PoZfnlna platana v gotovini Cona Mb le- stev. 268 V Ljubljani, petek 24. novembra 1939 Leto N Gospodarske težave Nemčije v nevtralnih #4pTauah Zaradi prehudih nemških zahtev sase razbila trg. pogaianja araavail x Romunijo, Švedsko in Norveško - Slaba pomoč Sovjetov Pari*, 24. nov. o. Francoski in tuji diploma- I ticni krogi v Parizu z zanimanjem spremljajo te- I žave, na katere je Nemčija naletela pri svojih sedanjih gospodarskih pogajanjih z nevtralnimi državami. Namen teh ^ posvetovanj je, vključiti čim več nevtralnih držav, zlasti nemških sosed, v nemški gospodarski red, da bi Nemčija z dobavami iz teh krajev vsaj delno nadomestila iz-Rube, ki jih trpi njeno prehranitveno in industrijsko gospodarstvo zaradi francoske in angle-^'ie vP?niorske blokade. Razumljivo je, da skuša Nemčija na te države pritisniti, da bi dosegla čim več blaga in čini_ ugodnejše plačilne pogoje zase. Nevtralne države se povečini branijo, da bi oddajale vse svoje razpoložljivo blago Nemčiji, ker ga hoče ta plačati povečini z zamenjavo, razen tega pa zahteva take množfne, ki bi utegnile spraviti v nevarnost preskrbo nevtralnih držav samih. Zaradi prehudih nemških zahtev so se zadnje čase po vrsti razbila pogajanja z več nevtralnimi, za nemško gospodarsko pomembnimi državami. V Romuniji so pretirane nemške zahteve privedle do vladne krize. Nemčija je zahtevala od Romunije novih 50.000 ton žita in 4000 vagonov petroleja v treh mesecih. Zahtevala je tudi veliko višji tečaj za marko v obračunavanju. Ustavila so sc tudi trgovska pogajanja med Nemčijo in Norveško, ki so trajala od 16. do 21. novembr.a. Ta pogajanja niso prišla čez začetno stopnjo, ker so Nemci stavili take zahteve, ki bi* norveško gospodarstvo spravile v popolno odvisnost od Nemčije. Razen tega so hoteli z novo trg. pogodbo doseči, da bi Norveška ustavila vsako pošiljanje lesa in železne rude ter celuloze Angliji. Ravno tako so se razbila trgovska pogajanja med Nemčijo in med Švedsko. Švedska bi bila zaradi svoje lege pripravljena v večji meri ostreči Nemcem, če bi Nemčija upoštevala njeno zahtevo, da nemške bojne ladje ne bodo ovirale švedske plovbe in da Nemčija ne bo > minami ogražala švedskih voda. Ker se to ni zgodilo, je švedsko trgovsko odposlanstvo zapustilo Berlin. Kako so Nemci ugrabili angleška vohuna na holandskem ozemlju Amsterdam, 24. novembra, o. Holandska vlada je s poluradnim poročilom odgovorila na številna nemška uradna poročila in na pisanje nemškega tiska glede tega, kako je nemška politična policija dobila v roke angleška državljana Stewen6a ia Besta, ki ju Nemci dolže, da sta po nalogu angleškega vohunskega urada in angleške vlade organizirala s pomočijo nemške »črne roke« atentate in nasilna dejanja v Nemčiji. Holandska vlada v svojem poročilu ugotavlja, da je nemška policija omenjena Angleža ugrabila na holandskem ozemlju. Bilo je to pri obmejnem holandskem mestu Ven-loju. Poročilo pravi med drugim: »V avtomobilu so bile štiri osebe, 2 Angleža in 2 Holandca, med katerimi je bil eden šofer. Nemci, zapleteni v ta napad, riso 6acno zagrešili resne kršitve naše nedotakljivosti, ampak zločin, ki se po holandskem zakonu kaznuje s hudo kaznijo. Pribito je dejstvo, da so dva holandska državljana in dva Angleža s silo odpeljali 6 holandskega ozemlja in enega od njih ubili na nemških tleh in da 6o z več Holandci na holandekem ozemlju grdo ravnali. Po tem dogodku so mislili, da so stotnika Stewensa ubili. Stewens je bil šef kon-V* * potne liste v britanskem konzulatu in je . o . , obiskal pred nekaj meseci kraj Venlo, ko je rmel opravka * nemškimi begunci. Tam so ga Nemci ugrabili. Angleški vojni svet je bil ustanovi jen. Predseduje mu vojni minister Hore Belisha, člani pa so voditelji angleške vojske, mornarice m letalstva te rraznih, za vojno važnih ministrstev. Angleška vlada je sporočila Zvele narodoT sklep bodo posnemale tudi Združene države, Fran-da razveljavlja pogodbo o omejitvi pomorskega oboroževanja iz leta 1936, pomorski sporazum med Anglijo in Rusijo in podoben sporazum med Anglijo in Poljsko. V^eto ie storila zaradi vojne z Nemčijo. Njen vzgled eija in Italija. Holandska vlada uradno preklicuje vest, da bi bila Nemčija poslala Holandiji in Belgiji opozorilo, naj njuna vojska ne obstreljuje nemških letal, kadar lete čez njuno ozemlje. V kakšnem stanju so gospodarska pogajanja med Nemčijo in Rusijo ni znano, res je samo, da jo sovjetsko trgovsko odposlanstvo povečini že odšlo iz Berlina, ne da bi bil razglašen kak nov trgovski sporazum. Glede boljševiške gospodarske pomoči Nemčiji je značilno naslednje dejstvo: Nemčija je ■- Romunijo sklenila sporazum za dobavo 4000 vagonov petroleja v prihodnjih treh mesecih. Ker bo Donava najbrž že kmalu začela zmrzovati in pa ker je možnost sabotaže, kakor je pokazal dogodek s češkimi vlačilci v Železnih vra- tih, na Donavi precejšnja, so Nemci sklenili, da bo Romunija ta petrolej poslala po železnfto čez južno Poljsko, koder teče edina železniška zveza med Nemčijo in Romunijo. Proga teče nekaj časa po ozemlju, ki so ga zasedli Rusi. Zaradi tega jo bilo sklenjeno, da se bo včeraj sestala v Černo-vicah nemško romunsko ruska komisija, ki bo uredila vse potrebno glede tega prevoza. Sovjetskih zastopnikov pa na 'sestanek ni bilo, iz česar sklepajo, da Rusi ne marajo dovoliti, da Im* romunsko blago in petrolej šlo v Nemčijo čez sovjetsko ozemlje in da skušajo dovoz na razne načine zadržati. Odstop romunske vlade - zaradi nemških gospodarskih zahtev Novo vlado sestavlja bivii poslanik v Parizu Tatarescu mu Bukarešta, 24. novembra, m. Tatarescu, ki je bila zaupana sestava nove romunske vlade, je takoj zatem, ko je dobil naročilo od kralja Karla, stopil v stik z uglednimi politiki iz fronte narodnega preporoda in se z njimi posvetoval o bodoči vladi. Zdi se, da bo že danes sestavljena nova vlada, v kateri bo poleg predsedništva vlade prevzel Tatarescu tudi zunanje ministrstvo. Pravijo, da bo novi finančni minister Cancikov, guverner Narodne banke Konstantinescu pa bo imenovan za ministra narodnega gospodarstva. Precej verjetno je, da bodo v novi vladi ostali tudi vsi generali, ki so imeli do zdaj vojaške posle. • Odstop vlade je zelo presenetil vso romunsko javnost, ki ga najrazličnejše razlaga. Večina misli, da je do odstopa vlade vendarle prišlo zaradi trgovinskih pogajanj z Nemčijo. Nekateri romunski krogi namreč trdijo, da so nemški zastopniki zahtevali povečanje izvoza onega blaga, ki ga Romuni ju lahko izvaža v Nemčijo. Istočasno so zahtevali tudi povišanje tečaja nemške marke od 41.5 na 60 lejev, da bi s tem umetno izenačili kupno moč nemške marek s kupno močjo angleškega funta na romunskem trgu. Vlada teh zahtev ni mogla sprejeti in je raje odstopila. Tatarescu, ki ima nalogo sestaviti novo romunsko vlado, je znan kot odločen prijatelj Francije in Anglije, kar bo nedvomno vplivulo na bodočo romunsko zunanjo politiko. Tatarescu je bil dalj časa romunski poslanik v Parizu. Nemška letala mečejo ponoči mine blizu angleške obale V zadn^h petih dneh so nemške mfne potopile 22 trgovskih lad?j, Nemci pa so izgubili v dveh dneh 15 bojnih letal London, 24. nov. m. Angleško pomorsko poveljstvo uradno ugotavlja, da so ladje, potopljene zadnje dni blizu angleške obale, bile žrtve nemških magnetičnih min, katere so spustila ponoči v morje nemška letala. Opisa teh min še ni in listi samo ugibajo, kako naj bi bile izdelane. V zvezi s pojasnilom, odkod so prišle v bližino britanskih obal magnetne mine, poročajo, da so bili prebivalci vasi ob obali v Essexu v sredo priče svojevrstnega letalskega pohoda. , ,zP°veduiei0- da sta dve veliki črni letali leteli zelo nizko nad vodo. Na vrhu enega letala so skozi stekleno streho jasno videli svetlobo. Videli so mnogo črnih predmetov, ki so padali iz letal, in vsak trenutek pričakovali eksplozije. Toda nič se ni zgodilo. Letala so križarila nad morjem, dokler jih ni na lepem našel reflektor, nakar so zaslišali angleške lovce. Letala so metala na morje mine. Sodijo, da je mina obešena na letalo s posebno kljuko in da jo letalo spusti prav tako, kakor spusti gumasti čoln. Te mine so izredno lahke in nabite z nenavadno močnim razstrelivom in jih letalo lahko nese precej. V zadnjih petih dneh se je blizu angleške obale potopilo 22 angleških, nevtralnih in potniških ladij, ki so zadele ob nemške mine ali pa so bile torpedirane. Skupno so imele te ladje blizu 100.000 ton. Včeraj je bilo potopljenih osem parnikov: grški »Helena«, angleška »Darina« in »Ge-raldus«, ribiška ladja »Sulby« ter francoska ribiška ladja »Balier«, razen tega pa še tri manjše ladje. Na angleškem torpednem rušilcu >Gybsiu« je eksplozija mine zahtevala 40 žrtev. Pri včerajšnjih letalskih bojih na francoskem bojišču in na angleških obalah je bilo sestreljenih vsega skupaj 15 nemških lovskih in bombnih letal. Nemiri v Varšavi Varšava, 24. nov. o. Zadnje dni je v porušenem mestu zaradi gladu, pomanjkanja in mraza prišlo do demonstracij proti nemškim oblastem. Zaradi demonstracij je bilo večje število Poljakov, zlasti študentov aretiranih, deset pa jih je nemška policija takoj ustrelila. Zaradi nemirov je bil poslan v koncentracijski tabor v Dachau bivši varšavski župan Starzinsky. Vse šole, kolikor jih je bilo odprtih, so nemške oblasti zaprle. Češki protektor Neurath odstopil? Pari*, 24. nov. o. »Pariš Soir« prinaša danes vest, da je nemški protektor za Češko von Neurath odstopil s svojega mesta, ker se mu ni posrečilo izpolniti naloge, katero je ob nastopu prevzel: da bo ustvaril složno sožitje med Nemci in Čehi. . ' Ort»o pitani« italijanskega lista proti Angliji, Francifi In Nemili! Sporazum vojskujočih se držav za uničenje nevtralcev Turm, 