Odstavljamo vam novo iskrino delovno organizacijo delto listno se združili zaradi zakona Z vstopom DO Delta v SOZD Iskra se je družina delovnih organizacij Iskre povečala za pomembnega novega člana. Zato smo ob tej priložnosti "»Prosili direktorja DO Iskra Delta ing. Janeza Škrubeja, da bi nam ob tej Priložnosti predstavil našo novo DO in odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z "adaljnjim razvojem računalništva pri nas: I soglasnim sklepom vseh de-r3?0I| Iskrinih DO je delavski svet s&h , ISKRA v sredo, 21. aprila, ISKfi 1 ''^P 00 DELTA v S0ZD Pra ® tem zadnjlm samou-Sluv"|m aktom se je v nekem smP tr-i^^oočalo težavno In dolgo-v n, •‘».čunalnlško dogovarjanje ram rePubllkl, pri čemer mo-Dorii seveda opozoriti tudi na j^opls samoupravnega spora-v okviru republike med Kak DEl-TO In GORENJEM. Ko ocenjujete ta akt In kaj po-' enl to za vašo DO? V J Nveivešen referendum ocenjujem 86 Znal- Zma9° nas delavcev, da smo L J sami, brez formalne prisile, do-irno '1 Za na^ skuPni program, čeprav (er nSe dolga leta dogovarjali o njem. )r6(£a smo izhajali iz različnih okolij, lani,86.1?1 vezanih na zastopniške or-SeV6 .aciie, iz katerih smo izhajali, je kfld nh'to dogovarjanje prav zaradi re|6rp aktivno trajalo tako dolgo. Naš C ondum pa hkrati pomeni, da so se ^Odr!6 lehnološke, kadrovske in proi-S|a^e kapacitete dveh subjektov, ki v|<6 sedaj pomenila veliko v Jugosla-Is^i^veda pričakujemo, da bomo z !adn' 'n^rastrukturo, v katero je Iskra hiZs teta vlagala in ki jo potrebujemo lap^tečunalništvo, več naredili, hitreje Čuvali v osvajanju novih proizvo-kv l Pri graditvi informacijskih siste-prgJ11 končno, da tako organizirani le stavljamo strokovno-kadrovski Janez Škrubej. potencial, kakršnega trenutno ni v Jugoslaviji ter predstavlja pomemben potencial tudi v evropskih razmerah. Nismo se združili zaradi zakona, tudi brez njega bi se lahko dogovorili. Vendar dejstvo, da je tu šlo za razčiščevanje tehničnih, razvojnih usmeritev in za prestižni pomen med strokovnjaki, je objektivno pogojevalo določen čas, da smo se spoznali in prišli vsi do istega cilja, do spoznanja, da se le tako skupno organizirani lahko upremo pritiskom multinacionalnih družb in postanemo subjekt tudi na tujih tržiščih. Važno je tudi to, da smo s tem, ko smo se tako organizirali, postavili temelje za zgraditev neke nove dejavnosti, in to je Um. informacijske industrije, ki bi naj bila temelj, in ki tudi že je v službi prestrukturiranja ostale induistri-je. Informacijska industrija bi morala \rmrenut* se ie ustavila štafeta mladosti tudi v Šempetru pri Gorici, kjer so ji pri-f/sfo. v vJjličasten sprejem, na priložnostni prireditveni prostor pu jo je prinesel piSrn s Egon Leban iz TOZD —Komerciala. Potem, ko so prebrali pozdravno Pzsrn' nasl°vbeno na predsedstvo SFRJ in CK ZKJ, so štafetno palico ob spletu \ ^v ^ortesli proti Krasu, njen prihod in odhod pa so spremljali tudi številni Iskraši nr SOZD Iskra je na svojem 13. zasedanju dne 21.4. 1982 določil naslednje Odloge; Sporazum o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obveznosti, ki jih ima udeleženka Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. Škofja Loka iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgraditev tovarne IV barvnih katodnih cevi (Niš—nov. 1978) in iz aneksa I. k temu sporazumu (Niš __'"julij 1979) Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pokritje investicije obratoval-__ 6|h stroškov poslovnega letala Aneks k samoupravnemu sporazumu o namenskem združevanju in vlaganju Vl Srec*stev v projekt Mikroelektronika ženk ^ 0hjavljam° v prilogi in jih dal v sprejem delavskim svetom DO udele- 1 ostopek sprejemanja za zgoraj navedena sporazuma naj se izvede do 31. 5. Dh Za aneks k sporazumu o Mikroelektroniki pa do 20. 5.1982. dvestila o sprejemu zbira sekretariat DS SOZD. ha isti kf^^HUtek Pravilnika o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v SOZD Iskra, Javna obravnava traja do 25. 5. 1982; pismene pripombe, predloge in stališča Ulra sekretariat DS SOZD « em zasedanju je DS SOZD sprejel tudi sklep, da se posreduje v javno obrav- imeti v bistvu isto težo v razvojnih programih republike in države, kot jo ima energetika, in na osnovi tega bi tudi dosegli, da bi se ostala industrija lažje avtomatizirala in da bi lahko gradili na tej osnovi tudi nove proizvode. Na tak način bi tudi omogočili boljšo obveščenost delavcev, razvijanje samoupravljanja, ker bi bili z izgradnjo informacijskih sistemov vsi delavci bolje informirani. Vemo namreč, da se v podjetjih prav zaradi tega, ker ni ustrezne opreme in standardizacije, ti sistemi niso razvijali in še vedno delamo na klasičen način, zaradi česar pa takšna pot ne more voditi v konkurenčnost današnje industrije, ki