprej asfaltirali obmejne ceste, ki jih je še veliko in so tudi še vedno gramozirane.« Denar bodo porabili za urejanje cest Občina z najdaljšo južno mejo med podravskimi občinami je Ormož, ki bo prejel 120.000 evrov. »S prejetim denarjem smo zadovoljni, saj smo letos upravičeni še do 20.000 evrov več kot v minulem letu. Obnovili bomo eno cesto. Verjamem in upam, da bo posluh do potreb občin, še posebej obmejnih, imela tudi nova vlada, kajti zagotovo imamo obmejne občine višje stroške vzdrževanja cest,« je Računajo tudi na posluh nove vlade Župani verjamejo, da bo tudi nova vlada slišala potrebe obmejnih občin. Vsaj glede na program stranke, ki je prepričljivo zmagala na volitvah, ta slišanost ne bi smela biti vprašljiva. Stranka z največ poslanskimi sedeži je namreč zapisala, da si bodo prizadevali za usmeritev sredstev EU na demografsko ogrožena obmejna območja in na podeželje ter da bodo pripravili učinkovite spodbude za gospodarske dejavnosti, odpravili razvojne zaostanke in izpeljali ključne regionalne in lokalne projekte. Foto: Sta/M24 Denar za občine zaradi povečanega nadzora državne meje Ormož Središče ob Dravi Zavrč Cirkulane Žetale Videm Podlehnik Gorišnica Skupaj 2022 120.589 108.906 98.204 129.735 52.615 40.771 29.146 17.779 597.745 2020 72.048 98.037 46.295 41.639 45.642 19.370 41.857 1.353 366.241 Vir: MNZ dejal ormoški župan Danijel Vrbnjak. V Središču ob Dravi so že začeli pripravljati načrt porabe 100.000 evrov, ki bo temeljil na izgradnji javne razsvetljave in obnove cest. »Seveda smo z dodeljenimi sredstvi zadovoljni, saj pomenijo več sredstev za investicije,« je še dodal župan Jurij Borko. Iz Vidma so skopo odgovorili, da bodo 40 tisočakov porabili za namen, kot je določen z zakonom, višino sredstev, ki so jim bila dodeljena, pa so pokomentirali: »Pozitivno.« V Žetalah, kjer bodo v primerjavi z lanskim letom prejeli dobrih 10.000 evrov več, skupno nekaj čez 50.000 evrov, bodo denar porabili za urejanje cest: krpanje udarnih jam, gramoziranje, odvodnjavanje, širitev preozkih ovinkov … Tudi družba Slovenski gozdovi bi morala občinam nakazati denar Foto: arhiv ŠT 2021 100.025 80.391 77.522 51.657 40.129 32.924 33.037 2.352 418.037 Župan Anton Butolen je zadovoljen, da so denar prejeli, prav tako ocenjuje, da je višina prejetega denarja ustrezna, za razmislek drugemu resornemu ministrstvu pa je dodal: »Bi pa morali vsaj dvakrat višja sredstva dobiti od Slovenskih državnih gozdov (SiDG, op. a.), ki nam zelo uničujejo občinske ceste.« Član delovne skupine, ki je proučevala vplive nezakonitih migracij na življenje v obmejnih občinah, pa je tudi podlehniški župan Sebastian Toplak, ki je zadovoljen, da se je to področje tudi zakonsko, torej sistemsko uredilo in ne bo podvrženo vsakokratni (ne)naklonjenosti vlade. »Dejstvo je, da imamo občine ob meji dodatne stroške in določene omejitve, zato je povsem upravičeno, da prejmemo dodatna sredstva za vzdrževanje infrastrukture, ki niso zajeta v izračun za povprečnino. V zadnjih treh letih je bilo tako obmejnim občinam skupno namenjenih 11,3 milijona evrov, od tega letos pet milijonov evrov.« Sicer pa bodo v Podlehniku dodeljenih 30 tisočakov porabili za modernizacijo ceste Sedlašek– Zgornje Gruškovje. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 13. maja 2022 3 Ptuj z Travnik za bolnišnico namesto za stanovanja namenjen negovalni ustanovi Zemljišče na dražbi prodali za pol milijona evrov, a je posel padel v vodo Zemljišče ob ptujski bolnišnici v velikosti 7,5 hektarja se je ptujska bolnišnica – s soglasjem države kot lastnika – odločila prodati in na ta način zagotoviti del sredstev za gradnjo urgentnega centra Ptuj. Izklicna cena na dražbi je znašala 463.000 evrov. Prav toliko je ponudil edini dražitelj, podjetje SIM, d. o. o., nepremične. A čeprav je celoten postopek tekel brez zapletov, vsaj doslej, je ministrstvo za zdravje po uspešni dražbi zavrnilo izdajo soglasja k osnutku prodajne pogodbe. Na tem območju naj bi namreč načrtovali gradnjo negovalne bolnišnice. O teh planih pa je znanega zelo malo ... Elektronska dražba za prodajo 12 stanovanj, ene garaže in enega zemljišča se je začela 21. in končala 25. februarja. Skupni izkupiček naj bi znašal 1.116.000 evrov, kar bi moralo zadostovati za zaprtje finančne konstrukcije gradnje UC Ptuj. A se je ta znesek nepričakovano, zaradi odločitve ministrstva za zdravje, precej znižal. Na 463.000 evrov več ne morejo računati. Na vlogo za prodajo nepremičnin v lasti države, ki pa jih upravlja bolnišnica, mora namreč najprej odgovoriti ministrstvo za zdravje, ki mora za vsak sklenjen posel med bolnišnico in najuspešnejšimi dražitelji podati soglasje. To naj bi storili v 30 dneh po izteku dražbe. Ivan Šipek iz podjetja SIM pravi, da so se iz njemu neznanega razloga odločili drugače. 6. aprila so ga namreč obvestili, da soglasja k sklenitvi tega posla ne bodo podali. Foto: ČG Foto: Sta/M24 Ministrstvo za zdravje zavrnilo izdajo soglasja Da bi ptujska bolnišnica lahko sklenila pravni posel za prodajo zemljišča, je morala pridobiti soglasje ministrstva za zdravje. To pa je izdajo soglasja zavrnilo, z utemeljitvijo, da so presojali, ali bi nepremičnino, ki je predmet prodaje, lahko dolgoročno namenili za opravljanje nalog javnega zdravstvenega zavoda: »Glede na lego, nepremičnine ležijo na širšem območju bolnišnice, se ugotavlja možnost širitve javne infrastrukture. V skladu z načelom gospodarnosti se stvarno premoženje, ki ga noben upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, lahko proda, odda v najem ali na drug ustrezen način zagotovi njegova učinkovita raba. Ker navedeni pogoj ni izpolnjen, je Ministrstvo za zdravje izdajo soglasja k osnutku prodajne pogodbe zavrnilo.« Še teden dni prej zahtevali podpis izjave Bo na tem mestu zrasla negovalna bolnišnica ali bo tudi v prihodnje to le travnik, je vprašanje za milijon dolarjev. Ker po zaključku dražbe informacij o nadaljnjih postopkih ni imel, je Šipek večkrat kontaktiral nepremičninsko agencijo, ki je vodila prodajo: »Zanimalo me je, kaj se dogaja, zakaj pogodbe ne podpišejo. Teden dni, preden so me obvestili, da tega sploh ne bodo storili, so od mene zahtevali, da podpišem izjavo, da nisem v navzkrižju interesov. Nato pa so mi iz agencije sporočili, da ministrstvo ne soglaša s prodajo. V telefonskem pogovoru s predstavniki ministrstva sem izvedel, da naj bi imela država načrte s tem zemljiščem, saj naj bi na njem gradili negovalno bolnišnico. Seveda je to dobro za mesto, ampak je vprašanje, ali se bodo tega držali. Me pa čudi, da tega niso vedeli prej.« Kaj je nameravalo graditi podjetje SIM Dogajalo se je marsikaj ... Že dejstvo, da je država pristala na to, da se razpiše dražba za prodajo zemljišča, ki naj bi ga potrebovali zase, preseneča. Zakaj so torej sploh objavili dražbo in si nato V tem delu mesta je podjetje SIM, d. o. o., nepremičnine, načrtovalo gradnjo velikega objekta z več kot 50 stanovanji in poslovnimi prostori, najverjetneje trgovino in vrtcem. Investicija bi bila težka okrog 15 milijonov evrov. Da bi lahko to naložbo izpeljali, kot so si jo zamislili, bi sicer bilo treba spremeniti občinski podrobni prostorski načrt, a so bili investitorji pripravljeni tako časovno kot finančno veliko vložiti v ta projekt. Že doslej jih je priprava načrtov in preostale dokumentacije stala precej denarja. Planov za prihodnost jim sicer ne manjka: »Iščemo nove možnosti, je pa ta dražba res imela grenak priokus, tudi zato, ker ne vemo, kaj je v ozadju. Najslabša opcija je, da to tudi v prihodnje ostane zgolj travnik.« premislili, ostaja uganka. Šipek je sicer poskušal priti do odgovorov, a pojasnil ni dobil. Seveda se poraja tudi vprašanje, kako bodo zdaj zagotovili preostanek potrebnih sredstev za gradnjo. Skoraj pol milijona evrov, ki naj bi jih iztržili s prodajo te nepremičnine, bo treba najti iz drugih virov. Direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Užmah pravi, da naj bi razliko zagotovilo ministrstvo: »Ministrstvo za zdravje ni podalo soglasja k prodaji zemljišča, ker bi to lahko bilo dolgoročno namenjeno za razvoj zdravstvene dejavnosti ali širitvi javne infrastrukture. Izpadli vir za financiranje UC bo pokrilo ministrstvo.« Načrta gradnje negovalnega doma pa v bolnišnici ne poznajo: »Zato smo tudi sami prosili MZ za pojasnilo. Odgovora še nismo prejeli.“ Negovalna bolnišnica na Ptuju ali kje drugje? O negovalni bolnišnici, ki naj bi jo gradili na Ptuju, je znanega zelo malo oziroma le to, da naj bi jo gradili v eni izmed slovenskih občin. Pred nekaj dnevi je svoje zemljišče za postavitev objekta z 200 posteljami ponudila občina Slovenj Gradec. Seveda bi bila to velika pridobitev za katerokoli mesto, tudi Ptuj. Vrednost investicije, ki jo bodo financirali iz sredstev Reacta in RRF, naj bi znašala okrog 24 milijonov evrov. Kupec ostal brez možnosti pritožbe Glede na besedilo razpisa ima lastnik možnost odstopiti od podpisa pogodbe tudi, če je dražba uspešna, kar pomeni, da vložitev tožbe najugodnejšega dražitelja ne bi bila smiselna. Če gradnje negovalne bolnišnice na Ptuju ne bo in bi se država vendarle odločila zemljišče prodati, bi morali razpisati novo dražbo. Dženana Kmetec Ptuj z Finančna konstrukcija Kurentovanja 2022 Koliko je stalo Kurentovanje, ki ga ni bilo Čeprav Kurentovanja v obliki in vsebini, kot smo ga bili vajeni, letos ni bilo, je Zavod za turizem Ptuj porabil kar nekaj denarja. Okrasitev, plakati, prevodi, organizacija natečajev, promocija in pogostitve, vse skupaj je stalo nekaj več kot 34.000 evrov. Sproščanje ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa je za organizacijo Kurentovanja prišlo prepozno. Številni tradicionalni dogodki v sklopu tega festivala so bili izpeljani, a ne v režiji Zavoda za turizem Ptuj, pač pa »spontano«, v izvedbi sodelujočih. Tako kot vsako leto je Mestna občina Ptuj za izvedbo Kurentovanja 2022 v proračunu rezervirala 50.000 evrov. Z upanjem, da bo epidemiološko stanje februarja letos boljše in bo po letu premora omogočena nemotena izvedba dogodkov. Sicer ni bilo tako, kar pa ne pomeni, da petega letnega časa Ptujčani nismo primerno obeležili. Sta pa organizacija in izvedba potekali drugače kot prejšnja leta. Posledično je bila bistveno manjša tudi finančna konstrukcija. Porabljenih je bilo okrog 15.000 evrov občinskih sredstev, preostanek so zagotovili sponzorji. Za vse skupaj bo ptujski Zavod za turizem odštel 34.091 evrov. Največji del tega stroška predstavlja izvedba obeh natečajev (naj ptujski pustni krof in okrasitev), pustnih ustvarjalnic, ustvarjanje grafita, produkcija nedeljske oddaje, Obarjada in pogostitve. Skupaj 24.100 evrov. Za zadnjo fazo prenove spletne strani, celoletnega vzdrževanja ter priprave vizualnih vsebin so porabili nekaj manj kot pet tisočakov. Za strošek promocije, v kar je zajeto oblikovanje kreativ, priprava in tisk plakatov in roll upov, zastav, tisk žiga, znamk in kuvert za FD Ptuj, nakup in dotisk robčkov za kurente, prevodi vsebin za spletno stran ter oglaševanje, so namenili 2.800 evrov. Nekaj manj za okrasitev izložb in stavb v mestu, približno 2.400 evrov. Vsi ti stroški so letos bistveno manjši kot prejšnja leta, saj so pri napovedanih dogodkih zahteve, ki jih mora organizator izpolnjevati, bistveno drugačne, kot če gre za »spontana« druženja. »Letošnja izvedba Kurentovanja je bila prilagojena aktualnim epidemiološkim razmeram. Primerno temu so bili nižji tako prihodki kot odhodki. Želimo si, da bi bilo naslednje leto vse normalno in bi dogodki potekali, kot smo jih vajeni. To napoveduje tudi letošnji slogan Zvesti tradiciji, zazrti v prihodnost,« pravi Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Zagotavlja, da so sredstva porabili gospodarno in Foto: ČG Zavod za turizem Ptuj je za letošnje Kurentovanje odštel okrog 34.000 evrov. transparentno, celovito finančno konstrukcijo, z razdelanim stroškovnikom, je obravnaval tudi svet zavoda. Za primerjavo: skupni prihodki javnega dela zadnjega predkoronskega Kurentovanja, torej leta 2019, so znašali 227.000 evrov, stroški so bili za približno deset tisočakov manjši. V to je zajetih 46.000 evrov občinskega denarja, preostanek, torej približno tri četrtine skupnih prihodkov, so predstavljala sponzorska sredstva. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 petek z 13. maja 2022 Ormož z O zaključnem računu občine Starše z Svečano odprtje športnega parka Najvišji prihodki v sedmih letih Športni objekt je stal 164.000 evrov Občina Ormož je v lanskem letu poslovala z 18,5 milijona evrov prihodkov, kar je največ v primerjavi z zadnjimi sedmimi leti. Medtem ko so predlani realizirali le okoli 1,8 milijona evrov transfernih prihodkov, so jih lani skoraj 6 milijonov. Dodatno so se zadolžili za 1,5 milijona evrov. Foto: MH Ormoški občinski svet se je na zadnji seji med drugim seznanil s poslovanjem občine v lanskem letu. Realizacija je na prihodkovni strani znašala skoraj 93 %, izkazuje zaključni račun občine za leto 2021. Največje odstopanje v primerjavi z rebalansom proračuna, ki so ga občinski svetniki sprejeli junija lani, je bilo pri transfernih prihodkih, gre za prejeta sredstva iz državnega in EU-proračuna. Ti so namesto načrtovanih skoraj 8 milijonov evrov znašali okoli 5,9 milijona evrov. Kot je pri tem pojasnil občinski finančnik Mirko Šerod, je bila realizacija nižja, saj so se nakazila odobrenih sredstev pri nekaterih projektih deloma zamaknila v letošnje leto. Kljub temu je bila realizacija nadpovprečna – transferni prihodki so se namreč po Šerodovih besedah običajno vrteli od 2 do največ 3 milijone evrov na letni ravni. Precej višji od načrtovanih pa so bili kapitalski prihodki (prihodki od prodaje zemljišč in zgradb), in sicer slabih 600.000 evrov, kar je dvakrat več od načrtovanega. Na drugi strani pa je bila slabša realizacija pri odhodkih. Ti so znašali 19,6 milijona evrov, kar je skoraj 4,5 milijona evrov manj od planiranega. Najbolj so odstopali investicijski odhodki. Realizirani so bili v višini 10,6 milijona evrov oz. 75 %. V celoti so uresničili načrtovano odplačevanje dolga (blizu 690.000 evrov), za dobro polovico manj od načrtovanega pa so se na novo zadolžili. Občina je sklenila posojilo v višini 1,5 milijona evrov. Občani Starš so se pred kratkim lahko razveselili odprtja sodobnega športnega parka. Kljub nekoliko slabšemu vremenu se je tako na tribunah kot pod njimi zbralo precejšnje število obiskovalcev, predvsem pa veliko športnih navdušencev. Objekt je približno 50 metrov oddaljen od starške osnovne šole in je ena od pomembnejših naložb tako za krepitev šolskega kot amaterskega športa. Zbrane je nagovoril župan Stanislav Greifoner, nato pa ob odprtju svečano prerezal trak. Kot je poudaril v svojem nagovoru, sta dograditev in obnova sodobnega športnega objekta s tribunami zaključeni, vendar je to le ena izmed gradbenih faz veliko obsežnejšega projekta. V prihodnjih letih nameravajo urediti zunanje športne površine na tem območju (tekaška proga). S tem bi omogočili kakovostno vadbo tako nogometašem kot vsem drugim športnikom. Novi športni objekt z garderobami, sanitarijami in prostori za sodnike ter delegate je v prvi vrsti namenjen športnikom, tako športna kot ostala društva pa ga lahko koristijo za organizacijo različnih dogodkov. »Centralni športni park je namenjen vsem interesnim skupinam, ki se v naši občini ukvarjajo s kakršnokoli športno dejavnostjo, zato nikakor ne morem razumeti pomislekov glede izvedene in- vesticije, ki se slišijo v nekaterih predelih občine,« je izpostavil Greifoner in dodal, da občina v zadnjih dveh letih podpira ureditev športnih parkov tudi v drugih naseljih. Skupno jih je v starški občini kar sedem. Legalizirali športne objekte, ki so bili črne gradnje V tem času jim je uspelo legalizirati skoraj vse športne objekte, ki so bili zaradi neorganizirane izvedbe projektov v večini črne gradnje. Prav tako je občina namenila sredstva za obnovo Športnih parkov v naseljih Marjeta, Trniče in Loka-Rošnja. Pogoj za sofinanciranje je bil predvsem aktivno delovanje tamkajšnjih športnikov. Med drugim jim je uspelo obuditi Športno zvezo Starše in organizirati kakovostno šolo športa. »Prepričan sem, da bi počasi morali preseči Foto: EK Župan Stanislav Greifoner je svečano prerezal otvoritveni trak. nepotrebne delitve v naši občini, ki se še posebej izražajo pri delovanju športnih društev. Vsak projekt in investiranje tovrstnih športnih objektov, ki nam ga bo uspelo uresničiti, bo pomenil dodatno ra- Vprašanja svetnikov: geotermalna vrtina, celostna ureditev mesta Svetniki so omenjeni zaključni račun potrdili, v razpravi pa je bilo slišati tako pohvale kakor tudi kritike. Jožef Cajnko je med drugim opozoril na nerealizacijo projekta kanalizacija Velika Nedelja–Drakšl– Senešci–Vičanci. Kot sta pojasnila župan Danijel Vrbnjak in občinska uprava, ni bil objavljen noben razpis, kjer bi bilo mogoče dobiti sofinancerska sredstva. Cajnko je bil kritičen do slabše realizacije investicijskih odhodkov in določenih projektov, zlasti modernizacije cest in priprave novega občinskega prostorskega načrta. Matej Hebar je med drugim spraševal glede ureditve street fitnesa v športnem parku Mestna graba ter kolikokrat je že bila prestavljena izdelava celostne ureditve mesta in kdaj bo vendarle realizirana. Simon Kolmanič pa se je med drugim obregnil ob nerealizirano postavko aktiviranja geotermalne vrtine v višini 5.000 evrov, ki se iz leta v leto prenaša. Monika Horvat Podlehnik z Modernizacija sedmih cestnih odsekov Dva kilometra za 338.000 evrov Občina Podlehnik je aprila podpisala pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj, ki bo na območju Podlehnika do konca januarja prihodnje leto uredilo sedem cestnih odsekov v skupni dolžini dveh kilometrov. FOTO: Občina Podlehnik Podpis pogodbe med Občino Podlehnik in CP Ptuj za modernizacijo občinskih cest Na razpis občine sta se odzvala dva izvajalca, BM Asfalt s Ptuja, ki bi dela opravil za nekaj več kot 347.000 evrov in CP Ptuj s ponudbo v višini 337.938 evrov. »Uvedba izvajalca v delo bo takoj po praznikih, dela pa naj bi se sprva začela na dveh odsekih, nato še ostalih, natančne časovnice še nimamo. Gre za dvoletni projekt in večina gradbenih del bo končana v tem letu,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Z doseženo ceno na razpisu so zadovoljni. »Glede na dogajanje na trgu smo takšno ceno predvideli, bomo pa morali zagotoviti še dodatna sredstva za plačilo investicijskega nadzora,« je dodal župan. MV stran 4 Foto: EK Športni park Starše z novo podobo zvojno stopnjo za celotno občino,« je še dejal župan. Športni park že vrsto let koristijo tudi učenci OŠ Starše. Kot je povedal ravnatelj Franc Kekec, gre za veliko dodano vrednost izvedbe pouka športne vzgoje. Predvsem so veseli sanitarij, tušev in garderob, ki jih prej ni bilo. Zelenica oz. športno igrišče je dovolj veliko tudi za izvedbo športnih dnevov in drugih večjih dogodkov. Kot je znano, je investicijo v slabem letu dni izvedlo občinsko podjetje Gradnje Starše. Gre za objekt v velikosti 300 kvadratnih metrov, na tribuni pa lahko sedi 228 gledalcev. Vrednost investicije je okoli 164.000 evrov brez DDV ter sta jo sofinancirali EU in Nogometna zveza Slovenije. Estera Korošec Cirkulane z Občina bo podelila štipendije tudi za deficitarne poklice 100 evrov na mesec za dijake, ki so izbrali poklicno šolo Občina Cirkulane bo nagradila dijake in dijakinje, ki bodo izbrali katerega izmed deficitarnih poklicev. Prednost bodo glede na letošnji javni razpis tisti posamezniki, ki se šolajo za inštalaterja strojnih inštalacij. Po besedah županje Antonije Žumbar spodbujajo izobraževanje predvsem na področju kovinarske stroke, predvsem zato, ker imajo v občini enega večjih zaposlovalcev s tega področja na širšem haloškem območju. Gre za podjetje ADK v Dolanah. Njihova želja je namreč, da bi čim več mladih z občinsko štipendijo zaposlitev našlo v domačem kraju. V lanskem letu so eno štipendijo v višini 100 evrov na mesec podelili bodočemu električarju, druga pa je žal ostala neizkoriščena. Mladi se namreč v zelo malem številu odločajo za deficitarne poklice, kljub temu da so na trgu dela zelo iskani. Kot so sporočili iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, naj bi za zdaj samo trije devetošolci šolanje nadaljevali na tovrstnih izobraževalnih programih (slaščičar, elektrikar, inštalater strojnih inštalacij). Dva učenca sta se vpisala za poklic avtoserviserja, ki pa tokrat ni uvrščen med deficitarne poklice, je pa na prednostni listi cirkulanske občine. Tisti, ki bi se želeli potegovati za omenjeno štipendijo, morajo vloge poslati najkasneje do konca junija. Na razpis se sicer lahko prijavijo tudi vsi tisti mladi, ki se oz. se bodo izobraževali po srednješolskem Foto: ADK Občina Cirkulane je tudi letos razpisala dve štipendiji za dijake, ki obiskujejo katerega od programov poklicnega izobraževanja. programu nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega-strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Več podrobnosti je na voljo na spletni strani občine. Dijak lahko prejema občinsko in državno štipendijo Glede na razpisne pogoje imajo sicer prednost tisti dijaki, ki hkrati ne prejemajo štipendije iz drugih javnih virov, kar pa ne pomeni, da štipendija cirkulanske občine ni združljiva tudi z drugimi. To namreč nikjer v razpisnih pogojih ni eksplicitno določeno. Zakon o štipendiranju določa pogoje, katere vrste štipendij so združljive in katere ne, vendar samo za nekatere. Kot so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, to pomeni, da lahko štipendist prejema katerokoli drugo vrsto štipendije, ki jo podeljuje drug štipenditor (podjetje, občina, špor- tna zveza …), vendar pa imajo nekateri štipenditorji v svojih pogojih navedeno, da štipendist ne more biti hkrati prejemnik njihove in druge štipendije. Naveden pogoj se najpogosteje pojavlja pri razpisih za občinske štipendije, kjer štipendist ne more biti hkrati prejemnik državne štipendije in štipendije, ki jo podeljujejo občine (pretežno iz razloga, ker so občinske štipendije najpogosteje namenjene socialno ogroženim dijakom/študentom). Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 5 Gospodarstvo petek z 13. maja 2022 5 Slovenija z Za podjetniške naložbe država namenila 74 milijonov evrov Med prejemniki iz Spodnjega Podravja niti enega podjetja Država je v zadnjih dveh letih za sofinanciranje investicij 33 podjetjem odobrila nepovratna sredstva v skupni višini neverjetnih 74 milijonov evrov, kar je 11-krat več kot v letih poprej (2018 in 2019), ko je zanje namenila le 6,6 milijona evrov. Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je država v zadnjih dveh letih na podlagi dveh zakonov (zakona o spodbujanju investicij in zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) podprla 33 podjetniških naložb v skupni vrednosti nekaj več kot 74 milijonov evrov, kar je precej več kot v obeh letih poprej, ko je podjetjem odobrila skupno le dobrih 6,6 milijona evrov nepovratnega denarja. »Gre za investicije, katerih sofinanciranje na ministrstvu obravnavamo na podlagi indivi- Najvišje državne spodbude podjetjem za naložbe v letih 2018 in 2019 Ime podjetja REM, Trebnje Kovis livarna, Štore Medicop, Murska Sobota Koles, Kočevje Codex, Murska Sobota SKUPAJ Znesek v evrih 2.600.000 2.000.000 900.000 650.000 491.960 6.641.960 Vir: MGRT dualne vloge, ki jo vloži podjetje v skladu z omenjenima zakonoma. Želimo poudariti, da to ne vključu- Najvišje državne spodbude podjetjem za naložbe v letih 2020 in 2021 Ime podjetja Paloma, Sladki Vrh BSH Hišni aparati, Nazarje Elaphe, Ljubljana TPV Automotive, Novo mesto Steklarna, Hrastnik Elpro Križnič, Slov. Bistrica Pišek, Šmarje pri Jelšah Pet pak, Ilirska Bistrica Narayan, Leskovec pri Krškem Gabrijel Aluminium, Grosuplje Lesoteka, Slovenj Gradec Znesek v evrih 8.081.730 7.693.000 7.131.458 6.500.000 5.967.000 4.086.940 3.960.488 3.000.000 2.838.375 2.284.620 2.190.550 je prejemnikov razvojnih spodbud gospodarskega ministrstva, ki jih podeljujemo v okviru različnih javnih razpisov,« so ob tem razložili na ministrstvu ter dodali, da so subvencije navadno izplačane v več obdobjih oz. da ne gre za enkratna izplačila. Izplačila predvidena v več letih Vir: MGRT V tabeli so našteti le največji prejemniki državnih spodbud (nad dva milijona evrov). Skupaj je državne spodbude v teh dveh letih prejelo kar 33 podjetij v skupni vrednosti 74.281.302 evra. Med prejemniki je vlada oz. gospodarsko ministrstvo najvišjo spodbudo odobrilo podjetju Paloma iz Sladkega Vrha, in sicer za tehnično posodobitev – naložbo v nov papirni stroj, sodobni previjalec in novo avtomatično skladišče za matične zvitke. Novo papirno linijo so junija lani uradno zagnali in s tem povečali proizvodne kapacitete. Za naložbo v vrednosti okoli Foto: Sta/v M24 Finančne spodbude za naložbe so bile v zadnjih dveh letih odobrene 33 podjetjem, najvišje Palomi iz Sladkega Vrha, BSH Hišnim aparatom iz Nazarij ter ljubljanskemu podjetju Elaphe. 41 milijonov evrov (zneski brez DDV) je bila odobrena subvencija v višini 8.081.700 evrov. Izplačilo je predvideno v več tranšah v štirih letih (od 2021 do 2024). Druga najvišja finančna spodbuda je bila dodeljena družbi BSH Hišni aparati iz Nazarij, in sicer v višini 7,7 milijona evrov. Malenkost manj, okoli 7 milijonov evrov, namerava država nameniti za približno 44-milijonsko investicijo ljubljanskega podjetja Elaphe. Prav tako je odobrila okoli 5 milijonov Steklarni Hrastnik za širitev embalažnega programa v vrednosti 24,6 milijona evrov, štiri milijone za 14-milijonsko naložbo vzpostavitve pametne tovarne podjetju Pišek – Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, ki proizvaja specializirane stroje za gozdarstvo, ter po pol milijona: bohinjskemu Lip Pohištvu (za izgradnjo proizvodnega objekta v višini 4,6 milijona evrov) in celjskemu podjetju Eurokovinar (za izgradnjo poslovnega objekta in nakup strojne opreme v vrednosti okoli 6,4 milijona evrov), malenkost manj, slabih 480.000 evrov Avto centru Pomurje (za izgradnjo poslovnega objekta v vrednosti 2,5 milijona evrov), s 400.000 evri bo država pomagala tudi murskoso- boški družbi Pomgrad pri dvomilijonskem projektu avtomatizacije. Nepovratna sredstva v različnih višinah je odobrila še nekaterim drugim podjetjem, navedenim v zgornji tabeli. Do teh spodbud pa ni prišlo nobeno podjetje s sedežem na Ptuju ali v Ormožu. Iz celotne podravske regije je bila subvencija poleg Palome odobrena samo še slovenjebistriškemu Elpru Križnič. Država bo omenjenemu podjetju za skoraj 13,6 milijona evrov težko izgradnjo objekta pomagala z dobrimi štirimi milijoni evrov. Monika Horvat Ptuj z Začetek gradbenih del še v enem delu mesta Ptuj z Konec meseca odprtje zunanjega kopališča Na Rogozniški cesti že gradijo novo »kolesarko« Kopališče bi bilo treba celovito prenoviti Zadnje mesece je Ptuj praktično na vseh koncih razkopan. Potekajo intenzivna dela v centru mesta, kjer prenavljajo Vrazov trg in sosednje ulice, ureja se tudi Ulica 25. maja, na veliko komunalno infrastrukturo urejajo še v Novi vasi, na številnih odsekih gradijo kanalizacijo, novi semaforji in razkopan del obstoječega pločnika pa nakazuje, da se je začela še ena investicija, tokrat na Rogozniški cesti. Tam bo kmalu zgrajena nova kolesarska steza. Ptujske Terme so pomemben nosilec turistične dejavnosti, ne le mesta, pač pa celotne regije. Prav zato obstaja tudi velika želja uporabnikov po vlaganjih v videz in urejenost kopališča. V teku so nekatere investicije, ki naj bi izboljšale kopalno izkušnjo v enem največjih kopaliških kompleksov pri nas, a potrebnih bi jih bilo še precej. Foto: ČG Nekatere investicije so v teku, potreb po novih naložbah pa je še precej. Foto: DK Do konca junija bo od krožišča z Dornavsko do PPS urejena nova kolesarska povezava. Skupna vrednost investicije na Rogozniški cesti, za izvedbo katere je bila pogodba podpisana marca letos, znaša nekaj več kot pol milijona evrov. Izbrani gradbinec, Cestno podjetje Ptuj, bo gradbena dela opravil za 356.500 evrov. Delno bodo kolesarko gradili na dosedanjem pločniku, delno povsem na novo. Trasa od Ptujskih pekarn in slaščičarn (PPS) do krožišča z Dornavsko cesto bo dobila povsem spremenjeno podobo. Obstoječi pločnik bodo preuredili v dvosmerno kolesarsko stezo, v nadaljevanju pa zgradili novo kolesarko stezo. Postavili bodo tudi urbano opremo, razsvetljavo in uredili odvodnjavanje. V sklopu te investicije bodo urejali brv čez Grajeno v smeri proti nakupovalnemu centru Qlandia. Dolga bo 13 metrov in široka 3,5 metra. Čeprav so stroje šele pognali, bodo deli končali v relativno kratkem času. Rok za dokončanje se po pogodbi izteče konec junija letos. Znaten del sredstev za to investicijo predstavljajo evropska sredstva (CTN), občina je zagotovila slabo tretjino vrednosti naložbe. Novogradnja bo obsegala 385 metrov dvosmerne kolesarske steze, ki bo po preureditvi skupaj merila kilometer in pol. Dela so najprej začeli v bližini krožišča z Dornavsko, pri otroških ambulantah je od prejšnjega tedna naprej postavljen semafor, promet na tem delu že poteka samo po polovici cestišča, saj na eni strani že gradijo. Kakšnih večjih prometnih zamaškov gradbinci v tem delu mesta ne pričakujejo. Dženana Kmetec Dober obisk drugih turističnih ponudnikov v regiji je pogosto povezan z dejstvom, da imamo termalni turizem. Spremenjene razmere kot posledica epidemije in ukrepov so prispevale, da Slovenci v zadnjem obdobju predstavljajo velik delež gostov. Izjemno pomemben segment dnevnih obiskovalcev so tudi domačini, prebivalci celotnega Spodnjega Podravja. Ti so pogosto do stanja, vzdrževanja in urejanja celotnega kopališkega kompleksa precej kritični. Vlaganj, ki bi bila v samem zunanjem ali notranjem kopališču opazna, v zadnjih nekaj letih ni bilo prav veliko. Pozornost so posvetili urejanju kampa, obljubljajo pa tudi nove naložbe, nekatere so že v teku. »V preteklih letih smo postavili nove individualne mobilne hiške, kompletno smo prenovili strojnico in kotlovnico v Termalnem parku, prenovili smo sanitarni blok v kampu. Na letošnjo poletno sezono smo se začeli pripravljati takoj, ko so bile temperature nekoliko bolj pomladne, v drugi polovici aprila. Začeli smo pripravljati oziroma čistiti zunanji vodni park, pripravljamo vodo v bazenih in urejamo obbazenske površine, tečejo tudi pregledi prostorov in nujna vzdrževalna dela. V teku je tudi obsežna sanacija keramike v vseh zunanjih bazenih in obnova letne terase ob bazenu s toboganom v notranjem Termalnem parku, ki bo predvidoma zaključena konec maja,« o svojih načrtih pravijo v skupini Sava Hotels & Resort, lastniku ptujskih Term. Višje temperature v zadnjih dneh napovedujejo tudi začetek obratovanja zunanjega kopališča. Zunanji vodni park bodo odprli glede na vremenske razmere: »Upamo, da bo to čimprej. Običajno okoli 20. maja delno odpiramo zunanje plavalne bazene, v začetku junija pa tudi toboganski del kopališča.« Ptujski termalni park se razprostira na kar 4200 m² površine. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK petek z 13. maja 2022 V središču 6 stran 6 Ptuj z Spoznavajmo države EU 2022 Spodnje Podravje z O pasteh cestne koncesijske pogodbe s fiksnim mesečnim avansom Ptujska Evrovizija navdušila Juršinčani cestarjem preplačali 44.000 evrov, TD Ptuj se je med prvimi v Sloveniji odločilo, da bo ob vstopu Slovenije v EU uredilo trajni pomnik, ki bo spominjal na to pomembno odločitev mlade države. Ob podvozu je pred 18 leti zasadilo Evropark in izobesilo zastave držav EU. Evropark je postal stalno mesto srečevanja ob obletnici vstopa Slovenije v EU, ki ga simbolizira dvig evropske zastave. V sodelovanju z Vrtcem Ptuj, osnovnimi in srednjimi šolami ter MO Ptuj pa je TD Ptuj zaslužno tudi za projekt Spoznavajmo države EU, katerega koordinatorica je že 15 let Tatjana Vaupotič Zemljič. Foto: Črtomir Goznik Blizu 300 mladih s Ptujskega, iz Vrtca Ptuj, osnovnih in srednjih šol, je letos sodelovalo v projektu Spoznavajmo države EU s temo evrovizijske popevke. Za lepi uvod v ptujsko Evrovizijo, ki je potekala 6. maja na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, je poskrbela komorna skupina harmonik iz GS Karola Pahorja Ptuj. Mladi s Ptujskega so skupaj z mentorji in učitelji v teh letih pripravili in predstavili izjemne projekte za večje vedenje o EU oz. posameznih državah EU. Tako so popeljali skozi zgodovino, naravne lepote, kulturo, turizem, gospodarstvo, glavna mesta, kulinariko, šport držav, članic EU. Letos pa so navdušili s projektom Evrovizije, Eurosonga, v okviru katerega so v sliki in besedi spomnili na pesmi, s katerimi so se na tem glasbenem festivalu predstavile njihove „posvojene“ države. Na samo predstavitev pa so čakali dve leti. Občinstvo, ki je spremljalo njihove nastope, je bilo enotno v oceni, to je bil glasbeni, pevski in scenski presežek, da ne govorimo o samih stojnicah, ki so bile prava paša za oči, kaj vse so mladi znali izbrskati in predstaviti o tem največjem evropskem glasbenem projektu in zanimivostih posamezne države udeleženke tega prestižnega glasbenega in pevskega projekta. Zraven pa so ponudili še veliko drugega, od zloženk s predstavitvijo posameznih držav, spominkov, šopkov, zastavic do sladkih dobrot. Nekateri so se celo odeli v oblačila držav, ki so jih predstavljali. Skratka, mogoče je reči, da je Ptuj 6. maja na dvorišču minoritskega samostana, kamor so organizatorji prireditev preselili zaradi dežja, doživel evrovizijsko retrospektivo v malem. Nadvse pa je ta projekt pomemben tudi zaradi druženja in spoznavanja med mladimi. „Pos- Nadzorni odbor (NO) občine Juršinci opozarja na nedoslednosti pri obračunavanju dejavnosti vzdrževanja občinskih prometnih površin. Med opravljenim nadzorom so med drugim ugotovili preplačilo v konkretnem finančnem znesku – 44.000 evrov. Delo po navedbi NO ni bilo opravljeno, koncesionar Cestno podjetje Ptuj (CPP) je kljub temu zaračunaval dogovorjeni pavšalni avans. Juršinski občinski nadzorni odbor med drugim ugotavlja, da je koncesijska pogodba sestavljena premalo natančno in takšne anomalije dopušča. Verjetno Juršinci niso edina občina, kjer je izvajanje cestne, pa še katere druge koncesije, pomanjkljivo. Zato bi bilo v prihodnje zanimivo izvedeti, kakšna je slika v drugih spodnjepodravskih občinah. Če bodo le nadzorni organi oddelali svoje poslanstvo, kot so ga v Juršincih. 12 podravskih občin (Cirkulane, Dornava, Juršinci, Makole, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Poljčane, Zavrč, Hajdina, Videm in Žetale) je leta 2012 s CPP sklenilo koncesijske pogodbe za vzdrževanje občinskih cest. Vsako leto k pogodbam sklepajo anekse, s katerimi se dogovorijo o programu vzdrževanja. Člani NO Juršinci so pod drobnogled vzeli obdobje 2019–2020, ko je za njihovo občino veljal aneks, finančno težak 188.000 evrov. Nadomestilo na mesečni ravni za celoten izvedbeni program, ki ga je pripravilo CPP, potrdil pa župan Alojz Kaučič, je znašalo 15.700 evrov. Letni strošek vzdrževanja kilometra ceste se je gibal okoli 2.400 evrov. NO je s pregledom dokumentacije med drugim ugotovil, da je CPP za obdobje od decembra 2019 do konca novembra 2020 obračunalo za 22.000 evrov več nadomestila za vzdrževanje cest, kot je vzdrževalnih del dejansko opravilo. Skupaj s preplačili iz celotnega 2019 je bilo konec leta 2020 preveč obračunanih za 44.000 evrov del. Pooblaščenec občine za nadzor izvajanja koncesije je Zlatko Murko. Po njegovem pojasnilu se je znesek, ki je bil obračunan za neizvedena dela, prenašal naprej in se koristil v mesecih bodočih obračunov. Naslednje leto (2021) se je razlika med vrednostjo obračunanih in izvedenih del res zmanjšala, a je bila konec leta vrednost Foto: MZ Župan Alojz Kaučič je dejal, da če CPP poročila s specifikacijo opravljenih del in obračuni ne bo predložilo, je pripravljen sam poklicati računsko sodišče. Glede izvajanja koncesijske pogodbe pa je poudaril, da bodo to uredili: „Smo že rešili marsikaj in tudi to bomo.“ Preplačilo za neizvedena dela po koncesiji za vzdrževanje cest (v evrih) Obdobje Do novembra 2019 December 19–november 20 December 20–september 21 Izvedena dela Obračunana dela Razlika 166.119 178.280 188.337 160.871 22.218 17.409 Vir: poročilo NO Juršinci preplačil še vedno 27.000 evrov. Res pa je, da s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo ni določeno, kako se obravnavajo zaračunani viški glede na opravljeno redno vzdrževanje, niti na kakšen način se spremljajo in obravnavajo odstopanja, ki nastajajo med zaračunanimi in dejansko opravljenimi storitvami. Foto: Črtomir Goznik Na minoritskem dvorišču na Ptuju je bila še ena edinstvena evropska predstava mladih, ki širi vedenje o EU. vojene države“ so posamezne šole v teh letih že dodobra spoznale. V 19. letu od vstopa Slovenije v EU pa se bodo lotile spoznavanja novih držav, ki so jim bile dodeljene na osnovi žreba. Temo si bodo šole oz. mladi lahko izbrali sami, ob tem pa naj bi ponovno pripravili tudi pevske, glasbene in plesne točke, ki so letos tako zelo navdušile. Čeprav je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske že leta 2020 zapustilo EU, je bilo še letos vključeno v projekt. Tako se je tudi Ptuj s projektom Spoznavajmo države EU na simboličen način poslovil od članstva te države v EU. Učenci OŠ Kidričevo, ki so Veliko Britanijo vsa leta predstavljali v različnih pogledih, so z letošnjim nastopom prinesli pomembno sporočilo o tem, da naj glasba povezuje in ljubezen širi svetlobo ne glede na vse. Predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, koordinatorica projekta Tatjana Vaupotič Zemljič in ptujska županja Nuška Gajšek so se zahvalili vsem sodelujočim za izjemne nastope. Obletnico vstopa Slovenije v EU so že po tradiciji zaključili s simboličnim dvigom evropske zastave v Evroparku. Himno je zapel Kristjan Furman, baritonist iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj MG Preplačani znesek 22.372 44.591 27.181 Zahtevajo specifikacijo za opravljena dela Glede na to, da je bilo v preteklosti izvedenih del manj, kot je bilo obračunanih in plačanih, nadzorniki predlagajo plačilo dejansko opravljenih del in ne mesečnega pavšala, kot je to urejeno trenutno. „Koncesionar naj izstavi račun s specifikacijo opravljenih del, vključno s prilogami za obračun ur vožnje, porabljenega materiala, opravljenih delovnih in strojnih ur, računi podizvajalcev, seznam morebitnih pritožb ...“ so predlagali člani NO Juršinci. Če se ohrani plačevanje v obliki pavšala, naj se znesek prilagodi vrednosti dejansko opravljenih del in se kasneje poračunava, ne pa da občina vnaprej plačuje za neopravljeno delo, in to ne tako majhnih zneskov. Horvat: „Sedem let smo se borili za te podatke“ Foto: MZ Žajdela Lahova: „Občina je tista, ki določa pravila, in ne CPP!“ Predsednica NO Nataša Žajdela Lah je predlagala, da je sedaj pravi čas, da se odlok o koncesiji za ceste novelira in ustrezno dopolni s pravnimi podlagami, tudi za izvajanje nadzora. Letos se namreč 10-letna koncesija, sklenjena s CPP, izteka. „Odlok je treba dopolniti, občina pa tudi mora točno vedeti, kaj želi od koncesionarja, to zapisati v koncesijsko pogodbo, se tega striktno držati, spremljati in nadzorovati. Gre za javni denar, denar nas vseh. Naloga koncesionarja je, da koncedenta zaveže k spoštovanju pravil. Občina je naročnik, tista, ki določa pravila, ne pa CPP. Mora se vedeti, za kaj je denar od koncesije porabljen. Bistvo je, da bodo ceste varne.“ Predsednica NO Nataša Žajdela Lah je poročilo o cestni koncesiji in nedoslednostmi v zvezi z njo, ki so jih ugotovili, predstavila občinskim svetnikom. Robert Horvat je v razpravi poudaril, da so finančne situacije pri koncesijah za ceste in odpadke popolnoma nepregledne. „Sedem let se borimo za podatke, kaj CPP naredi za denar, ki ga dobi. Zadnja tri leta smo le nekaj dobili na vpogled, vsaj mesečne obračune. Tukaj notri je zbrka totalna, lahko se dogaja marsikaj, zadeva je tako slabo pregledna, da ni niti moč povedati. Koncesijska pogodba letos poteče, pa o tem sploh še Štajerski TEDNIK petek z 13. maja 2022 petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Ptuj z Brezplačni občinski poslovni prostori Kdo naj (ne)plačuje najema na terenu pa marsikatero delo čaka Ptujska občina devetim društvom omogoča brezplačen najem svojih poslovnih prostorov. Dejavnosti, ki jih izvajajo upravičenci, so zelo raznolike. Čeprav gre v vseh primerih za društva v javnem interesu, pa so razlike med njimi očitne, saj nekateri delujejo tudi profitno. Foto: ČG Devet društev na Ptuju je upravičenih do brezplačnega najema, večina za petletno obdobje. Če bi občina želela s kom izmed njih predčasno prekiniti pogodbo, mora dokazati, da ta prostor nujno potrebuje za svoje delovanje. Foto: arhiv ŠT Zakaj ceste ob neurjih namesto cestarjev čistijo gasilci Člani NO so v poročilu opozorili še na eno od anomalij, ki se dogajajo na področju vzdrževanja cest – reševanje v primeru naravnih nesreč, na primer neurij, ko je treba s cest odstranjevati podrta drevesa, očistiti cesto blata ali listja in podobno. „Koncesionar je dolžan izvajati intervencijske ukrepe ob naravnih nesrečah, na primer neurjih, poplavah, plazovih, potresu, žledu, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih, ter nemudoma odpraviti posledice (poškodbe ceste, ovire na cesti). V občini Juršinci ob naštetih dogodkih pogosto tovrstne intervencije opravljajo lokalna prostovoljna gasilska društva, čeprav bi skladno s koncesijsko pogodbo tovrstno dežurno službo moral opravljati koncesionar. Predlagamo, da občina zahteva dosledno izvajanje dežurne službe za interventno ukrepanje, s tem pa sprosti zmogljivosti gasilcev za pomoč gospodinjstvom v slučaju naravnih nesreč,“ so v poročilu zapisali člani NO. jeno. Neki nadzor pa bi vendarle moral biti. V 10 letih je CPP na račun koncesijske pogodbe zaslužilo 1,6 milijona evrov, to so zelo velika sredstva. Občinski svet in občani Juršincev imamo pravico vedeti, kaj se je za ta denar naredilo in koliko je kaj stalo. Predlagam, da CPP v roku mesec dni izdela sprecifikacijo opravljenih del in obračun za nazaj, z navedbo podizvajalcev. Gre za naš denar, o tem smo že debatirali,“ je poudarila Dragica Toš Majcen. Nadaljeval je Horvat: „Klenfiks (opozorilo za nevarnost na cesti) na Kukavi stoji že leto dni, vsak mesec nam ga obračunajo, sanirajo pa ne. Bolj kot govorimo, da klenfiks ne sme stati več kot dva delovna tedna, bolj od tega nič.“ Robert Horvat je na seji večkrat izrazil bojazen, da bo za konstruktivno rešitev zmanjkalo časa in bodo primorani sprejeti ad hoc odločitev, kot je to bilo pri smeteh in kolesarkah. Razmišljajo o režijskem obratu debatirali nismo. To je enaka zgodba, kot je bila pri smeteh in kolesarkah. Tisti teden, ko je bilo treba dati papirje naprej, smo mi imeli občinsko sejo in o tem debatirali. Enako se bo zgodilo sedaj s koncesijo za ceste. Smo v maju, to se ne da rešiti v štirih mesecih, vmes so volitve, koncesije še nismo razpisali in bomo pred zimo stisnjeni v kot, ker ne bomo imeli urejene zimske službe. Kaj če sredi zime ostanemo brez rešitve, kaj če CPP ne bo zainteresirano za koncesijo in bomo novembra ostali brez vsega?