24. novembra, o. Najuglednejši italijanski dnevnik »Stampa« prinaša pod naslovom »Klub mesarjev« dolgo poročilo svojega dopisnika « Švice. V poročilu obravnava položaj nevtralnih držav spričo vojne * minami, s podmornicami, * blokado in proti blokadi, z ukrepi in protiukrepi vojskujočih se držav. Vse to vojskovanje plačujejo in trpijo zaradi njega zlasti nevtralne države, medtem, ko vojaki vojskujočih se držav počivajo za betonskimi utrbanu. Sedanja vojna je čudna vojna. Edino mirno in spokojno mesto se zde kraji za utrjenimi mejami, kjer armade uživajo vse moderno udobje, _ centralno kurjavo in imajo električne kuhinje ter jim seveda tudi ne «tM>njlrn živeža. Male nevtralne države pa se počasi spreminjajo v koncentracijske tabore, id jim je namenjen glad. Vsakdo v teh državah si mor« zatezati pa* ... T°* kar se dogaja zadnje dni na morjih, pomeni udarec zadnjim utvaram, katere so gojili nevtralci 20 let: da bodo obvarovani vojnih strahot. Isti ljudje, ki so v imenu enakosti med majhnimi in velikimi narodi odklonili podpis pogodbe štirih velesil in ji dali ime »Klub mesarjev«, so se zdaj združili v vojni vihri za uničevanje malih držav. Anglija, Francija in Nemčija so sklenili vojno na morjih z blokado in protiblokado, uspeh te vojne pa je zanimanje pravic malih držav, ki zdaj brez moči in nebogljeno prisostvujejo zmagoslavju resničnega »Kluba mesarjev«. Velesile se niso mogle sporazumeti za pogodbo, ki naj' bi bila dajala malim državam poroštvo za obstanek, pač pa so se lahko sporazumele za to, da bodo male države uničile. Hštleiiev posvet s 120 generali in častniki Berlin, 27. nov. Kancelar Hitler je sklical včeraj poveljnike nemške vojske na sejo; ki je bila v novem poslopju državnega kanclerstva. Na seji je kancler Hitler, upoštevajoč skušnje z vzhodnega bojišča, dajal navodila za bodoče vojskovanje. Podobna seja je bila tudi prejšnji teden. Na seji je bilo 120 generalov in vLšjih častnikov, kar se dozdaj še ni nikdar, zgodilo. Angleški posrednik v Belgradu Belgrad, 24. novembra, m. Danes bo prispel iz Sofije v Belgrad lord Lloyd. vodja urada za angleško kulturno propagando v tujini. Lord Lloyd zavzema v angleških političnih in kulturnih krogih zelo vplivno mesto. Za svojega bivanja v Sofiji je bil med drugim sprejet tudi pri kralju Borisu in je imel poleg tega še sestanek s predsednikom vlade Kjoseivano-vim. V Sofiji se je mudil zaradi ustanovitve britanskega kulturnega zavoda. V isti zadevi prihaja zdaj tudi v Belgrad. Seja senatnega volilnega odbora Belgrad, 23. novembra.- Včeraj dopoldne je bila seja državnega odbora za volitve senatorjev, ki ji je predsedoval predsednik senata in predsednik državnega odbora dr. Anton Korošec. JVa seji so bili vsi člani državnega odbora za volitve senatorjev. Razpravljali so o tekočih poslih. Prihodnja seja je napovedana za soboto 25. novembra ob 10 dopoldne. Belgrajske ženske bi rade volile Belgrad, 24. novembra, m. Vprašanje novega volivnega zakona je močno vznemirilo tudi ženske kroge, ki se vedno bolj zavzemajo za to, da bi tudi ženske dobile volivno pravico. Po vsej državi je bilo že več tovrstnih shodov. V Belgradu je bil tak shod snoči v dvorani Inženirskega doma. Navzočnih je bilo nad 2000 žensk. Govornice so zahtevale žensko volivno pravico. Vesti 24. novembra Knez namestnik Pavle je včeraj sprejel v nastopni avdienci novega japonskega poslanika Inuija. V Italijo je snoči odpotovalo jugoslovansko trgovinsko zastopstvo, ki se bo z italijanskimi pristojnimi krogi razgovarjalo o pošiljanju bombažnega prediva. Nemški notranji minister je določil delavcem, zaposlenim pri zidanju utrdb v Siegfridovi črti novo osebno nagrado, da bi hitreje delali. Siegfridova črta torej še ni končana. Nemški poslanik v Ankari von Papen je bil včeraj sprejet pri predsedniku republike Ineniju, da bi se mu zahvalil za čestitke, katere je predsednik poslal konclerju Hitlerju ob ponesrečenem atentatu v Munchenu. Predsednik je Papena sprejel v navzočnosti zunanjega ministra. O večjem zbiranju nemške vojske na Slovaškem pripovedujejo potniki, ki prihajajo na Madžarsko. Poveljstvo te nemške vojske je v Pre-šovu, kjer prebivata generala List in Lutz s svojim štabom. Proti komu bi bilo to zbiranje naperjeno, ni znano. Tri velike parke, ki so last angleške kraljeve rodbine v okolici Londona, bodo po novih določilih spremenili v vrtnarije za 6očivje. Švicarsko trgovsko brodovje, ki ga je država najela za ča6 sedanje vojne, bo takoj začelo s prevozi. Ladje bodo nosile na boku velik napis »Švicarska konferederacija«. Nemška vohunska služba je potokla angleško vohunsko službo in je 6 tem izpolnila tisto nalogo, katero so že prej izpolnili nemški letalci, mornarji in vojaki, ki so premagali Anglijo na svojih področjih, pišejo nemški listi zdaj, ko je nemška policija prijela dva angleška vohuna. Nobena država na svetu ni do zdaj v nobeni vojni uporabljala plavajočih min. Prva je to 6torila Nemčija, ker je sprevidela, da so podmornice nezadostno orožje za boj proti angleški blokadi, piše francoski tisk in poudarja, da so žrtve min 19 ruskih bombuiko / ,e p. ilt\elc ^ ied dvema dne-vemo na Estonsko. Pri pristajanju je vihar hudo poškodoval 16 strojev. Turško vojaško odposlanstvo 6e je na poti v An-karo ustavilo v Parizu in bo imelo več po-6vetov 6 francoskimi vojaškimi voditelji. Predsednik Združenih držav Roosevelt bo poklical v Ameriko 6voje poslanike iz raznih evropskih prestolnic Med prvimi "bodo poklicani ameriški poslaniki 6 Poljske, Belgije, Anglije m Francije Poslaniki bodo poročali predsedniku o položaju v Evropi, da se bo Ame- a A*ia. ^e<^c^a ravnati glede evropskih vprašanj. Angleški kralj' Juraj VI. je imel včeraj ob sklepu sc|e v poslanski zbornici govor, v katerem je dejal, da je Anglija morala v vojno zaradi nemškega napada na Poljsko Anglija 6e ne bori v tej vojni-za gmotne koristi, marveč za pra- • r,V!?c?' ^ato Anglija z zaveznicama Francijo m Poljsko zmagala. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra je včeraj izjavil časnikarjem, da so cilji ameriške zunanje politike naslednji: mir na svetu, obramba ameriške nevtralnosti, zdrava obnovitev mednarodne trgovine in sporazum glede Daljnega vzhoda z vsemi državami, ki so tam prizadete. Neko nemško uradno poročilo trdi, da je potopa več angleških ladij kriva sabotaža nezadovoljnih angleških mornarjev. Prva žrtev te sabotaže je bila »Athenui«. Pred kratkim so Nemci še trdili, da je »Athenio« dal potopiti angleški mornariški minister Churchill. Zaradi zapore nad vsem nemškim pomorskim Izvozom bodo imele škodo tudi ameriške države, zlasti južne, ki so kupovale v Nemčiji veliko strojev in industrijskih izdelkov, Nemčija pa je od tam dobivala zlasti žito in surovine. Ves bolgarski tisk je včeraj z dolgimi člarii slavil štiriletnico sedanje bolgarske vlade, kateri predseduje dr. Kjoseivanov. Vlada je zagotovila Bolgariji prijateljstvo s sosedi ter veliko storila za gospodarski in socialni napredek države. Belgijski in holandski poslanik v Londonu sta po nalogu svojih vlad ostro protestirala pri angleški vladi zaradi poostritve blokade nad nemškim izvozom čez nevtralne države. Konec oktobra je bilo v Angliji 62.000 nemških, 12 avstrijskih, 8000 poljskih in 8000 čeških političnih beguncev. Del teh beguncev bodo zdaj zaposlili pri raznih vojnih delih. 35 angleških rudarskih inženirjev je dopotovalo v Irak in Saudovo Arabijo, da bodo tam preuredili in razširili pridobivanje petroleja za Anglijo. Anglija za zdaj ne bo na svoje trgovske ladje pošiljala nemških ujetnikov, da bi s tem odvrnila Nemce od napadov na angleške ladje, je izjavil predsednik angleške vlade Chamberlain včeraj v poslanski zbornici, ko so poslanci hoteli vedeti, ali bi Nemci potapljali tudi ladje, na katerih bi bili njihovi rojaki kot talci. Med Nemčijo in med Dansko so se začela trgovinska pogajanja za povečavo medsebojne trgovine v letu 1940. Voditelj finskega zastopstva pri pogajanjih s Sovjeti Paasikivi je sklenil pustiti poslaniško mesto v Stockoholinu in državno službo. Predsednik luxemburške vlade je izjavil, da bo Luxemburg uporabil vsa sredstva za obrambo pred kakim nepričakovanim napadom, da pa vlada upa, da bodo države, ki so podpisale sporazum o luxemburški neodvisnosti svoi podpis spoštovale. Obe nemški podmornici, ki sta šli na dno zadnje diii, je potopil francoski torpedni rušilec »Si-rocco« s posebnimi granatami proti podmornicam. Obe podmornici sta se pred potopom dvignili, da je bilo videti pK>škodbe, ki sta jih dobili v bok. V Vatikanu se bodo 26. novembra začele duhovne vaje, katerih se bo udeleževal tudi sv. oče z vsemi kardinali in svojim dvorom. štev. 268. ———in —r— SkEepi jugoslovanskih tiskarnarjev proti škodljivi konkurenci preštevilnih drž.tiskarn Belgrad, 24. novembra, o. Te dni je bila v Belgradu seja zastopnikov vseh tiskarniških podjetij v Belgradu. Na seji so sprejeli potrebne sklepe, da bi bila tiskarniška delavnost v državi zavarovana pred stalnim odvzemanjem poslov zasebnim podjetjem po državni tiskarni. V resoluciji zastopniki vseh tiskarskih podjetij poudarjajo, da so že večkrat ugotovili, da število državnih tiskarskih podjetij v Jugoslaviji, posebno pa še v Belgradu, nima primere v ostalem svetu. Ugotovili so dalje, da je toliko državnih podjetij nepotrebnih in da so ta podjetja celo škodljiva za državne finance. Toda namesto, da bi začeli z odpravo državnih tiskarn, je njihovo Število vedno večje. Eden največjih nesmislov je nova tiskarniška palača ▼ Belgradu. Lastniki zasebnih tiskarn ne zanikajo potrebe po takšni tiskarni, ki jo država potrebuje za tiskanje njej zaupanih poslov, za tiskanje službenega lista in podobno. Toda palača je tako ogromna, da ni njena ureditev veljala okoli 100 milijonov dinarjev. Njena kapaciteta pa bi bila tolikšna, da bi v kratkem času prevzela vse. ne samo državne, pač pa tudi zasebne tiskarniške posle. Zastopniki vseh tiskarskih podjetij upoštevajo državne koristi in koristi zasebne tiskarske delavnosti in naprosijo vse pristojne ministre in vlado^ 1. da se tiste tiskarne, kolikor jih je pre-ye8 — samo v Belgradu jih je 20 — čimprej odpravno. 