izvaža, oz. tiste, ki bo izvažala tudi vnaprej. Karakteristična za naše računalniške sisteme je tudi moderna distribuirana obdelava podatkov, za razliko od prevladujoče uvožene opreme s centralno obdelavo podatkov. Distribuirana obdelava podatkov ustreza samoupravno organiziranemu združenemu delu in potrebam delavcev v TOZD kot nosilcem razširjene reprodukcije, za razliko od sistema centralne obdelave podatkov, ki ustreza tehno-managerskim strukturam transnacionalnih podjetij kot tudi strukturam etati-stično-birokratskih sistemov. Zato mislim, da je naš referendum in zavest nas vseh res dolgoročnega strateškega značaja ter ima daljnosežne posledice tako za republiko kakor tudi za Jugoslavijo, kajti mi pri naših naporih povezovanja ne mislimo ostati samo pri tem, da se dogovorimo v mejah Slovenije, temveč da se na teh načelih, ki (Nadaljevanje na 2. strani) PRIZNANJE DELA ISKRAŠU BOJANU BANDLJU Prvomajsko nagrado dela Je med 30 nagrajenci Iz rok predsednika Skupščine SFRJ Dragoslava Markoviča prejel tudi Iskraš Bojan Bandelj. Utemeljitev pravi, da je mnogo prispeval k racionalni porabi energije In Izboljšavam tehnologije malih elektromotorjev.. Vse to pa je znaten prispevek k ekonomiki gospodarstva. Bojan pa je tudi družbenopolitično zelo aktiven v domači tovarni — Iskri v Železnikih, L 1 Krajevni skupnosti Kamnltnik In v škofjeloški občini. Bojan Bandelj. Bojan Bandelj, diplomirani inženir strojništva je v Iskri v Železnikih zaposlen že dobrih devet let. Dela v mehanskem razvoju in sicer na zelo specifičnem področju — pri razvoju malih elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. Za pogovor z njim se ni tako lahko domeniti, saj je zelo malo prost. Dopoldne zahtevno delo v tovarni, popoldne pa družbenopolitično delo in seveda družina postavljajo preden zelo tesne roke in obveznosti. Pa vendar nas je pri obisku pozdravil z nasmehom in nekaj več povedal o svojem delu. Dejal nam je: »Prvomajsko nagrado dela sem prejel za svoje inovacijsko delo in druž- Sirene, zaustavitev tekočih trakov in nema zbranost vseh Jugoslovanov, vse to nas je v torek, 4. maja, natanko ob 15.06 ponovno spomnilo in opozorilo, da sta minili že dve leti od Titove smrti v Ljubljani. Četudi smo v tem dveletnem obdobju brez Tita doživeli marsikaj hudih pa tudi lepih trenutkov, je vendar pretečeni čas nedvomne'pokazal, da kljub težavam vztrajamo na Titovi poti, da se zavestno in pošteno borimo za vse pridobitve in dosežke, ki jih je navdahnil Titov socializem naših barv in da smo ostali zvesti njegovemu poglavitnemu izročilu: samoupravljanju in bratstvu ter enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Rekli so ob prazniku dela »Prepričan sem, da prvomajskega prazničnega razpoloženja ne bomo pokvarili, če bomo čestitkam dodali tudi poziv, da moramo več in bolje delati, da moramo več ustvarjati, če hočemo več deliti. Spoštujemo kult dela, seveda ne odtujenega, temveč združenega dela, tistega, ki je povezano z revolucionarno preobrazbo družbe, s težnjo, da bi delavec obvladoval celotno družbeno reprodukcijo. Spoštujemo delo kot podlago ekonomskega, družbenega in političnega položaja človeka, naroda in narodnosti, ne pa kot birokratsko in tehnokratsko moč. Spoštujemo skupno delo za skupne interese in rezultate, ne pa sebično zapiranje vase, koristolovstvo in podobne po-pačke naše družbe, ki so v nasprotju z družbeno lastnino in samoupravljanjem. Spoštujmo ustvarjanje kulturnega, demokratičnega, moralno-etič-nega okolja za pristno, odkrito, na zaupanju temelječe delo, ki edino omogoča razvijanje ustvarjalnosti. Spoštujmo posebej tudi kulturo dela kot delovno zavest, delovno moralo, skratka odgovoren odnos do (jela in do uresničevanja dogovorjenega. To naj bo naša najpomembnejša morala.« (Stane Dolanc na prvomajskem slavju v Opatjem selu na Krasu.) »Če je treba na osnovi skupne presoje in odločitve zagotoviti devize mimo samoupravnega postopka, za vzajemnost in solidarnost, oz. likvidnost, potem za to obstojajo možnosti in izjeme v sistemu, ne sme pa to postati sistem sam, kajti to bi zelo slabo vplivalo na prizadevanja za izvoz in s tem na cilje ekonomske stabilizacije, kakor tudi na celoten sistem dohodka in dohodkovnih odnosov.« (Andrej Marinc v Mariboru ob 35-letnici TAM in prazniku dela.) »Če je prvi maj v znamenju boja za pravičnejši družbeni red, potem smemo na koncu reči: vsi, ki se na tej ali oni strani meje bojujejo za socializem, vemo, da ga lahko ustvarimo le, če rase iz naših interesov in potreb, če je po meri tistih, ki ga ustvarjajo, ne pa onih, ki vsiljujejo vsem en model in eno uniformo. Socializem ne pomeni samo več kruha, samo hiše, avtomobile in televizorje, temveč več svobode, več kulture, več humanizma, več ustvarjalnega zadovoljstva. Socializma ni mogoče izraziti samo s številkami, zakaj gre za problem novih odnosov, to pa pomeni ukinitev oblasti nad ljudmi. Gre .za to, ali bodo vladali človeštvu razni vojaški, politični, finančni in drugi monopoli ali pa bodo delovni ljudje sami postali gospodar svoje usode. Ta dilema je povsod ista, povsod, v Evropi in Aziji. Pri nas jo rešujemo s socialističnim samoupravljanjem.