“ je spraševal Horvat. Obseg prihodnje koncesije za ceste bo odvisen tudi od tega, ali bo občina organizirala režijski obrat. O izkušnjah se bodo posvetovali s sosednjimi občinami in se nato odločili, ali ga ustanoviti in za katere naloge, je razložil župan Kaučič. Svetniki so menili, da je tudi s tem že malo pozen, saj bi bilo treba debato na to temo odpreti pred dvema letoma. „Lahko imamo vsak mesec sejo na to temo in se dogovorimo,“ je povedal Kaučič, Horvat pa je vztrajal, da časa zmanjkuje. Mojca Zemljarič Foto: MZ Kaučič: „Nekaj je narobe, čisto vse pa tudi ne“ Tudi podžupan in predsednik odbora za gospodarsko infrastrukturo Alojz Herga je pritrdil, da so situacije, ki jih izstavlja CPP, nepregledne. Da ni bilo reda, je prikimal celo župan Alojz Kaučič, a je dodal: „Nekaj je narobe, čisto vse pa tudi ne.“ Župan je pojasnil, da je bojazen, da bi ostali brez koncesionarja ali zimske službe, odveč. Povedal je, da se lahko samo na temo cestne koncesije skliče seja občinskega sveta in nanjo povabi predstavnike CPP ter nadzornika, ki zastopa občino Zlatka Murka. Je pa izrazil dilemo, da so velika neznanka za prihodnje vzdrževanje cest tudi cene, ki kar rastejo in rastejo. Preplačilo, na terenu pa marsikatero delo čaka „Imamo preplačilo, na terenu pa neizvedena dela in veliko odprtih cest, CPP pa prejema mesečni avans, ker je pač tako dogovor- Mestna občina Ptuj ima v lasti 155 poslovnih prostorov. Nekateri so urejeni, obnovljeni, drugi povsem dotrajani in praktično neuporabni. V to število so namreč zajeti vsi občinski lokali, tako ulični prostori, kleti, skladišča ... Največ jih je v mestnem jedru. Večino prostorov oddajajo. Ko za poslovni najem ni izkazan interes in lokala občina za svoje delovanje ne potrebuje, pa je ena izmed opcij brezplačna oddaja. Prav okrog tega, komu in na kak način naj se omogoči oddaja brez plačila, so razpravljali na zadnji seji. Na seznam upravičencev sta se namreč uvrstili še dve društvi, Grajske tačke in Beletrina. »Občina Ptuj nekatere poslovne prostore, ki so v njeni lasti, daje v brezplačno uporabo društvom, ki imajo status neprofitne in nevladne organizacije, delujejo v javnem interesu in so nosilec organizacije najrazličnejših umetniških in drugih dogodkov, tudi različnih izobraževanj,« o tem, kdo so upravičenci tovrstnega najema, pravijo na ptujski občini. Trenutno njihove prostore brezplačno uporablja devet društev, ki se ukvarjajo z zelo raznolikimi dejavnostmi, od glasbene do športne, založniške, skrbi za živali ... Z neposredno pogodbo se v brezplačno uporabo prostor odda za določen čas, v katerem se predvideva, da ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za več kot pet let. Obratovalne stroške krijejo uporabniki, o vzdrževalnih se dogovarjajo z lastnikom. Čeprav je kar nekaj pomislekov okrog tega, kdo naj bo upravičen do brezplačnega najema, je občinski odlok iz leta 2013 sprejet in veljaven. Da bi kriterije za dodelitev spremenili, bi ga morali dopolniti. Seveda pa je mestni svet tisti, ki ima zadnjo besedo in tudi možnost odločiti drugače od predlaganega sklepa. Višina najema poslovnih občinskih prostorov Tudi v primeru poslovnega najema ima občina vzvode, s katerimi lahko pomaga najemnikom. Osnova za določitev izhodiščne vrednosti mesečne najemnine je vrednost poslovnih prostorov in garaž, ki se določi na podlagi njihovega točkovanja. Najemnina nepremične je odvisna od stanja, lege in dejavnosti, ki bo v njej potekala. Povprečno zanaša med 2 in 5,5 evra na kvadratni meter. Občina pa ima tudi možnost znižanja najemnine, seveda za prostore, ki so v njeni lasti. Če so v starem mestnem jedru Ptuj ter opravljajo trgovsko, gostinsko ali določeno storitveno dejavnost, se lahko najemnina zniža za prvo leto od odobritve vloge za kar 80 %. Vsako naslednje leto pa za 20 % manj. Najemnik torej celotno najemnino plača šele v petem letu svojega delovanja. O znižani najemnini odloča pristojna komisija. Dženana Kmetec Občinski poslovni prostori v brezplačnem najemu: • Jadranska ulica 4 – Društvo za glasbeno umetnost Arsana, • Jadranska ulica 17 – KD Pihalni orkester Ptuj, • Murkova ulica 7 – Zveza društev Kurentov, • Prešernova ulica 18 – Planinsko društvo Ptuj, • Slovenski trg 1 – KUD Art Stays, • Slovenski trg 8 – Mladinski svet MO Ptuj, • Vošnjakova ulica 10 – ARS VITAE, Društvo za razvoj in izvajanje programov pomoči. Na ta seznam bosta v kratkem dodana še dva upravičenca: društvo Grajske tačke, ki bo uporabljalo lokal v Prešernovi ulici, in Beletrina, ki uporablja skladišče v Aškerčevi ulici. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 13. 5. 2022 Podravje 8 stran 8 petek z 13. maja 2022 Lenart z Urejanje ŠRC Polena z okolico Majšperk, Žetale, Podlehnik z Količina odpadkov različna po občinah Brv nadomestil leseni most Majšperčan ustvari za 30 kg več odpadkov kot Žetalan Prehod čez potok Globovnica med bloki Ob Poleni in Športno rekreacijskim centrom (ŠRC) Polena je po novem varnejši in lažji. Foto: SD V sklopu urejanja ŠRC Polena in njegove okolice so čez očiščeno staro strugo Globovnice namesto stare brvi postavili leseni most. V enajstih občinah Podravja, med njimi tudi v občinah Majšperk, Žetale in Podlehnik, za odvoz odpadkov skrbi podjetje Čisto mesto, ki vsako leto pripravi poročilo o zbranih količinah smeti, ki jih ustvari človek. In odpadkov je iz leta v leto več, kar je glede na vse večje število vključenih gospodinjstev razumljivo, pojasnjujejo v podjetju. V Podlehniku je v javno službo ravnanja z odpadki vključenih 667 gospodinjstev, to je 83 več kot leto prej, oz. približno 83,8 % vseh. Glede na večje število vključenih gospodinjstev je zato razumljivo, da so na območju Podlehnika zaposleni Čistega mesta pobrali za kar 21,4 tone več odpadkov kot leto prej oz. 287,5 tone. Polovico zbrane teže odpadkov predstavljajo mešani komunalni odpadki. Preračunano na prebivalca pa pomeni, da letno občan Podlehnika ustvari 155 kilo- gramov odpadkov, to je 7,55 kilograma več kot prejšnje leto. V po številu prebivalcev manjši občini, v občini Žetale, je vključenost gospodinjstev prav tako 84-odstotna oz. ima odvoz odpadkov urejeno 411 gospodinjstev (pravne in fizične osebe). Gospodinjstva so ustvarila malenkost manj kot 191 ton odpadkov oz. 11,5 tone več kot leto prej, to pomeni 146,5 kilograma odpadkov na prebivalca oz. 9,44 kilograma več kot leta 2020. Količine zbranih odpadkov iz gospodinjstev Podlehnik Žetale Majšperk Št. prebivalcev Količina v tonah 1.851 287,48 1.303 190,89 4.046 719,22 Vir: Čisto mesto Ptuj Majšperčanom poziv k ločevanju Občina Majšperk pa šteje 1729 gospodinjstev, indeks vključenosti je najvišji med temi tremi občina- Staro in dotrajano brv je namreč nadomestil leseni most z ograjo, ki se lepo vklaplja v okolje. Investicija je bila poravnana iz občinskega proračuna, dela pa je izvedlo lenarško podjetje Skala. Predtem je bilo treba očistiti strugo Globovnice, zaradi katere pa se je v Lenartu vnel pravi spor med dvema nasprotujočima si stranema. Bitka za staro strugo potoka Kot je znano, so prvi močno navijali za to, da bi strugo očistili v celoti, kar bi pomenilo, da bi posekali tudi vse obvodno rastje, drugi pa so zahtevali, da se ohrani vsaj delno naravno zavetje za živali in tudi rastline. Začelo se je s slabo voljo zaradi podiranja dreves ob Globovnici; delavci VGP Drava Ptuj so tako začeli čistiti strugo, ljubitelji lenarške narave pa so v tem grobem posegu videli ogrožanje mestne oaze miru. Člani Civilne iniciative narava Slovenskih goric so protestirali, češ da sanacija potoka ne poteka, kot bi morala, saj v projekt niso bili vključeni ne krajinski arhitekti ne biologi. Ker se je spor kot blisk razširil po družbenih omrežjih, je iniciativa kmalu dobila podporo širše javnosti, na koncu pa ji je prikimala še lenarška komisija za naravo in okolje. Stara struga ob Poleni je bila že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja revitalizirana, skupaj z obvodnim rastjem je predstavljala svojevrsten habitat za različne živalske in rastlinske vrste, obenem pa prijeten naravni kotiček ob ŠRC Polena. Zadnji posegi so po prepričanju civilne iniciative velik korak iz smeri ohranjanja narave, še posebej, ker so padla tudi povsem zdrava drevesa in celo stari hrast, simbol Polene. Foto: Bitifit.si Polena se vsestransko razvija Argument za popolno očiščenje potoka je bila zamuljenost, Direkcija za vode pa je tudi izdala vodno soglasje za vzpostavitev pretočnosti stare Globovnice ob ŠRC Polena. A v CI Narava Slovenskih goric se niso strinjali, da je struga zamuljena, dotok vode pa zato majhen, pač pa so prepričani, da je mulj predvsem posledica neurejenih in neustreznih odplak, ki se spuščajo v vodo. »Sanacija in čiščenje struge sta seveda potrebni, a je vendar treba maksimalno paziti, da se pri tem ne osiromaši ali celo uniči krajinskega videza, da se v čim večji meri ohrani zarast ob potoku in ustvari pogoje za ponovno vzpostavitev življenja v vodi,« so zapisali v svojem apelu lenarškemu vodstvu in občinskim svetnikom. In uspeli. Občina je angažirala Zavod Logarica, zasebni zavod za proučevanje, ohranjanje in promocijo naravnih in kulturnih krajinskih elementov iz Brezovice, da pripravi načrt za ureditev trase. Ta bo naravi prijazen in bo upošteval tudi ohranitev značilnega krajinskega izgleda za takšne habitate v Slovenskih goricah. Na Poleni pa se tudi sicer veliko dogaja. Lani se je tam z novim trgovskim centrom razširil LenaPark, vse pestrejša je tudi ponudba v ŠRC Polena. Dosedanjim športnim igriščem se bo v prihodnje pridružila še športna dvorana z atletsko stezo, postavili naj bi zunanje igrišče za košarko in dve teniški igrišči, v načrtu je tudi večja restavracija in seveda parkirišče za uporabnike in obiskovalce. Športnikom, rekreativcem in drugim obiskovalcem so že na voljo fitnes na prostem, otroška igrala in okrepčevalnica, del območja pa nameravajo urediti v turistične namene, in sicer postaviti avtokamp in glamping hišice. Senka Dreu Na prebivalca v kg 155,30 146,50 177,76 Foto: Črtomir Gozdnik mi, in sicer 84,3 %. To pomeni, da odvoz odpadkov plačuje 1458 gospodinjstev, ki so skupaj ustvarila 719,22 ton odpadkov, kar je za 11,13 tone odpadkov več v primerjavi z letom prej. V enem letu je občan Majšperka ustvaril 178 kilogramov odpadkov, kar je zaokroženo tri kilograme več kot leto prej. Ob zbranih podatkih pa je podjetje Čisto mesto Ptuj v poročilo o izvajanju javne službe na območju Majšperka zapisalo, da opažajo upad deleža ločeno zbranih odpadkov glede na skupno količino, kar da je posledica manj ustreznega ločevanja odpadkov. Zato je na mestu zapis podjetja, ki pravi, da smo za nastajanje odpadkov odgovorni prebivalci in da si moramo prizadevati, da do njihovega nastanka sploh ne pride oz. moramo z njimi ravnati tako, da ti ne bodo imeli posledic za nas in naše okolje. Mojca Vtič Ormož z Tudi Psihiatrična bolnišnica leto končala z višjim dobičkom Zaradi neizvajanja programa prejeli 1,3 milijona evrov Psihiatrična bolnišnica je lani ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v višini okoli 670.000 evrov. Dobiček se je v primerjavi z letom 2020 skoraj podvojil, v primerjavi z predkoronskim letom 2019 pa več kot potrojil. Tudi na poslovanje PB Ormož je tako kot pri drugih zdravstvenih ustanovah vplivala epidemija covida. Delo v bolnišnici so skrčili, saj so v začetku leta nadaljevali z oskrbo covidnih pacientov, premeščenih iz drugih splošnih bolnišnic (Univerzitetni klinični center Maribor, Splošna bolnišnica Ptuj, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Bolnišnica Topolšica) in Centra starejših občanov Ormož ter kasneje še Doma starejših občanov Ljutomer. Prav tako so nudili zdravstveno oskrbo pacientom iz lastne stroke, pri katerih so se prav tako soočali z okužbami. Jeseni pa bolnišnice niso bremenili s covidnimi bolniki iz drugih ustanov, temveč so tja kot kadrovsko pomoč premeščali zaposlene, predvsem medicinske sestre (UKC MB, SB PT, SB MS). Zaradi epidemiološke situacije, povezane s covidom-19, jim tako ni uspelo izvesti delovnega programa v celoti. 0,7 milijona za covid dodatke Kljub temu je bilo poslovanje bolnišnice s finančnega vidika uspešnejše kot v predkoronskem letu 2019. Celotni prihodki so namreč znašali skupaj nekaj manj kot 8,3 mio evrov, kar je za dobrega pol milijona oz. 6 % več v primerjavi z letom poprej in za kar okoli 1,6 milijona evrov oz. skoraj četrtino več glede na leto 2019. Od tega Foto: MH Bolnišnica se je zopet vrnila v normalne delovne tirnice, kakršne so bile pred pojavom covida. Poslovanje Psihiatrične bolnišnice (v evrih) Prihodki Odhodki Presežek prihodkov Stroški dela Stroški blaga, materiala 2019 6.653.364 6.469.177 184.187 4.981.056 1.249.313 2020 7.736.369 7.397.169 337.229 5.795.340 1.372.955 2021 8.273.662 7.600.766 669.408 5.867.976 1.500.548 Vir: Ajpes je bolnišnica prejela 60.000 evrov za zdravljenje covid pacientov, 1,286 milijona evrov za neizvajanje programa in za covid dodatke 0,7 milijona evrov, je pojasnil direktor PBO Andraž Jakelj. Na drugi strani so bili lani tudi najvišji odhodki v primerjavi s prejšnjima dvema letoma, in sicer v višini 7,6 milijona evrov, kar je za dobrih 200.000 evrov oz. manj kot 3 % več v primerjavi z letom 2020 in za kar 1,13 milijona evrov oz. 17 % več v primerjavi z letom 2019. Za stroške dela so namenili slabih 5,87 milijona evrov, dober odstotek več kot leta 2020 (skoraj 5,8 milijona) in skoraj 18 odstotkov več kot 2019 (4,98 milijona). Porasta pacientov ne opažajo Prav tako so lani nadaljevali z investicijskimi vlaganji. Med drugim so začeli obnovo mansardnih prostorov in enote za zdravljenje odvisnosti in psihoterapijo. Zaži- vel je končan gradbeni projekt urgentnega vhoda s povezovalnim hodnikom do ženskega intenzivnega oddelka, ki so ga namenili za sprejemni oddelek. Jeseni pa jim je uspelo dokončati še prenovo bolnišničnee predavalnice. »S poslovanjem leta 2021 smo zadovoljni, saj nam je s prejetimi prihodki uspelo pokriti vse nastale odhodke ter ustvariti čisti presežek prihodkov nad odhodki po odbitem davku od dohodka pravnih oseb v višini 686.737 evrov. Poravnane so vse obveznosti, bolnišnica nima likvidnostnih težav,« je med drugim razvidno iz letnega poročila, objavljenega na Ajpesu. Bolnišnica se je pred časom zopet vrnila v normalne delovne tirnice, kakršne so bile pred pojavom covida. Porasta pacientov pa za zdaj ne beležijo, še pravi direktor. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 13. maja 2022 9 Slovenija, Podravje z Oroševalni sistemi nuja, a njihovo gradnjo otežuje birokracija Tehnološko zaostalost sadjarstva in kmetijstva lahko odpravi le država Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. Zgolj v zadnjih šestih letih je pozeba sadjarje prizadela štirikrat. Prilagajanje na nove klimatske pogoje je tako nuja. Eden izmed učinkovitejših odgovorov naj bi bila izgradnja oroševalnih sistemov, ki pa terja velika finančna sredstva, dolgotrajen boj z birokratskimi mlini in znanje, ki ga sadjarji šele pridobivajo. Ko spomladi začnejo kmetijske rastline novo rastno sezono, so v nekaterih razvojnih fazah (cvetni popki, mlade sadike …) zelo občutljive na nizke temperature. Zaradi višjih povprečnih temperatur prihaja do zgodnejšega brstenja in cvetenja vseh sadnih vrst in večje občutljivosti za spomladanske pozebe. Slovenski strokovnjaki s področja sadjarstva tako ugotavljajo, da se cvetenje po letu 1987 vsako desetletje začenja nekaj dni prej v primerjavi s cvetenjem v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Cvetenje postaja zgodnejše zaradi višjih temperatur zraka, ki so posledica klimatskih sprememb, njiho- Še veliko odprtih vprašanj Sadjar, ki je za zaščito pridelka pred lansko pozebo prvič uporabil oroševalni sistem, je Sadjarstvo Pučnik Lešnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici. Sadje pridelujejo na 18 hektarjih, od tega imajo z oroševalniki zaščitenih osem hektarjev svojih površin ter dva hektarja sosedovih. Kljub oroševanju ob lanski pozebi je bil pridelek minimalen. »Poškodovanost oz. prizadetost v pozebi je odvisna od mikrolokacije, sorte, pravočasne in pravilne zaščite. Medtem ko smo v našem sadovnjaku zabeležili veliko izgubo kljub oroševanju, je bil sosed z drugimi sortami jabolk in drugačno mikrolokacijo z zaščito zadovoljen,« je lansko prvo oroševanje povzel Avgust Lešnik. Ob tem je izpostavil, da je oroševanje uspešno, ko piha veter do 4 m/s, kar praktično pomeni brezvetrje, in da je še veliko neznank, kdaj in koliko oroševati. »Več vode dodaš, večja je teža jablan, ta pa nato vpliva na obremenitev infrastrukture nasada. Prav tako orošena voda namoči prostor oz. ceste med vrstami, kar pomeni, da je po pozebi dostop s traktorjem otežen. Res je še veliko odprtih vprašanj in neznanja, vendar se sproti učimo, res pa je, da to učenje ni zastonj, tako z vidika izpada pridelka kot stroškov, ki nastanejo ob uporabi oroševalnega sistema.« Foto: MV Eden izmed večjih izzivov sadjarjev je zagotovitev vodnega vira. Sadjar Avgust Lešnik pravi, da njihovo zajetje zagotavlja količino vode za tridnevno oroševanje. va posledica pa so vse pogostejše spomladanske pozebe, ki v zadnjih letih pomembno vplivajo na samooskrbo Slovenije predvsem na področju sadjarstva. Čeprav so na voljo številne tehnike zaščite (npr. puhalniki toplega zraka, vetrnice, oroševalni sistemi), za sadjarje boj proti pozebi ostaja velik izziv. Učinkovita zaščita proti pozebi naj bi bili oroševalni sistemi, ki ob padcu temperature sadno drevje poškropijo z drobnimi kapljicami. Okrog cvetov nastane ledeni oklep, ki zaščiti rastlino. Vzgled nam je lahko Italija Na podlagi podatkov iz Registra kmetijskih gospodarstev je v Sloveniji 8.624 intenzivnih sadovnjakov, ki zavzemajo 4.450 ha površin (od tega 1.151 ha na območju Podravja), z oroševalnimi sistemi pa je opremljenih zgolj 227 ha površin intenzivnih sadovnjakov, torej zgolj pet odstotkov. Razlog gre iskati v zapletenem zakonodajnem postopku in višini investicije. Podjetje Evrosad, katerega sadje najdemo na vseh trgovskih policah, poseduje 400 ha intenzivnih sadovnjakov na območju Krškega, Posavja in Ormoža, ob tem pa sodeluje še z več kooperanti, ki pridelujejo sadje na okrog 100 ha. Proti toči se borijo s protitočnimi mrežami, ki jih imajo na domala vseh sadjarskih površinah, manj uspešni so v boju s pozebami. Oroševalne sisteme imajo postavljene na skupno 66 hektarjih, prvič so jih uporabili pred dvema letoma. Osrednji razlog za tako majhno pokritosti pa so birokratski postopki, je povedal Boštjan Kozole, direktor Evrosada. »Za postavitev oroševalnih sistemov smo potrebo- Foto: Mojca Vtič Na območju Slovenije je 4.450 ha sadovnjakov, z oroševalnimi sistemi pa je opremljenih zgolj 227 ha površin intenzivnih sadovnjakov. vali deset let. Večina potencialnih investitorjev zaradi dolgotrajnosti in zahtevnosti postopkov obupa.« Ker pa je oroševalni sistem najboljši odgovor na preteče pozebe in ker Evropa prilagajanju na podnebne spremembe namenja znatna sredstva, bi morala država, po mnenju Kozoleta, ustanoviti posebno pisarno za klimatske spremembe, namakanje in oroševanje, ki bi opremljanje z oroševalnimi in namakalnimi sistemi pospešila. »Prav tako bi morala država oblikovati enoten zakon za to področje, sedaj je preveč podzakonskih aktov. Za vzgled naj nam bo Italija, ki ima en zakon z nekaj členi še iz časa Mussolinija. S poenostavitvijo postopkov bi naredili korak k odpravi tehnološke zaostalosti slovenskega sadjarstva in kmetijstva,« je prepričan Kozole. Direktor Evrosada še pravi, da sta oroševanje in namakanje zagotovo najboljša možna odgovora na klimatske spremembe in da se v tujini tega dobro zavedajo. »Pri nas država še ni odigrala svoje vloge, čeprav so napredki bili storjeni. Naj moje razmišljanje ne bo vzeto kot kritika, temveč spodbuda,« je dodal. Vse pomembnejšo vlogo bo imela v prihodnje tudi t. i. pasivna zaščita z izbiro primernih leg, odpornejših in kasnejših vrst in sort in ne nazadnje tudi zavarovanje pridelka, menijo na Agenciji RS za okolje. Mojca Vtič Pet največjih prejemnikov sredstev za oroševalne sisteme Naziv Sadjarstvo Mirosan, d. o. o. Vojko Šušterič Slavko Krepša Avgust Lešnik Vinko Medved Občina upravičenca Skupaj Žalec Brežice Sveti Andraž v Slov. goricah Slovenska Bistrica Duplek Višina odobrenih sredstev PRP, EUR 563.393 119.426 82.120 44.882 42.923 29.591 Vir: MKGP V tej finančni perspektivi je bilo za izgradnjo oroševalnih sistemov dodeljenih 563.393 evrov sredstev. Povprečna višina dodeljenih sredstev je 19.427 evrov. Svetovalec za namakanje na ptujskem kmetijskem zavodu Marko Černe meni, da je eden od razlogov za majhno pokritost sadovnjakov z oroševalnimi sistemi tudi strošek investicije in zagotovitev vodnih virov. »Na drugi strani so bile v preteklosti obširne pozebe zaradi dokaj mrzlih zim redke, po letu 2015 pa ne mine leto, da se ne bi soočili z nevarnostjo. To pa pomeni, da je izkušenj z oroševanjem in torej zaščito pred pozebo malo. Tako imamo na eni strani drag sistem, na drugi strani pa primanjkljaj znanja in s tem vprašanje uspešnosti zaščite.