2. Da se novo poslopje državne tiskarne, ki je mnogo preveliko, samo za državne tiskarske potrebe, porabi za kak večji državni urad ali podobno. 3. Da se vsi tiskarski posli, obrati in podobni posli vseh državnih uradov in ustanov oddajo v delo po javnih licitacijah, kakor to določa zakon o državnem računovodstvu. Teh licitacij se pa mora udeležiti tudi zastopstvo državne tiskarne. 4. Poslovanje državne tiskarne naj se postavi na trgovsko podlago. Zaradi tega bi bilo potrebno s posebno uredbo urediti njeno področje. To vprašanje naj uredi poseben posvet, na katerem bi bili zastopani pristojni zastopniki ministrstva za državne tiskarne in zastopniki grafikov. Zastopniki zasebnih tiskarskih podjetij so se bavili tudi z vprašanjem dela po raznih kaznilniških tiskarskih podjetjih, ki jih je več v državi. Te tiskarne delajo s kaznjenci in brez vsakih režijskih stroškov ter lahko znižujejo cene tiskarskim izdelkom. Zato imajo vedno manj dela zasebna tiskarska podjetja. Zaradi tega zastopniki zasebnih tiskarn naprošajo, naj se vse tiskarske delavnice po kaznilnicah zapro in da se prepove pouk v tiskarski obrti po kazenskih zavodih in domovih za mladoletnike Končno so se zasebni tiskarnarji bavili z vprašanjem razpisa finančnega ministra z dne 3. decembra 1939 v zvezi z listino prosvetnega ministra dne 29. IX. 1939. S tem razpisom je finančni minister naročil, da se za vse tiskarske posle državnih uradov in ustanov v bodoče ne razpisujejo licitacije, kakor to odločno zahteva zakon o državnem računovodstvu, temveč ida se brez licitacije kar naravnost dajo v delo državnim tiskarnam. Ta razpis ne samo, da ni v skladu z zakonskimi določbami, pač pa je tudi v nasprotju z državno politiko. Ti-skarnarji poudarjajo, da so že neštetokrat dokazali, da je delo v državni tiskarni, ki se vodi birokratsko in iz sredstev državnega proračun-na, n«primerno dražje kot v zasebnih podjetjih. Razen tega bi pa točno izvajanje gornjega razpisa spravilo zasebna podjetja v končni propad, posebno v Času splošnega gospodarskega zastoja, ko zasebni tiskarski posli zavzemajo komaj dvajset odstotkov nasproti 80% državnih poslov, ki se opravljajo v zasebnih podjetjih. Izvajanje tega predpisa bi pa pomenilo tudi uvedbo monopola tiskarskih stvari, proti čemer se bore vsi naši gospodarski krogi, srbski, hrvatski in slovenski. Tiskarnarji so resolucijo izročili trgovinskemu ministru dr. Andresu ter finančnemu ministru dr. Šuteju. Oba sta zastopnikom zagotovila, da bosta upoštevala upravičene zahteve zasebnih tiskarskih podjetij. Trgovinski minister bo pa v najkrajšem času sklical tudi posebno konferenco, ki se bo bavila samo s tem vprašanjem- 45. mariborski pešpolk je proslavil spomin osvoboditve Maribora Ljubljana od včeraj do danes Stalno hladno vreme. Zjutraj Je navadno oblačno, po dnevi se nekoliko zjasni. Davi je termometer kazal pod ničlo. Na prostem je znašala Jutranja temperatura —0.5° C, v zatišju pa je živo srebro stalo na ničli. Tulntam prihajajo iz ozračja redke snežinke, kakor da bi povpraševale ljudi, da-li so zadovoljni, da sneg pobeli plan in ravan. Reveži si snega in mraza ne žele. Slabo so preskrbljeni s kurivom. Drva so se zadnji Sas znatno podražila. Dosegla so cene nad 100 din kub. m. Dva požara povzročila do 100.000 d;n škode Gasilska kronika zaznamuje v kratkem času ▼ Ljubljani kar dva požara, ki bi bila lahko katastrofalna, da niso naši gasilci takoj posegli v akcijo in kot strokovnjaki vse storili, da. so ogenj udušili. Pred dnevi je gorela lopa zaloge laškega piva v Frankopanski ulici. Zastopnik laškega piva v Ljubljani je g. Fran Zupan. Ta požar je napravil do 50.000 din škode. Tvrdkfc »Vitamin«, katere lastnik je g. Feliks Skrlep, izdeluje razne soke in ima svojo izdelo-valnico v poslopju ob Masarykovi cesti med Scagnettijevo gostilno in hišo dr. Ažmana. Poslopje je last lesnega trgovca g. Frana Scagnettija. Snoči okoli 22 so pasanti, med drugimi tudi poštni kontrolor g. Alojzij Božič, opazili, da se je iz poslopja začel valiti dim in da švigajo tudi iskre. Hitro so obvestili 8 kolodvorske policijske stražnice poklicne gasilce, ki so pod poveljstvom g. Furlana prihiteli na kraj požara ter vse ukrenili, da so v kratkem času ogenj omejili in ga popolnoma udušili. Grajski nočni čuvaj je požar alarmiral tudi ■ dvema streloma. Na pomoč so prihiteli tudi ppsetovoljni gasilci, ki pa niso stopili v akcijo. Kako je požar nastal, še ni točno dognano. Lastnik poslopja trpi do 20.000 din škode, lastnik tvrdko »Vitamin« pa okoli 30.000 din na raznem ma-terijalu. Oba sta bila zavarovana. Gasilci rešili par kon| Naši gasilci niso samo poklicani, da rešujejo tujo imovino pred uničenjem ognja, marveč delujejo povsod, kjer je potrebno, da pomagajo bližnjemu in ga obvarujejo škode. Dostikrat pomagajo psi velikih povodnjih in drugih nesrečah. Janez Zupančič, posestnik iz Višnje gore št. 10, se je vračal s svojimi konji iz orožnih vaj. Pred dnevi se je mimogrede oglasil pri svojem znancu Janezu Miklavčiču, posestniku na Barju, Knezov stradon št. 19. Hotel je pri njem konje nakrmiti. V hiši so se mirno pogovarjali. Konia pa sta odšla na bližnji travnik in se pasla. Po naključju sta padla v graben. Začela sta 6e po- grezati. Domačini so nesrečo zapazili. Skušali so konja, ki sta se vedno bolj pogrezala, na kak način rešiti. Zaman. V skrajnosti so poklicali ljubljanske gasilce, ki so oba konia kmalu potegnili iz globokega jarka. Razne nesreče in nezgode Mirtič Fran, trgovski pomočnik v Ljubljani se je zatekel v bolnišnico na kirurgični oddelek z veliko poškodbo na hrbtu. Neznanec ga je napadel in sunil z nožem na Sv. Petra cesti pred nekim javnim lokalom. Napadalec je pobegnil, toda policiji se je posrečilo dognati njegovo identiteto. Kadunc France, posestnikov sin na Hudi polici, je bil silno pretepen od neznanih napadalcev. Dobil je bude poškodbe po glavi in životu, Snoči so nezavestnega pripeljali v bolnišnica Do davi se še n; zavedel. Medvešček Vladimir je prišel v bolnišnico z nenavadno poškodbo. Čeljust mu je skočila iz sklepov. Hitro so ga operirali in mu čeljust na ravnali. Mrhar Marija, mizarjeva žena v Ljubljani si je močno zastrupila levo roko. Sprva se Je le nekoliko prasknila. Rani pa ni posvetila posebne pozornosti. Rana se je počasi inficirala in je sedaj nevarnost, da bo mogoče ob roko. Trpi hude bolečine. Strmi jan Ana, dninarica v Kotarjih pri Kresnicah je prišla z hudo poškodbo na glavi iskat pomoči v bolnišnici. Njena znanka Angela jo je udarila z vso močjo s steklenico po glavi. Ozadje — demon alkoholi Kaznjenec Ivan Kristl, ki je prestajal neko kazen v ljubljanski jetnišnici, je iz obupa pojedel do 30 žebljev, ki jih je popilil iz eraričnih čevljev. Kristl je obupal nad svojim življenjem. Seznanil se je bil svoj čas z glasovitim tolovajem Jožetom Anžurjem, ki ga je zapeljal na kriva in zločinska pota. Anžurju je pomagal pri nekem večjem vlomu. Kovačiča Franceta, brezposelnega delavca je včeraj neki avto podrl v Kolodvorski ulici in ga močno poškodoval. Prepeljan je bil Kovačič v bolnišnico. Premeteni $peku’anti s krompirjem in fižolom Ker Je na trgu in tudi po deželi veliko povpraševanje po letošnjem krompirju, za katerega je nastalo, večje pomanjkanje v raznih krajih, so ta položaj in stisko konzumentov izrabili tudi razni sleparski in prevajani špekulanti. Svoj čas smo že poročali, kako je bilo v fižol natreseno kamenje, namenjeno za posipanje ljubljanskih cest. Maribor, 23. novembra. Pred 21 leti, v noči od 22. na 23. novembra se ie v Mariboru odigral zgodovinski dogodek. Takratni poveljnik Maribora in njegovega okrožia general Maister je v tisti noči s svojitn vojaškim oddelkom, iz katerega je poznteje nastal današnji 45. pehotni polk, razorožil slovito zeleno gardo, ki je bila orodje tistih, ki »o hoteli Maribor iztrgati iz okrilja nastajajoče jugoslovanske države. Mariborski 45 pehotni polk obhaja spomin tega važnega dogodka vsako leto ob priliki svoje slave, ki se je tudi danes vršila z vso slovesnostjo v meljski vojašnici. Na lepo okrašenem vojaške« dvorišču, na katerem je bila slovesnost, 6o se zbrali predstavniki mariborske iavnosti, državnih, samoupravnih in cerkvenih uradov ter zastopniki društev. Med odličniki «o med drugimi slavi prisostvovali zastopnik gospoda škofa prelat dr. Cukula, mestni poveljnik general Golubovič, predsednik okrožnega sodišča Hudnik, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, podžupan Zebot, predstojnik mestne policije Kos, obmejni komisar Krajnovič in drugi. Nova smučarska skakaln!ca na Pohorju Maribor, 23. tov. Mariborska zimsko-sportna podzveza je začela v Ribnici na Pohorju graditi novo skakalnico. Gradijo jo na strmih, zelo ugodnih terenih zadaj za hišo gostilne Pur. Zemeljska dela zelo naglo napredujejo ter bodo že konec tedna končana. Potem bodo še zabetonirali temeljo za leseno odskočno konstrukcijo, za katero so domačini darovali les brezplačno. Skakalnica bo gotova še letos, tako da se bo z začetkom prave smučarske sezone že lahko uporabljala. Dovoljevala bo skoke do dolžine 80 m. S to skakalnico se bodo smučarske naprave v Ribnici na Pohorju, postaja zaradi bližine Seniorjevega doma in okoliških prekrasnih terenov vse bolj pravo središče smučarstva na severnem koncu Slovenije, še bolj izpopolnile. Lani