« (Franc Šetinc na tradicionalhem prvomajskem zborovanju na Socerbu.) benopolitično udejstvovanje v TOZD, v občini in v krajevni skupnosti. Tu gre pravzaprav za sklop inovacij. Prva je s področja električne alarmne sirene, s katero sem dosegel precejšen prihranek materiala in skrajšal čas izdelave. Gre.za poenostavitev proizvodne tehnologije z omenjenima posledicama. Dosegel pa sem tudi izboljšavo pri proizvodnji črpalke za pralni stroj. S to izboljšavo smo v tovarni prihranili nad 4 milijone že leta 1979. Poleg tega pa ta inovacija pomeni precejšen prihranek električne energije, nekako 15 do 20% manj je porabi črpalka kot prej. Naslednja inovacija je s področja proizvodnje malih asinhronskih motorjev. Dosegli smo skrajšanje časa navijanja tuljav-nika s tem pa tudi zmanjšanje izmeta in dvignili kakovost in zanesljivost. Vse te tri inovacije so patentirane pri nas v Jugoslaviji in Zvezni republiki Nemčiji. Električno sireno s to izboljšavo pa delajo tudi v ZDA. Je pa še nekaj inovacij: izboljšave pri sesalni enoti za gospodinjski sesalec, s katero bomo prihranili skoraj 300 milijonov dinar- jev, ko bo dokončno realizirana. No, so pa še nekatere. Zamisli so bile moje, seveda pa sem se posvetoval s sodelavci, ki so mi radi priskočili na pomoč z izkušnjami in znanjem. Vedno pa gre in je šlo za čimhitrejšo realizacijo. Včasih smo na vrat na nos morali uresničiti zamisli in izdelati prototipe, saj je novost novost le tako, da je nova, sveža in seveda realizirana in poslana na trg. Veste, pri nas v Elektromotorjih izvozimo večino naše proizvodnje, bodisi direktno ali v kooperaciji. Tu pa je znanje, praktičnost, tehnološka dodelanost in zadnji čas ekonomičnost pri porabi energije, življenjska nujnost. Močan izvoznik mora biti svojim partnerjem kos ne le po pridnosti in delavnosti, ampak tudi z najnovejšimi tehnološkimi dognanji. Na svetovnem trgu vlada ostra in neizprosna konkurenca, kjer imata znanje in ekonomika prvo besedo.« »Bojan, kako poleg teh snovanj najdete še čas za udejstvovanje izven tovarne?« smo ga povprašali. »Težko«, se nam je nasmejal inženir Bandelj. »Pa če hočeš, se najde tudi čas za vse tisto, kar ti je pri srcu,« je še dodal. FY Programska zasnova DO Kibernetike NISMO SE ZDRUŽILI ZARADI ZAKONA JIV V prejšnji številki smo vas obvestili o posvetovanju o razvojni programski usmeritvi Iskre Kibernetike, ki Je bilo 19. aprila 1982 v Kranju. Tokrat smo pripravili obširnejše poročilo, da bi se lahko o teh pomembnih vprašanjih seznanili tudi v drugih Iskrinih organizacijah. valno dejavnost v delovni organizaciji, povečati lastne razvojne kapacitete ter okrepiti sodelovanje z drugimi raziskovalnimi ustanovami. (Nadaljevanje s 1. strani) Združeni s TOZD Računalniki ^ |>, predstavljamo čisto drugačen P0'9, l\| cial, tako kvantitativno, saj nas je sj; več kot 700, kot kvalitativno žarenj nergije, predvsem pa glede planjS smo si ga zastavili v letošnjem Opredelitev razvojne programske usmeritve sodi med najpomembnejše naloge Iskre Kibernetike v Kranju, od katerih je odvisen njen bodoči razvoj. Vodstvo Kibernetike je temeljito preučilo dosedanje uspehe in razvojne dosežke proizvodnih temeljnih organizacij ter pripravilo izhodišča za novo organiziranost razvojno—reaziskovalne dejavnosti. DELO IN ZNANJE — OSNOVA BODOČEGA RAZVOJA KIBERNETIKE Rudi Zorko je med drugim poudaril, da je najpomembnejši proizvodni dejavnik delo, ki bo skupaj s tradicijo kranjske Iskre in trajno razvojno ustvarjalnostjo omogočalo Temeljno proizvodno usmeritev Iskre Kibernetike opredeljuje predvsem srednjeročni plan in je podobna tistim iz prejšnjega obdobja. Poudarek na profesionalizaciji je dodatna opredelitev naših novih programov. To pomeni, da se Iskra Kibernetika odloča za »industrijo znanja« in postaja proizvaja- Posvetovanja v Kranju so se udeležili vsi odgovorni delavci za področje razvoja in raziskav v temeljnih organizacijah, v delovni organizaciji in delavci drugih dejavnosti, ki prispevajo k razvoju Kibernetike. Navzoča sta bila tudi predstavnika sestavljene organizacije Stane Jenko in Miloš Kobe. Udeleženci so se seznanili s programskimi zasnovami Iskre Kibernetike do leta 1985 in s prognozami do leta 1990.0 tem je predaval Rudi Zorko, direktor področja za program in razvoj. Vodje razvojnih oddelkov temeljnih organizacij so predstavili) programski presek in načrtovane razvojne naloge. Zanimivi dosežki temeljnih organizacij Kibernetike s poudarkom na njihov bodoči razvoj so bili predstavljeni tudi na posebni razstavi, odprti v času posvetovanja. 