« Slovenija, Haloze z Četrt milijona evrov za odpravo zaraščanja »Priprava vloge je enostavna« Kmetijsko ministrstvo je konec aprila objavilo razpis, s katerim za odpravljanje zaraščanja kmetijskih zemljišč zagotavlja 250.000 evrov. »Za Slovenijo, ki je v evropskem prostoru med državami z najmanj kmetijskih površin na prebivalca, je ohranjanje oz. revitalizacija vsakega hektarja pomembna,« meni direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Zato kmetovalce iz Podravja vabi, da se odzovejo na razpis. Na območju Haloz, kjer je opuščanje kmetovanja in s tem zaraščanje kmetijskih zemljišč, že močno poseglo v izgled območja, je zgolj v 20 letih zarastlo 1.657 hektarjev zemljišč oz. desetina Majšperk Videm Zavrč Podlehnik Žetale Cirkulane Makole zemljišč. V zadnjih desetih letih je trend zaraščanja, po podatkih statističnega urada, sicer upadel, tako je od leta 2010 zarastlo 363 hektarjev, število kmetij pa se je zmanjšalo za 167. Težko je pričakovati, da 2000 Površina [ha] Št. kmetij 3750 398 3897 566 727 138 1757 240 2391 239 1278 267 1643 219 15443 2067 2010 Površina [ha] Št. kmetij 3371 314 3703 497 607 128 1534 218 2291 214 1070 243 1573 192 14149 1806 bi razpisi kmetijskega ministrstva povsem obrnili trend zaraščanja na našem območju, zagotovo pa pripomorejo, da se površina kmetijskih zemljišč v Halozah krči v manjšem obsegu. Na lanski razpis 2020 Površina [ha] Št. kmetij 3094 265 3618 474 623 110 1633 205 2109 193 1114 225 1595 167 13786 1639 Vir: SURS kmetijskega ministrstva se je odzvalo okrog deset kmetij, ki so v kmetijsko rabo vrnile 15 hektarjev zemljišč. »Naša želja je, da bi bilo kmetij, ki se odločijo za ta ukrep, in posledično zajetih zemljišč bistveno več. Veseli nas tudi, da je kmetijsko ministrstvo podaljšalo ukrep ter da na terenu zasledimo interes. Poudariti velja, da je priprava vloge enostavna, in če še kdo razmišlja o ukrepu, je vabljen, da se oglasi pri kmetijskem svetovalcu,« je dejal Rebernišek in dodal: »Zaraščanje kmetijskih površin je velikokrat povezano z opuščanjem kmetovanja celotnih kmetij, to pa istočasno pomeni odseljevanje ljudi s teh obmo- Foto: MV čij. Kmetovanje na območju Haloz je pomembno tudi iz vidika ohranjanja zelene meje in preprečevanja širjenja divjega prašiča in zveri.« Objavljeni javni razpis omogoča pridobitev nepovratnih sredstev, in sicer v višini do 5.000 evrov na hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju oziroma sorazmerno površini. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 0,3 ha, ki je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od 0,1 ha. Upravičenec do podpore je kmet, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Oddaja vlog poteka od 19. maja do zaprtja javnega razpisa. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 13. maja 2022 Ptuj z Znanstvena monografija o okupaciji Rogaške Slatine Knjigarnica Zgodba zgodb Sploh ne vem, s katerimi vzkliki navdušenja, čudenja, zaprepadenja in vmes še gnusobnosti, grenkosti in medosebne, medspolne, medstanovske in druge trpkosti, naj začnem današnji zapis o knjigi, ki je sicer še nisem do konca prebrala, a bi vas rada navdušila zanjo. Gre namreč za pravljice – mimogrede: imam jih zelo, zelo rada – za zbirko »hudih« pravljic, ki niso za otroška ušesa. Priznam, da sem brala in brala ter vmes zavijala z očmi, si mrmrala o madonca, o jej in podobno …, predvsem pa uživala v humorju in neverjetnih podobah davnih dni ter spoznavala izjemno sočnost in zapletenost nekaterih tudi znanih pravljic. To je knjiga, ki opominja, spominja, da pravljica, kot literarna oblika, ki bi jo lahko uvrstili med kratke zgodbe, zato veljajo zbirke pravljic za letošnjo BRALNO ZNAČKO ZA ODRASLE, v svojem nastanku ni bila namenjena otrokom, kakor dandanes mnogokdo zmotno misli. In tako viharno sočnega, mestoma rokokojsko, a črno obarvanega opisovanja dogodkov, s stopnjevanji, primerami, pretiravanji, metaforami, ponavljanji, z vpletanji ljudskih rekel in drugih življenjskih modrosti, ne, kaj takega in toliko pa še nisem brala. Knjiga petsto štirih strani, ki je nedavno izšla v priznani založniški hiši Goga iz Novega mesta, nosi naslov Zgodba zgodb in zajema v uvodu (str. 11 do 45), pred samimi pravljicami, poglobljen, natančen, znanstveno zastavljen zapis, ali bolje predstavitev in analizo s primerjavami literarne oblike evropskih pravljic, ki so nam, običajnim bralcem, bile doslej znane, kakor sta jih zbirala, popisovala, prirejala in modificirala znamenita, vsem dobro znana brata Grimm. Avtorica in prevajalka, tudi odlična pripovedovalka in vsestranska kulturna akterka Ana Duša tako vnaša med slovensko bralstvo novo vedenje o pravljičnih prostorih, ki so se jim v slovenski deželi nekoliko pozno odpirala vrata. Pravljične zgodbe podpisuje Giambatista Basile (1566–1632). Na primer: tista znana Grimmova Janko in Metka začenja tako: Na robu velikega gozda sta živela ubog drvar in njegova žena s svojima otrokoma, fantičku je bilo ime Janko in deklici Metka. Vedno so imeli premalo za pod zob, in ko je bila spet enkrat v deželi velika draginja, niso imeli niti za vsakdanji kruh. Drvar se je zvečer ves zaskrbljen premetaval v postelji in si delal skrbi, potem pa vzdihnil in rekel ženi: » Le kaj bo z nami? Kako naj prehraniva uboga otročička, ko tudi sama ničesar nimava?« »Veš kaj, mož,« je rekla, »jutri zjutraj odpeljeva otroke v gozd, tja, kjer je najgostejši, zakuriva jima ogenj in dajva vsakemu kos kruha, potem pa pojdiva na delo in ju pustiva tam. Domov ne bosta znala in tako se ju bova znebila.« »Ne žena,« je rekel mož, »tega pa ne bom storil, srce mi ne da. Le kako naj svoja otroka pustim globoko v gozdu? Prav kmalu bi prišle divje zveri in bi ju raztrgale.« »Pravi norec si,« mu je rekla žena. »Potem bomo pač vsi štirje umrli od lakote. Kar prični žagati deske za krsto.« Ta ista pravljica, a z naslovom Nennillo in Nennella, začenja neapeljski avtor takole: Nekoč je živel Iannuccio, oče dveh otrok; bila sta punčici njegovih oči. A ko je smrt z neslišno pilo Časa zlomila rešetke, za katerimi je bila ujeta duša njegove žene, se je poročil z grdo čarovnico, odurno kuzlo, ki se je takoj, ko je prestopila prag moževe hiše, začela vesti kot konj, ki hoče hlev samo zase, govorila je: »Ali misliš, da sem prišla zato sem, da bom tujim otrokom uši z glave pobirala? Samo še tega mi manjka, da si nakopljem dva pamža smrkava na glavo, pa da nimam minute miru pred njima. O, da bi si zlomila vrat, še preden sem prišla v ta pekel, kjer je hrana slaba, spanec pa slabši zaradi te zoprne golazni! Kdo bo tako živel? Prišla sem, da bom žena, ne služkinja! Dogovoriti se morava, kako se bova znebila teh škodljivcev, sicer grem! Bolje, da takoj povem, kot da se kuha! Enkrat za vselej zakoličiva ta zakon, pa da najdem kaj v njem zase ali pa ga enkrat za vselej razdrem! Nesrečni mož, ki se je ravno nekoliko navezal nanjo, je rekel: »Ne bodi jezna, ljuba moja žena, ti moj zaklad. Da boš srečna, bom odstranil vzrok tvojega trpljenja, še preden se jutri oglasi petelin.« In ta različica je skoraj blagozvočna med ostalimi. Knjigo sta prevedli Ana Duša in Irena Duša Draž, ilustracije so delo Damijana Stepančiča. Na zadnji platnici je med drugim izpostavljeno, da je to prva evropska zbirka pravljic, jezikovno bohotna, mesena, a tudi grenko začinjena z zavedanjem, da ljudje raje verjamemo v obstoj govorečih grmov kot v smiselnost učenjakovih besed. Vsekakor je Zgodba zgodb nepogrešljiva knjiga za vse resnejše knjigoljube in tiste bralce, ki sodijo med zbiralce leposlovja za večkratno branje. Simbolični poklon vsem žrtvam nacističnega nasilja V slavnostni dvorani ptujskega gradu je zgodovinar Daniel Siter, domačin iz Rogaške Slatine, predstavil svojo znanstveno monografijo o nacistični okupaciji zdravilišča Rogaška Slatina v vojnih letih 1941–1945. Gre za prvo in izvirno tovrstno študijo, ki je izšla leta 2021 pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis (AMEU – ISH). Avtor je ob tej priložnosti poudaril, da se za letnico izida skriva tudi nekaj simbolike. V letu 2021 smo namreč med vsemi markantnimi zgodovinskimi obletnicami, povezanimi z drugo svetovno vojno, obeležili še 80 let od vdora nemške vojske v Rogaško Slatino (11. april 1941) in začetka štiriletne okupacijske uprave. V nacionalsocialistično podobo okičena stavba grand hotela Rogaška s Kristalno dvorano (med okupacijo preimenovan v Kurhaus) je bila zaradi izjemne nazornosti in vpadljivosti izbrana tudi za vizualno upodobitev na naslovnici monografije. „Pionirska monografija je rezultat kompleksnega in zamudnega štiriletnega raziskovanja v slovenskih in tujih arhivskih, muzejskih in drugih institucijah ter plod obsežnega terenskega raziskovalnega dela. Gre za prvo poglobljeno, sistematično, temeljito, vsebinsko zaokroženo in celostno zgodovinopisno raziskavo štiriletne nacistične okupacije in delovanja okupatorjeve oblasti v takratni spodnještajerski okupacijski obči- Foto: Marko Pigac (MP Produkcija) Asist. Daniel Siter, mladi raziskovalec in doktorand na fakulteti ISH mednarodne univerze Alma Mater Europaea, zgodovinar, doma iz Rogaške Slatine, avtor znanstvene monografije o nacistični okupaciji zdravilišča Rogaška Slatina. ni Rogaška Slatina (1941–1945) z vsemi svojimi platmi, vidiki in prikazom daljnosežnih posledic, ki se med peščico še živečih pričevalcev čutijo še dandanes, še vedno pa so vidne na terenu v obliki materialnih vojnih ostalin in sledi ter povojnih grobišč. Delo obsega 18 izvirnih glavnih poglavij s pripada- jočimi podenotami na nekaj manj kot 500 straneh. Obogateno je z več kot 150 enotami doslej še povečini neobjavljenega slikovnega gradiva. Raziskava temelji na ključnih primarnih in drugih virih: arhivskem gradivu, šolskih kronikah, matičnih knjigah, mikrofilmih, okupatorjevem časopisnem in drugem Foto: zasebni arhiv Naslovnica znanstvene monografije tisku, arhivih in zbirkah zasebnih zbirateljev, občutljivi osebni dokumentaciji žrtev in osemnajstih spominskih pričevanjih takrat še živečih pričevalcev, ki so okupacijsko agonijo doživeli in izkusili na lastni koži. Temeljito pregledanih je bilo več kot 50 arhivskih fondov, citirano pa iz več kot 90 arhivskih škatel in drugih tehničnih enot,“ je o nastanku znanstvene monografije pod naslovom Rogaška Slatina pod kljukastim križem – zdravilišče pod okupacijo 1941–1945 povedal njen avtor Daniel Siter. Pri tem pa dodal, da spomini na obdobje nacistične vladavine v dandanes priljubljenem turističnem kraju vztrajno bledijo in tonejo proti večni pozabi. 77 let po koncu največje svetovne morije v zgodovini človeštva tovrstne spominske drobce nosi v sebi samo še peščica še živečih pričevalcev in žrtev okupatorjevega terorja, ki so hkrati zadnji neposredni pomnik o trpljenju in nepopravljivih krivicah. Zato je tako zelo pomembna. „To delo je zato simbolični poklon vsem preživelim in umrlim žrtvam nacističnega nasilja, ki so med drugo svetovno vojno v Rogaški Slatini trpeli zaradi raznarodovalnega, ponemčevalnega in rasnega terorja, obenem pa naj zdajšnjim in prihodnjim generacijam služi kot orodje ohranjanja zgodovinskega spomina, podajanja nauka in večnega opominjanja pred ponovitvami zločinov totalitarnih in drugih režimov. To je v prizmi današnjega časa še posebej pomembno,“ je avtor še posebej izpostavil. Pri tem pa pripominja, da če bodo ti upi vsaj približno izpolnili zastavljena pričakovanja, potem sta raziskava in izdano delo dosegla svoj namen. Zaradi velikega zanimanja so znanstveno monografijo o nacistični okupaciji zdravilišča Rogaška Slatina že ponatisnili. Do konca letošnjega leta bodo v dopolnjeni drugi izdaji natisnili še 300 izvodov. MG Podlehnik z Veselo na prvo majsko soboto Tradicionalni pohod po občini Prvo majsko soboto je TD Podlehnik pripravilo 21. tradicionalni pohod po občini. Pohodniki so se zjutraj zbrali pred Kulturno-turističnim centrom, nato pa jih je pot najprej vodila do lovskega doma, kjer so jih čakali odlična haloška kisla juha, osvežilni napitki in kavica. Pohodniki so v veselem vzdušju in med klepetom nadaljevali pot po haloških bregovih in se vmes pokrepčali pri mariskaterem gostoljubnem domačinu. Pri etnološkem muzeju na Gorci so najprej prisluhnili kulturnemu programu. Zapeli so ljudski pevci Fantje iz Jurovc KD Videm, zaigrali domači ljudski godci Haloški veseljaki, na orglice so zaigrali Potepuhi Kluba Halonga in ob zvokih ljudskih godcev iz Vidma so zbrani tudi zaplesali. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za vina, ki so bila ocenjena v aprilu. Vsem so postregli z odlično malico, ki so jo pripravili Ivan, Marica in Milica s pomočniki. Sledila je zabava do poznih popoldanskih ur. Pesem se je razlegala pozno v popoldan preko haloških gričev. Veselja in dobre volje ni preprečilo niti slabo vreme. Zdenka Golub Liljana Klemenčič Foto: ZG Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki petek z 13. maja 2022 stran 11 11 Slovenija, Sp. Podravje z Lani dobrih 11 milijonov turističnih nočitev Ptuj z več nočitvami, a še daleč od rekorda v 2019 V primerjavi s prvim koronskim letom 2020 so se turistični kazalci lani kljub divjanju epidemije vendarle dvignili navzgor, zlasti v drugi polovici leta, ko je bilo zaradi postopnega sproščanja ukrepov po podatkih statističnega urada ustvarjenih kar 85 odstotkov vseh turističnih nočitev. V turističnih nastanitvenih obratih so lani beležili nekaj več kot štiri milijone prihodov turistov, kar je za 31 odstotkov več kot predlani, in 11,3 milijona njihovih prenočitev oziroma za 22 odstotkov več kot v 2020. Od tega je bilo prihodov do- mačih turistov nekaj manj kot 2,2 milijona (17 % več), njihovih prenočitev pa nekaj manj kot 6,5 milijona (10 % več). Prihodov tujih turistov je bilo 1,8 milijona (51 % več), njihovih prenočitev pa malo manj kot 4,8 milijona (43 % več). Več domačih kot tujih gostov Zaradi epidemije in turističnih bonov so razumljivo prevladovali domači gostje, prenočitev tujih turistov pa je bilo več kot domačih Prihodi in prenočitve turistov, 2019–2021, Spodnje Podravje Benedikt Cerkvenjak Cirkulane Destrnik Dornava Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Markovci Ormož Podlehnik Ptuj Rače-Fram Središče ob Dravi Starše Sveta Trojica Sveti Andraž Sveti Tomaž Slovenija skupaj Prihodi turistov 2019 2020 2021 1.472 888 660 813 1.602 2.071 104 z 266 2.930 z 2.358 z z z z 6.222 3.185 6.002 z z z z 401 637 z z z z z z z z 3.580 5.432 7.158 z z z 66.970 32.138 44.447 688 523 562 z z z z z z z 49 z z 6.229.573 3.065.085 4.003.682 Prenočitve turistov 2019 2020 2021 2.446 2.275 1.883 2.039 4.971 5.942 753 z 5.540 3.756 z 3.908 z z z z 14.554 8.427 17.186 z z z z 1.089 1.842 z z z z z z z z 6.697 12.306 14.597 z z z 156.668 90.845 105.672 2.127 1.461 1.275 z z z z z z z 134 z z 15.775.331 9.204.374 11.251.158 Vir: SURS *z: Uradno gre za občutljive podatke (imena podjetij) Foto: arhiv M24 le v avgustu. Med tujimi obiskovalci Slovenije so sicer prevladovali Nemci, sledili pa Avstrijci, Italijani, Čehi in Nizozemci. Med domačimi turisti so bile najbolj priljubljene občine Piran, Brežice in Izola, med tujimi pa Ljubljana, Piran in Bled, kot najpogostejša vrsta nastanitvenih obratov pa ostajajo hoteli, manj pa apartmajska naselja in turistične kmetije, čeprav so tudi tam beležili porast v primerjavi z letom 2020, ne pa tudi z rekordnim 2019. 3,3 milijona ali tretjina vseh nočitev se je zgodila v gorskih občinah, z 2,7 milijona ali slabo četrtino so sledile obmorske, z 2,5 milijona ali 23 odstotki pa zdraviliške občine. Primat med vsemi po številu nočitev s poldrugim milijonom ohranja občina Piran. Državni statistiki ugotavljajo, da so domači turisti največkrat prenočili v zdraviliških občinah (33 %), tuji pa v gorskih občinah (40 %). Kaj pa občine Spodnjega Podravja? Že iz zgoraj povedanega kaže, da so si v tej statistiki občine Spo- Število postelj ostalo enako Turistom je bilo lani v Sloveniji na voljo nekaj več kot 165.700 stalnih ležišč, kar je bilo približno enako kot v preteklih dveh letih. Hoteli so ponujali skoraj četrtino oziroma 39.500 postelj, kar je za tri odstotke manj kot v 2020. Skoraj tretjino vseh postelje je bilo mogoče najti v zasebnih sobah, apartmajih in hišah, kar je približno enako kot predlani. dnjega Podravja odrezale majhen kos turističnega kolača, saj ne ležijo ne ob morju, ne v gorah, tudi z veliko zdraviliškega turizma se ne morejo pohvaliti. Kot izhaja iz tabele, je daleč največ nočitev beležil Ptuj, in sicer več kot 105.000, s 17.000 nočitvami mu sledi Hajdina, z dobrimi 14.000 pa Ormož. Za Lenart ni podatka, saj je ta statistično zaupen, oznaka Z pa se pojavi tudi pri številnih drugih spodnjepodravskih občinah. »Preprosto povedano: če pojava ni, v tem primeru denimo prenočitev, potem v tabelo vstavimo oznako –, če pojav je, ampak so podatki občutljivi in jih je treba zakriti, pa vstavimo črko Z. Občutljivi podatki so tisti, iz katerih bi lahko uporabnik prepoznal svoje ali drugo podjetje in zelo natančno ocenil podatek, ki je bil posredovan statističnemu uradu. Uporabnik bi lahko na ta način razkril individualne podatke podjetij. Skladno z Zakonom o državni statistiki in upoštevanjem statistične zaupnosti zaupnih podatkov uporabnikom ne posredujemo,« je pojasnila Renata Rejec iz Sursa. Kolikor so torej podatki na voljo, so kar lepo število nočitev beležili tudi v občinah Cerkvenjak, Cirkulane in Destrnik, z izjemo Ptuja pa so vse presegle dosežke iz rekordnega leta 2019. Senka Dreu 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMskupaj ]0HVWQRREĀLQR Ptuj WHU2VQRYQLPLåRODPL%UHJ/MXGVNLYUW0ODGLND in2OJH0HJOLĀSULUHMDRGGDMR =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovnih šol iz Ptuja. Oddaja bo v sredo, 18. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUD0HVWQDREĀLQD3WXM. 3UHGQDPLQDMEROMGLĄHËYLNHQGY4FHQWUX3WXM -XWULQDVSUHG4FHQWURPQDMYHËMLPQDNXSRYDOQLPVUHGLŕËHPQD3WXMXËDNDSUDYD NXOLQDULËQDSRVODVWLFDNLSULQDŕDWXGLSULMHWQRGUXũHQMHLQ]DEDYRòREXULVHER QDPUHË]DËHOD*RODũLMDGDòWHNPRYDQMHHNLSYNXKDQMXJRODũD Ekipe, ki jih morajo sestavljati najmanj tri osebe, bodo s seboj prinesle pribor za kuhanje, torej kotel, plin ali drva ter kuhalnice, od organizatorja pa bodo prejeli sestavine – tri kilograme govedine, tri kilo‰”ƒ‡«‡„—Ž‡ǡ‘ŽŒ‡ǡœ‡Ž‹æ«ƒǡ”—ŠǡŽ‹–‡”˜‹ƒ–‡”Ž‹–‡” ˜‘†‡Ǥ ‡•‘ „‘ ‹œ—懘‡ ‡•‹ ‡ ˜ ‡–”— –—Œǡ Œ‡”•Ž‘˜‹Œ‘’‘ƒŒ„‘ŽŒæ‹Š‹œ†‡Ž‹Š†ƒŽ‡«ƒ‘‘Ž‹Ǥ —ŠƒŒ‡†‹æ‡«‹Š‹‘—•‹Š‰‘Žƒā‡˜•‡„‘œƒ«‡Ž‘‘„ ͷͷǤ —”‹ǡ œƒ ƒŒ„‘ŽŒæ‡ ’‘ ‘ ‡‹ •–”‘‘˜‡ ‘‹•‹Œ‡ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘Ž‡’‡ƒ‰”ƒ†‡ȂͷͶͶǡ͸ͶͶ‹͹ͶͶ‡˜”‘˜ǡ œƒ‰‘˜ƒŽ‹”‡ ‡’–’ƒ„‘‘ƒ‰”ƒ†‹Ž‹æ‡œ†‘†ƒ–‹‹͸ͶͶ‡˜”‹ ‡–”‘˜‹Š†ƒ”‹Ž‹Š„‘‘˜Ǥ‡Ž†ƒ„‘ ’‘–‡ƒŽƒ‰Žƒ•„‡ƒƒ‹ƒ ‹Œƒǡ‘„‰‘Žƒā‹Š„‘†‘ƒ ˜‘ŽŒ‘–—†‹ƒŒ„‘ŽŒæ‹„—”‰‡”Œ‹‹‡ˆ‘”•–‡ƒǤ„ͷ;Ǥ —”‹•Ž‡†‹æ‡‰Žƒ•„‡ƒ’‘•Žƒ•–‹ ƒȂƒ•–‘’‹‹‰‘†„‡‡’‹”—Ž‡–ǡƒ–‘’ƒœƒ„ƒ˜ƒ’‘œ‘˜‘«Ǥ ƒ˜‹Š–‹–‡—ŠƒŽ‹ ‡ǡ•—ŠƒŒ–‡ƒŒ„‘ŽŒæ‹‰‘Žƒā‹•‹ ’”‹•Ž—ā‹–‡Ž‡’‡ƒ‰”ƒ†‡Ǥ •‘„‘–‘ǡ͸ͷǤƒŒƒ͸Ͷ͸͸ǡ’ƒ„‘†‘‰ƒŒƒŒ‡˜ƒ—’‘˜ƒŽ‹Š—Ž‹ ƒŠ ‡–”ƒ‡†ͷͶǤ‹ͷͿǤ—”‘ƒ‡Œ‡‘ „‘†‘«‹ƒ‹ ƒǡƒ‹ ƒ‹ƒŽ«‘ Ȃ’‘–‡ƒŽ„‘ƒ”‡«Dan Q: Oh, BabyȂ‘•‡«‹æ‘Ǧ‘–”‘捋•‡Œ‡‹œ†‡Ž‘˜‹•–‘”‹–‡˜œ†‘†ƒ–‹‹ popusti in nagradnimi igrami. Na voljo bo raznoliƒ’‘—†„ƒ‹œ†‡Ž‘˜‹•–‘”‹–‡˜œƒ‘•‡«‹ ‡ǡ†‘Œ‡«‡‹ƒŽ«‡Ȃ‘„Žƒ«‹Žƒǡ˜‘œ‹«‹ǡŽ‡•‡‡‹‰”ƒ«‡ǡ †‹†ƒ–‹«‹„ƒœ‡«‹ǡ’”‹’‘‘«‹œƒŠ”ƒŒ‡Œ‡ǡ†‘†ƒ–‹œƒ•‘„‘ǡ’‘‰ƒŒƒŽ«‹‹æ‡˜‡Ž‹‘˜‡«Ǩ Za prav posebno ponudbo pa so poskrbeli v prodajalni PittaRosso, ki ima svojo edino prodajalno ˜Ž‘˜‡‹Œ‹ ’”ƒ˜ ˜ ‡–”— ƒ –—Œ— ‹ Œ‡” †‘„‹–‡ ƒ‘˜‘•–‡‹œ†‡Ž‡’‘”‡•—‰‘†‹Š ‡ƒŠǤ‹––ƒ‘••— ā‡ ’”‡Š‹–‡˜ƒŒ‘ ’‘’—•–‡Ǥ ‘—ŒƒŒ‘ ƒ”‡« ‹œŒ‡‡’‘’—•–‡œƒ«‡˜ŽŒ‡‹œ’‘Žƒ†‘Ǧ’‘Ž‡–‡‘lekcije, kar pomeni, da se pri njih za ugodno ceno ‘„—Œ‡ ‡Ž‘–ƒ †”—ā‹ƒǤ ‘ –—†‹ ‡†‹‹ ˜ ’‘†Œ‡ ‘†”ƒ˜Œ—ǡ ‹ ’”‘†ƒŒƒŒ‘ «‡˜ŽŒ‡ ’”‹œƒ‡ œƒ‡ Ȃœƒ‡’‘–‡ǡ†ƒ•‘‹œŒ‡‘ƒ‘˜‘•–‘ǡ udobni in noge v njih dihajo. Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 13. maja 2022 Spodnje Podravje, Ptuj z Območno združenje Rdečega križa Ptuj pred novimi izzivi Za nove prostore bodo poskrbeli kar sami Konec aprila je Območno združenje RK Ptuj na volilni skupščini dobilo novo (staro) vodstvo. Aleksander Solovjev, dosedanji predsednik Območnega združenja RK Ptuj, bo to delo nadaljeval tudi v četrtem mandatu, svoj peti mandat pa je v tem času začela dosedanja sekretarka Marjana Cafuta. Izzivi za naprej so veliki, čaka jih veliko težkega dela glede na energetsko krizo, posledično povečanje cen prehrane, vojno v Ukrajini, nove begunce, ki jim bo prav tako treba zagotoviti prehranske pakete. Vprašanje je, kako jim bo ob vse višjih cenah prehrane še uspevalo zagotoviti vsem upravičencem pomoč v prehrani. Njihovo število se bo zagotovo še povečalo. „Socialni del pri našem delu predstavlja že več kot polovico časa. Za to, da lahko letno 15 do 17.000 ljudem zagotoviš pomoč, je treba vlagati veliko energije in moči. Ne samo za pomoč, treba je tudi zagotoviti finančna sredstva za programe, ki jih obvladujemo. To ni samo evro na občana, ki nam ga prispevajo občine, tu je še veliko dela s prijavljanjem na razpise in iskanje drugih virov. Hvaležni smo vsem donatorjem, ki nam vedno pomagajo, ko jih prosimo za pomoč. Z začetkom epidemije se je povečala potreba po naši pomoči, ne samo materialni, temveč tudi psihosocialni,« je povedala Marjana Cafuta. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj: „Smo eno redkih območnih združenj v Sloveniji, ki prehranske pakete delimo skoraj vsak mesec. Letos smo izvedli že dve delitvi, na prvi smo razdelili 884 paketov, na drugi 828, na tretji majski delitvi pa predvidoma med 900 in 1.000.