je bilo zgrajena s pomočjo industrialca Lenarčiča od Jezerskega vrha do Jo-sipdola smučarska pot, ki je trasirana tako, da dovoljuje izvedbo težkih tekem ter je svojo uporabnost ob priliki državnega prvenstva dobro« dokazala. Za 50 par se podraži kruh v Mariboru ¥čeraj popoldne so imeli mariborski in okoliški pekovski mojstri sestanek v prostorih restavracije »Pri zamorcu«. Na sestanku so razpravljali o posledicah, ki nastopajo zaradi podražitve moke in kvasa ter so sklenili, da bodo cene kruhu zvišali. Pekovski mojstri opozarjajo, da se je moka podražila do 80 par, kvas pa do 4.25 din pri kilogramu in da so peki v Ljubljani in v Celju zaradi tega cene kruha že zvišali. Sedaj sledi temu tudi Maribor, in sicer se bo podražil kruh od ponedeljka dalje. Podražitev bo tolikšna, kakor v Ljubljani in Celju — ter bo znašala 50 par pri kilogramu. Sedaj hodijo okrog prevaranti, ki se izdajajo za »poštene kmete«, doma največkrat iz raznih gorenjskih krajev, ter ponujajo krompir po nižjih cenah, kakor so običajno na krompirjevem trgu. Ljudje z veseljem naročajo od takega »poštenjaka« lep in zdrav krompir po nižji ceni. Jasno! Vsakdo skuša nekaj kovačev prihraniti pri nakupu krompirja! Veliko pa je presenečenje naročnikov, lto jim pripelje »kmet« ali »njegov hlapec« krompir. Stehtajo. Zgoraj je lep krompir, notri pa je natrpan najslabsi krompir, ki je drugače namenjen za krmo svinjam. Na ta način je bilo že več gospodinj opeharjenih, ko so namesto zdravega in lepega krompirja dobile prave odpadke. Torej gospodinje! Bodite previdne! * Samarijanski tečaj za viške matere, ki ga prireja mestni odsek za zaščito dece, se prične v ponedeljek, 27. t. m. ob 19.30 v ljudski šoli na Viču. Žene, ki se še niso prijavile in bi se rade udeležile tečaja, naj se prijavijo na Otvoritvenem večeru. Blagoslovitev novega šolskega poslopja na Viču se prične v nedeljo ob 10 s slovesno Sv. mašo v župni cerkvi na Viču, nato pa šolska mladina z učitelistvom in duhovščino ter občinstvom gre v sprevodu v mogočno novo poslopje, kjer ravnatelj meščanske šole (?• n v veliki avli sprejme župana g. dr. Juro šiča in pozdravi goste. Po govorih o desetletnici in o Dovem poslopju ter po blagoslovu m petju ogled zares krasno opremljenega solske-ga poslopja, ki je med najlepšimi v državi Zvečer ob 20 bo slavnostna akademija z najpestrejšim programom v veliki telovadnici, ki je že sama vredna ogleda. Predprodaja vstopnic za akademijo je od 15. ure dalje v novem šolskem poslopju. Pred slavnostno tribuno j* bil razvrščen vas polk • polkovno zastavo na čelu. Cerkvene obrede so opravili pravoslavni »večenik Ivoievič, katoliški duhovnik č. g P. Zavadlal, za muslimane pa njihov svečenik iz Ljubljane. Po zaključku cerkvenih slovesnosti, je ognjevit nagovor na zbrane vojake imel poveljnik polka polkovnik Mihajl Božovič. V svojem govoru je orisal zgodovinske dogodke, ki 60 se pred 21 leti ob razsulu stare monarhije od« igravali v Mariboru in pozval vojake nai posnemajo junaške borce, predhodnike današnjega 45. polka. Po opravljenih slovesnostih je bil mimohod vsega polka, ki je pokazal vso etrumnost vseh edinic mariborskega polka. Sledila je zakuska, na kateri to spregovorili domači polkovnik Božovič in drugi gospodje, in ki je potekla v prisrčnem razumevanju ®ed častniki tukajšnjih vojaških edinic in zastopniki^ civil. nih uradov ter ostalega mariborskega občinstva. Popoldne je bila na vojaškem dvorišču vojaška zabava. Predavanje našega ro.afca dr. inž. M. Rola Ljubljana, 24 novembra. Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, je naprosila znanega švicarskega znanstvenika, našega ožjega slovenskega rojaka prof dr. inž. M. Roša iz Curiha, da predava slovenskim inženirjem o kaki temi iz svojega bogatega znanstvenega repertoarja. Prof dr. Roš se zadaje dni mudi v Jugoslaviji, kjer je na povabilo naš3ga prometnega ministra nadzoroval poskuse obtežitve novega železniškega mostu čez Savo pri Zagrebu in meril njegove deformacije. Predavatelj si j* izbral za ljubljansko predavanje naslov: Meritve deformacij na izvršenih zgradbah in njihov pomen za stavbarstvo Predavanje je bilo 6noči ob 6 v predavalnici inženirskega društva v Kazini. Pred nabito polno predavalnico je s toplimi besedami pozdravil predavatelja g inž. Pehani, ki je v kratkih besedah povdaril tudi njegove velike zasluge na znanstvenem polju. Nato je toplo pdzdravljen povzel besedo predavatelj, ki je v poldrugournem predavanju s temeljitimi izvajanji in ob spremljevanju številnih ekioptičnih 6lik razlagal poslušalcem merjenje deformacij na zgradbah in njegov pomen V začetku predavanja je povdaril, da «e mora inženir pri svojem delu bolj zanašati na svoja praktična opazovanja, pre« izkušanja in merjenja kakor pa na suho teorijo in statične račune. Potem je pokazal in razložil ustroj raznih modernih merilnih naprav, katerih občutljivost je zelo velika in povsem zadostuje za praktične potrebe. Nato je pokazal številne mostove iz naravnega kamna, betona, železobetona, lesa in žleza ter predočil z grafikoni in tabelami uspehe meritve njihovih deformacij. Med drugim je obdelal tudi znani most med Zemunom in Bel-gradom, kjer jo. sam .vodil merjenja in poskuse obtežitve. * Poslušalci so njegovim Zanimivim izvajanjem sledili z napeto pozornostjo in ga na koncu n^gpa-dili z dolgotrajnim., aplavzom. Inž. Pehani se mu ja v imenu združenja zahvalil in ga prosil, naj še kdaj obišče ljubljanske inženirje v njihovi predavalnici. Po predavanju je bil v restavraciji »Slanvč« prirejen na Čast predavatelju, ki je pred kratkim praznoval 60 letnico rojstva, prijateljski večer, ki je potekel v prisrčnem razpoloženju. Vesti iz Beigrada Belgrad, 24. novembra. Knez namestnik Pavle je sprejel včeraj dopoldne v avdienco predsednika vlade DragiŠa Cvetkoviča, za njim pa podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka. Podpredsednik vlade dr. Maček pa je nato obiskal v senatu predsednika senata ar. Ant Korošca in mu s tem vrnil obisk, katerega je naredil dr. Korošec pred kratkim pri dr. VI. Mačku. Dr. Korošec in dr. Maček sta ostala dobro uro v razgovoru. Belgrad, 24. novembra, m. Tu fe včeraj začel zasedati arhierejski sabor srbske pravoslavne cerkve. Na njem bodo predvsem razpravljali o gmotnih, upravnih in disciplinskih vprašanjih ter vprašanjih splošne narave. Za-J radi izplačila odškodnine za pravoslavni cerkvi odvzeta posestva je včeraj obiskal patriarh Gavrilo tudi predsednika vlade D. Cvetkoviča. ,7, raj^ni1 seji T« arhierejski sabor tudi uredil primer z žičkim pravoslavnim škofom Nikolajem ter fe to vprašanje stavil t dnevnega reda. Patriarh je Nikolaja takoj nato poklical na sejo arhierejskega sabora. fareeajte Slovenski dom! Odvetnik Jih je že čakal v svoiji sobi zadaj za zabaviščem. Mislil je, da mu bodo povedali kaj po telefonu. Toda niso *e hoteli muditi, ker so računali, da bo »toril že Steve in 60 s« podvizali, da bi čim prej izginili iz ulice, kamor je takoj za njimi prišla policija. Ne bi bilo prav, če bi bili ljudje njihov avto opazili in iz teiga celo kaj sklepali. Vsi trije hkratu so vdrli v Frazierje- pisarno in dejali: »Vse v redu, Frazier. Starega prijatelja Rockyja žal ne boš več videl!« »Nikdar več!« je dostavil zadnji od njih. Frazier se je prav po vražje smehljal: »Torej je ta reč navsezadnje končana?« »Torej bomo zdaj vendar že lahko v miru in redu delali!« Frazier je vstal: »Dobro, fantje! Tu imate vsak po sto dolarjev, da se boste malo poveselili. Jaz pa pojdem v garažo. Moram obvestiti Keefenja. Tudi oo bo rad slišal najnovejšo o Rockyju.« Režal se je kakor škrat, ko je odhajal sredi med njimi iz sobe. Preden sta onadva izginila, jima je še zaklical t »Pa se nekaj dni ni treba preveč kazati po cestah. Tudi bo bolje, če vaju ne bo tu.« Bila ata videti kar zadovoljna in sta s« potipala za žepe, kamor sta bila prej spravila plačilo, da sta pihnila Rockyja, Angeli garjevih Roman * slikami Frazier je stopil do dvigala, da bi se odpeljal v Keeferjevo stanovanje in povedal 6voje«nu sodrugu veselo novico, da sta izgubila konkurenta. Dostop k dvigalu je bil od te strani zavarovan z lesenim zaklonom. Veselo požvižgaje je zavil okoli njega, tedaj pa mu je zledenela kri v žilah. Izza zaklona je stopi1! preden Rocky Sullivan, kakor da je prišel z drugega sveta. Bil je čisto miren, kakor da se ni zgodilo nič in se je kakor nevede poigraval z enim svojih samokresov. Frazier 6e je opotekel nazaj in stisnil čelo z rokami. Zdelo se mu je, da ne vidi prav. Mrliči vstajajo. Obšla ga je zona. Naredil je bil že prenekatero čudno reč v življenju, toda ni ga bilo 6trah, tudi če je šlo za življenje. Ta nenadna prikazen ga je vrgla ob tla. Bilo je prehudo, celo za gangsterja. Rocky je stopil počasi proti njemu. Frazier se je napol obrnil, kakor da bi hotel bežati, toda kolena 60 mu odpovedala. Klecnil je in obstal na meetu. Rocky mu jc dejal mirno in nad«e prijazno: »O. dober večer, Frazier! Kako je kaj ?« , Frazier je dolgo čakal, preden je mogel izjecljati: »Pa menda vendar nisi...« Rocky 6e je zasmejal: »Kaj se bojiš! Ti, Frazier, se bojiš mene?« Odvetnik je jecljaje spraševal naprej: »Si .. nisi... Rocky .., Kako?« Rocky ga je ustavil: »Kaj sem ali nisem?« Fraizer je spraševal v starem strahu: '-Kaj... nisi... mrt...« Ni mogel spraviti besede čez ustnice. Rocky je stisnil zobe: »Ne, ni6em Kaj hočešl Ne more biti vedno tako, kakor bi si želel ti.« Frazier se je spet zgrabil za čelo: »Ne razumem . Ne razumem .. .« Rocky je 6topil naprej; »Boš že razumel. Nisem mrlev, to je V6e! Ni nič nadnaravnega na meni. Nisem prišel s pokopališča.« Frazier je zdaj doumel, da se je Ro-cky rešil. Kako, ni vedel, toda glavno je bilo, da ni mrtev in da se ga je treba še vedno bati. Zato se je začel opravičevati: »Rocky, verjemi mi, jaz nisem imel prstov zraven. Jaz...