'O pridobivanju znanja v Kibernetiki je govori: Franc Levovnik, vodja tehničnega razvoja Tovarne števcev. Predstavil je tudi predvidene spremembe v organiziranosti razvojno—raziskovalnega dela v delovni organizaciji. O posebnem pomenu tehnične regulative je spregovoril Stane Slapšak, svetovalec področja za razvoj in program Kibernetike. Posvetovanje o razvojno programski usmeritvi DO Kibernetika pomeni pomemben prispevek k iskanju prave poti bodočega razvoja tega dela Iskre v Kranju. uspešen nadaljnji razvoj Iskre Kibernetike. Razvoj mora temeljiti na znanstvenih dosežkih in sodobnih tehnologijah, ki jih moramo nenehno razvijati z ustvarjalnim izkoriščanjem najboljših domačih in tujih dosežkov. Skladno z vedno hitrejšim prodorom mikroelektronike in računalništva na področje merilno—regulacijske tehnike, ki danes predstavlja pretežni del proizvodnega programa Kibernetike, je nujno treba optimalno organizirati razvojno—razisko- 5 programskimi perspektivami Kibernetike so se 20. seznanili tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in DP O občine Kranj in Gorenjske, SOZD Iskra, l.C. in novinarji. Izid volitev DO ERO 1. Tomo PIRC A) V delavski svet SOZD DO Telematika," 1. Ivan FABJAN 2. Peter KUŠAR 3. Peter POLAK 4. Igor ŠORN 5. Miha ŠUBIC 6. Janez ŽAKELJ DO Avtomatika 1. Vinko BABIČ 2. Meta CVEK 3. Marjan STERLE 4. Mirko TOMIČ 5. Tatjana VERBIČ DO Elektrooptika 1. Aleksander PAVLIN DO Elektrozveze 1. Franc BOJC 2. Alojz ZAVODNIK DO KIBERNETIKA 1. Jože BIZJAK 2. Miro KALTENEKAR 3. Peter KOŠIR 4. Ivan PIVK 5. Jože POGAČNIK 6. Jože ŠIRC DO Avtoelektrika 1. Dušan BAŽATO 2. Alfonz PRINČIČ 3. Jože SELJAK 4. Drago URDIH 5. Valter VALENTINUZZI DO Elementi 1. Nevenka LAVRIČ 2. Silvo NAROBE DO Baterije Zmaj 1. Branimir GAJSKI 2. Miroslav KRAŠEVEC DO ERO 1. Stane STARE 2. Brane SUHADOLNIK DO Iskra Commerce 1. Ljubo BOBBERA 2. Jože ČEBELA 3. Stane KLEMENČIČ 4. Jože VAJDA DO Kondenzatorji 1. Franc HITI 2. Marjan TOMAŽEVIČ DO Elektrooptika 1. Stanka AVBELJ 2. Stojan TROŠT DO IKM 1. Jaka FRANIČ 2. Greta ZALAZNIK DO Široka potrošnja 1. Rado LISJAK 2. Albin PAHOR DO Elektrozveze 1. Dušan HREN 2. Rudolf KUMP 3. Alenka PUKL DO ZORIN 1. Marko HAFNER 2. Berto ŽITKO DO AVTOMATIKA 1. Radivoje BOGDANOVIČ 2. Bruno SPITALER DO ELEMENTI 1. MajJa DERŽAJ 2. Jože PIRKOVIČ 3. Ivan RUPNIK 4. Franc ŠUNTA 4. Milan ZORN DO Invest servis 1. Janez CERK 2. Darja ZAHRADNIK DO Avtoelektrika 1. Tomislav MITIČ 2. Vida SELIŠKAR DO Šolski center 1. Milan ADLEŠIČ 2. Gabrijel PERKO DO Iskra Commerce 1. Staša JAGODIC 2. Andrej VRHOVEC DO BATERIJE ZMAJ 1. Franc MRHAR 2. Ignac STRMOLE DSSS SOZD 1. Olga HOMAR 2. Miloš PAVLICA DO IKM 1. Edo VENEK- DO Kondenzatorji 1. Anton JELENIČ 2. Franc MAKOVEC 3. Marija SIMONIČ DO Iskra Delta 1. Rado FALESKINI 2. Slavko JURHAR DO ZORIN 1. Janez BONČA 2. Nada PAVLOVIČ ■ STRES B) Odbor za samoup -ravni delavski nadzor DO Šolski center 1. Franc ZUPAN DO Široka potrošnja 1. Matjaž ERŽEN 2. Mariin LAZAR 3. Franc KAVČIČ 4. Rado KOKALJ 5. Miran TAVČAR DO Telematika 1. Alojz GODLER 2. Pavel GOLOB DSSS SOZD 1. Mirjam ČEHOVIN DO Kibernetika 1. Janez KRISTANC 2. Drago OBID DO Iskra Delta 1. Slavko ROŽIČ Volilna komisija SOZD lec kompleksnih elementov, naprav in sistemov ter s tem obvladuje vedno večji tržni segment na svojem proizvodnem področju. Pomembni dosežki zadnjih let, na katerih temelji ta usmeritev delovne organizacije so predvsem: proizvodnja sistemov z mikroračunalniki, elektronizacija večine proizvodov, uvedba sodobnih tehnologij ter realizacija sistemov in inženiringov. jih določa naš samoupravni sporazum, ki je bil podpisan z Gorenjem in objavljen v Gospodarskem vestniku, tudi povežemo z ostalimi činitelji v Jugoslaviji in lahko tako prispevamo k izgradnji informacijske industrije. Mislim, da samo povezovanje v Sloveniji nebi vodilo do dolgoročnih ciljev, ki bi jih morala celotna država posvetiti tej dejavnosti, in se bo zato moralo nadaljevati v vsej SFRJ. Mislim tudi, da je dogovarjanje, med katerim smo izgubljali energijo in trg, vsem nam odprlo oči, da to ne vodi nikamor in da zdaj lahko zares začnemo delati s prepričanjem, da je naša glavna prioriteta poenotenje programa, da dobavimo letos in v naslednjih letih čim več informacijskih sistemov po kriterijih, ki pravijo, da bo šel naprej le tisti razvojni program, ki bo imel najmanjši vložek devizne komponente, in pa tisti sistem, ki ga bo tržišče od nas zahteva-' lo. Mi ne mislimo razvijati in proizvajati ničesar, kar bi ne bilo za tržišče sprejemljivo. To pomeni, da imamo od vsega začetka zastavljen marketinški koncept, ki bo usmerjen v izvoz in za potrebe domače industrije. S podporo, ki nam jo daje družba prek zakona in temeljev plana, v katerem smo zapisani kot glavna prioritetna dejavnost, bomo združeni res lahko uresničili vse cilje, ki smo si jih začrtali in ki jih družba od nas pričakuje.