“ Prejemnik pomoči skoraj vsak osmi prebivalec našega območja Skoraj vsak osmi prebivalec z našega območja je prejemnik ene vrste pomoči. Nekdo, ki je prejemnik pomoči na Rdečem križu, je praviloma tudi prejemnik denarne socialne pomoči na CSD. Socialna slika na Ptujskem je daleč od rožnate. Tudi staranje prebivalstva je velik problem. »Po najboljših močeh se trudimo, da ljudem po- Območno združenje RK Ptuj je po dolgih letih čakanja na primerne prostore samo poiskalo rešitev: uredilo jih bo v objektu bivše samopostrežbe oz. nazadnje prodajalne čevljev Nada v CMD na Ptuju. Prva večja gradbena dela bodo začeli še letos. skušamo zagotoviti tisto, kar od nas pričakujejo. Poskušamo jim zagotoviti tiste dobrine, ki jih ljudje potrebujejo v vsakodnevnem življenju,“ je še pojasnila Cafutova. Pomoč pri novih prostorih le od FIHE ... Njihovo delo pa bi bilo veliko lažje, če bi imeli primerne prostore. Zdaj delujejo v zelo utesnjenih sobicah, delno lastnih, delno v najemu. Okolje, kljub temu da letno pomagajo mnogo ljudem, še ni prepoznalo njihovih potreb po kakovostnih prostorih. Njihovo stisko dnevno spoznavajo tudi ljudje, ki prihajajo k njim po pomoč. Če jim želijo prinesti paket iz skladišča, jih morajo prositi, da ta čas zapustijo pisarno ... Celo občini, kot je Lendava, je uspelo zagotoviti za delo RK veliki novi humanitarni center, pravi Aleksander Solovjev, da ne govorimo o mestnih in drugih občinah, kjer ob prostorih zagotavljajo tudi delavce za delo v Rdečem križu. „Mi pa se zadnjih 20 let na Ptuju borimo za to, da bi si zagotovili najosnovnejše pogoje za delo, pa še nismo Foto: ČG Uspešni kljub neprimernim pogojem za delo V OZ RK Ptuj so vpeljali skoraj vsakomesečno delitev prehranskih paketov. Maksimalno so se angažirali pri novem načinu organiziranja odvzemov krvi v ptujski transfuzijski enoti, krvodajalce vabijo s pošiljanjem SMS-sporočil. Lani je bilo skupaj 3.486 odvzemov krvi. Ponosni so na krvodajalce, ki to svoje poslanstvo opravljajo humano in nesebično. Skrbijo za mlajšo populacijo, šolajoče otroke, pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin in jim omogočajo lepše počitnice z letovanjem na Debelem Rtiču ali v Punatu. Slovenija z Število prebivalcev upada Vedno manj Slovencev Slovenija je v začetku leta imela 2.107.180 prebivalcev. Po podatkih Statističnega urada RS se je število državljanov Slovenije lani zmanjšalo za 5600, število tujcev pa se je povečalo za 3800. V Sloveniji je 1. januarja prebivalo 1.057.695 moških in 1.049.485 žensk. Delež žensk med državljani Slovenije je znašal 51,1 %, ta delež sicer zelo počasi upada že več let, med tujimi pa 35,5 %. Po več kot dveh letih upadanja delež tujk od 1. aprila 2020 po podatkih Statističnega urada spet narašča. Po začasnih podatkih za lansko 4. četrtletje je bil naravni prirast negativen (-2.073), selitveni prirast pa pozitiven (545). Med oktobrom in decembrom se je rodilo 4.647, umrlo pa je 6.720 prebivalcev. Število rojenih je bilo za 166 (4 %) višje, število umrlih pa za 1.716 (20 %) nižje kot v enakem obdobju leta 2020. Sta Foto: Črtomir Goznik Aleksander Solovjev, predsednik Območnega združenja RK Ptuj: „Izzivi za novo mandatno obdobje, ki smo ga začeli konec aprila, so veliki. Čaka nas težko delo glede na socialno sliko na Ptujskem, energetsko krizo, vojno v Ukrajini, prihode novih beguncev.“ Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni. slišani. Niti do pogovorov o tem ne moremo priti, ker vsi mislijo, da so s tem, ko so program dela pokrili z enim evrom na prebivalca, svoje opravili. Vsi pričakujejo, da bomo delali prostovoljno. Vendarle pa gre za organizacijo, ki potrebuje utečen sistem dela, ki ga nekdo organizira in izvaja. V okviru Območnega združenja RK Ptuj deluje 25 krajevnih in občinskih organizacij. Vedno smo zraven, tudi ob naravnih in drugih nesrečah, ko je treba ljudem pomagati s prehranskimi paketi ali z odprtjem tekočega računa za zbiranje pomoči. Vsa leta smo pridno delali, poslovali, nekaj sredstev nam je uspelo tudi prihraniti, investirati. Sredstva FIHA, 20.000 evrov, so nam omogočila, da nam bo z bančnim kreditom uspelo pridobiti prepotrebne nove prostore v CMD na Ptuju. Do preselitve je še daleč, saj bo treba prostore prenoviti, da bodo primerni za našo dejavnost. Pričakujemo, da se bodo dela začela pozno jeseni. Po tolikih letih čakanja, da bi okolje spoznalo naše potrebe po primernih prostorih in jih tudi zagotovilo, smo tako sami našli rešitev. Naši uporabniki in tisti, ki se pri nas izobražujejo iz prve pomoči, bi morali biti že zdavnaj deležni nadstandardnih prostorov, tako kot v šolah, drugih institucijah, ki izobražujejo, ne pa, da nam morajo ljudje pomagati prestavljali mize, da lahko v celoti izvedejo vaje do konca.“ MG Danes bo dopoldne sončno, sredi dneva in popoldne pa v notranjosti spremenljivo oblačno. Na severu se bodo popoldne začele pojavljati plohe in nevihte, nekatere tudi močnejše, ki se bodo postopno pomikale proti jugu. Jutranje temperature bodo od 10 do 14, najvišje dnevne pa od 23 do 28 °C. OBETI: V soboto bodo nastajale krajevne padavine. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Boks Spektakel po vzoru iz tujine povsem uspel Stran 14 Judo V Hočah rekordna udeležba, odlični rezultati dravašev Stran 14 stran 13 Strelstvo Ptujčana slavila s pištolo, Ormožana s puško Stran 15 Kolesarstvo Za perutninarje kar štiri medalje Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL 1. SNL, 35. krog: Maribor – Aluminij, v soboto ob 20.15 v Ljudskem vrtu. Bo padla kakšna končna odločitev? Le še dva kroga sta ostala do konca letošnje sezone v 1. slovenski ligi, v teh pa bodo padle še zadnje odločitve glede prvaka in obstanka. Po pokalni zmagi Kopra pa je že jasno, da bosta Olimpija in Mura nastopila v evropskih tekmovanjih, med sabo si bosta razdelila le rang tekmovanja (Evropska liga, Konferenčna liga). V boju za naslov sta v igri Koper (66 točk) in Maribor (64). Koper končala po naših željah in željah naših navijačev. Večkrat smo že dokazali, da se lahko enakovredno kosamo z vsako ekipi v ligi, tudi s tistimi iz vrha lestvice, a nam zaradi lastnih napak ne uspe osvajati točk,« se je na tekmo z Olimpijo z obžalovanjem ozrl trener Aluminija Robert Pevnik. igra v zadnjih tekmah izrazito »na rezultat«, v nobenem primeru ne podlegajo pritisku navijačev, ki si želijo prepoznavno napadalno igro z veliko zadetki. Če bodo osvojili zvezdico, kar si lahko brez čakanja na rezultate tekmecev zagotovijo z zmagama proti Kalcerju in Bravu, jim bodo navijači z lahkoto oprostili preračunljivo igro … Pokalni prvak je Koper Nogometaši Kopra so zmagovalci pokala Pivovarne Union, potem ko so v finalu v Celju pred približno 2500 gledalci premagali Bravo s 3:1 (0:0). Strelci so bili Colley v 70. in 84. ter Kotnik v 73. minuti za Koper, za Bravo pa je zadel Bajde v 83. minuti. Koper se je pokalnega naslova veselil četrtič, prve tri je osvojil v sezonah 2005/06, 2006/07 in 2014/15. Bravo je prvič nastopil v finalu tega tekmovanja, ostal pa je brez pokala, tako kot tudi brez evropskih tekmovanj … Primorci so na poti do finala izločili Aluminij, Olimpijo in Celje, ljubljanski nogometaši pa so bili boljši od Gorice, Mure in Domžal. Nogomet z 2. SNL Maribor je v težjem položaju, saj jim lahko skok na vrh omogoči le spodrsljaj Koprčanov, ki pa jih je bilo v zadnjem obdobju zelo malo. Prva naloga vijoličastih je v soboto v lokalnem derbiju ugnati Aluminij, potem pa jim preostane le čakanje na izid ponedeljkove tekme med Koprom in Radomljami. Šumarji z eno nogo že v 2. ligi V boju za obstanek je v najtežjem položaju Aluminij, ki bo slamico upanja v obliki senzacionalne zmage lovil v vročem Ljudskem vrtu na poslovilni tekmi legende kluba Marcosa Tavaresa. Naloga ne bi mogla biti težja, morda pa niti tega minimalnega upanja ne bo več – če Tabor osvoji vsaj točko v soboto popoldan proti Bravu, potem bodo šumarji nemudoma postali drugoligaši in bo zanje večerna tekma v slovenskem hramu nogometa le še revijalnega značaja. »Proti Olimpiji smo odigrali bolje kot na nekaterih prejšnjih tekmah, tekma je bila lepa za gledalce, a to nam vse skupaj malo pomeni, saj se ni Nato se je obrnil k naslednji preizkušnji. »Zavedamo se, da nismo več odvisni sami od sebe, ampak tudi od rezultata sežanskega Tabora. Dokler lahko upamo na čudež, bomo vanj tudi verjeli, to je naša obveza do navijačev in kluba. Aluminij je majhen klub, a velik po srcu in ne glede na razplet se bo nogomet še naprej igral v Kidričevem. Lahko pa je to tudi test, kdo si v prihodnje zasluži nositi dres Aluminija. Za nekatere bo v prihodnosti to privilegij. Zavedamo se tudi, da nas v Ljudskem vrtu čaka 'pekel', kjer bo v prvi vrsti na preizkušnji naša psihološka stabilnost. A pod Foto: Črtomir Goznik Kidričani bodo na tekmi z Mariborom iskali zadnjo slamico, za ka- pritiskom bo tudi Maribor,« tero bi se lahko prijeli v boju za obstanek. Enkrat jim je Maribor v je zaključil Pevnik. JM tej sezoni uspelo ugnati, to se je zgodilo v 8. krogu v Kidričevem. Rokomet z NLB liga Športnik leta 2021 v MO Ptuj Troboj za obstanek Ormožani v Trebnje Kdo bo nasledil V 2. ligi je pri vrhu že vse odločeno, Gorica se v prihodnji sezoni seli nazaj med prvoligaše, Triglav pa si bo vstop v prvoligaško konkurenco poskušal zagotoviti preko dodatnih kvalifikacij (najverjetneje s Taborom). Zato pa ostaja odprt boj za obstanek, katerega akterji so Krško (23 točk), Brežice (20) in Drava (20). V zadnjih dveh krogih ima najtežji razpored ptujska zasedba, ki pa ji je menda uspelo v zadnjem trenutku izpolniti vse pogoje za pridobitev licence za nastopanje v tekmovanjih pod okriljem NZS v naslednji sezoni. To v praksi pomeni, da bodo lahko dravaši v primeru izpada igrali v 3. ligi, kar brez licence ne bi bilo možno (v tem primeru bi se selili v tekmovanj pod okriljem MNZ Ptuj). Razpored tekem omenjene trojice ekip v zadnjih dveh krogih: Krško: z Jadranom v gosteh in Brežicami doma; Brežice: z Biljem doma in Krškim v gosteh; Drava: s Krko v gosteh in Rogaško doma. »V zadnjih dveh tekmah z Ilirijo v gosteh (4:2) in Gorico doma (2:2) smo bili blizu točkam, a se nam stvari nikakor ne zložijo tako, kot bi si želeli. V Ljubljani smo imeli npr. vodstvo 0:1 in še nekaj priložnosti za povišanje na 0:2, a žoga ni hotela v gol. Tudi pri izidu 2:2 smo napadali za zmago, a je šel razplet srečno v korist domačinov. Proti Gorici smo znova odigrali dobro tekmo, a nam je na koncu nekaj malega zmanjkalo za zmago. Za ohranitev upanja na obstanek moramo zmago sedaj loviti v Novem mestu,« je dejal najmlajši član modre zasedbe Leo Čeh. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave po remiju z Gorico niso bili najbolj zadovoljni z izkupičkom, v boju za obstanek pač potrebujejo zmage. Ob koncu tedna bo na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, potekal zaključni turnir Pokala Slovenije. Polfinala para sta Urbanscape Loka – Dobova in Celje Pivovarna Laško – Gorenje Velenje. Pokalnega zmagovalca bomo najbrž dobili iz polfinalnega para, ki ga tvorijo Celjani in Velenjčani. Ekipe, ki ne sodelujejo na zaključku Pokala, bodo odigrale zaostale tekme državnega prvenstva. Ena izmed njih je petkovo srečanje ob 19. uri med drugouvrščenim Trimom in devetouvrščenim Jeruzalemom. „Odhajamo na gostovanje v Trebnje, kjer še vedno gojijo teoretične možnosti za naslov državnega prvaka. Obenem se spomnimo, da smo Trimo ugnali na Hardeku in jih najbrž prikrajšali za enakovreden boj s Celjani za prvaka. Glede na vse našteto nam je vsem jasno, da nas danes čaka maksimalno motivirani nasprotnik, ki si v nobenem primeru ne sme dovoliti spodrsljaja,“ je pred gostovanjem na Dolenjskem razmišljal trener Saša Prapotnik. Ormožani v Trebnje odhajajo v okrnjeni zasedbi, zagotovo brez Tinčka Hebarja, ki si je po grdem prekršku Anžeta Blagotinška na sosedskem derbiju proti Mariboru huje zvil gleženj. Zaradi dogodka iz 8. minute tekme proti Mariboru (modri karton), je Rokometna zveza Slovenije do nadaljnjega suspendirala Blaža Fergolo. Kakšna bo kazen oz. koliko tekem prepovedi igranja bo dobil mladinski reprezentant Slovenije, bo znano kaj kmalu. Razen če si bodo na RZS znova vzeli veliko več časa, kot je za to potrebno ... Čeha in Zidanškovo? V petek bo v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala prireditev Športnik leta 2021 v Mestni občini Ptuj. Gre za prireditev z več kot 50-letno tradicijo in je poklon najboljšim športnicam in športnikom v Mestni občini Ptuj, ki na vsakem koraku dokazujejo svojo moč, hkrati pa že vrsto let skrbijo za odlično Foto: Črtomir Goznik Tinček Hebar (Jeruzalem Or- prepoznavnost našega okolja. mož) je proti Mariboru utrpel zvin gležnja. V zaključku sezone, kjer Ormožane čakata še tekmi proti Šmartnemu in Kopru, bodo po besedah trenerja Prapotnika nekoliko večjo minutažo dobili „rezervisti“. Tudi igralski mozaik za sezono 2022/23 počasi prihaja v zaključno fazo. Za zdaj je potrjen odhod starejšega od bratov Hebar v vrste velenjskega Gorenja. Na zadnji tekmi proti Kopru pa se bodo ljubitelji ormoškega in slovenskega rokometa poslovili od najboljšega strelca v zgodovini 1. slovenske rokometne lige Bojana Čudiča. Žal se je Hugo odločil, da po 19 sezonah, prebitih na Hardeku, konča svojo igralsko pot. Pri Jeruzalemu upajo, da bo 38-letni Celjan ostal vpet v delo ormoškega rokometnega kluba tudi v prihodnosti. Uroš Krstič Pomemben del podelitve je tudi podelitev priznanja za življenjsko delo na področju športa in priznanj za zaslužne športne delavce, brez katerih si športa še vedno ni mogoče zamišljati. V preteklem letu je prireditev zaradi korona ukrepov potekala na prostem, na Mestnem stadionu, najprestižnejši nagradi za naj športnika in športnico pa sta prejela atlet Kristjan Čeh (AK Ptuj) in teniška igralka Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj). Kdo ju bo nasledil letos? JM Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Šport, šport mladih 14 stran 14 petek z 13. maja 2022 Boks z VBO Star fight na Ptuju Spektakel po vzoru iz tujine povsem uspel V soboto je v dvorani Campus na Ptuju potekal posebni boksarski dogodek z nazivom VBO Star fight. Na njem so lahko prišli na svoj račun tako ljubitelji boksa kot tudi ljubitelji šova. Za slednjega sta poskrbela vplivneža, ki ne prihajata iz boksarskih vrst, govorimo pa o najprepoznavnejšem slovenskem »Youtuberju« Peru Martiću in serijskemu zmagovalcu resničnostnih šovov Franku Bajcu. Spektakel si je v živo ogledalo več kot 1000 gledalcev (razprodano), za še veliko večjo gledanost pa sta zvezdnika poskrbela na You tube kanalu, kjer je bilo v konici prisotnih skoraj 16.000 sledilcev! Zmagal Franko, po dvoboju pa še Pero Pero in Franko sta po nekajmesečnih pripravah prikazala zanju zelo soliden nivo boksarskega znanja, predvsem pa veliko nepopustljivost. Zmage se je na koncu s soglasno sodniško odločitvijo zasluženo veselil fizično bolje pripravljeni Franko, svoj del pozornosti pa je dobil tudi Pero, ki je svoje dekle v ringu zaprosil za roko … Foto: agencija DAMN Aljaž Venko (desno) je zabeležil peto zmago med profesionalci. Foto: agencija DAMN Pero Martić in Franko Bajc sta pokazala precej boksarskih veščin, daljšo pa je potegnil Franko. Ob omenjenem dvoboju je bilo izvedenih še pet borb, tri v profesionalnem (Aljaž Venko, Andrej Baković in Edi Sajdinović) in dve v amaterskem boksu (Arber Elshani, Pavel Albrecht, Haris Beširević in Aleksander Jovanović). Med profesionalnimi boksarji je v super welterski kategoriji Andrej Baković ugnal Jasmina Dananovića iz BiH (prekinitev v 2. rundi), Edin Sejdinovič v lahki srednji kategoriji Krsta Zuvića iz Srbije (prekinitev v 2. rundi), kot tretji pa je v ring stopil predstavnik domačega kluba Dejan Zavec Pro Boxing Aljaž Venko. Za Venka je bil to sedmi dvoboj v njegovi profesionalni karieri (doslej 4 zmage, remi in poraz), njegov tekmec pa je bil Josef Lacina. Za 21-letnega Čeha je bil to prvi dvoboj med profesionalci. Venko je odločno začel Triatlon z 19. Ptujski triatlon dvoboj in ob koncu 1. runde spravil tekmeca s serijo dobro odmerjenih udarcev na tla. Čeh se je hitro pobral, nato pa je nadaljnji napad preprečil zvonec, ki je oznanil konec runde. V nadaljevanju se je Lacin nepopustljivo upiral Venku, dobro je prenašal udarce, ob tem pa venomer pretil iz protinapadov. Kljub temu Venku zbranost ni popustila in je na koncu po štirih predvidenih rundah slavil s soglasno sodniško odločitvijo. »Pred dvobojem sva s trenerjem računala, da bi lahko glede na neizkušenost tekmeca dvoboj predčasno zaključil, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. V prvi rundi ga je ob koncu res rešil zvonec, nato pa je v nadaljevanju pokazal veliko mero vztrajnosti in trme. Skozi borbo sem začutil, da se ne smem spustiti v povsem odprt brezglavi boj, saj bi to pomenilo preveliko tveganje za kakšnen protinapad. Tako sem nadziral dvoboj in s serijami udarcev vzdrževal prednost. Na nek način sem pa tudi vesel, da je dvoboj trajal štiri runde, saj sem tako lahko bolje preveril pripravljenost in več odnesel iz same borbe,« je dejal 28-letni Aljaž Venko in dodal še nekaj besed o trenerju Jawharju Jaballahu, s katerim dela v zadnjih mesecih (skupaj sta bila tudi na zadnji borbi v Franciji konec marca, ko je Venko presenetljivo ugnal še neporaženega domačina, op. a.): »Ima svoj način treniranja, dobro delava. K mojemu stilu poskušava dodati še nekaj novega, kar je vedno dobrodošlo.« Venko se je za zaključek dotaknil še izjemnega vzdušja v dvorani: »Že na mojem dvoboju je bilo navijanje glasno in so me gledalci dodatno ponesli, ob dvoboju Pera in Franka pa je bilo 'naravnost noro', kot bi dvoboj štel za naslov svetovnega prvaka. Celotna prireditev je bila izpeljana na res visokem nivoju, upam, da bo takšnih še več.« JM Judo z Apolon open 2022 Storjen še zadnji korak pred jubilejem V Hočah rekordna udeležba, odlični rezultati dravašev Foto: Črtomir Goznik Na triatlonu so izključno v kategoriji sprint triatlon nastopali tudi predstavniki domačega kluba – TK Maraton Ptuj. Tekaški klub Maraton Ptuj je v sodelovanju s Termami Ptuj v soboto organiziral tradicionalni, letos že 19. Ptujski triatlon (plavanje, tek, kolesarstvo). Letos se ga je v vseh kategorijah udeležilo 173 tekmovalcev, kar je nekaj manj kot v preteklih letih, kljub temu pa so bili organizatorji zadovoljni z vrnitvijo tekmovalcev po korona krizi na tekmovališča. »V prvi vrsti sem vesel, da je tekmovanje zelo lepo uspelo, o čemer pričajo pozitivni odzivi z vseh strani. Imeli smo tekmovalce vseh starostnih kategorij, od cicibanov do veteranov. Najmlajši so tekmovali v akvatlonu – plavanju in teku –, v starejših kategorijah pa tudi v kolesarstvu. Ob tem smo imeli na voljo še kategorije Triatlon za vsakogar z nekoliko krajšimi razdaljami za začetnike, Mini sprint, Super sprint in Sprint triatlon pa so šteli za slovenski pokal, kjer udeleženci na različnih podobnih tekmovanjih po Sloveniji zbirajo točke in se na koncu sezone razglasijo najboljši v starostnih kategorijah,« je tekmovanje z vidika organizatorjev povzel Rado Ačimovič. Iz domačega TK Maraton je bil v absolutni konkurenci sprint triatlona (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka) najboljši na 23. mestu Foto: Črtomir Goznik Bojan Klemen, zmagovalec med moškimi v absolutni kategoriji sprint triatlona Matevž Zavec (drugi v kategoriji člani II), 30. je bil Mitja Ciglar (četrti med veterani I). Med 60 tekmovalci v tej konkurenci je slavil Klemen Bojanc (TK 3LIFE) z rezultatom 54,23 minute, tri sekunde je zaostal Žiga Podgoršek (TK Utrip), tretji je bila Jakob Medved (TK Ljubljana, +45 sekund). Pri dekletih je z veliko prednostjo zmagala Tjaša Vrtačič (TK Trisport CSE projekt), dosegla je rezultat 1,02.03 ure. Iz domačega kluba je Manja Kokol zasedla 9. mesto v absolutni kategoriji. V Večnamenski športni dvorani Hoče je v soboto potekalo tekmovanje Apolon open 2022, na katerem je nastopilo kar 850 tekmovalcev iz 94 klubov in 18 držav. Zjutraj so z nastopi začeli v starostnih kategorijah U-12 in U-16, popoldan pa še v U-14 in U-18. Zaradi rekordne udeležbe so tekmovanje sklenili v poznih večernih urah. S končnimi rezultati so znova zelo zadovoljni v Judo klubu Drava Ptuj, saj so v izjemno močni mednarodni konkurenci osvojili po dve prvi in drugi mesti. Za zmago je bilo npr. treba premagati po pet tekmovalcev ali tekmovalk, od tega večino iz tujih klubov. Žanet Polanec in Maruša Frank prvi, Lan Milošič in Klara Hvalec druga »V naši ekipi imamo v teh starostnih kategorijah kar nekaj športnic in športnikov, ki dozorevajo v odlične tekmovalce. Načrtno delo in njihova prizadevnost se vedno obrestuje s tekmovalnimi uspehi. Tudi ko ne gre, je treba dati vse od Foto: arhiv JK Drava Ptuj Del ekipe JK Drava Ptuj na tekmovanju v Hočah sebe. Tako v našem klubu delamo že dolga desetletja in tak pristop je rezultiral s številnimi svetovnimi uspehi ptujskega juda,« je dosežke svojih varovancev komentiral strokovni vodja kluba in trener prof. Vlado Čuš. Prvi mesti sta osvojili Žanet Polanec v kategoriji do 52 kg pri U-16 in Maruša Frank pri dekletih U-14 v kategoriji do 52 kg. Drugi mesti sta osvojila Lan Milošič v kate- goriji do 50 kg pri U-16 in Klara Hvalec v kategoriji + 63 kg pri U-14. Iz ptujskega kluba so nastopili še Aneja Vidovič, Lan Strelec in Matevž Križan. Iz Judo kluba Gorišnica sta med petimi nastopajočimi najboljša rezultata dosegla David Kelc in Jakob Horvat; prvi je v kategoriji U-14 do 66 kg osvojil 5. mesto, drugi pa v kategoriji U-12 do 38 kg 7. mesto. UR JM Foto: Črtomir Goznik Tjaša Vrtačič (levo), zmagovalka med dekleti v Žanet Polanec … absolutni kategoriji sprint triatlona Foto: arhiv JK Drava Ptuj Foto: arhiv JK Drava Ptuj … in Maruša Frank (obe JK Drava Ptuj) sta stopili na najvišjo stopničko na tekmovanju v Hočah. Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, šport mladih petek z 13. maja 2022 15 Strelstvo z 5. DP mešanih parov 10 m Ptujčana s pištolo in Ormožana s puško ubranila zlati odličji V nedeljo je na centralnem strelišču v Ljubljani v organizaciji Strelske zveze Slovenije potekalo 5. Državno prvenstvo mešanih parov v streljanju z zračno puško in pištolo na 10 m. Na njem so znova blesteli ptujski in ormoški strelci, ki so osvojili dvojni naslov državnih prvakov. Majda Raušl in Sašo Stojak najboljša drugič zapored Udarnemu ptujskemu paru z zračno pištolo in aktualnima državnima prvakoma Majdi Raušl in Sašu Stojaku je uspelo ubraniti naslov državnih prvakov! Po dveh naslovih državnih podprvakov v letih 2018 in 2020 sta v zadnjih dveh sezonah nepremagljiva. Ob bronastem odličju drugega ptujskega para – v sezoni 2018/19 v sestavi Mateja Pešaković in Matija Potočnik – so tako Ptujčani odličja osvojili na vseh petih DP mešanih parov. Najboljši ptujski par je v kvalifikacijah dosegel drugi najboljši rezultat s 558 krogi (vsak po 279 krogov) in se po spremenjenih pravilih ISSF, ki so bila potrjena tudi za Olimpijske igre v Parizu 2024, uvrstila v direktni dvoboj za zlato odličje proti najboljšemu paru v kvalifikacijah – izkušenima gorenjskima strelcema Anji Prezelj in Klemnu Tomaševiču iz Železnikov (562). Ptujčana sta v napeti končnici finala streljala dobro in natančno ter se veselila drugega zaporednega zlatega odličja s končnim rezultatom 16:12. Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujčana Majda Raušl in Sašo Stojak sta osvojila drugo zaporedno zlato odličje v tekmi mešanih parov z zračno pištolo. Uspešna sta bila tudi mladinca Nika Sitar in Lan Breznik s trenerjem Zlatkom Kostanjevcem. Zelo dobro sta s kvalifikacijami opravila tudi mlada ptujska strelca Nika Sitar (260) in Lan Breznik (265), ki sta kot edina mladinca v svojem prvem članskem nastopu osvojila 9. mesto in finale najboljše šesterice zgrešila za šest krogov. Prvi miklavški par v sestavi Nina Bogša (254) in Aleksander Ciglarič (272) je s 526 krogi osvojil 8. mesto, drugi miklavški par v sestavi Stanka Miholič (264) in Boštjan Simonič (258) pa si je s 522 krogi pristreljal 12. mesto. Urška Kuharič in Jan Šumak še četrtič najboljša Ormoška strelca Kovinarja Urška Kuharič (311,2) in Jan Šumak (309,0) sta odlično streljala v kvalifikacijah članske tekme z zračno puško in s skupnim rezultatom 620,2 kroga osvojila prvo mesto, ko sta bila za tri desetinke boljša od ljubljanskega para iz Olimpije v zasedbi Sonja Benčina (313,0) in Blaž Lužar (306,9) Atletika z APS za mlajše mladince S tremi osvojenimi medaljami izstopal Andraž Rajher V soboto je na Atletskem stadionu Poljane v Mariboru v organizaciji domačega kluba potekala tekma za Atletski pokal Slovenije za mlajše mladince in mlajše mladinke. Na tekmovanju je nastopilo blizu 450 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh slovenskih klubov. Številčno zastopstvo je imel na tekmovanju tudi Atletski klub Ptuj. Najboljše rezultate je dosegel Andraž Rajher, ki je slavil v metu kladiva in metu diska, drugi pa je bil v suvanju krogle. Izpostaviti velja odlični rezultat v metu 5-kg kladiva, orodje je zalučal skoraj 64 metrov daleč. „Andraž je še enkrat več potrdil normo za evropsko prvenstvo v metu kladiva, dober pa je tudi rezultat v metu diska, kar devet metrov več kot lani. Nekaj je še bilo osebnih rekordov, zvečine pa so naši člani nastopili v okviru svojih trenutnih zmožnosti. Sedmo mesto pri fantih med 29 klubi je dober rezultat, dekleta pa so tudi znotraj deseterice najboljših. Težko konkuriramo večjim sredinam, Ptuj pač ima svoje omejitve glede številčnosti. Smo pa veseli, da vedno nekaj 'ušpičimo' in tako v nekaterih kategorijah 'jezimo' velike klube, trudimo se, da bi jih bilo čim več,“ je iz AK Ptuj sporočil trener Gorazd Rajher. Rezultati AK Ptuj, mlajši mladinci: kladivo: 1. Andraž Rajher (63,93 m) disk: 1. Andraž Rajher (46,15 m) krogla: 2. Andraž Rajher (14,45 m) daljina: 5. Andraž Petrovič (6.00 m) 100 m: 10. Marcel Merc (12,05 s) 400 m ovire: 6. Marcel Merc 400 m: 6. Blaž Jurgec (53.22 s) 200 m: 9. Blaž Jurgec (24,03 s) kopje: 10. Gašper Plavec 4 x 100 m: 6. AK Ptuj (Žitnik Rogelj, Plavec, Merc, Jurgec) ekipno (29 ekip): 1. Krka Novo mesto 221,5 2. Mass Ljubljana 202 3. Kronos Ljubljana 142 4. Poljane Maribor 104 5. Velenje 100 6. Triglav Kranj 89 7. AK Ptuj 85 8. Slovenska Bistrica 73 ... Mlajše mladinke: kladivo: 5. Tia Kelc (44,58 m) disk: 6. Tia Kelc daljina: 6. Zoja Sluga (5,23 m) troskok: 4. Zoja Sluga (11.36 m), 6. Taja Pučko (11,01 m) krogla: 5. Tija Lovše (9,78 m) 4 x 100 m: 8. AK Ptuj (Rus, Maučič, Kostanjevec, Sluga) Ekipno (36 ekip): 1. Krka Novo mesto 213 2. Mass Ljubljana 137 3. Kronos Ljubljana 122 … 10. AK Ptuj 67 … JM – skupno 619,9 krogov. Tako sta si zagotovila dvoboj za zlato odličje, v katerem sta v zelo dramatičnem in izenačenem prestižnem dvoboju za naslov državnih prvakov zagotovila končno zmago z rezultatom 16:14. To je zanju še četrto zlato odličje na DP mešanih parov. Po dveh osvojenih bronastih odličjih v posamični in ekipni tekmi z zračno puško in zlatom v tekmi mešanih parov je tako Urška Kuharič osvojila še svoje tretje odličje na DP z zračno puško v letošnji sezoni. Zelo blizu popolnega in sanjskega izkupička petih zlatih odličij na DP 10 m pa je bila izjemna Sonja Benčina iz Olimpije, ki je osvojila dve posamični zlati medalji z zračno puško in zračno pištolo, obe ekipni zlati medalji z zračno puško in zračno pištolo ter srebrno odličji v tekmi mešanih parov – izjemno! V kvalifikacijah se je v izločilne boje s petim najboljšim rezultatom uvrstil tudi drugi ormoški par Kovinarja v sestavi Nuša Žnidarič (309,4) in Žan Tomažič (297,7), ki pa je nato v drugem dvoboju za bronasto odličje izgubil proti favoriziranima trzinskima strelcema Suzani Lukić in Nejcu Klopčiču (v kvalifikacijah 612,7) z rezultatom 16:4 ter osvojil končno 5. mesto. Ormoška mladinca s puško do bronastega odličja V kvalifikacijah mladinske tekme z zračno puško sta odlično tekmovala tudi mlada Ormožana Kovinarja Eva Petek (299,4) in Benjamin Nino Kovačec (303,8), ki sta s 603,2 kroga osvojila 3. mesto v kvalifikacijah in se uvrstila v prvi dvoboj za bronasto odličje proti šestouvrščenemu paru iz SD Kisovec (596,3), Tija Šiles in Simon Škoberne. Ormožana sta bila v dvoboju za bron, v ponovitvi lanskega polfinala z enako zasedbo iz Kisovca, po zelo izenačenem streljanju tokrat boljša od Kisovčanov, ki sta ju premagala s končnim rezultatom 17:13 in se tako po lanskem četrtem Foto: Strelska zveza Slovenije Najuspešnejša strelca na DP mešanih parov z zračno puško – Ormožana Kovinarja Urška Kuharič in Jan Šumak – nadaljujeta z osvajanjem zlatih odličij, tokrat sta si pristreljala še četrti naslov državnih prvakov. Med člani sta bila Žan Tomažič in Nuša Žnidarič peta, ormoška mladinca Eva Petek in Benjamin Nino Kovačec pa sta se veselila brona med mladinci. Rezultati: Mešani pari zračna pištola člani: 1. SK Ptuj I (Majda Raušl / Sašo Stojak) 2. SD Lotrič Železniki (Anja Prezelj / Klemen Tomaševič) 3. SD Gorenja vas (Manja Slak / Gašper Božič) 3. SD Trzin (Eva Kuzmič / Žiga Glavan) 8. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž I (Nina Bogša / Aleksander Ciglarič) 9. SK Ptuj II (Nika Sitar / Lan Breznik) 12. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž II (Stanka Miholič / Boštjan Simonič) Mešani pari zračna puška člani: 1. SD Kovinar Ormož I (Nuša Žnidarič / Jan Šumak) 2. SD Olimpija (Sonja Benčina / Blaž Lužar) 3. SD I. Pohorski bataljon Ruše (Urška Hrašovec / Simon Potrč) 3. SD Trzin I (Suzana Lukić / Nejc Klopčič) 5. SD Kovinar Ormož II (Nuša Žnidarič / Žan Tomažič) Ekipa AK Ptuj je uspešno nastopala na tekmovanju v Mariboru. 620.2, 16 619.9, 14 614.2, 16 612.7, 16 607.1, 4 Mešani pari zračna puška mladinci: 1. SD Trzin (Teja Medved / Luka Lukić) 2. SD Murska Sobota (Katarina Fevžer / Jure Sočič) 3. SD Kovinar Ormož (Eva Petek / Benjamin Nino Kovačec) 3. SD Kisovec II (Nika Skubic / Gašper Judež) 10. SD Kovinar Ormož II (Tina Prejac / Jan Dogša) mestu tokrat veselila osvojitve bronastega odličja. Drugi ormoški par Kovinarja v postavi Tina Prejac in Jan Dogša je s 583,6 kroga osvojil 10. mesto. Nov 618.4, 16 610.0, 12 603.2, 17 601.4, 16 583.6 kvalifikacijski državni rekord s 618,4 kroga sta dosegla kasnejša nova državna prvaka iz Trzina, Teja Medved in Luka Lukić. Simeon Gönc Kolesarstvo z DP za dečke in deklice VN SC Gače 2022 Za perutninarje kar štiri medalje V nedeljo je na smučišču Gače nad Črmošnjicami potekalo Državno prvenstvo za kategorije U-13, U-14 in U-15. Na zelo selektivni in težki krožni dirki so mladi ptujski kolesarji in kolesarke osvojili kar štiri medalje! Pohvalijo se lahko s kar dvema naslovoma državnih prvakov, to sta postala Kaja in David Adam, sestra in brat. Kaja je naslov osvojila pri deklicah C, David pa pri dečkih B. Da na Ptuju cveti tudi žensko tekmovalno kolesarstvo, sta potrdili še Živa Bohak in Hana Jeromel – Živa je postala državna podprvakinja pri deklicah C, bolj izkušena Hana pa je bila 3. pri deklicah A. Odločno so se na državnem prvenstvu borili tudi njihovi klubski kolegi in tudi sami prispevali svoj delež pri osvojenih medaljah. V kategoriji mlajših mladincev, kjer je dirka štela za Pokal Slovenije, je Sergej Jančič osvojil zelo dobro 6. mesto. Rezultati, KK Perutnina Ptuj: - deklice C: 1. Kaja Adam, 2. Živa Bohak, 7. Hana Štumperger; - dečki C: 5. Gal Hrastnik, 6. Luka Lampret, 16. Matija Lačen, 18. Miha Gramc, 30. Andraž Mahorič, 33. Miha Kirbiš, 42. Maks Nahberger; - dečki B: 1. David Adam, 4. Maj Bohak, 15. Nik Vidovič, 20. Mark Šteharnik, 36. Jernej Bornšek; - deklice A: 3. Hana Jeromel; Foto: Damjan Adam Foto: arhiv AK Ptuj 558, 16 562, 14 537, 16 545, 16 526 525 522 David in Kaja Adam (KK PP) sta slavila na DP v kategoriji dečkov B in deklicah C. - dečki A: 8. Nik Muršec, 18. Miha Bošnik, 28. Jan Kirbiš, 37. Lucian Kostanjevec, 39. Nik Kolbl; - mlajši mladinci: 6. Sergej Jančič. Starejši in mlajši mladinci uspešni v reprezentanci in v Italiji Tudi za starejšimi ter mlajšimi mladinci je dirkaško pester vikend. Tekmovali so v treh različnih državah, na štirih različnih dirkah. Pri mlajših mladincih je bil Jon Pritržnik prvič vpoklican v reprezentanco. Tako je od petka do nedelje zastopal barve Slovenije na dirki Course de la Paix U17 ZMN Jevičko na Češkem. Starejši mladinec Primož Kirbiš skozi pomladno sezono pridno nabira reprezentančne nastope. Tako je barve Slovenije zastopal že na treh dirkah, dvakrat v Belgiji ter enkrat v Italiji. V nedeljo so starejši mladinci nastopili še na dirki 50. Coppa Fratelli Granzotto v Italiji. Fantje KK Perutnina Ptuj so nastopili v postavi Primož Kirbiš, Jure Majnik, Ino Gorjanc, Matic Erjavec, Žiga Kelner ter Jan Tisaj. Kirbiš je še enkrat dokazal, da je to sezono zelo močan ter je dirko končal na 8. mestu. Majnik je za njim zaostal slabih 30 sekund in je končal na 15. mestu. Gorjanc in Erjavec sta dirko zaključila v drugi skupini. UR COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 stran 16 Šport, rekreacija, oglasi 16 Nogomet z 3. SNL - vzhod Podvinčani z zmago na 4. mesto Podvinci – Videm 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Čuš (38.), 1:1 Gojkošek (52.), 2:1 Rodrigues (70.), 3:1 Orovič (75.). PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues, Svenšek, Kuserbanj (od 84. Kolenko), Modrič, Oman (od 79. Šlamberger), Anžel (od 84. Simič), Zamuda Horvat (od 72. Prahić), Orovič. Trener: Robert Hojnik. VIDEM: Ž. Rogina, Mesarič, Zdovc, A. Rogina, Šegula (od 68. Šeliga), Ovčar, Krajnc, Vidovič (od 59. Nahberger), Čuš (od 88. Zupanič), Adedoja, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. Sredi tedna je v zaostalem srečanju 21. kroga v Podvincih domača zasedba gostila moštvo Vidma. Po zaostanku ob polčasu so v drugem delu več prikazali domačini in zasluženo izvedli preobrat, vreden treh točk. Z njimi so skočili na 4. mesto lestvice, Videm ostaja v spodnjem delu. »Tekma je bila dokaj enakovredna, tudi mi bi lahko ob polčasu vodili, predvsem ob kotih je bilo vroče v kazenskem prostoru gostov. V drugem petek z 13. maja 2022 tekmo smo večinoma čakali na protinapade, domačini pa so poskušali z diagonalnimi podajami. V prvem polčasu smo srečno povedli, v drugem pa so prišle na plano vse naše slabosti. Z individualnimi napakami tekmecem omogočamo polpriložnosti, ki jih seveda izkoristijo. Že na nekaj zadnjih tekmah se nam dogaja, da delu so nam Videmčani prepustili terensko pobudo, saj so se sami osredotočili na protinapade. Uspeli smo izkoristiti njihove napake v obrambi in zadevati v pravih trenutkih za zasluženo zmago. Bi pa izpostavil Kuserbanja, ki v našo ekipo v zadnjih tekmah vnaša res ogromno energije,« je dejal trener Podvincev Robert Hojnik, ki je v prejšnjih sezonah sedel prav na klopi rumeno-zelenih iz Vidma. Slabše volje je bil po tekmi trener gostov Luka Gajšek: »Skozi celotno Ena serija obrnila tekmo v neželeno smer ŽRK PTUJ: Korpar (5 obramb), T. Tripković (4 obrambe); Kolenko 8(4), Rukelj 4, Kreft 3, Puž 2, Krasnič 2, Planinc 2, Ciglar, Orešek, Luknjar, Bedrač, Wudler. Trener: Matej Bračič. Igralke ŽRK Ptuj so v sredo igrale tekmo 3. kroga končnice za uvrstitev od 5. do 8. mesta v 1. državni ligi. Želja pred dvobojem z ekipo Velenja je bila zmaga, a se jim je ta izmuznila iz rok. Začetek je minil v rahli pobudi domače vrste, ki je v več primerih vodila z dvema goloma prednosti, na- V petek, 13. maja, bo od 19. ure dalje v dominikanskem samostanu potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2021 v MO Ptuj. Pod organizacijo se bodo podpisali Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj. Nogomet z 1. SNL RAZPORED 35. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Bravo; OB 20.15: Maribor – Aluminij; V NEDELJO OB 15.00: Domžale – Celje; OB 17.30: Olimpija – Mura; V PONEDELJEK OB 17.30: Koper – Kalcer Radomlje. Foto: Črtomir Goznik Lokalni derbi med ekipama Podvincev in Vidma je pripadel prvim. TERRIER 200 ALLMATIC SO400 do 250 kg / 2,5 m do 350 kg / 3 m do 300 kg / 3 m ALLMATIC MOVEO 600 Vzhod +35 RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.00: Dornava – Borovci, Grajena – Rogoznica Gostilna Muršič. Tekmi Gorišnica – Cirkulane in Podvinci – Markovci sta bili odigrani v četrtek. Zahod +35 RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.00: Pragersko – Leskovec, Apače – Hajdina. Tekma Gerečja vas – Tržec je bila odigrana v četrtek, prosta je ekipa Skorba. +40 RAZPORED 13. KROGA, V PETEK OB 18.00: Hajdoše – Majšperk, Pohorje Oplotnica – Mladinec Lovrenc, Videm – Zgornja Polskava. Tekma Spodnja Polskava – Ormož je bila odigrana v četrtek. BFT DEIMOS 400 349 € 279 € do 500 kg do 500 kg / 5 m ALLMATIC BIG ALLMATIC KALO TURB 550 € do 400 kg d 430 € do 2200 kg d do 600 k do 5 mm mm 03 x 250 cm ,70 € 103 x 250 cm ,30 € 23 x 250 cm ,20 € 123 x 250 50 cm c ,70 € 53 x 250 cm ,60 € 1 153 x 250 cm 200 x 250 cm ,20 € 200 x 250 cm 42 ,80 € 53 ,40 € steb ste t ber ber v. 10 100 0 cm cm ,40 € steber ste ber v. v. 12 125 5 cm cm ,00 € 23 ,40 € ,70 € steb ste t ber ber v. 15 150 0 cm cm steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  749 € PRÎN: KK Thelma KK Susy slim 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € PRÎN: Î   N: 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 949 € PRÎN: Î  N: TOBY Helena 112 1149 € PRÎN: Î  N: SOLE Croatica 12 1099 € 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: PRÎN: Î  N: 1149 € PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!       "&,"$!"  &$ !!$(  NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... www ww w.kipk w.ki pkop kop.s .si si www.kipkopshop.si 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$ swiss made TOBY H 15 1699 € PR RÎN: : TOBY H 24 TOBY H 20 1799 € 1999 € PRÎN: : PRÎN: '9,ľ1$52/21$92-1$ *$5$ľ1$95$7$ 799 € 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM www.dvizna-vrata.si 4. KROG: Zagorje – ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00). u! 2. SRL (m) – od 1. do 4. mesta 6. KROG: Velika Nedelja – Ajdovščina (v soboto ob 17.00). do 3,5 m "  uý !$ %&$ u! 1. A SRL (ž) – od 5. do 8. mesta 735 € BENINCA BULL 5M do 600 kg 4 mm mm Rokomet z NLB liga ZAOSTALA TEKMA 7. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (v petek ob 19.00). ALLMATIC PLUS L www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si KK Camilla slim Veteranske lige MNZ Ptuj 15 (13) 13 (9) 13 (13) 11 (11) JM ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 4,5 m 309 € 229 € do 65 650 kg RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Polskava avtop. Grobelnik – Dornava Digitalpartner.si; V NEDELJO OB 17.00: Makole Bar Miha – Slovenja vas SMS sanacija, Oplotnica Senčila Senica – Zgornja Polskava, Leskovec – Mladinec Lovrenc. 0 0 1 2 "! ! !   ( &! ! & &     & $! !   ,  $%   %! !% (!$mý ($& 25. KROG: Nova KMB Aluminij – Maribor (v petek ob 15.00), Drava Ptuj – Koper (v soboto ob 12.00). 2. liga MNZ Ptuj 0 0 0 0 prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si 1. kadetska liga RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Pragersko – Rogoznica Slofin, Tržec – Ormož; V NEDELJO OB 17.00: Podlehnik – Središče. Prosta je ekipa Hajdoše. 1 2 0 0 510 € 415 € 25. KROG: Nova KMB Aluminij – Maribor (v petek ob 17.00), Drava Ptuj – Koper (v soboto ob 14.00). 1. liga MNZ Ptuj 1 2 1 2 670 € 480 € JOYTECH AC 600 RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO OB 17.00: Gerečja vas – Stojnci, Grajena ANpro – Gorišnica, Boč Poljčane – Hajdina, Bukovci – Markovci; V NEDELJO OB 17.00: Apače – Skorba. ALLMATIC HYPER 400 in HYPER PER 600 329 € 1. mladinska liga Super liga MNZ Ptuj 1. LITIJA 2. VELENJE 3. ZAGORJE 4. PTUJ " !! !   ( &! &    &$ $ ! ,  $  (!$ (!$mý ($& 3. SNL – vzhod RAZPORED 24. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Koroška Dravograd – Korotan Prevalje; OB 17.00: Podvinci – Dravinja, Zavrč – Šampion, Šmartno 1928 – Bosch Bračič Videm, Kety Emmi Bistrica – Šmarje pri Jelšah, Posavje Krško – Premium Dobrovce; V NEDELJO OB 17.00: Zreče – Cirkulane. zadnje pri rezultatu 11:9 v 25. minuti. V naslednjih minutah je sledila serija štirih zaporednih golov gostij (11:13). Ob polčasu je bilo 12:13. V nadaljevanju so Velenjčanke hitro povedle 12:15, nato pa so to prednost trdovratno ohranjale do konca tekme – domači vrsti niti v enem primeru ni uspelo zaostanka zmanjšati pod dva gola. Sedaj ptujsko zasedbo čakata dve zaporedni tekmi z Zagorjem: v nedeljo v gosteh, v sredo pa v domači dvorani Ljudski vrt. Ptuj – Velenje 22:25 (12:13) Športnik leta 2021 v MO Ptuj RAZPORED 29. KROGA, V PETEK OB 17.30: Beltinci – Nafta; OB 19.00: Krka – Drava Ptuj; V SOBOTO OB 17.00: Jadran Dekani – Krško, Ilirija 1911 – Rudar Velenje, Brežice 1919 Terme Čatež – Vitanest Bilje; OB 17.15: Gorica – Primorje; V NEDELJO OB 17.00: Rogaška – Roltek Dob, Fužinar Vzajemci – Triglav Kranj. JM Rokomet z 1. A SRL (ž), od 5. do 8. mesta Športni napovednik 2. SNL v ekipi ni vidne prave želje po zmagi, pravega žara v dvobojih, pa nam tega nikakor ne uspe izboljšati. Zdi se, kot da se premagamo kar sami.« Podvinčani bodo v soboto znova igrali doma, tokrat z Dravinjo, Videm pa se odpravlja na gostovanje v Šmartno. 1374 € u! 799 € "$!,(! (%($%&$u ($&  %&' Futsal z 1. SFL, končnica AKCIJA Povratna tekma za 3. mesto: Siliko Vrhnika – Hiša daril Ptuj (v petek ob 20.30). Plavanje z Pokal Terme Ptuj Bela, srebrna in rjava barva vrat za isto ceno! VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA V soboto bo v organizaciji Plavalnega kluba Terme Ptuj izvedena tradicionalno tekmovanje Pokal Terme Ptuj. JM u! 6(.&,-6.$'9,ľ1$ INDUSTRIJSKA VRATA 685 € www.dvizna-vrata.si u! 1449 € GOSPODARSKE OBJEKTE Z ODPIRANJEM NA STRAN OB STENO u! 799 € Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 13. 5. 