« Rocky ie dejal suho: »Sem ti kaj rekel?« Toda odvetnik ni verjel njegovemu miru. Hotel ga je prepričati: »Res, Rocky, verjemi mi. Jaz nisem zapleten v to reč. Slišal sem nekaj.. •« Rocky se mu je zarežal: »Veš, da ti verjamem, saj si advokat. Kdo ne bi verjel advokatu! To je naiča-stivrednejši in najbolj resnicoljuben stan na 6vetu. Vsa čast advokatom. Ni jih razbojnikov nad njimi!« , Frazier je hotel Še nekaj opletati, toda Rocky mu ie zapovedal: »Alo pojdiva v tvojo pisarno. Tam bova govorila naprej!« Frazier ni kazal volje, da ^ bi bil na samem z Rockyijem. Ozrl se je naokoli, da bi bil dobil od kod pomoči ali pa, da bi se kam izmuznil Toda Rocky mu je pritisnil samokres pod rebra. Odvetnik je pri tem nehote sam od sebe dvignil roke v zrak. Rocky mu je z desnico držal revolver n* rebrih, z le- vico pa mu je. segel v žep ter iz njega potegnil samokr«. Prepričal se i® *e, če nima Frazier morda dveh revolverjev. Potem mu je vzel še snop ključev ter ga nagnal v dvigalo. Ko sta bila v dvigalu, tudi ni pobesil samokresa, s katerim ga je držal v šahu, Ko se je dvigalo ustavilo, je moral Frazier naprej. Rocky je dobro vedel, kaiko se je treba vesti, kadar ima človek opravila z gangsterji. *. Stopila sta iz dvigala na skriven hodnik ter po njem odšla do Frazierjeve pi» sani e. Rocky je z budnimi očmi pazil n« sleherni odvetnikov gib Ko sta zaprla vrata za seboj, je velel: »He, fant, odpri blagajno!« Frazier je skušal nekaj jecljati, toda c y mu je epet pritisnil samokres na pravo mesto in rekel: »Prišel sem po svoj denar, ne po jav-kanje!« Frazier se je začel Izvijati' »Tu imam samo dva tisoč dolarjev. Drugo je pri Keeferju.« Rocky ga ni poslušal, marveč je dejal hladno: »Odpri blagajno!«- Odvetnik je začel drhteti po vsem (telesu. Stopil je počasi do zidu, naravnal ! skrivno številko na ključavnici in odprl j težka, debela železna vrata. Potem se je obrnil in vprašujoče pogledal Rockyia, I »Umakni 6e tja in se mi ne gani!« Ta mu je pokazal na stol: Id tu in tam S hvaleinim spominom s« Srbi opominjajo francoskega, admirala Guepratta, ki je v 88. letu starosti pred dvema dnevoma umrl v Parizu. Prestolniski časopisi mu posvečajo dolge in toplo p;sane članke, v katerih poudarjajo veliko Ijube- n, ki jo je pokojni admiral gojil do srbskega naroda in je to ljubezen izpričal med svetovno vojno, ko so se srbski vojaki, sestradani, izčrpani in bolni skozi Albanijo prebili do morja, rakar so jih zavezniške ladje prepeljale delno na Krt in delno v Tunis. Admiral Guepratte je bil tukrat poveljnik Tunisa in je očetovsko skrbel zanje. Mnogokateri od teh Srbov se ima le njemu in njegovi skrbi zahvaliti za svojo rešitev in svoje življenje. Pred osmimi leti je prižel Guepratte na obisk v našo državo in pri tej priliki so mu Srbi priredili veličasten sprejem v zahvalo za njegove neštete dobrote. Belgrad je po njem imenoval eno 6vojih ulic. Zato je eedaj tudi belgrajski zu-an Djuričič poslal sožalno brzojavko francoskemu mornariškemu ministrstvu. V Podgorici je umrl bivši predsednik črnogorske vlade Marko Radulovič. Radulovič je bil prvi Črnogorec, ki je obiskoval srbsko srednjo kilo in potem univerzo v Belgradu, ker v Črni Gori takrat razen osnovnih šol ni bilo nobenih višjih Sol. Kot mlad pravnik je bil postavljen za predsednika okrožnega sodišča, po prevratu pa celo za predsednika najvišjega črnogorskega sodišča. Postal je tudi predsednik vlade, toda zaradi svojih naprednih reform je moral kmalu zapustiti svoje mesto ob odporu nazadnjaškega kneza Nikite. Med vojno je bil spet minister, po vojni pa je v Jugoslaviji postal predsednik najviš-jega sodišča in bil po ustanovitvi senata imenovan za senatorja Radulovič je bil pod knezom Nikitom večkrat preganjan. ^ Ban banovine Hrvatske dr. Ivo šuhaši? je odšel na inšpekcijsko potovanje v Dalmacijo v spremstvu dveh načelnikov oddelkov in svojega kabinetnega šefa. Pred odhodom je dal ban časnikarjem izjavo, v kateri je poudaril načela pravice in reda, ki Jih hoče banovina Hrvatska uvesti na svojem ozemlju. V Dalmaciji bo obiskal najprej Split, nato pa tudi druga mesta in manjše kraje. Svojo izjavo je dr. Subašič končal z bese. dami dr. Mačka, da je samo zdrava Hrvatska jamstvo za močno Jugoslavijo. * Agitacija ra Jensko volivno pravfeo je čez-dalje živahnejša, Po vseh večjih srbskih in voj- Za Bežigradom zopet poje lopata Prvo decembersko nedeljo bo blagoslovljen vogelni kamen za Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 24. nov. Kar ne dajo *i miru ti naši Bežigrajci, pa si ga ne dajo. Komaj so dobro ustanovili svojo župnijo in pozidali novo cerkev, katere pa se niso plačali, že zopet zidajo. Že dober teden poje lopata tam za novo cerkvijo na bivšem pokopališču sv. Krištofa, kjer zida stavbno podjetje Kamnikar novi, za Bežigradom prepotrebni društveni dom. Pa kar sedaj na zimo so se lotili te^a dela. Ni nič pomagalo! Časi so tako negotovi, zlasti pa društvene potrebe Bežigraj-cev tako naraščajo, da se ne da več prestati brez društvenega doma, pa je ven! Zato so morali kar v zimi začeti, kakor hitro so imeli toliko denarja zbranega, da si bodo postavili vsaj del tega društvenega doma, namreč malo dvorano, ki bo pozneje telovadnica in nad njo 7 društvenih sob, za seje in društveno življenje bežigrajskih društev. Akcija za društveni dom v Bežigradu ni nič novega. Že 4 leta so se je lotevali, pa je zopet zaspala. Pa so jo zopet prebudili in jo skušali uresničiti, pa je zopet prenehala. Vendar pa se je našel navdušen Bežigrajec tam iz Der-motove ulice in se je lotil energije znova tega dela. Začel je okrog sebe zbirati krog delavnih, navdušenih in požrtvovalnih Bežigrajcev v odbor in lansko jesen se je ustanovila posebna zadruga »Stavbna zadruga Bežigrajski dom«. Vsi ti možje so s svojim predsednikom g. Sušnikom napovedali veliko ofenzivo na zavedne Be-žigrajce in na njih prijatelje po mestu, da, še celo izven mesta, najprej s 100 dinarskimi deleži, ki so do danes prinesli nad 10.000 v blagajno. Nato so razvili razne druge akcije, katerim že skoro ne vemo več imena, ki so prinesle zopet veliko nad 100.000. Za njimi so pri- nov prosvetni dom šli »napadi« na razne oblasti in res, — prva zadrugi podaril. Cela stavba bo zelo impozantna in bo imela veliko dvorano in dovolj sedežev za bežigrajske razmere in zelo velik oder na zapadni strani. To, kar se sedaj zida, bo telovadnica in nad njo društvene sobe in stanovanje za hišnika. Cela stavba bo stala nad milijon din. Tako se Bežigrad pripravlja na 5. december, ko bo imel zopet svoj iepi in veliki dan svojega napredka in razvoja, ko bo slovesno blagoslovljen vogelni kamen tega društvenega doma. Priprave so v polnem teku, da bo to kljub mrazu in zimi zelo topel in lep dan za Bežigrad. Bežigrajski okraj mesta Ljubljane izredno hitro raste in se širi. Se pred 10 leti je imel 2000 prebivalcev, danes jih ima gotovo že blizu ROOO. Pa še se zidajo neprestano nove hiše. Najmanj 10 jih je prav kar v zidavi. Za prihodnje leto se obeta zopet nova marljiva stavbna sezona. Tako postaja Bežigrad važen del mesta Ljubljane. S tem pa naraščajo razne kulturne in socialne potrebe. Mestni magistrat je v svoji da-lekovidnosti prav te dni izročil prometu dve veliki novi stanovanjski hiši s posebnim zavetiščem za otroke družin, ki bodo v teh dveh hišah stanovale. Vse te socialne in kulturne potrebe stav-Ijajo na Bežijrrajce vedno večje žrtve, katerih se pa Bežigrajci ne strašijo, ker vedo, da bodo služile še krepkejšemu razvoju lepega Bežigrada. Blagoslov vogelnega kamna bo v nedeljo 3. decembra ob pol tt. uri dopoldne s sv. mašo in primernim sporedom. Raznoterosti izpred sodišča Zemljiškoprometna komisija okrajnega sodišča je ta mesec na dveh sejah rešila nad 110 kupnih pogodb, ki se nanašajo na prodajo hiš, vil in posestev v mestu, zlasti na periferij"' mesta, kjer je prav živahno povpraševanje po stavbnih parcelah. Sklenjene so bile prav velike zemljiške kupčije in so nekateri interesenti '40.1JO civaiiuoj««* x u vbcu vcujiu brusttiu iii vuj- , . , \ *** ,. ,y¥ .----- vodimkih krajih so bila že zborovanja, sedaj pa j| dajali čedne vsote za zemljišča in vile. prihaja na vrsto Belgrad. Zastopnice skoraj vseh zenskih organizacij so sklicale veliko zborovanje za včeraj zvečer in več govornic iz vseh slojev je poudarjajo, da žene ne smejo biti nikjer prikrajšane in da morajo imeti iste državljanske pravice kakor moški. Zanimivo pa je, da Se nihče od merodajnih činilcev ni dal niti pritrdilne niti odklonilne izjave o tej ženski borbi. Videti Je, kakor da hočejo s tem pokazati, da te akcije še ne jemljejo resno in d* Je drugih poslov dovolj, ki je zanje rešitev potrebna prej kakor pa je ženska volivna pravica. Neozdravljivo bolni bolnik je izvršil harakiri t belgrajski bolnišnici. Pleskar Jovan Erklič je iskal zdravila za svojo bolezen pri številnih zdravnikih, toda nikjer ni mogel- dobiti pomoči. Nazadnje je pred tremi meseci prišel v bolnišnico, toda tudi tu se mu stanje ni popravilo. Ko je opazil, da mu pojenjujejo moči, je sklenil sam končati svoje življenje. Vzel je velik nož in si z njim razparal trebuh. Zdravniki so ga sicer poskušali rešiti, toda ves trudi je bil zaman. Kmalu nato je Erklič umrL Prvi del novega notranjega posojila za javna dela in državno obrambo bo v kratkem razpisala vlada. Uredba, s katero je bilo dovoljeno razpisati novo posojilo, je bila izglasovana že lani in sicer za dobo šest let. šele sedaj pa bo prišlo do razpisa, ker so razmere na denarnem tržišču za to ugodne. Zaradi vojnih zapletov v Evropi je nastal povsod zastoj in denarni zavodi ne morejo donosno naložiti