« Jel* zato mislim, da bomo zato tuojj^ propulzivnejših Iskri.« DO v sami '1 De ZASNOVE BODOČE ORGANIZIRANOSTI RAZVOJNO—RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI Iskra Kibernetika je nastala z združitvijo tovarn s sorodnimi proizvodnimi programi. Svojo razvojno dejavnost ima zasnovano na decentraliziranem principu, ki je že v stari Elektromehaniki pokazal določene pomanjkljivosti. Tako so razvojni sveti v Elektromehaniki delovali le občasno, do pravega povezovanja med razvojnimi oddelki pa ni prišlo. V Kibernetiki je usklajevanje razvojnih programov zaživelo, vendar so še prisotne nekatere pomanjkljivosti zaradi sedanje organiziranosti razvojne dejavnosti pri razvoju in načrtovanju novih izdelkov. Te se kažejo tudi v pomanjkanju aplikativnih raziskav, za katere v Kibernetiki še ni enotnih meril niti pogojev. Razdrobljenost razvojnih kadrov in kapacitet v temeljnih organizacijah povzroča več težav: nezadostno izkoriščenost kadrovskega potenciala in specialne opreme, prepočasno izvajanje razvdjnih nalog, kakovost izdelkov posameznih temeljnih organizacij varira, kar povzroča težave pri inženiring prodaji izdelkov in še druge. Vsemu temu se je moč izogniti. V razpravi je predlog o uveljavitvi dvostopenjske razvojne dejavnosti v Kibernetiki, poleg sedanjih razvojnih oddelkov v temeljnih organizacijah. Skupna raziskovalna enota v delovni organizaciji bi poleg razvoja novih izdelkov in tehnologij opravljala tudi aplikativne raziskave. S tem bi Iskra Kibernetika lahko v še večji meri konkurirala drugim firmam v svetu. Tak pristop k razvojni dejavnosti bi omogočil tudi maksimalno izkoriščenost strokovnega znanja delavcev vseh raziskovalnih enot Kibernetike in še uspešnejše povezovanje z zunanjimi raziskovalnimi ustanovami. S sodelovanjem pri reševanju razvojnih! nalog bo moč zagotavljati prenos znanja in izkušenj v vse temeljne organizacije, kar bo omogočilo bolj produktivno in bolj kvalitetno delo razvojev. Večja bo tudi možnost poglabljanja znanja s posameznih področij, kar pri sedanji razdrobljenosti razvojne dejavnosti ni bilo vselej mogoče. VEČJA POZORNOST PRIDOBIVANJU ZNANJA IN STROKOVNIH KADROV Drugi del posvetovanja so udeleženci obogatili z razpravo, ki je prispevala k oblikovanju zaključkov, kasneje bo izdelan pro- Tretje vprašanje bom navezal vaša zadnja Izvajanja v drug#" vprašanju: katere so konkreti* naloge v letošnjem letu, v že t.l^ ^itti novi, razširjeni delovni organi*# Pr^e ciji ISKRA DELTA. Zavedati ** di| p| namreč moramo, da je pravzapr# skie prvo četrtletje že za nami ^ Imamo do konca leta samo šet^j^ 1 V kvartale? ;a. Sani2 |eor6 »Prva stvar, ki nas zdaj čaka, je sanj .H pravno organiziranje in poenotenje Pr“>: , ma. Ker pa se zdaj nahajamo kar na =e> Uroč lokacijah, se moramo Zdaj tudi čim bolj . stab; nološko in smiselno razporediti, tako n , Kilti nrtictnrclzti rtrvtimoln/i elsurtai 7nfV*- . r1’ bile prostorsko optimalno skupaj zdruzj" ^ razne dejavnosti naše delovne organi# £ I Ttiliti Ha T m ot/iri d Iz-v m rtn/s> D',i - Dalje, da z materialom, prvo pošiljko ^ čim več, predvsem zato, ker imamo liko obveznosti do trga. J c|a ko obveznosti do trga. Te obveznosti predstavljajo prek 1 ,p5A lijarde dinarjev tako, da je v teh okvm^, zastavljen letošnji plan, ki pa je odv^Jj, ne. Ali bi lahko na kratko podrobneje predstavili vašo DO Delta, ki Je postala zdaj enakopraven in pomemben član Iskrine velike druži- ^ ^ J glavnem od možnosti dobav repromau-. kakor tudi od organiziranja poenotenja PD zvodnje. Zastavljeni kriterij pa je pred^ ekonomičnost. To pomeni, da bomo naprej razvijaj programe, za katere je uspeh na trgu*™) tovljen, ne samo na domačem, temv# j na tujem. Dalje, da imajo najmanjši yloj uvožene komponente, kar predstavlja' stalni cilj, da te komponente stalno zmajrj jemo do tiste ekonomične stopnje, ki PD! Delovna organizacija Delta je pred združitvijo štela 392 delavcev s povprečno izobrazbo med visoko in višjo izobrazbo. Več kot 56 % delavcev ima visoko in višjo izobrazba Povprečna starost je okrog 30 let. Povprečne izkušnje strokovnih delavcev na računalništvu pa so znašale okrog 4 leta. Ekonomsko smo bili tako usmerjeni, da je šel naprej le tisti program, ki je zagotavljal dohodek, zato smo vsa leta zelo dobro poslovali, tako da smo v letu 1980 ustvarili 200 milijonov din akumulacije, medtem ko lansko leto samo 68 milijonov din, to pa za.radi tega, ker smo imeli vse leto težave z repromaterialom in smo ta znesek dosegli predvsem