2022 stran 17 Ljudje in dogodki petek z 13. maja 2022 17 Juršinci z Zgodba Herbersteinove kleti Edini cilj – butična pridelava in kakovost Zgodovina vin Kaučič je vezana na Herbersteinovo klet. Alojz Kaučič jo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kupil za shranjevanje svojega vina za gostilno. Pred tem pa tudi že manjši vinograd. V tistih časih se je v njegovi gostilni prodalo veliko vina, nekaj deset tisoč litrov letno. Vino pa so začeli stekleničiti leta 1982, najstarejša buteljka, ki jo je še danes mogoče kupiti, je sovinjon. Trgan je bil leta 1982, ustekleničen pa leta 1983. Uspešno vinogradniško in vinarsko zgodbo, ki jo je začel Alojz v Herbersteinovi kleti, danes nadaljujeta njegova hči Sara Kaučič Božič in njen mož Sebastjan Božič kot mlad prevzemnik. Sara ob tem pove, da so bili vinogradniki že predniki po očetovi in mamini strani, kjer so bili tudi začetniki trsničarstva. Tako je njihova vinogradniška in vinarska zgodba stara že čez sto let. Vinska trta večinoma vseh sort (šipon, renski rizling, laški rizling, rumeni muškat, sivi pinot, traminec ...), je posajena na 1,8 ha površin na treh lokacijah, v Bodkovcih, za kletjo in nekaj malega za hišo v Juršincih. Pridelava vin Vinogradništva Kaučič-Božič poteka na tradicionalen način, večino dela v vi- nogradu opravijo ročno. Trudijo se, da bi bilo vino pridelano čim bolj naravno, s čim manjšo uporabo zaščitnih sredstev, vreme pa je tisto, ki narekuje njihovo pogostost uporabe. Preša je pnevmatska, takšna, kot je bila, jo uporabljajo še naprej. Zaradi dobre mikroklime v kleti ne potrebujejo klimatskih naprav. Vse pridelano vino ustekleničijo kot zvrst in couve. Vinogradništvo Kaučič-Božič (Herbersteinova klet) je na vinskih ocenjevanjih začelo sodelovati prejšnje leto. Za sovinjon so Herbersteinova klet kmalu tudi z apartmaji Za Vinogradništvo Kaučič-Božič, Herbersteinova klet, ostaja edini cilj butična pridelava in vrhunska kakovost. Ponudbo pa želita mlada vinarja v prihodnje še dopolniti, z ureditvijo apartmajev omogočiti vinskim in drugim turistom, da to izjemno območje pridelave kakovostnih slovenskih vin na obrobju Slovenskih goric doživijo čim bolj pristno, da ob vinski ponudbi in izbranih domačih dobrotah spoznajo bogastvo neokrnjene narave, kulturno-zgodovinsko dediščino, športno in rekreacijsko ponudbo. Gre pa tudi za območje, ki je dalo veliko umov, prepoznavnih doma in na tujem. Predvsem pa je to domovina velikega svetovno priznanega tehničnega uma – Janeza Puha, o katerem Slovenci še premalo vedo. v Gornji Radgoni prejeli srebrno priznanje. Zaradi epidemije v zadnjih dveh letih tudi ni bilo veliko ocenjevanj in vinskih dogodkov, na katerih bi se lahko predstavili. Letno napolnijo nekaj tisoč steklenic buteljčnega vina, ki ga je treba prodati. Najlažje ga prodaš, če hodiš na vinske sejme, kjer se lahko tudi izkažeš s prejemom priznanja, sta povedala Sara in Sebastjan. Kakovost traminca prepoznali doma in na tujem „Naš traminec v pollitrskih steklenicah, izbrano grozdje, polsladko vino, letnik 2021, Herbersteinova klet, Štajerska Slovenija, je prejel nagrado na someljejskem ocenjevanju (Sommeliere Selection) v Mariboru, kjer so ga skupaj s še enim vinarjem izbrali za najboljši traminec in za vino, ki se ga priporoča k sladicam. Na tem ocenjevanju je sodelovalo 100 vinarjev s 380 vzorci, ki so se potegovali za naklonjenost 43 someljejev. Na Slovenskem ocenjevanju vin, kjer je tudi sodelovalo rekordno število vinarjev, na katerem so izbrali naj- boljše penine, tri najboljša rdeča vina, tri najboljša suha bela vina in tri najboljša z ostankom sladkorja, je naš traminec zasedel drugo mesto v kategoriji vin z ostankom sladkorja. Dolgoročno najin cilj ni širiti pridelave, ampak povzdigniti kakovost vina. Bolj obvladljivo je, če narediš manj, pa tisto z večjo kakovostjo. Poslala sva vino tudi v Ameriko, na veliko ameriško mednarodno vinsko ocenjevanje (Great American International Wine Competition), kjer sta naš traminec in sivi pinot prejela srebrno priznanje. Zelo sva zadovoljna, da kakovost našim vinom priznavajo domače in mednarodno komisije vinskih strokovnjakov, priznanja potrjujejo pravilnost najine odločitve za čim večjo kakovost vina. Če je vino kakovostno, tudi najde pot do kupcev,“ sta povedala mlada vinarja. Za vinogradnike in vinarje je zelo pomembno, da se vračajo vinski dogodki. Herbersteinova klet z vini za vse okuse Vina Kaučič-Božič so sveža, sortno prepoznavna, srednjih stopenj Foto: Črtomir Goznik Sara Kaučič Božič in Sebastjan Božič (Herbersteinova klet) uspešno nadaljujeta družinsko tradicijo vinogradništva in vinarstva, kar potrjujejo tudi priznanja na prestižnih vinskih ocenjevanjih. S srebrnim priznanjem so traminec iz Herbersteinove kleti nazadnje nagradili tudi na velikem ameriškem mednarodnem vinskem tekmovanju (Great American International Wine Competition), prav tako sivi pinot. alkohola, od 10 do 13. V Herbersteinovi kleti imajo vina za vsak okus, suha vina, z malo več kisline in sladka vina. Vsako vino ima svojo zgodbo. Od sorte je odvisno, kako ga predstavijo oz. kaj o njem povedo na pokušinah, na katerih tudi postrežejo z izključno domačimi lokalnimi dobrotami. Goste pa lahko pogostijo tudi v dveh ločenih in lepo opremljenih prostorih nad kletjo, s tradicionalno krušno pečjo v manjšem prostoru, v večjem pa poseben čar daje lepo obdelana stara preša. Za njihov traminec je značilna cvetica črne, divje vrtnice. Pri rumenem muškatu je letos zelo specifična cvetica breskve, ki se tudi ne pojavlja vsako leto. Lani je bila zelo dobra letina, veliko je bilo sonca, zato so tudi cvetice, arome, še izrazitejše. Pri sovinjonih so značilni citrusi, zelo pa je odvisno tudi od tega, kaj kdo začuti, pa tudi od tega, kaj mu poveš. Sebastjanova sorta novega vinskega letnika je sivi pinot. Sara vedno izbere traminec, če ga zmanjka, pa je njen izbor rumeni muškat. MG Poletje 2022 v Simonovem zalivu Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! Informacije in rezervacije za kopalni avtobus: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.20 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 /a ŝŶ EE WZKsE^ Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG stran 18 petek z 13. maja 2022 Cirkulane z 30 let družinskega podjetja Halo Evropski denar je veliko pripomogel k razvoju Haloz Družinsko podjetje Halo (Lokalna razvojna agencija) iz Cirkulan je v teh dneh obeležilo 30 let delovanja. Ustanovili so ga vsi družinski člani – zakonca Stanislav in Matilda Golc s sinovoma Matjažem in Jernejem; slednji je prevzel tudi mesto direktorja. Začetno poslanstvo in cilji podjetja so že vse od ustanovitve enaki: razvijati turizem na območju Haloz in nuditi podporno okolje za razvoj podjetništva in kmetijstva, pri vsem tem pa ustvariti vir preživetja članom družine. Stanislav Golc se spominja, da se je pred 30 leti veliko govorilo o tem, kako bi Haloze ponovno zaživele. Izvedena je bila celo projektna študija, katere namen je bil pospešiti razvoj tega območja, predvsem pa zaustaviti takratno odseljevanje mladih. »Vedeti je treba, da je bilo takrat v Halozah manj kot 10 odstotkov asfaltiranih cest, velika večina gospodinjstev je bila brez vodovoda, telefona. Hitro po osamosvojitvi se je nato začelo pospešeno graditi, urejena infrastruktura je namreč prvi pogoj, da ljudje ostanejo v domačem okolju. No, moja ideja takrat je bila, da se moramo nujno samoorganizirati in poskrbeti za napredek naših krajev. To je bil ravno eden izmed glavnih razlogov, da je pred 30 leti skupaj z ostalimi družinskimi člani ustanovil podjetje Halo, ki se je začelo ukvarjati z razvojnimi projekti na področju kmetijstva in podjetništva ter iskanjem načinov, kako priti do finančnih sredstev za haloške občine, podjetja, kmetije in društva. V letu 2006 so bili med drugim tudi pobudniki ustanovitve Lokalne akcijske skupine Haloze, ki je evropska razvojna sredstva približala manjšim deležnikom. »Prepričan sem, da nam brez evropskih sredstev ne bi uspelo narediti prav veliko,« je dejal Golc. Razvoj v Halozah je še vedno prepočasen Sedež podjetja Halo je vsa leta v osrčju Haloz. Prvih deset let so delovali v domači hiši, nato pa so se preselili v Rajherjevo hišo v Cirkulanah. Ko sta se Stanislav in Matilda Golc upokojila, sta podjetje prenesla na sina Jerneja in njegovo ženo Sonjo. Danes se v različne aktivnosti vključuje že tretja genera- Foto: Halo Jernej in Sonja Golc sta veliko energije, dela in truda vložila za razvoj Haloz. Foto: Halo Sedež podjetja Halo v centru Cirkulan Mlade bodo pritegnila dobro plačana in zanimiva delovna mesta Po mnenju družine Golc je treba v prihodnje na širšem območju Haloz omogočiti pogoje za razvoj novih dejavnosti, ki se dopolnjujejo z osnovnimi (vinogradništvo, turizem, živinoreja, …). Proizvodnja hrane mora temeljiti na pridelavi in predelavi s čim manj vplivi na okolje, na trajnostni način z varovanjem narave. »S socialnega vidika bo vsekakor velik izziv za mlade, da najdejo svoje življenjske zaposlitvene priložnosti v Halozah z novimi inovativnimi dejavnostmi in delovnimi mesti, ki bodo boljše plačana ali bolj zanimiva oz. sprejemljiva kot v bližnjih mestih,« so poudarili. cija. »Seveda so številne prednosti in vsekakor tudi slabosti družinskega podjetja. Dejstvo je, da si odvisen sam od sebe in je to neke vrsta delna svoboda. Po drugi strani pa si soodvisen od strank, zato je treba biti nenehno v zagonu,« je povedala Sonja Golc in dodala, da se vsakodnevno soočajo tudi s težavami in preprekami, ki so zanje izziv. »Gonilo našega razvoja je ravno reševanje problemov. Ko naletiš v birokraciji na zaprta vrata, poiščeš druga vrata in greš naprej.« Po njihovih ocenah je razvoj Haloz potekal relativno enakomerno iz socialnega, okoljskega in ekonomskega vidika. Po kazalnikih učinkovitosti razvoja na ravni države pa je dejstvo, da so nekatera območja v Sloveniji napredovala še hitreje, zato je razvojni razkorak med Halozami in primerljivimi območji podeželja, ki so bližje mestom, precejšen. V tem času se je zgodilo tudi to, da Haloze niso več samo kmetijsko območje, ampak so postale za nekatere zgolj bivalno okolje, zato so zahteve in želje prebivalcev precej drugačne kot pred leti. Estera Korošec CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Foto: arhiv Tudi na območju Haloz lahko podjetje uspešno posluje »Podporno okolje za razvoj podjetništva, kmetijstva, turizma in socialne ekonomije je lahko uspešno le toliko, kolikor ga okolje, torej v našem primeru Haloze, potrebujejo. Vsekakor so aktivnosti bistveno drugačne kot pred 30 leti, saj so potrebe naših strank drugačne. Zato stremimo k nenehnim izboljšavam in uvajanju novih praks iz podobnih okolij. Naš pristop je očitno pravi, saj se nam je uspelo na območju Haloz obdržati 30 let,« je povedal Jernej Golc iz družinskega podjetja Halo. Štajerski TEDNIK petek z 13. maja 2022 petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Harmoničen čas je pred vami in stvari bodo šle po tisti poti, po kateri si boste v osnovi želeli in pričakovali. S posebnim navdušenjem in energijo vas bo privlačila družba in kontakti z ljudmi. Roko na srce, ljubezen je tisto, kar iščete. Če ste še samski, se boste zaljubili. BIK (21. 4. – 20. 5.) Je ključen gradnik beljakovin in igra posebno vlogo v sklopu funkcionalnosti fenolov. Deluje namreč v živčnem sistemu. Priporočljiv je za obdobje stresa, imunske oslabljenosti in izčrpanosti. Izboljšuje spomin in preprečuje razvoj depresije. Pomaga lahko tudi pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj, povezanih z možgani (Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, narkolepsija, sindrom kronične utrujenosti, demenca). Znaki pomanjkanja so huda utrujenost, ki jo spremljajo bolečine v mišicah, otekli sklepi in bleda koža, povečanje telesne teže, napihnjenost obraza kot posledica zadrževanja vode, hripavost, suha koža, depresija, zaprtje, krhki lasje in nohti, težave z menstruacijo. Simptom prevelike doze je togost v predelu vratu in ramen. Dobri viri so soja in sojini izdelki, govedina, jagnjetina, svinjina, losos, morski sadeži, piščanec, puran, bučna semena, sezam, arašidi, mandlji, avokado, banane, jajca, mleko, jogurt, skuta, parmezan, stročnice, žitarice. Sicer pa ga telo tudi sintetizira iz fenilalanina. IGUMAN - predstojnik pravoslavnega samostana, SCOPOLI, Giovanni Antonio - tirolski zdravnik in naravoslovec, ki je bil rudniški zdravnik v Idriji, TSAVO - največji narodni park v Keniji Razbremenili se boste obveznosti in zdi se, da zajemate življenje z veliko žlico. Blagodejno na vas bodo delovali kontakti z ljudmi in skozi ljudi osebnostno napredujete. Nekaj več poudarka bo tudi v duhovnem smislu. Delavne obveznosti vas bodo izpolnjevale! DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Spremembe so sestavni del življenje in dajali boste občutek vsevednosti. Postali boste še mnogo bolj klepetavi in spretno boste vijugali po razpotjih življenja. Na ljubezenskem obzorju se stvari odvijajo v vašo korist, čeprav boste plesali tako, kot bo žvižgal vaš srčni izvoljenec. RAK (21. 6. – 22. 7.) Podravje z Meddržavno srečanje novinarjev Druženje treh medijskih hiš v Žalcu in okolici Minuli teden smo se srečali zaposleni družb NT&RC, Radia-Tednika Ptuj in Varaždinskega vestnika iz sosednje varaždinske regije z namenom izmenjave mnenj, praks, znanja in izkušenj pri kreiranju časopisne dejavnosti in radijskega programa. Zbrani smo bili enotni, da je novinarstvo izpostavljeno velikim izzivom in spremembam. Usoda novinarjev, samega ceha in osnovne vloge in funkcije, ki jo imamo mediji, je zaradi nelojalne konkurence družbenih omrežij (facebook, twitter, tik-tok, instagram …) vse bolj ogrožena. Regulacija in kontrola poročanja na družbenih medijih namreč ne obstaja. Zanje niso predpisani standardi zakonitega in verodostojnega poročanja in izražanja mnenj – za razliko od klasičnih medijev, ki smo v prvi vrsti odgovorni bralcem in poslušalcem, častnemu razsodišču in medijski Prijeten in srečen teden je pred vami. Spoznali boste, da ste za mnogo stvari odgovorni sami in da je preteklost nekaj, kar je ugodna popotnica prihodnosti. Čeprav boste bolj tihi in zadržani, bo vseeno tako, da si postavite meje in se jih držite. Romantika bo ugodna popotnica k sreči! LEV (23. 7. – 22. 8.) Foto: DS zakonodaji. Zato smo regularni mediji tudi kazensko odgovorni za nepravilno oz. škodljivo poročanje. Zavezani smo objektivnemu Foto: DS in argumentiranemu poročanju, ne širimo sovražnega govora in nestrpnosti. Prav tako smo se strinjali z vse pogostejšimi ugotovitvami svobodnega in demokratičnega sveta, ki pravi, da terorizem danes ni več največja grožnja svobodi in demokraciji na svetu. Največjo grožnjo predstavlja potop svobodnega in neodvisnega novinarstva. Srečanje pa smo popestrili z obiskom pivske fontane v Žalcu, ogledom Eko muzeja pivovarstva in hmeljarstva. Druženje smo zaključili s piknikom na Tenis centru As Žuža. D. S. Samozavestna drža vam bo v osnovi koristila in to je tudi prirojeni dar, ki so vam ga položile rojenice v zibelko. Igro usode boste končno vzeli v svoje roke in zasvetili z ognjem spoznanja. Vsak trenutek je lahko svet nekaj posebnega in pomembno se je znati ukloniti času, ki prihaja. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Na delovnem mestu vas čaka pomemben projekt, ki vam bo prinesel nova spoznanja, tako boste počasi in sigurno napredovali v samozavesti. Zanimivo je, da se sprostite in da se vam lahko izpolni kakšna srčna želja. Vsekakor boste v ljubezni zelo kreativni in spontani. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Čas, ki je pred vami, bo harmoničen in zvedav. Želeli si boste nabrati novih izkušenj in črpali znanje tako od ljudi kot tudi od dogodkov, v katerih se boste nahajali. Zanimivo je, da bo veliko prijetnosti na področju dela in da se bodo rezultati obrestovali. Ljubezen: odgovorno in strastno. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Določene stvari ozavestite in tako pridobite čas za odločitev. Seveda bo jasno, da boste do cilja prišli po težji poti in vendar: konec dober, vse dobro. V pogledu službe boste morali zaigrati melodijo tako, da bodo nanjo plesali nadrejeni. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Privlačile vas bodo mistične dejavnosti in vse tisto, kar tako ali drugače odstopa. Tempo življenja in njegovo dinamiko si boste ustvarjali sami. Sanje bodo postale resničnost in na ljubezenskem življenju doživite preobrazbo in razcvet. Poskrbite tudi za lastne užitke! KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Ljudi, ki bodo prihajali v vašo bližino, boste dojemali kot sol in aromo življenja. Na pravilen način se postavite tako zase kot za vse tiste reči, ki so vam blizu. Cvet sreče in posebnih občutij vas spremljala v pogledu ljubezni, roko na srce, ljubezen vas bo zelo raznežila. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Bistvo življenja je osebna sreča in počasi si priznajte, da se imate radi. Preteklost vam ne sme biti breme, ampak bogata učiteljica prihodnosti. Čas bo, da spremenite svoj videz in se odpravite po nakupih. Na delovnem mestu se bodo kocke usode zavrtele v vašo korist. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Poglobili se boste v skrivnostni svet čustvenih doživetij in na svoj način razvajali ljudi okoli sebe. Lažje boste zavzeli tudi stališče lastne pomembnosti in še vedno bo čas primeren, da si priznate in na pravilen način rečete bobu bob. Intuicija se bo okrepila in vam bo v veliko pomoč. Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 13. maja 2022 Zdravstveni nasveti Srbeča koža – atopijski dermatitis ali alergijska reakcija? Srbeča koža, izpuščaji, kihanje, smrkanje, rdeče oči in solzenje in še mnoge druge tegobe lahko spremljajo tako alergije, atopisjki dermatitis kot tudi glivične okužbe. Kako jih ločimo in kako si lahko pri teh težavah pomagamo sami, v nadaljevanju prispevka. Alergijske reakcije so odzivi imunskega sistema na sicer nenevarne snovi. Imenujemo jih alergeni. Pri zdravih osebah ne sprožijo reakcije, pri alergikih pa motnje v delovanju imunskega sistema po stiku z alergeni, sprožijo proces, ki se pokaže z znaki in simptomi, kot so nahod, solzenje, izpuščaji, srbeča koža, oteženo dihanje ipd. pogosti alergeni so: cvetni prah, pršice, hrana, piki žuželk in dlake domačih živali. Atopijski dermatitis je kronična vnetna kožna bolezen, za katero je značilno srbenje kože, ki je najhujše ponoči ter rdečkasti večji izpuščaji, bunkice, dvignjene nad ravni kože, na prizadetem delu je lahko koža zadebeljena, razpokana in se lušči. Znaki na koži se najpogosteje pojavijo v pregibih večjih sklepov, pri otrocih pa so žarišča predvsem na glavi in obrazu. Atopijski dermatitis je ena pogostejših bolezni sodobnega časa, ki se veliko pogosteje pojavi pri otrocih (15- 20 %), kot pri odraslih. Pri določenem deležu bolnikov v puberteti bolezen izzveni in se ponovno pojavi v odrasli dobi. Za atopijskim dermatitisom je obolelih od 5 do 10 % odraslih. Atopijski dermatitis je dedno pogojena bolezen. Izstopa gen za kodiranje beljakovine filagrin, ki je pomemben pri vzdrževanju zaščitne funkcije kože, vpliva pa tudi na delovanje številnih encimov, ki so odgovorni za normalno delovanje kože. Prav zato je koža teh bolni- Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. kov bolj prepustna za zunanje snovi. Mikroorganizmi in drugi dražilci lažje prehajajo v kožo, kar vodi di vnetja. Imajo pa te osebe težavo tudi z imunskim odzivom, zato namesto hitrega in kratkega odgovora vzdržuje vnetje dalj časa, kot bi bilo potrebno. Poškodovana barierna funkcija kože pri otrocih lahko sproži alergijsko reakcijo po stiku z živili. Zato je alergija na hrano pri otrocih toliko bolj pogosta kot pri odraslih. In zato je zdravljenje vnete kože tako pomembno, saj s tem lahko preprečimo razvoj alergije na hrano. Poškodovana zaščitna funkcija kože lahko prispeva tudi k drugim simptomom alergije, kot so seneni nahod, vnetje očesne veznice in astma. Sprožilec alergije je stik z alergenom. Alergična reakcija, zlasti na koži, traja omejen čas. Pri atopijskem dermatitisu a govorimo o poslabševalcih bolezni. Med njimi so tole kopeli ali daljše tuširanje, hitre temperaturne spremembe, nizka stopnja vlažnosti v zraku, detergenti, čistila in mila, volna, prah, pesek, cigaretni dim, nekatere vrste živil (jajca, mleko, ribe, soja, pšenica…). Znaki na koži se lahko pojavljajo in izginjajo. Včasih so odsotni tudi daljše obdobje, celo nekaj let. Alergija in atopijski dermatitisgre za dve različni bolezni, ki pa lahko, in pogosto tudi res, soobstajata. Alergen je lahko tudi sprožilec poslabšanja atopijskega dermatitisa. Pri bolnikih, ki imajo opisane znake na koži, skorja vedno opravijo kožne teste na različne alergene. Pri alergiji je zdravljenje preprosto- izogibanje alergenu, kadar je to mogoče, ter uporaba zdravil- antihistaminikov, ki so v različnih oblikah, od kapljic za oči, pršil za nos, mazil in krem do tablet in sirupov. Bolnik uporabi zdravilo, ki je najbolj učinkovito za njegove simptome alergije. Pri atopijskem dermatitisu iščemo sprožilce oziroma poslabševalce in ko jih odstrani, bolnik Foto: Dreamstime/M24 pričakuje, da se bo stanje kože vidno in hitro izboljšalo. Ti dejavniki tveganja oz. poslabšanja, niso stvar testiranj, ampak jih bolnik ugotovi sam, na podlagi opazovanja. Zdravljenje je odvisno od starosti bolnika ter razširjenosti in intenzitete vnetja. Ko bolnik pozna diagnozo, je najbolj pomembno, da kožo neguje - suha in izsušena S konopljo proti raku – narava in znanost (2) ‡Ž‘–‡āƒ˜ƒŒ‡–—†‹‰‡•ƒȀ†‡†ƒœƒ•‘˜ƒǤ”‹‰‡•‹Š‘„Ž‹ƒŠ•‡ƒ’ƒ‡’”‡ƒæƒŒ‘‹œ”‘†ƒ˜”‘†ǡ«‡’”ƒ˜‹—Œ‘ǡ†ƒ„‘†‘ ˜•‹’‘–‘ ‹’‘•Ž‡†‹«‘œ„‘Ž‡Ž‹œƒ”ƒ‘ǡŒ‡ ’ƒ˜‡”Œ‡–‘•–‘„‘Ž‡˜‘•–‹–‘Ž‹‘˜‡«ŒƒǤ‡Ž‹‘’‘捑†„†‡†‡‰ƒƒ–‡”‹ƒŽƒ˜ ‡Ž‹ ƒŠ ’ƒƒ•–ƒ‡ƒŽŒ—«‘ȋ•‘”ƒŒ;ͶάȌ‘„ ‡Ž‹«‹†‡Ž‹–˜‹Ǥ‘ā‘•–‘„‘Ž‡˜‘•–‹œƒ”ƒ‘ •‡••–ƒ”‘•–Œ‘˜‡«ƒǤŽ‘˜‡‹Œ‹˜•ƒ‘Ž‡–‘œƒ ”ƒ‘‘„‘Ž‹‘”‘‰ͷͻǤͶͶͶŽŒ—†‹ǡ˜‡«ā‡• ‘–‘捋Šǡ—”‡’ƒŒ‹Š‘”‘‰ͼǤͻͶͶǤ ƒ–‘Œ‡–‘Ž‹‘’‘‡„‡Œæƒ’”‡˜‡–‹˜ƒǡ• «‹‡”ŽƒŠ‘‘†”‹Œ‡‘”ƒƒ˜œ‰‘†Œ‹ˆƒœ‹ ‹ƒ”‘„‡–ƒ—•’‡æ‡Œæ‡œ†”ƒ˜ŽŒ‡Œ‡ǤŽ‘˜‡‹Œ‹‹ƒ‘–ƒ‘œ‡Ž‘†‘„”‘‘”‰ƒ‹œ‹”ƒ ’”‘Œ‡– ‘”ƒǡ ˜ ƒ–‡”‡‰ƒ •‡ ˜ŽŒ—«—Œ‡Œ‘ ā‡•‡ ’‘ ͻͶǤ Ž‡–— •–ƒ”‘•–‹ ‹ • ’‘‘«Œ‘ ƒ‘‰”ƒƤŒ‡ œ‡Ž‘ Š‹–”‘ ‹ —•’‡æ‘ ‘†”‹˜ƒŒ‘ ”ƒƒ ƒ †‘ŒƒŠǤ ƒ †‘Œ Œ‡ ƒ”‡« ƒŒ’‘‰‘•–‡Œæ‹ ”ƒ ā‡• ƒ Ž‘˜‡•‡Ǥ ƒ‘–—†‹’”‘Œ‡–‘”ƒǡŒ‡”•’”‡˜‡–‹˜‹‹’”‡‰Ž‡†‹Š‹–”‘‘†”‹˜ƒŒ‘”ƒƒƒƒ–‡”‹«‡˜”ƒ–—ǡ•”ƒ–ƒ„‹•–˜‡‘’”‡Œǡ‘– „‹‰ƒ•‹ ‡”Ǥ œ”‡†‘’‘‡„‡’ƒŒ‡–—†‹ ’”‘‰”ƒ˜‹–ǡ•ƒ–‡”‹•‡‘‘‰‘«ƒœ‰‘†Œ‡‘†”‹˜ƒŒ‡”ƒƒƒ†‡„‡Ž‡«”‡˜‡•—Ǥ ƒƒ†‡„‡Ž‡«”‡˜‡•—Œ‡†”—‰‹ƒŒ’‘‰‘•–‡Œæ‹˜œ”‘•”–‹‡†”ƒƒ•–‹‹‘„‘Ž‡Œ‹Ǥ ƒŒ’‘‰‘•–‡Œæ‹”ƒ’”‹‘捋Š˜ƒæ‡‘‘ŽŒ—Œ‡”ƒ’”‘•–ƒ–‡ȋ’‘Œƒ˜ŽŒƒ•‡–—†‹’”‹ŽƒŒæ‹Š ‘捋Š ‘”‘‰ ͹ͿǤ Ž‡–ƒ •–ƒ”‘•–‹Ȍǡ †”—‰‹ ƒŒ’‘‰‘•–‡Œæ‹˜•’Ž‘搇•‹•Ž—’ƒŒ‡”ƒ ’ŽŒ—«‡‰ƒ–‹˜ƒǤ‘–ƒŒ„‘ŽŒƒ ‡”‘‰‡’ƒ Œ‡ ‘’”‡†‡ŽŒ‡ ƒ” ‹‘ ŒƒŒ«‹‘˜Ǥ ‡†‘ œ‘˜ƒ ’ƒ •‡ ‹ œƒ•–ƒ˜ŽŒƒ ˜’”ƒæƒŒ‡ǡ ƒŽ‹ Œ‡ ”ƒ‘œ†”ƒ˜ŽŒ‹˜ƒŽ‹‰‘˜‘”‹‘‘‡‘œ†”ƒ˜ŽŒ‹˜‹ „‘Ž‡œ‹Ǥ†‰‘˜‘”ƒ–‘Œ‡’”‡ ‡Œœƒ’Ž‡–‡ǡ •ƒŒŒ‡‘†˜‹•‡‘†文˜‹Ž‹Š†‡Œƒ˜‹‘˜Ǥ ‡˜‡†ƒ Œ‡ ’‘‡„‘ –—†‹ –‘ǡ ‘ ƒæ‹ ˜”•–‹”ƒƒ–‡«‡„‡•‡†ƒǤŽ‹Œ‡–‘ƒ” ‹‘ǡ •ƒ”‘ǡ Ž‹ˆ‘ ƒŽ‹ Ž‡˜‡‹Œƒǡ «‡ ‰”‡ œƒ –Ǥ ‹Ǥ ǽ’”‹ƒ”‹Ǽ ”ƒǡ ‹ ƒ•–ƒ‡ ˜ ‡‡ ‘”‰ƒ—ǡƒŽ‹ā‡ǽ•‡—†ƒ”‹Ǽǡ‘‰‘˜‘”‹‘ ‘ œƒ•‡˜‹Š ‘œ‹”‘ƒ ‡–ƒ•–ƒœƒŠ ˜ †”—‰‹Š ‘”‰ƒ‹ŠǤ†”ƒ˜ŽŒ‡Œ‡”ƒƒ•’‘‘«Œ‘ ‘œ‹”‘ƒ ƒƒ„‹‘‹†‘˜ ’ƒ •‡ Œ‡ †‘•Ž‡Œ ‹œƒœƒŽ‘ ‘– ‘†Ž‹«ƒ ’‘†’‘”ƒ ’”‹ Žƒ•‹«‹Š ‡–‘†ƒŠ œ†”ƒ˜ŽŒ‡ƒǤ ƒŒ‹œ”ƒœ‹–‡Œæ‡ Œ‡ ŽƒŒ- 惐Œ‡–‡āƒ˜’”‹‡‘–‡”ƒ’‹Œ‹ǡŒ‡”’‘‰‘•–‘ ’”‹ŠƒŒƒ †‘ •Žƒ„‘•–‹ǡ „”—ŠƒŒƒǡ ’‘ƒŒƒŒƒƒ’‡–‹–ƒǡ‹œ‰—„‡–‡Ž‡•‡–‡ā‡ǡ•”ƒ–ƒ• ‹–‘•–ƒ–‹‹ ȋ‡‘–‡”ƒ’‡˜–•‹‹ œ†”ƒ˜‹Ž‹ǡ ‹ —„‹ŒƒŒ‘ –—‘”•‡ ‡Ž‹ ‡Ȍ ’”ƒ–‹«‘ ‹œ‹«‹‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡‹—•‡‰ƒ•‹•–‡ƒǤ ’”ƒ˜ –—ƒ•–‘’‹‘†Ž‹«‘†‡Ž‘˜ƒŒ‡ǡ‹—„Žƒā‹ ƒŽ‹ ’‘’‘Ž‘ƒ ‘†’”ƒ˜‹ œ‰‘”ƒŒ ƒ˜‡†‡‡ –‡āƒ˜‡’”‹‡‘–‡”ƒ’‹Œ‹Ǥ ”ƒ˜–ƒ‘˜œƒ«‡–‹Š•–ƒ†‹Œ‹Š”ƒƒȋ†‘Ž‘«‡‡˜”•–‡”ƒƒȌ—•’‡æ‘œ†”ƒ˜‹‘ǡƒ•‡Œ‡ ’ƒŽƒŠ‘”ƒ’‘•–ƒ‡–‘Ž‹‘ƒ‰”‡•‹˜‡ǡ†ƒ ’”‹†‡†‘•‹–—ƒ ‹Œ‡ǡ‘•ƒ‘懄Žƒā‹‘„‘Ž‡«‹‡Ǥƒ–‹˜‹”ƒ•’‡ ‹Ƥ«‡”‡ ‡’–‘”Œ‡ ‹—•‡‰ƒ•‹•–‡ƒ‹ ‡–”ƒŽ‡‰ƒā‹˜«‡‰ƒ•‹•–‡ƒǡ‹’‘˜œ”‘«‹Œ‘ƒ’‘’–‘•‘ƒŽ‹–Ǥ‹Ǥ •”––—‘”•‹Š ‡Ž‹ Ǥ ƒƒ„‹‘‹†‹’ƒ•‡••˜‘Œ‹‹Žƒ•–‘•–‹–—†‹ —•’‡æ‘ ǽ’”‹Ž‡’‹Œ‘Ǽ ƒ ”˜‘ā‹Ž‹ •‹•–‡ –—‘”•‹Š ‡Ž‹ ǡ ƒ” œƒ”ƒ†‹ ’‘ƒŒƒŒƒ Š”ƒ‡‹‹•‹ƒ˜–—‘”Œ—œƒŒæƒ”ƒ•––—‘”Œƒ‹ƒ†ƒŽŒŒ‡拔Œ‡Œ‡‡–ƒ•–ƒœǤ ‘‘‰‘«ƒ Š‹–”‘ ”‡‰‡‡”ƒ ‹Œ‘ ’”‹ Š—†‘ ’”‹œƒ†‡–‹—•–‹•Ž—œ‹ ‹ǤƒŒ‘˜‡Œæ‡”ƒœ‹•ƒ˜‡ koža hitro vodi do poslabšanja bolezni, negovana koža pa vzpostavlja svojo zaščitno vlogo. Težke oblike bolezni zdravimo z zdravili, ki zavirajo imunski sistem in zdaj tudi z biološkimi zdravili. Za uspešno zdravljenje atopijskega dermatitisa je ključnega pomena, da se z zdravljenjem prične čim bolj zgodaj ter da se z nego kože ne prekine, tudi ko se vnetje pomiri. Tu večina bolnikov dela napake- kožo je potrebno dnevno negovati, uporabljati posebna mila ipd. pri zdravljenju otrok je potrebno aktivno sodelovanje staršev z zdravnikom. Da bi se izognili nastanku alergije na živila, je zelo pomembna zgodnja uporaba lokalnih protivnetnih zdravil, v prvi vrsti kortikosteroidov, pod nadzorom zdravnika. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Pogovoru z Vlasto Klep lahko prisluhnete na Radiu Ptuj, v nedeljo ob 17.45. 3URPRFLMVNRVSRURþLOR ’ƒ ƒā‡Œ‘ –—†‹ ƒ •ƒ‘•–‘Œ‘ †‡Ž‘˜ƒŒ‡ ƒƒ„‹‘‹†‘˜ ’”‹ Ž‡˜‡‹ŒƒŠ ‹ —•’‡æ‘ †ƒŽŒæƒŒ‡ā‹˜ŽŒ‡Œƒ’”‹‡ƒ–‡”‹Š˜”•–ƒŠ‘ā‰ƒ•‹Š–—‘”Œ‡˜Ǥ ‡‹Ž‹•‘ā‡ǡ†ƒŒ‡”ƒ„‘Ž‡œ‡ǡ‹˜ŽŒ—«—Œ‡ ’‘Ž‡‰ „‘Ž‹ƒ –—†‹ Œ‡‰‘˜‘ ‘‘ŽŒ‡Ǥ „ ’‘•–ƒ˜ŽŒ‡‹ †‹ƒ‰‘œ‹ •‡ ’‘‘˜‘ ‹œƒā‡ œƒ ƒ†—–ƒ œƒ ŽƒŒæƒŒ‡ †‡’”‡•‹Œ‡ǡ ƒ•‹‘œ‘•–‹ ‹–†Ǥǡ •ƒŒ ā‡ • –‡ǡ †ƒ ˜‹æƒ ‹˜‘ ‰Ž—–ƒƒ–ƒ‹•‡”‘–‘‹ƒ˜”˜‹ǡ‹•”„‹–ƒœƒ ’‘œ‹–‹˜‘’‘«—–Œ‡ǡ’”‹‡•‡„‘ŽŒ•˜‡–ƒŽ’‘‰Ž‡†ƒ„‘Ž‡œ‡‹—•’‡æ‘•–œ†”ƒ˜ŽŒ‡ŒƒǤ ‘‘˜‘ ’ƒ ‹œ’‘•–ƒ˜ŽŒƒǡ †ƒ ‡†‹ ‹•ƒ ‘‘’ŽŒƒ ‹ ”‡æ‹–‡˜ œƒ ˜•ƒ‘‰ƒ” ‹ œƒ ˜•‡ ˜”•–‡”ƒƒǤ,Ž‘˜‡Œ‡œƒ’Ž‡–‡‘”‰ƒ‹œ‡ǡ ‹ ’‘–”‡„—Œ‡ ‹†‹˜‹†—ƒŽ‘ǡ ƒ–ƒ«‘ ‹ •”„‘ ‘„”ƒ˜ƒ˜‘ œ ”ƒœŽ‹«‹‹ ‡–‘†ƒ‹ ‹ œƒŒ‹ –‡” ƒŒ„‘ŽŒæ‹‹ Ǧ’”‘†—–‹Ǥ ˜‡–—‹‘‡†‹ ‹‡’ƒƒ„‘‘–‘œƒ‰‘–‘˜‘‘‘‰‘«‹Ž‹Ǥ –ƒ‘–—†‹”ƒ’‘•–ƒ‡ ‘„˜Žƒ†ŽŒ‹˜Ǥ ƒ‰ǤŽƒ•–ƒŽ‡’ǡƒ‰‹•–”ƒ„‹‘Ǧ‡†‹ ‹•‹Š œƒ‘•–‹ȋ™™™Ǥ•˜‡–„‹‘‡†‹ ‹‡Ǥ ‘Ȍ Pomagajmo si Za zdravje črevesja Tri vrste vlaknin, ki jih potrebuje naše telo Vedeti, da obstaja več virov vlaknin, je pomembno iz številnih razlogov. Prvi je zagotovo pomen raznovrstne prehrane, Za normalno delovanje telesa potrebujemo vnos treh vrst vlaknin, ki v kar vključuje tudi način pridobivanja vlaknin. Drugi razlog pa je lahko olajšanje za tiste, ki se ravnajo po nekem pre- vzajemnem sodelovanju poskrbijo, da niste napihnjeni in zaprti, pri tem hranskem urniku ali dieti, namreč tudi diete morajo vključevati vlaknine, in dobra informacija je, da jih lahko zagoto- pa vzdržujejo zdrav mikrobiom. NETOPNE VLAKNINE: absorbirajo tekočine in poskrbijo za maso v vimo tudi ob nizkem vnosu ogljikovih hidratov. Obstaja namreč zelenjava, ki ima malo ogljikovih hidratov in veliko vlaknin, na primer artičoke, ohrovt in blitva, avokado, oreščki in semena pa so čudovit vir vlaknin in zdravih maščob. v pravih količinah, da nimamo na primer razreda, v katerem je preveč učencev za enega učitelja, ki tako sam ne zmore opravljati svojega dela. Bakterije in vlaknine Pomen uživanja različnih vrst vlaknin Mikrobiotska raznovrstnost je sinonim za zdrav črevesni mikrobiom, kar dosežemo predvsem z uživanjem vlaknin različnih virov. Raznovrstnost vlaknin je pravzaprav eden najpomembnejših dejavnikov pri določanju, kaj bo nastalo v našem črevesju. Za razumevanje mikrobioma si lahko pomagamo s tole prispodobo: predstavljajte si mesto, ki deluje prav zato, ker ljudje opravljajo različna dela. Imamo učitelje, zdravnike, smetarje in natakarje, zato da lahko družba deluje tako, kot smo si jo zamislili. Vsaka vloga mora biti izpolnjena s pravimi lastnostmi in Ali obstajajo obdobja, v katerih je bolje, če jemo manj vlaknin? Vlaknine so dobre za mikrobiom, kar je dobra novica, če so dobre in slabe bakterije v črevesju v ravnovesju. Kadar pa je slabih bakterij več kot dobrih, je dobro zmanjšati vnos vlaknin, saj bomo tako »izstradali« slabe bakterije in znova vzpostavili ravnovesje. Ključna beseda je »začasno«; ko se stanje uravnovesi, se je priporočljivo vrniti k večjim količinam zaužitih vlaknin. Vlaknine v prehranskih dodatkih Foto: Dreamstime/M24 Ali lahko nadomestim vlaknine z jemanjem prehranskih dodatkov? velikem črevesju, kar naredi iztrebek večji in lažji za odvajanje. Viri: polnozrnata živila, oreščki, fižol, semena, korenine (na primer korenje, pastinak in rumena koleraba) ter sadje z užitnimi pečkami (na primer kivi, grozdje in gozdni sadeži). TOPNE VLAKNINE: zbirajo molekule žolča, metabolične odpadke, hormone in eksogene substance, da se lahko odvedejo iz telesa. Kadar nam primanjkuje topnih vlaknin, se ti odpadni gradniki ponovno absorbirajo v črevesje in spet zakrožijo po telesu, kar lahko povzroča težave. S topnimi vlakninami poskrbimo, da ti delci ne morejo pobegniti nazaj v telo. Viri: fižol, grah, laneno seme, jabolka, avokado in brstični ohrovt. PREBIOTIČNE VLAKNINE: nahranijo dobre bakterije v prebavnem traktu in priskrbijo zdrave sestavine, kot so kratkoverižne maščobne kisline. Viri: banane, čebula, česen, regrat in koren cikorije. Prehranski dodatki vam ne bodo škodovali, vendar je njihov blagodejni učinek omejen, saj običajno vsebujejo zgolj en vir vlaknin. Čeprav imajo ti dodatki pogosto enako količino vlaknin kot sveža hrana, je bolje, da vlaknine uživamo z zdravo hrano, saj vključuje različne vrste vlaknin in druge sestavine, ki so dobre za naše zdravje. Kako vemo, da ne zaužijemo dovolj vlaknin? Najlažje preverimo tako, da opazujemo, kako pogosto gremo na veliko potrebo. Morali bi iti vsaj enkrat na dan, torej če greste manjkrat, potrebujete več vlaknin oziroma nekaj ni v redu. Drugi način ugotavljanja je sam videz iztrebka: ob dovolj velikem zaužitju vlaknin bo videti kot rjava banana, ki se tudi zlahka izloči. UR Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 petek z 13. maja 2022 Talum smo ljudje! Nova zaposlitev? Sprejmeš izzivv? Medse vabimo: Operaterje Talilcce livarje Livarje ;_IWıJ[FQHJPTPNQ 8YWTOSJRJMFSNPJ .SıJSNWOJYJMSNÃSNMXRJWN ēJ[JÃFPYZFQSNMUWTXYNMIJQT[SNMRJXYSF www.talum.si/prosta Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 22 COLOR CMYK petek z 13. maja 2022 Poslovna in druga sporočila STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA INFO@VRATA-TUNING.SI za šolsko leto 2022/2023 Ž PREDMET KLAVIR ORGLE HARMONIKA VIOLINA VIOLA VIOLONČELO KONTRABAS KITARA FLAVTA KLARINET SAKSOFON TROBILA (trobenta, pozavna, evfonij, rog, tuba) TOLKALA PETJE PLESNA PRIPRAVNICA 1 PLESNA PRIPRAVNICA 2 PLESNA PRIPRAVNICA 3 BALET 1. RAZRED BALET 2. RAZRED BALET 3. RAZRED BALET 4. RAZRED BALET 5. RAZRED BALET 6. RAZRED PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA GLASBENA PRIPRAVNICA STROKOVNO in cenovno ugodno izvajamo obrezovanje živih mej, grmovnic in dreves, vzdrževanje zelenic, (košnja, prezračevanje …) ter razna druga vzdrževalna dela. HORTIKULTURA DOLENC, s. p., Ptuj, 031 201 707, hortikultura.dolenc@gmail.com. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST OSOJNIKOVA 12, PTUJ BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Na podlagi Zakona o glasbenih šolah – Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo 02 / 780 04 240 PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. stran 22 www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. NESNICE, rjave, črne in grahaste, v začetku nesnosti, prodajamo, možna tudi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246 PRODAM suha drva, nakalana, 6 m3 bukovih ter 2 m3 mešanih. Tel. 040 764 020. PRODAM kosilnico Gorenje Muta z obračalnikom. Tel. 02 764 75 31 ali 031 444 614. 9–18 11 9–18 17–24 6 7 8 9 10 11 12 13 14 5 6 4 3 18 9 7 7 5 3 4 4 4 15 9 Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV – starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur. Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v enem od naslednjih terminov: NEPREMIČNINE TERMIN PRODAMO - HIŠO NA PTUJU, letnik 1964, skupne površine 172 m2, ]HPOMLåĆHP2. Cena: 179.000,00 EUR. Kontakt:  ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio LOKACIJA – DRAVSKA ULICA 11, I. NADSTROPJE x učilnica št. 10 x učilnica št. 4 x učilnica št. 10 OPOMBA sreda, 25. maj 2022, od 17:00 - 19:00 četrtek, 26. maj 2022, od 17:00 – 19:00 petek, 27. maj 2022, x učilnica št. 10 od 17:00 - 19:00 četrtek, 26. maj 2022, x osnovna šola Markovci od 17:00 – 18:00 dvorana šole samo za sreda, 24. avgust 2022, x morebitna še od 17:00 – 18:00 prosta mesta (naknadni rok) POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut) x otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, x učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, x učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, x učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM traktor z nekaj priključki. Tel. 041 230 682. VSAK VS AK DAN Z VAM AMII V ČA ČASO SOPISU SO SU U IN NA SPLETU ŠTEVILO PROSTIH MEST 18 1 12 7 1 2 1 6 13 7 8 PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. PRODAM prečiščeno ajdo za seme in slamo v oglatih balah, možnost dostave. Tel. 041 394 258. SVEŽE. PRODORNO. RAZKRITO. STAROST UČENCA 7–9 11–18 7–9 7–9 7–9 7–9 11–18 8–10 9–11 9–11 9–11 Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. JAZZ ODDELEK PREDMET ŠTEVILO PROSTIH MEST JAZZ KLAVIR 5 JAZZ SAKSOFON 5 JAZZ TROBENTA 5 JAZZ KITARA 5 JAZZ BOBNI 5 JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA 5 JAZZ PETJE 5 Predmeti jazz oddelka se izvajajo kot nadstandard. NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO 2 SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk …). Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v soboto, 18. junija 2022, med 12. in 13. uro. Poleg glavnega predmeta (instrumenta) so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete: ¾ jazz teorija, ¾ rhythm&reading, ¾ big band, ¾ combo zasedbe. Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere nove učence. NOVINCI – VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA! VVssee ddosedaan anje njee odd o ddaje ajjee ssii laaahhko oggleda l date naa & ĐĞĞŬŝŝŝŶŶ zzŽŽŽƵƵddƵďďĞĞƉƌŽĮůŝ &ĂĐ &Ă ŽĮůŝ ĮĮůŝŚ ůŝŝŚŚŚZĂ ZĂĚŝĂWƚƵũ W ũ Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Oglasi in objave petek z 13. maja 2022 Toliko stvari ti še nisem povedal, mnogih poti še nisva prehodila, a ta hip je angel na nebu večernico prižgal in v daljavi sem tvoj obraz zaznal in videl tvoje oči … Vem, vedno dalje odhajaš, v večerni zarji prelepa ostajaš. Onstran narušenih zidov časa, ki kopni. Dan v večer temni, le upanje večnosti žari. (p. Janez Šamperl) 23 Ni te na vrtu, ne v hiši. Nič več tvoj glas se ne sliši. Če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN V petek, 13. maja, mineva leto žalosti, odkar smo izgubili dragega moža, ata, tasta in dedka Jožica Erjavec Miroslav Erjavec stran 23 1939–2017 1940–2012 Janeza Kandriča IZ CVETKOVCEV 72 SPOMIN Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate svečke in obujate nanj lepe spomine. Vsi njegovi Spomin na vaju bo v naših mislih in srcih vedno živel. Hvala vsem, ki se ju spominjate. Vajini najdražji Kje so dnevi, ko smo skupaj sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam ju dal? Spomin je kot pesem, ki v srcu odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na Te. SPOMIN SPOMIN 15. maja mineva 10 let, odkar se je poslovil naš dragi OSMRTNICA 13. maja 2022 mineva eno leto žalosti, odkar se je poslovil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek V 82. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, tašča, babica Martin Sagadin Jože Frangež Angela Benčič Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. MOSTEČNO 15, MAKOLE Z VOLKMERJEVE CESTE 7 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu. Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v ponedeljek, 16. maja, na novem ptujskem pokopališču. Njegovi najdražji Žalujoči: njeni najdražji Kar je bilo vidnega, je minilo, ostali so spomini in ljubezen. S POBREŽJA 1A Njegovi najdražji V SPOMIN Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka Jožefa Hrženjaka IZ KAJUHOVE ULICE 3 13. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Neža Visenjak IZ BUKOVCEV 106 SPOMIN Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. 13. maja mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga Njeni najdražji Marija Golob, roj. Ferk 4. 3. 1939–26. 4. 2022 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. ZAGREBŠKA C. 99 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala društvu upokojencev Zavrč, duhovniku, pevcem, godbeniku Taluma Kidričevo za odigrano Tišino, Javnim službam Ptuj. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji SPOMIN Danes, 13. maja, mineva 10 let, odkar si se poslovil, naš dragi mož, oče, tast in dedi Žalujoči: njegovi najdražji Maks Kostanjevec IZ BARISLOVCEV 4A Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zadaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Ane Tetičkovič IZ GRUŠKOVCA 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ali nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo govorniku Miru Lesjaku za besede slovesa, pevcem Mladi veseljaki za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, duhovniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred, nosilcema križa Mateju Prelogu in Ivanu Tetičkoviču in gospe Mariji Kelc za opravljeno molitev ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Štajerski TEDNIK petek, 13. 5. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 13. maja 2022 Lenart z Množičen prvomajski pohod v Zavrh Ptuj z Peter Petek kri daroval kar 125-krat Ste za selfie z Maistrom? Nikoli ni razmišljal, da bi prenehal darovati Lepo vreme in dveletno koronsko družabno zatišje je na prvomajsko nedeljo v Zavrh »Začel sem kot zelo mlad, leta 1979. Redno sem daroval vsa ta leta, ker želim pomagati ljudem. Večino odvzemov sem opravil na Ptuju,« je ob posebnem jubileju, 125. darovanju privabilo vsaj tisoč pohodnikov in drugih obiskovalcev. krvi, ki ga je opravil konec aprila, dejal Peter Petek iz Starošinc. Foto: SD Pred obnovljeno Štupičevo vilo lahko prisedete k leseni skulpturi generala Maistra. Ljudje so prihajali z vseh smeri, največja kolona se je vila iz Lenarta, kjer so pohodniki štartali z osrednjega Trga osvoboditve, pot pa jih je nato do Zavrha vodila mimo jezera Radehova, ob Šetarski gmajni, čez Pesnico, mimo Oljarne Fras in čez Gradenšak. Organizatorji pohoda so bili tudi letos Občina Lenart, Vinogradniško društvo Lenart, Planinsko društvo Lenart in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov Zavrh, ki so poskrbeli, da je bilo prvomajsko vzdušje znova imenitno: z veliko dobre volje, domačih dobrot in zabavne glasbe. Zavrh s svojim 25 metrov visokim Maistrovim razglednim stolpom že dolgo velja za priljubljeno turistično in razgledniško točko, v zadnjih letih pa je Občina obnovila tudi Štupičevo vilo s kletjo in muze- jem, posvečenim Rudolfu Maistru. Potrditev, kako jim je z ureditvijo Zavrha, kjer je zaradi gostinske ponudbe zlasti živahno ob koncu tedna, uspelo, dokazuje tudi priznanje Turistične zveze Slovenije v okviru natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Kot je povedal lenarški župan Janez Kramberger, so letos nekoliko spremenili oziroma dopolnili stalno razstavo o Maistrovem življenju, še posebej sobo, v kateri je predstavljen general kot pesnik in slikar. »Aleš Arih, predsednik mariborskega Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra, je na Primorskem našel nekaj izvirnega pohištva družine Maister, ki smo ga odkupili in postavili v sobo, pred vilo pa smo postavili klop, na kateri sedi naš general, ki ga je iz lesa izdelal domačin. Obiskovalci si lahko predstavljajo, kako je prihajal v Zavrh na počitnice, kako je sedel pred hišo, občudoval lepote Slovenskih goric in si tako odpočil po težkih odločitvah za slovenski narod ob koncu prve svetovne vojne. Seveda pa lahko vsakdo k njemu tudi prisede in se z njim fotografira.« SD Že pred osmimi leti se je Petek uvrstil na častitljiv seznam slovenskih vitezov krvodajalstva. Pomemben mejnik, ki ga je takrat dosegel, mu je dal zagon za naprej. O tem, da bi prenehal darovati, nikoli ni razmišljal. To je del njega. Čeprav pravi, da mu številke niso pomembne, si želi, da bi lahko še naprej daroval: »Ne darujem zaradi števila, ampak zato, ker enostavno tako čutim, ljudem želim na ta način pomagati. Če bom le zdrav, upam, da pridem tudi do števila 150 darovanj.« Kako pomembna in nezamenljiva tekočina je kri in kakšen pomen ima krvodajalstvo, je ob tej priložnosti vnovič opomnil tudi Aleksander Solovjev, predsednik območnega združenja Rdečega križa Ptuj. O trenutnem stanju s krvjo pa: »Na našem območju za zdaj ni upada, ta je bolj sezonski, na letni ravni Foto: ČG Peter Petek se ne pozna veliko. Seveda pa ljudi spodbujamo, naj se pridružijo h krvodajalskim akcijam.« Vodja transfuzijske enote Ptuj, ki deluje v sklopu UKC Maribor, Božislava Majcen Vivod, je dejala, da je pomemben prav vsak krvodajalec, tako tisti, ki kri daruje prvič, kot jubilanti. Petek si je za svoja ponavljajoča se hvalevredna dejanja prislužil posebno priznanje ptujskega Rdečega križa. Dženana Kmetec ti. ali v kriplvalu v če la p iz o k h mi plačo la Kakršna je, bi *** po cesto najde. Lepa beseda le *** sredinec. ečji iztegnjeni jv a n tu rs p m v male Politiki imajo *** i. ilke požrejo osl b e ln ši re m ji jo, da Le ovce dovoli ce. *** rog mlade kozi i zj o k v o ej n jhitreje uže Stare kozle na a *** nega zdravnik b se o to es m a sem si n a urgenco, ker icisnke sestre. n a il v ra sp je bne med Žena me omislil tri ose AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Festivalsko dogajanje se je že začelo Najstarejše slovensko mesto bo jutri gostilo bobnarje iz cele Slove- nagrade potegovali na Mestnem trgu na Ptuju, 19. avgusta. Dan pozneje nije. Skupinski nastop bobnarjev in spremljajoči dogodki bodo potekali pa bo na tem prostoru potekal finale 8. sezone projekta Otroci pojejo na ptujskem gradu, od 10. do 14. ure. S skupino The Rocktors iz Mari- slovenske pesmi in se veselijo. Avgusta bo Ptuj s festivalom Dnevi pobora bo zaigralo nekaj deset bobnarjev. Gre za nadaljevanje lanskega ezije in vina ponovno mednarodno stičišče poezije. Letošnji festival bo odmevnega koncerta Soki in 100 bobnarjev, ki so septembra lani gostili potekal od 22. do 27. avgusta v različnih krajih Slovenije in tudi na tujem. v Mariboru. Na ptujskem dogodku bo sodeloval tudi Pihalni orkester Letošnje leto je tudi praznično leto za društvo Sommelier Slovenije Ptuj. Koncert pa bo začela ptujska rock zasedba Hudobni volk. (društvo za razvoj pivske kulture). Ob jubileju bo pripravilo tudi državno Ptujsko festivalsko poletje 2022 se je že začelo. Odprl ga je Festival Sa- tekmovanje sommelierjev. 17. maja bo tako Slovenija dobila novega najuvignon. Največji slovenski festival sodobne umetnosti Art Stays bo do- boljšega sommelierja. gajanje začel z otvoritvenim vikendom, ki bo 7. julija, razstave pa bodo Na svojo spomladansko turnejo se je podala tudi že Odprta kuhna. odprte vse do 18. septembra. Glasbeni festival Arsana bo potekal od 21. do 29. julija. Nastopile bodo številne priznane glasbene skupine in pevci, med njimi Prifarski muzikanti, Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda, Siddharta. Vrača se vokalni kamp z legendarno vokalno skupino New York Voices, ki bodo tudi nastopili na glavnem odru, kjer se jim bo pridružila tudi vokalna skupina Vox Arsana. Že v začetku julija pa bo potekala Operna noč na Panorami. Avgusta bo ptujsko festivalsko dogajanje najprej obogatil najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, ki bo že 53. po Foto: Črtomir Goznik vrsti. Letos se bodo udeleženci Tudi letošnje poletje se bo na Ptuju veliko dogajalo. Na fotografiji utrinek z lanskega festivala Dnevi poezije in finalnega nastopa za festivalske vina na mestni tržnici. Med aprilom in julijem bo obiskala kar pet različnih lokacij. Nazadnje bo 23. julija gostovala na Mestnem trgu na Ptuju. Soustanovitelj Odprte Kuhne Lior Kochary je povedal, da so 10. sezono Odprte kuhne zasnovali kot največjo in najboljšo doslej. Če bo vreme to dopuščalo, bodo v petih slovenskih mestih izvedli skupno kar sedem obiskov. Na kulinarični oder pa se vrača tudi priljubljeni Pivo & Burger Fest. Letos pa ne bo razvajal samo v Ljubljani, temveč bo prvič gostoval tudi v drugih slovenskih mestih. Na Ptuju bo 11. junija, obiskovalci pa bodo lahko na več kot 40 stojnicah pokusili pretežno piva domačih pivovarje in izvedence za burger. Brodarsko društvo Ranca Ptuju letos praznuje že 49 let delovanja. O tem, koliko je staro, smo spraševali tudi v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejel Jože Sok iz Sodincev (Velika Nedelja). Danes sprašujemo, kdaj so na Ptuju prvič nastopili Grammyjevi nagrajenci New York Voices. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 20. maja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj so na Ptuju prvič nastopili gramijevi nagrajenci New York Voices? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.