svojega denarja v gospodarstvo. Včeraj je bil v finančnem ministrstvu sestanek zastopnikov denarnih zavodov in sp bili vzeti v pretres tudi vsi načini, kako naj se posojilo izvede. Novo posojilo bo del 4 milijardnega posojila za javna aela in državno obrambo. Gostilna, katere lastniki sta vdova po predsedniku vlade dr Milanu Srskiču in vpokojeni poslanik dr. Spalajkovič, se je začela rušiti v oarajevu. Stavba je bila zelo stara in je bila c pod Turki gostilna, kjer so se zbirali Pozneje so t tej gostilni kovali tudi zarote proti Avstriji. Njen lastnik je bil tast dr. , . ln dr- Spalajkoviča in po njegovi smrti s.a imenovana postala lastnika. Stavba se je začela rušiti sama in le slučaju je treba pripisati, da ni nesreča zadela najemnika in njegove družne. ki se je vsa nahajala v prvem nadstropju, čškode je več kakor 30 jurjev. Zaradi tovornega vag0na, ki je bil pomak-njen cez »policaja«, ^je prišlo do hude železniške nesreče na postaji Debeljača pri Petrov- Kiarln. Sredi noci je pripeljal v postajo osebni 'lak iz Belgrada Ko pa je v0zil iz postaje< }e lokomotiva udarila v tovorni vagon na sosed njem tiru ki pa je bil porinjen čez »policaja« blizu kretnice. Vagon se je razbil, od sunka na je lokomotiva skočila s tira in potegnila s seboi tudi službeni in poštni vagon, ki sta se prevr. nila. Smrtne nesreče ni bilo, pač pa so se pobili in potolkli potniki in vlakospremno osebje. Le gmotna škoda je velika. Tovorni promet med Madžarsko in Italijo, Švico, Francijo in Anglijo se je zadnje tedne zelo poživil Vsak dati v°zi iz Madžarske po progi Čakovca na Rakek poleg rednih brzoto-T°rnih vlakov tudi po dva do trije izredni br-zotovorni vlaki. Ogromne količine žita in mesa gredo v Italijo. Z manjšimi količinami pa so zastopane ostale zapadne države. Nedavno je slo iz Italije v Madžarsko tudi 50 hladilnih vagonov, ki so po vsej verjetnosti namenjeni za £^°*_p“p?no.v v Anglijo Znano je namreč, da Kupi Anglija izredno veliko puranov za boztč-Da^države * ^ izvozijo mnogo tudi iz RroAljaž< pa stopa kol dramski odsek Krekovega prosvetnf-ga društva m 40 leto dramatičnega dela na Jesenicah. Ti obletnici boeta pač najlepše združeni v eno in to veliko manifestacijo slovenstva in našega kulturnega delovanja z uprizoritvijo izvirno jeseniške drame iz naše preteklosti, katero je napisal slavljenec sam. »Plavž« ji je da! naslov. — Glasbene vložke pa je priredil domačin gosp. Lojze Smerekar. Naj bo ta večer dokaz fn spričevalo visoke stopnje jeseniške kulture. Nobeden zaveden Jeseničan naj ne zamudi te krstne predstave. Ob tej priliki čestitamo g. Fr. Klinarju in >Aljažu« ter jima "želimo kar največ uspeha. »Plavž«, drama v 8 dejanjih, so uprizori za Jeseničane in bližnje okoličane v nedeljo 26. novembra ob 8 zvečer in na narodni praznik 1. decembra ob 8 zvečer. Za oddaljene kraje pa bo ponovitev v nedeljo Z. decembra ob pol 8 popoldne. Rezervirajte vstopnice pismeno v trgovini Krekov dom, Jesenice. Naš kmet, njegov jezik, narodnost in država je naslov predavanju, ki ga bo imel g. pisatelj Franc Finžgar, danes na Vlil. prosvetnem večeru ▼ frančiškanski dvorani ob 20. Za uvod bo pa podana recitacija Simon Gregorčičeve Kmetski hiši. Gospod pisatelj je poznan predavatelj in dober poznavalec našega kmeta in našega jezika. Slovenski jezik niso oblikovale kake znanstvene akademije kot pri drugih velikih narodih. Naš kmet je bil tisti, ki je to svetinjo čuval in ohranil do današnjega dne. Šege, običaje, narodna noša, in narodna pesem, vse to je ohranil naš kmet, in to tvori poleg knjig našo narodnost Predavanje bo brez dvoma nadvse zanimivo, zato prosimo zlasti one kroge, ki jim je izročena v vzgojo in v šolanje naša mladina, da se predavanja gotovo udeleže. Gospod predavatelj bo opozoril na stvari, o katerih ne govori še danes nobena knjiga, pa jih mora sleherni vzgojitelj naroda prav dobro poznati. Predprodaja vstopnic pri Sfiligoju, na vogalu Frančiškanske ulice in pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7, Sedeži po 3 in 2 din, dijaštvo in članstvo po 1 din. Krai Barometer sko stanje tempe- ratura v C1 s c* G> - X " * -- « 7. C c <8 — 21 Veter f 8-1 50 5 NE, —. — Vremenska napoved, še precej oblačno in hladno vreme. Koledar Danes, petek, 24. nov.: Janez od Križa Sobota, 25. nov.: Katarina. Obvestil? Nočno službo imajo lekarne: dr. kulti, La-najska c. 43; mr. Trnkoczy. Mestni trg 7; mr, Ustar. Šelenburgova ul. 7. Hišni posestniki se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje napovedi za odmero zgradarine za leto 1040 dne 30. novembra 1930 ter da se zamudniki kaznujejo po 61. 137 zakona o neposrednih davkih. — Davčna uprava v Ljubljani. čelistični koncerti so v našem mestu zelo redki in zaradi tega je večini publike tudi neznana zakladnica del čelistične literature. Nocojšnji Maina rdi jev koncert pa bo prav gotovo razveselil vse ljubitelje tega instrumenta. Koncert bo danes, v petek, dne 24. novembra ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Frančiškanska prosveta. Za velike in male uprizori v nedeljo, dne 26. novembra ob petih popoldne v frančiškanski dvorani pravljično igro »Krojaček junaček«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. — Vsi vabljeni. Frančiškanska prosveta v Ljubljani vabi vse svoje člane in članice, da se gotovo udele/e oocojšnjcga prosvetnega večera. Ljubljansko gledališče Dram« — Začetek ob 20: Petek, 24. novembra: zaprto. Sobota. 26. nov.: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene Nedelja, 26 novembra ob 15: »Emil in detektivi«. Premiera Mladinska predstava. Izven. Opera — Začetek ob 20: Petek, 24. novembra, ob 15: »Werther«. Di- Iažka predstava. Gostovanje Josip* Gostiča. Glo->oko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 25. nov.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene Nedelja, 26. nov. ob 15: »Glumač Matere božje«. Izven. Globoko znižane cene. — Ob 20: »Sviti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene Jutri v soboto bodo igrali po znižanih cenah Bekcffiijevo veseloigro »Neopravičena ura«, ki spada med predstave ki eo našle pri občinstvu najži-vahnejši odziv. Prikupno dejanje in izvrstno podane vloge pomenijo dve uri in pol razvedrila in zabave. »Emil in detektivi« je naslov Kastnerjeve igre, ki jo pozna velik del naše mladine iz istoimenskega mladinskega romana. V nedelijo popoldne bo imelo staro in mlado priliko zabavati se ob veselih dogodivščinah Emila in njegovih prijateljev, ki zasledujejo in ujamejo tatu, ki je ukradel Emilu denar. Pestro dejanje, polno dogodivščin je učinkovito in poučno, saj pokaže samostojnost in iznajdljivost sodobnih dčkov. Režiser: prof. §e«t. Ioece-nator: inž arh. Franz. G. Jože Gostič bo pel pri današnji popoldanski dlJc.Skl predstavi naslovno partijo v Massenetovi operi »Werther«, čigar dejamje je povzeto po znanem istoimenskem Goethejvem mlado6tnm romanu V glavni ežnski vlogi bo nastopila prvič gospa Mila Kogjeva, ki nam ie v zadnjih letih ustvarila že nešteto odličnih odrskih kreacij. Ostala zasedba običajna. Režija je Zupanova, glasbeno vodstvo bo imel kapelnik Neffat. Cene dijaške, od 16 din navzdol. V soboto zvečer bodo ponovili izvrstno opereto »Pri belem konjičku«. Cene znižane. V nedeljo popoldne bodo ponovili po globoko znižanih ceneh priljubljeno ljudsko opero »Glumač Matere božje«, ki je eno izmed najboljših Masse-netovih del. Zgodba je preprosta in enostavna, v bistvu srednjeveški mirakl po vzorcu »Slehernika« ter prikazuje živlienje in smrt srednjeveškega popotnega fflumača, ki (?a j vzela Marija v nebo. Priporočamo zlasti podeželskemu občinstvu, da si delo ogleda. V nedeljo zvečer bo prvič vprizorjeno v letošnji sezoni eno izmed najuspelejših čeških operet zadnjih let »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Cene znižane. Mariborsko gledališče Petek, 24. novembra: Zaprto. Sobota, 25 novembra ob 20: »Celjski grofje«. — Znižane cene. Nedelja, 26. novembra ob 15: »Neopravičena ura«. Znižane cene. — Ob 20: »Navihanka«. — Znižane cene. »Lepa Vida« — naša narodna opera, izvira že po svojem dejanju iz starodavne narodne pesmi, spominjajoč na čase, ko so arabski pomorski roparji po našem Primorju plenili žene in dekleta. To pesem je predelal tudi Prešeren, Jurčič pa jo je uporabil za svoj istoimenski roman, na katerega se naslanja besedilo te opere, ki jo je sestavil znani libretist dr. R. Batka, uglasbil pa naš skladatelj Risto Savin. : Robijaša, ki je bil pobegnil poleti iz kaznilnice v Sremski Mitroviči, so prijeli sedaj v Belgradu. Maksim Gucunskl je dolgo prežal na priliko, da bi pobegni! iz zapora. Ko se mu je prva priložnost ponudila, je pobegnil in takoj začel z vlomi. Pri nekem lesnem trgovcu v Starem Bečeju je ukradel iz blagajne 53.000 din. Da ga pa policija ne bi dobila v roke, jo je vselej po storjenem zločinu popihal drugam in tam spet izvršil novo tatvino ali vlom. Slednjič je prišel v Belgrad in se nastanil pri ženski, katere sin je ^ z njim vred sedel v ječi. Bil je izredno darežljiv in je dal tej Ženski kar 38 jurjev za nagrado Policijski agenti pa so ga slučajno izsledili in zaplenili še 22.000 din. Brata Strasser in ,Črna fronta' Iz najgorcčncjš.h narodnih socialistov sta postala najsrditejša nasprotnika te stranke Preiskava o monakovekem atentatu na nemškega kanclerja Hitlerja sicer še ni do kraja izjedena, vendar po nemških poročilih ni več dvoma, da je ta atentat uprizorila tako imenovana Črna fronta«, katero je vodil v neizprosen boj proti kanclerju Hitlerju in proti narodnemu socializmu Otto Strasser. On sam v svoji izjavi, ki jo je pred kratkim dal francoskim časnikarjem, sicer to zanika, vendar mu v Nemčiji niiiče ne verjame. Nemci ga smatrajo za veleizdajalca