z dejavnostjo na aplikacijah, servisu in pa uslugah, ki smo jih nudili tujim nadnacionalnim družbam. Na tak način smo torej preživeli, naredili pa bi seveda lahko več, če ne bi bilo zapore pri uvozu repromateriala. stavlja za nas, v naših razmerah, optin'$ j ... .... , steii' In še to, da bomo v letošnjem letu skrt«^ j to, da se kadrovsko okrepimo, kar da se došolamo na določenih segrb#1 ker smo pač prišli iz različnih progri”'^ Temu izobraževanju, tako lastnemu . naših kupcev, mislimo posvetiti največ)^ fcd zornost. Sanirati in normalizirati mor#. tudi vzdrževanje zelo velike baze račun«, kov, kar izhaja iz obstoječih obvezni Delte in TOZD Računalniki. J r Največji problem — poleg repromaten, I r — je na Startu Iskre Delte oprem#., uvoza za razvoj in proizvodnjo, s katero# zelo na tesnem. Najnujnejšo opremor ramo dobiti še v letošnjem letu, da lahko realizirali zastavljene naloge takoj nii smo si jih zastavili. Na vse togledam ppiLj 6|o stično, ker že naši prvi skupni dnevi in, 'liv sam referendum kažejo, da smo vsi ko j Ve|j| čakali, da bomo lahko spet začeli o#D0o Elan in klima sta zdrava. Vsi pa mislim^ ^ se bomo z ostalimi Iskrinimi delovnimi nizacijami čimprej morali čimbolj spozo# i povezati, da bi tako vsi skupaj lahko us# ' jall še več in boljše.« Razstava dosežkov Kibernetike je vzbudila veliko zanimanje. gram aktivnosti za čim hitrejšo izvedbo nove organiziranosti razvojno—raziskovalne dejavnosti v Kibernetiki, ki ga bodo obravnavali tudi sdamoupravni organi. delo1 Osnova za uspešno razvojno y strokovni kadri, ki jih ima Kibernetik# a vedno premalo. Temu področju se v za ^ letih namenja vedno večja skrb. Pole9 „ pendiranja se kadrovska struktura izbo1) tudi z izobraževanjem ob delu. V teku so govori za organiziranje študija elekti#) nike v Kranju, če bo dovolj zanimanja ^ (- študenti. Redna oblika dela postajajo^ obiski v srednjih šolah in predstavitve 6 lovi tro poklicev. '6k' Posebna pozornost je bila nameni , la tudi dekletom, ki se zato v vedno večji r odločajo za študij elektrotehnike. V nek ^ ^ rih kranjskih celodnevnih osnovnih šo'a . - Iskra vpeljala tehnične krožke, ki mnog0 irlskf® spevajo k usmerjanju učencev v bv 1 j glede na njihove interese in sposob , Predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipaničsi z zanimanjem ogleduje razstavo dosežkov Kibernetike. ___________,,,_____________ ... Večjo pozornost bo treba nameniti tudi p ličnemu delu z učenci, saj sama teorij#’-zadošča za oblikovanje mladih stroko kov. J Razpravljale! so opozorili tudi na rez ^ ki jih v Iskri vse premalo izkoriščamo- , bost je tudi uporaba različnih sest# delov (kaset, gumbov, instrumentov iP0 ie< ieč srn Sp, ie °rS lah ste ipj!! (Nadaljevanje na 3. ^ ral ki; ra\ ski in Jiv ite" zasedanje kibernetika ^ Kranju se je 30. aprila 1982 *e$tai delavski svet DO Iskra Ki-Jjernetika. Obravnaval je dose-flanje priprave na izdelavo dol-Roročnega plana delovne organi-^dje in SOZD Iskra. Imenoval Je tudi skupino delavcev, ki bo sodelovala pri izdelavi plana se-C>e| Stav^ene organizacije, n. so bili seznanjeni s progra- v pte$ ^tivnosti akcije »Nič nas ne,sme ^ I ni161'** 82-83«. Delavski svet je potr-|v |sl(|eQ08rarn aktivnosti. Sprejel je tudi j jstiv, 0 Uvedbi dežurne službe ob pro-jti|(a in praznikih v DO Kiberne-J gani'. ezurno službo bo po potrebi or-tCo lral oddelek za varnost. Zaradi #’i'av$kfn'zac'ie Elektromehanike je de-jgft iitien SVet v skladu z veljavnimi zakoni ies*: droj- Va' nov štab civilne zaščite za po-itftab e 8avske loke 4. Za poveljnika M m ie oil imenovan Anton Bozovičar. 'L edjn: °rJa Kibernetike se je prijavil kot fe^^ni' .didat Peter Kobal, diplomi-gV? ptoj^enir strojništva, sedanji direktor l)e|a °dno-.tehnološkega področja. DS DO ^ dirg? P0P°vni razpis za mesto glavnega 5H* rawS^' svet je na predlog komisije za ih' toff;.5'n imenovanje glavnega direk-aee Petra Kobala imenoval za glav- Novi direktor se je zahvalil delegatom za zaupanje in ocenil sedanji položaj Kibernetike na osnovi doseženih rezultatov v prvem trimesečju. Opredelil je tudi ključne naloge delovne organizacije v prihodnjem obdobju. Ob tej priložnosti se je zahvalil Ivanu Cvaru za velik prispevek, ki ga je dal Iskri s svojim dolgoletnim in uspešnim delom na področju kadrovske politike ter za prispevek pri izvedbi reorganizacije in vodenju delovne organizacije v prvem trimesečju. Ivana Cvara so delegati zborov Skupščine občine Kranj na prvi seji 14. aprila 1982 izvolili za predsednika skupščine občine. Peter Kobal mu je ob odhodu na novo delovno mesto zaželel veliko zadovoljstva, uspehov in osebne sreče. V nadaljevanju zasedanja je delavski svet potrdil pristop k naslednjim samoupravnim sporazumom: — o združevanju sredstev za pokritje investicijskih