domovine, človeka, ki je zaradi tega, ker ni mogel leta 1933 ob zmagi narodnega socializma priti do oblasti v Nemčiji, raje izstopil iz te stranke in »o prodal politični policiji tuje države. Otto Strasser je menda po vsem svetu znan kot eden najodločnejših nasprotnikov narodnega ocializma, čeprav je bil nekoč med prvimi, ki so ga oznanjali. Zdi se pa, da je doživel pri tem delu razočaranje, bodisi ker je mislil, da bo podal celo narodnosocialistični voditelj, kakor je danes Hitler, ali pa, ker. je spoznal, da njegovo dotedanje politično prepričanje ni bilo pravo, vsaj takšno ne, da bi ga bilo mogoče uveljaviti med v em nemškim narodom in s tem »naukom« Nemčiji tudi prinesti trajnih koristi. Se bolj pa ga je podžgalo, ko so mu 30. junija 1934 pri narodnosocialističnih nemirih ubili brata Gregorja. Tudi Gregor Strasser je bil nekoč med prvimi voditelji te stranke. Rodil se je v nekem malem bavarskem mestu. Po »voji viharni mladosti je leta 1921 pristopil v tedaj mlado narodnosocialističuo etranko, ki je s svojim delom začela v Monakovem. Pri novembrskem uporu leta 1923 je skupno s Hitlerjem sodeloval in bil zato tudi obsojen na nekaj let ječe. '1'oda že naslednje leto je bil, kljub temu da je še sedel v zaporu, izvoljen za poslanca v bavarsko poslansko zbornico. Konec istega leta je bil izvoljen celo za zastopnika v nemškem državnem zboru. V stranki je postajal vedno pomembnejša osebnost, posebno še, ker je bil znan kot zelo bojevit človek. Meseca julija 1932 je postal voditelj vseh strankinih organizacij. Brez dvoma bi bil postal v narodnosocialističnih vrstah še slavnejši, če se ne bi vprav tedaj začeli vedno bolj jasno kazati v tej stranki dve krili, ki sta polagoma skušali druga drugo izpodriniti. Gregor Strasser je bil voditelj levega krila v nar. socialistični stranki Po prvega večjega spora med obema skupinama je prišlo meseca decembra 1932, ko je šlo za to, kdo bo prišel v vlado. Ko je Gregor Strasser videl, da l>odo zmagali njegovi nasprotniki in da njegova politična skupina ne bo zastopana v vladi, jo odložil vse funkcije v narodnosocialistični stranki. Prihodnje leto potem tudi ni bil izvoljen v državni zbor. Navidez se je nato umaknil iz političnega življenja, toda samo navidez. Vedno bolj je zbiral okoli sebe tiste narodne socialiste, ki so bili razočarani nad tem, da obenem z vstopom nacionalistov v vlado ni padel kapitalistični red v Nemčiji. Ko so 30. junija 1934 izvedli v Nemčiji očiščenje« in so za glavo prikrajšali številne vplivne osebnosti, ki bi utegnile biti še nevarne novemu redu v državi, je bil med njimi tudi Gre-gcSr Strasser, češ da je sodeloval pri zaroti. Kakšno vlogo pa je imel, o tem še danes ni čisto jasno. Po njegovi smrti pa se je njegov mlajši brat Otto odločil za maščevanje. Na političnem polju sc ni nič manj udejstvoval kot Gregor. Po letih je bil pet let za njim. Visoko šolo je obiskoval v Monakovem in v Berlinu, kjer je študiral politične vede in dosegel tudi doktorsko čast. Med svetovno vojno se je O. Strasser priglasil kot 17-letni fant za prostovoljca. Bil je tudi na bojnem polju, kjer se je zelo odlikoval kot hraber vojščak, o Čemer pričajo visoka odlikovanja, ki jih je dobil. Po vojni je bil nekaj časa zaposlen pri nekem industrijskem podjetju, a je to službo leta 1923 pustil, da bi se mogel vreči ves na polje političnega udejstvovanja kot narodni socialist. Predvsem se je udejstvoval kot pisec raznih člankov za časopise in revije. Čutil se je poklicnega časnikarja. Najprej je pisal v glavno glasilo narodnoeociali-stične stranke »Volkircher Beobachter«. Leta 1926 pa je prevzel »Kampfverlag«, ki jo je ustanovil njegov brat Gregor. To podjetje je izdajalo tri dnevnike, tri tednike in en polmesečnik. Pod njegovim vodstvom je to podjetje postalo eno največjih te vrste v Nemčiji. Slovo stranki Tudi Otto Strasser je pripadal skrajno levemu krilu na rod nesocialističnega gibanja. Po njegovem naziranju bi morala biti stranka usmerjena bolj na socialistično stran in bi kot takšna morala najprej nastopiti proti kapitalizmu. Razumljivo je, da je zaradi takšnega svojega naziranja kmalu naletel na hud odpor pri vodstvu stranke same, kjer so se zasidrali pristaši desnega krila. Leta 1930 se je Otto Strasser poslovil od svojih dosedanjih sodelavcev pri »Kampfverlagu« z besedami: »Socialisti zapuščajo narodnosocialističuo stranko!«. Z nekaterimi drugimi voditelji, ki so vztrajali na njegovi strani, je ustanovil tako imenovano »Skupino revolucionarnih narodnih socialistov«. Ta skupina se je konec naslednjega leta pridružila skupini, ki se je zbirala okoli časopisa »Die Tat« in še z nekaterimi drugimi strankinimi odpadniki. Iz vseh teh se je rodila tako imenovana (,Črna fronta" ki ji pripisujejo letošnji atentat na Hitlerja v Monakovem. »Črna fronta« si je zastavila za cilj neizprosen in nepopustljiv boj za uvedbo socializma v Nemčiji. Po njenem naziranju bi bila morala biti nacionalistična revolucija v Nemčiji končana s protikapitalistično revolucijo. Tudi glede judovskega vprašanja je bila drugačnega mnenja kot Po njegovem mnenju bi bilo judovsko vprašanje možno rešiti v okviru vprašanj o narodnih maniši-nah sploh. Vselel je pravočasno začutil pod sebog vroča tla Otto Strasser se je dobro zavedal, kaj ga čaka, če bo še dalje tako nastopal in če bo ostal še naprej v Nemčiji. Zato je takoj leta 1933, ko je narodni socializem prevzel v Nemčiji oblast, pobegnil v Avstrijo, na Dunaj, kjer je nekaj časa s svojim delom lahko nemoteno nadaljeval. Ko pa je videl, da je boljše, če tudi to mesto zapusti, se je podal v Prago. Češkoslovaška prestolnica je z njegovim prihodom postala sedež »Črne fronte«. V Pragi je Otto Strasser izdajal tudi 6voj list z imenom »Nemška revolucija«. Otto Strasser je mož, ki je bil o vseh političnih stvareh zelo dobro obveščen in je vselej daleč naprej vedel, kaj v Nemčiji pripravljajo, posebno še, ker je izredno bister človek. Zato je tudi zaslutil, da Nemci nameravajo zasesti sudetske pokrajine in da bo takoj zatem prišla na vrsto tudi Češka. Njegove slutnjo so se uresničile, toda on tega uresničenja ni čakal v Pragi, na vročih tleh. Izbral si je za svoje prihodnje bivališče Švico, kjer je bil po njegovem mnenju še najbolj varen. In res bi bil prav gotovo še danes v Švici, če ne bi izbruhnila spet vojna, ki je spravila v nevarnost tudi to, prej eno najsrečnejših držav na svetu. Tako pa se je podal rajši pravočasno v Pariz, kjer ga njegovi nasprotniki ne bodo dobili tako hitro v roke in odkoder mu najbrž ne bo treba bežatj še naprej. To sta torej moža, ki ju nemško časopisje dolži, da sta pripravila atentat v Monakovem: snega vjirasanja je ona nrugacnega mnenja Kot i rioizi, o a sta pripravna atentat v ivionaKOvem: pa so narodni socialisti. Strasser je nastopil proti | Gregor in dr. Otto Strasser, rojena na Bavarskem temu, da bi Jude smatrali za neko »nižje pleme«, in po krvi ter po pisanju Nemca. »Sedanja vojna je vojna vzdržljivosti" »Francoski vrhovni poveljnik nenavadno mirno pričakuje napada na utrjene postojanke" - je dejal Hore Belisha Angleški vojni minister Tloare Belisha je te dni govoril v poslanski zbornici o stanju zavezniške vojske na zahodnem bojišču. V uvodu se je zelo pohvalno izrazil o Poljakih, ki dr so s svojim odporom na Poljskem omogočili, da se je na zahodnem bojišču lahko dovolj pripravila tudi francoska in angleška vojska za boj. Mimo drugega je dejal: »Napak bi bilo računati, du je odpor, ki so ga nudili Poljaki, zadnji odpor, ki ga bo še nudil ta hrabri narod v tej vojni. Že zdaj se poljska vojska obnavlja na prijateljski zemlji za stvar, za katero se bo borila s tako odločnostjo, da bo privlačila Poljake iz vseh delov sveta kot magnet. Ko sem zadnjikrat imel govor v spodnjem domu, smo imeli mi v Franciji 158.300 vojakov. Od tedaj se je tem vojakom vsak teden pridružilo po več tisoč novih vojakov. Na spomlad prihodnjega leta bodo dobili ojačenja, ki bodo zelo velika. In tako se bo to nadaljevalo, dokler ne bo dosežena zmaga. Toda mi ne bi inogli izpopolniti svojih oddelkov v Franciji brez pomoči kolonialnih čet. Te čete so prispele v Francijo mnogo prej in v večjem številu kakor leta 1914. V Veliki Britaniji se zdaj uri okrog milijon mož — je naglasil vojni minister — in naše obrambne črte na morju, na suhem in v zraku, kakor tudi n ost obramba proti napadom predstavljajo var-zaledja in za naše priprave. Zaledje, ki je toliko bolj prostrano, ker imamo poleg sebe tudi fruncosko republiko. Svobodni narodi dolgujejo zgraditev Maginotove linije previdnosti tiste države, ki ni hotela odnehati z graditvijo celo takrat, ko je bila v finančnih težkočah ter je zato žrtvovala del svojih nedotakljivih gospodarskih virov. Medtem ko mora Nemčija braniti mejo, dolgo 200 milj, pred napadi zaveznikov, pa lahko Francija računa z možnostjo nemškega napada na meji, dolgi 800 milj od Severnega morja pa do Alp. Mi zdaj s to Francijo skupaj delamo za izpolnitev te naloge. Ob angleških bojnih črtah so francoske čete in na francoskih angleške. Odsek ki je zdaj določen za angleško vojsko, je močno utrjen z rovi. Po svoji utrjenosti se iahko primerja z močnejšim sistemom Maginotove črte. Naloga, ki je čakala naše vojake, ko so prispeli v Francijo, je bila v tem, da svoje postojanke naših vojakov, ki kopljejo in grade ležišča za topove ter dobro zasnovane ovire za tanke. Povsod se dela in povsod opravljajo angleške čete svojo nalogo. Organizacija tega skoraj ■ m* ' *• • ’,.