in obratovalnih stroškov poslovnega letala, — o medsebojni delitvi soustanovitelj-skih pravic za združevanje sredstev za proizvodnjo TV barvnih katodnih cevi in — o namenskem združevanju in vla- ganju sredstev v projekt Mikroelektronike. A.B. PROGRAMSKA zasnova do kibernetika (Nadaljevanje z 2. strani) 'tifit CeL0rali biti enotni v celotni Iskri. Dogaja se tii- da v isti delovni organizaciji podvajajo botočanih instrumentov in naprav. ^00Koie ,ud' podvajanje med posameznimi je bilo ocenjeno veliko število ra-y ng*1* nalog. Prizadevanja, da bi jih skrčili i ®s najbolj pomembne strateške programi Velik Počasi napredujejo, kar je odraz pre-: tj- ® ra2drobljenosti razvojnih programov pj^ih organizacij. Veliko oviro pomeni pi anjkanje sodobne opreme, brez katere jg °6 ustvarjati sodobnih izdelkov. Akcije p°Premljanje razvojev so že stekle. 1^ O.rebno bo izboljšati razmere za nemo-ln ustvarjalno delo razvojnih delavcev. J SQ?nž K°be, član poslovodnega kolegija I hetik lsl 62.OAf.ooo 55 17-A '/1 lellažišo” VLŠ illl/šo ooo/do ISlj.^o.coo Ib illf/L •S-R35 J2/79 .555.000 LB 1959/Eo lb.ooo.oao 6 lot lo let 3 let 1F 5>i lii = jv 53 i 1. ".1979 i: lim ■ r.lM l.lo.l >5 9.745.515 v3c.>:»'3 chr-.c tro.z .u-^r.oe b/ IN0ZBM3KI /REDTTI (v .3 3) i ' k V1 Via k'od i ja aerV" mira.# C p o o V -i ".B : i/77-t • i.::o<.poc •..•3 L3 121/79-PK Lo / '.»-LB III/1863 Gjlo.ooo ''3 % lakra Amerika 3979.5ol u"3 3 3,j 19- I ut 5 let V. a nad ? ^ '' v" - uIBVi N,7; /v :,fR" = PniUS RATE ^ ? še ni podpisane kred tog. rn log* 2/s i. *eortirs-i. -rVrt otp.ifil* iiasriHlb "kreltTs-.l f. r.IijOiiiiOSCtCG : i l^ei - 1)5= l?: kredit.pogods* 1081 : -e . :98“ 1935 u LB 868 / 76 11.1*2.91“ 6.*«7.“57 12y053.%e 5.*?5.i6< 5-. “.“5-.7>. >.099.‘66 5.391.070 15.250.091 2.260.5»; 2, “1).122 605.iia 6-2.1:2 631.267 ;cs.»07 722.746 262.»13 j. LB 1776 / 79 1.759.76? l.»71.615 I.9.". «=♦ :.!2e.::3 6-5 ..i-:.7o; 2.::<.t67 1.00*.715 2.*Ca.563 823.01? s. 7.3 16" 8 / I - 52.'’-* IS 622 56.85) 13.“06 39.097 11.615 Li 19)9 / ec 9.:-70.760 20.3".3.96C 29.56».“«) 6. - - - 2,». 15.--..000 26. >.000 16.215.000 25.2l5.OCO 15.929.GOv 7. LB 868/76 1.160.069 '-9*. 192 si-.i',' .‘-(..o.e 619.7*7 2.787.06- •09.67? e. - 17“.900 81 •. "35.a;s 9*“.0‘.o x2):.-)3.' 996.2-5 175.7*5 10. LB 19)9 /90 ‘ l.?.*O.COO 7 1.190.8, !..,'.;07 8mu I%70*.n«6 ,.V1.6»8 18..'i*.. '*8 56. rc1 "Sl ■:).001.9*7 *).978.15- 77.107.716 57.6*0.76? PH1LOCA ?/bi <»ertl*e«ljett r.»»ees»#tl :*jkr*»'.*ktr#aik» •b«eb*e ’.Stl kredit.pofadbe - .. - < J . t T-:i ~ r 1 LB ?l/r-7.n «?5. ooo 2 US 121/99-ni 5 C-LB 111/IBM «■. Iskra iaerika M.. 57. **i.eH ?>5.rre K*.57! .«,.87 »»•77' 7J».S7" •..•r.444 -o-.eto 1.74?.«)»P 477.650 US 1 • 5#.»%7 din v Ms' it* ! .-.•pfr15» CT i v n t i vh-*st1 !-• f. . . i vi. • • Gi rr.: a Cit *nti Glarclca '/hr*eti 1 L3 PI-^-FK 12.45t.o5? ? Ul * G.IB 111/1886 % Irkra A»*rH>a M.lo5.*75 iv ze.?•’#.*?! •*. »■5 14.-04.'5') T-.t.o »ru.o?: r«- ‘it.fao :>.5*-..’.oe ::>»4.r?5 Z.fo’’.«*!? '■■»o-oef ;7.5IP.W 56.2,V.565 *o.W.555 6.474.o'»l 1.5o5.9% 57.516.699 5o.9%. 555 S X » Pl J Dle 12.451.el? ?f.J52.4?9 »'? -<.?5:.eo* ‘a. •-•'.ca' ?f.4t*.o?o 71.062.4^ 27.576.^« 60.776.99o 18.578.22* r Osnutek Pravilnika o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v Iskri S srednjeročnim planom 81-85 smo se obvezali, da bomo začeli z aktivno obliko spodbujanja Interesa mladih za problematiko OZD, za njen razvoj in probleme doseganja proizvodnih ciljev. Predlagamo, da bi nagrajevali uspešnejše diplomske naloge. Menimo, da bi s tem spodbujali povezovanje študentov s problematiko OZD, seznanjanje z njihovim bodočim delom, jim omogočili stik z raziskovalnim delom na konkretni nalogi pod strokovnim vodstvom ter spodbujali Interes za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu In poslovanju v združenem delu. Priloženi pravilnik ureja pogoje in način podeljevanja nagrad In priznanj za uspešnejše diplomske naloge v Iskri, postopek za delo organov, ki sodelujejo pri podeljevanju nagrad in priznanj ter način združevanja sredstev za nagrade. Pravilnik je pripravila delovna skupina, ki jo je imenoval Področni kolegij za kadrovsko dejavnost In izobraževanje, ki ga je v predloženi obliki obravnaval. V_______________________________________________________________________) Osnutek Na osnovi določil v členu 4. Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Iskra je Delavski svet SOZD Iskra po predhodni obravnavi sprejel na seji. dne.... PRAVILNIK o nagrajevanju uspešnejših diplomskih nalog v SOZD Iskra I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Pravilnik določa pogoje in način podeljevanja nagrad in priznanj za uspešnejše diplomske naloge v Iskri, postopek za delo organov, ki sodelujejo pri podeljevanju nagrad in priznanj ter način združevanja sredstev za nagrade. 