- težko razumljivega obsežnega dela je svet zase. Koliko je tega, lahko povedo samo številke. V prvih obdobjih vojne so angleške ekspedicijske sile porabile dnevno po 500 ton ga-zolina. Gre namreč za motorna prometna sredstva in samo zanja. Mi smo v Francijo poslali cez tisoč nadomestnih delov za ta motorna prometna sredstva. Nihče iz svoje osebne skušnje ne more bolje razumeti vojnih razmer in potreb svojih čet kakor pa sedanji glavni poveljnik. Področje, na katerem je zdaj vojska, je dobro znano. Če človek z njim stoji na kakem znamenitem mostu ali hribu, potem ga njegov živi popis vojnih podvigov kar navduši. Z glavnim poveljnikom sem obiskal skoraj vse bojišče in prišel v najbližji stik z vojaki številnih in različnih enot. Lahko podam zelo ohrabrujoče poročilo o moči in sposobnosti vojakov. Medtem časom se vojska številčno veča in mi smo poslali orožje in opremo tudi v druge dele sveta. Mi se pripravljamo za vse more-bitnosti. Poleg tega smo mi sprejeli okrog 85 tisoč kadrovcev in prostovoljnih rekrutov odkar se je vojna začela. Vsak teden smo’ poklicali 300 častnikov iz rezerve in 7000 častnikov smo predlagali za napredovanje. Povečanje števila žensk v pomožni teritorialni službi za 4900 omogoča pošiljanje aktivnega moštva v aktivno službo. In tako se vojna nadaljuje. To je vojna vzdržljivosti, vojna sposobnosti, po čemer je angleški_ narod že slaven. Z vsakim dnem smo močnejši. Za sovražnika pa vsak dan, ki mine, ne pomeni iste koristi. Da bi dosegel zmago, bi moral sovražnik prebiti zavezniške obrambne erte. Napad na te črte pričakuje francoski vrhovni poveljnik z nenavadno mirnostjo. Tudi P,r* nas . nobenih trenj in nesporazumov. Naše vojskovanje gre po načrtu in v načrtu je tudi izid te vojne.« Radio Uničen tank na tahodnem bojišču. A. G. Barrili 22 DVE BEATRICI A kaj je mogla skleniti v svojem 6rcu? Trenutno je bila zbegana, prav tako kot on. Smejala se je; a kolikokrat se za smehljajem skriva trpljenje! Ko sta se vračala na dvor, je ves čas veselo kramljala, kakor da se ni nič zgodilo. Tudi na dvoru, kjer je še ves večer morala biti v kraljičini družbi, je znala mojstrsko skrivati 6vojo bol. Ko pa je pozno zvečer smela oditi v svoje sobe, je s slavnostno obleko odložila tudi krinko veselosti. Vrgla se je na posteljo in bridko jokala. Kako jo je bolelo, da je Cristovalu izdala svojo skrivnost in da ga ni mogla obsojati, ker ji ni hotel razkriti svoje. Dolgo je jokala, a končno se je le umirila in začela premišljevati. Ta mož, ki je znal tako 6krbno čuvati skrivnosti svojega srca, je vendarle pokazal, da jo razume in da je zaradi svoje plemenitosti ni nevreden. Spoznala je njegovo velikodušnost; tudi ona ni smela biti manj velikodušna. Vendar ali ni mogoča med njima visoka, idealna ljubezen, kot jo že čuti on? Kaj ni6o že 6tari narodi predstavljali ljubezen kot otroka s peroti zato, da bi se vedno dotikal tal. Saj je ljubezen še lepša, vzvišenejša, brez nizkotnih strasti, brez nemirov, brez očitkov vesti. Velika, medsebojna ljubezen dveh duš, ki se dvigata v idealne višine, je kakor odsev večnosti. Kdo bi jo mogel obsojati? Kdo bi jo mogel smatrati za grešno? Ali je mogoče očem prepovedati, da vidijo, srcu, da čuti, duši, da misli? Vse to je močnejše od nas. T« in še mnoge druge stvari je premišljevala markiza. Vse don Cristovalove besede so ji tako živo ostale v spominu. Ni potrdil njenega vprašanja alf še ljubi ono žensko. Re6, da je po vsem, kar se je zgodilo, ni mogel ljubiti tako, kakor prej. A če jo je še ljubil? Sklenila je, da jo hoče spoznati. Vedeti hoče, ali je res tako lepa in ali je vredna don Cristovalove ljubezni. A če spozna, da njegova ljubezni ni nevredna, ali ni njena dolžnost, da stori vse, kar je v njeni moči, da pripomore k njuni združitvi. m A * •« XI' P°*!>vi*- Me«l tem premišljevanjem je markiza zaspala. Sanjalo se ji je, da je našla Kordovanko. Bila je v resnici krasna, a v drugih ozirih nevredna don Cristovalove ljubezni. V sanjah je bila njena naloga hitro rešena; ne tako v resnici. Koliko truda je bilo treba, da je izvedela, kam je izginila družina Enriquez. Po dolgem iskanju in poizvedovanju eo ji njeni zaupniki 6poročili, da se je preselila v Sevillo, niso pa mogli izvedeti ničesar podrobnejšega. Beatrice bi bila najraje takoj odšla v Sevillo in izsledila svojo tekmico, a ni smela zapustiti svoje gospodarice Ni ji preostajalo drugega, kot da počaka na ugodno priliko. Nekaj je pa vendarle mogla dognati. Družina En-riquez je bila brez sredstev; če se je preselila v tako oddaljeno mesto, jo je gotovo moral nekdo podpirati. Zopet dokaz, da se tu skriva nekdo. Na vsaik način je hotela najti in razkrinkati tega neznanca. A svojih načrtov ni mogla tako kmalu izvesti. Dvor 6e je zopet preselil,_ a ne v Sevillo, kamor je želela markiza, pač pa na bojišče pri Gazi. Šele po dolgih mesecih uspešnega bojevanja, sta se Ferdinand , in Izabela podala v Sevillo, kjer se je z velikimi slovesnostmi vršila poroka njune hčerke s portugalskim princem, don Alonzom. Bilo je to meseca aprila 1. 1490. Seveda je z vladarjem prišla v Sevillo tudi Beatrice. Koliko časa je zaman čakala, da bi mogla dospeti v to mesto, kjer je upala naj'ti svojo tekmico! Končno se je njena želja le uresničila, Tudi don Cristoval je obenem z dvorom prispel v Sevillo. Beatrice se je takoj spravila na delo, da najde družino Enriquez. Pri tem ji je zopet morala pomagati njena zvesta služabnica zadrževala njihova revščina; a ta izgovor pač ni bil zadosten. Saj je videla med ti6timi, ki so pozdravljali vladarja, mnogo zelo revnih plemičev Bogastvo je sicer tudi takrat igralo zelo važno vlogo, vendar pa so ljudje znali ceniti tudi druge vrednote. Nekega dne je prispel v mesto star podeželcki plemič. Bil je skromno oblečen in je samozavestno jahal na osličku. Vratarji pred Alcazarjem, tako se je imenoval kraljevi grad, so sc norčevali iz njega; on pa je 6kočil z osla, pograbil meč, ki mu je visel ob boku in vzkliknil: Program Radio Ljubljana Petek, 24. nov.: 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Napovedi poročila — 7.16 Pisan venček veselih zvokov (plošče) -1 lil Šolska ura: Pri na£ih izseljencih v Franciji (gdč. Julija Šušteršič) — 12 Slovenski napevi (plošče) — 12.50 Poročila objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila - lfi Zenska uta: Hiffijena v družini (sr.. Pokorn Marija) - 18.20 Citra ške točke (ploščo) - M.« Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Narodni motivi arhitekture nuših mest v Primorju (dr. Vinko Vltesica) Bo grači - 19.49 Objave - 19.50 O dolu za zaščito sezonskih delavcev (g. Rozman Jože) _ 20 vT^ii1 i!" n°s,Ttrialr4 k?nceLt.- Sodeluje: Ga. Ksenija Vidali in Radijski orkester. Dirigent: D. M. Šijanec -21.20 O sonatah (gdč. Herta Seifert, klavir g. Srečko Koporc predavanje Wever in Brambs — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli odmevi (plošče). Sobota. 25. nov.; 7 Jutranji pozdrav - 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plo-šče) — 12 Ploščo za ploščo zdaj zavrtimo, na brige težave, skrbi pozabimo! — 12.80 Poročila, objave — 1.7 bH^Veili _ “{Pl,PloSe° za Ploš«0 zdaj zavrtimo, na S’ te4“v^ ®k,rbl Pozabimo! _ 14 Poročila _ 17 Otro re JUa: a) B' MagMna: Račko In Lija 8. branje. — Be- 17« ^ Striček Matiček kramlja in prepeva črltestsr i««*1«1™818 Za Ufa Radijski Kvati^uTiNapovedi, poročila — 19.20 Nac. nra: Zagreb vstaja (Vojislav Radovanovič) otk AJoj,i j KnhJV)aV® m m 7* Uwji 1,011 tiki morda je pa le en »S tem sem pred triintridesetimi leti služil vladarju in premagal enega ‘zmed najslavnejših arabskih junakov. Vedite, da morem ta svoj meč tudi sedaj še trdno držati v svojih rokah; kdor izmed vas 86 m-u-° fm .PrePr^aB> naj izdere svojega.« Nihče si ni upal ziniti besede. Starček je ponosno korakal mimo zasmehovalcev. Družina Enriquez se je sicer ponašala, da je eden izmed njihovih prednikov bil pri obleganju Zamore, vendar pa se je sedaj, kljub vsemu previdno skrivala. Markiza je že mislila, da je sploh ne bo mogla najti in je že hotela opustiti V6ako misel na to, ko je nekega dne prišla njena zvesta služabnica in ji rekla smehljaje: »Gospa, našli smo.« »Kaj?« »Družino Enriquez. Stanuje komaj sto korakov od tu« »Hvala Bogul« je vzkliknila markiza. »Ali si gotova, da eo oni Enriquez de Azana?« »Da, gospa. Gospodar 6e imenuje Inigo, vedno je pijan in trdi, da ima obširna posestva v Granadi.« »On je, on!« je veselo dejala markiz*. »Ima hčerko, ki ni več prav mlada, a trdijo, da je zelo lepa.« »Ali imajo tudi sina?« je vprašala Beatrice. »Da,« je odvrnila služabnica, »a ne 6tanuje pri očetu. Odšel je že pred dvema letoma v Palos, kjer je postal mornar,« »Prav,« je d-jata markiza. »Kako pa živi ta družina? Če imajo posestva v Granadi, so gotovo zelo premožni.« »Zdi se, da posestva v Granadi obstojajo le v njihovi domišljiji A kljub temu ne živijo v revščini. Sosedje govorijo o nekem neznanem vitezu, ki prihaja večkrat k njim na obisk, a vedno le zvečer.« »Uganila sem!« je zmagoslavno vzkliknila markiza. »Trdila sem, da se tu skriva zapeljivec; znala ga bom tudi najti.« Vendar pa ji j« bilo takoj žal sodbe, ki io je izrekla. Saj jc vitez mogel biti kakšen sorodnik ali prijatelj. Moral je biti tudi kakšen snubec, ki je imel poštene namene... Takoj je zapustila Alcazar in si šla ogledat hišo, kjer je stanovala ona druga Beatrice. Bila je to skromna, a dostojna hiša v arabskem slogu. Hotela si jo je ogledati tudi z dvoriščne strani in jc stopila skozi vhod. Tu pa ji je nenadoma šinila neka mi6el; odslovila je služabnico in odločno odšla po stopnicah. spravil svoj meč in .. . . . Jugoslovansko lekarno v Ljubljani: lože Kramarič. - IzdajdTPir In* Jože Sodja. _ Urednik- Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo »Slovenski dom« Iskala vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, sa inozemstvo 23 din. Uredniitvot Kopitarjeva ulica #/UL Telefon 4001 do 4003. Uprava: Kopitarjeva nlb» k