2. Namen podeljevanja nagrad in priznanj za uspešnejše diplomske naloge je spodbujanje povezovanja študentov z OZD in seznanjanje z njihovim bodočim delom, štipendistom omogočiti prvi stik z raziskovalnim delom na konkretni nalogi pod strokovnim vodstvom profesorja — mentorja na šoli in strokovnjakom — mentorjem v OZD ter vzpodbujati interes za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v združenem delu. 3. Za nagrado oz. priznanje lahko kandidirajo redni in izredni študenti, ki so opravili di- -plomsko nalogo in obravnavajo problematiko, sprejemljivo za Iskro. V poštev pridejo štipendisti SOZD Iskre in pa študentje, ki niso vezani s štipendijo z drugo OZD. Naloga mora biti zanimiva za konkretno OZD Iskre. 4. Posebno priznanje dobi tudi mentor, delavec Iskre, ki je eventuelno pomagal diplomantu pri izdelavi nagrajene naloge. 5. Teme diplomskih nalog, ki kandidirajo za nagrado ali priznanje, lanko zajemajo tematiko iz vseh strokovnih področij, predvsem pa iz: — vseh smeri elektrotehnike in računalništva — fizike in optike — kemije — strojništva — ekonomike, tržništva in financ — prava in drugih družbenih ved in drugih, v okviru katerih opravlja diplomant nalogo. Upoštevajo se naloge po zaključku I. oz. II. st. visokega šolanja in magisterske naloge. 6. Naloga, ki pride v poštev za nagrado, mora biti samostojno delo, ki je ocenjeno z oceno 8 ali več. Pri vsakem predloženem delu se ocenjuje tudi: — možnost praktične uporabe rezultatov naloge — stopnja koristnosti za Iskro — razmerje med domačim in uvoženim materialom v predlogu 7. Komisija, ki poda strokovno oceno naloge, ovrednoti s točkami od 0—50 vsak element iz predhodnega člena in to vsebinsko obrazloži. Tako dobljene strokovne ocene za vse predložene diplomske naloge zbere in vzkladi Svet ter izdela enoten vrstni red nalog po višini ocene. 8. Izbiro nalog izvajajo naslednji organi DS SOZD Iskra. Svet za nagrade: Svet sestavlja 5 članov iz OZD Iskre, strokovnjakov programsko razvojnih oddelkov in drugih področij dejavnosti. Člane imenuje DS SOZD Iskra, za dobo dveh let. Svet si pri svojem delu zagotovi po potrebi dodatnega člana glede na stroko iz katere so naloge in je svet ne pokriva. Naloge sveta so: — Razpiše nagrade za uspešnejše diplomske naloge in razpis objavi v Glasilu Iskra, Tribuni, na oglasnih deskah šol in v :eferatih za štipendije po DO Iskre. — Zbira prijave kandidatov za nagrado, ki so diplomirali v tekočem letu ali v preteklem letu in se še niso prijavili na razpis. — Zbira in v skl aj uje strokovne ocene nalog ter izdela enoten predlog za nagrade in priznanja diplomantom ter ga predloži Odboru za kadrovsko dejavnost in izobraževanje pri DS SOZD Iskra v potrditev, — Zbere podatke in pripravi predstavitve mentorjev nagrajenih nalog, — Slavnostno podeli nagrade in priznanja, , — Ob pripravi letnih programov skupnih nalog in združevanja sredstev v SOZD Iskra izdela predlog za višino in število denarnih nagrad ter predlaga skupno potrebno višino sredstev za podelitev nagrad in priznanj. — Preko področja za stike z javnostjo informira javnost o svojem delu, o nalogah, o diplomantih in mentorjih — Administrativno tehnična in sekretarska dela za uspešen izbor in podelitev nagrad in priznanj opravlja kadrovsko področje SOZD Iskra Komisije za strokovno presojo nalog Za vsako prijavljeno nalogo dotoč: Svet za nagrade strokovno komisijo, ki je sestavljena iz 3 članov, dveh iz Iskre in enega zunanjega, predvidoma iz ustrezne fakultete Če so teme podobne je lahko ista komisija določena za presojo večih nalog. Komisija nalogo pregleda v smislu členov 6.. 7 . tega pravilnika m recenzijo predloži Svetu za nagrade. 11. Odbor za kadrovsko dejavnost in izobraževanje pri DS SOZD Iskra Potrdi od Sveta za nagrade predlagan plan sredstev za nagrade in priznanja kakor tudi dokončni predlog nagrad in priznanj. Odbor obravnava poročila Sveta o podelitvi nagrad. VRSTA IN OBLIKA NAGRAD IN PRIZNANJ 12. Vsako leto se podeli do 10 denarnih nagrad glede na število in kvaliteto izdelanih diplomskih nalog. Denarne nagrade so v višini 0,8 poprečnega neto OD na zaposlenega v SOZD Iskra v preteklem letu. 13. Poleg denarnih nagrad se uspešnejšim diplomantom podeli pismeno priznanje. 14. Mentorje vseh nagrajenih diplomskih nalog se ustrezno predstavi javnosti ob slovesnosti podeljevanja in v javnih občilih. SREDSTVA ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ 15. Sredstva za nagrade in priznanja se združujejo v okviru združevanja sredstev za kadrovsko dejavnost in izobraževanje zletnim programom SOZD Iskra po ključu, ki je sprejet s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana za srednjeročno obdobje in so namenjena: — izplačilu nagrad — izdelavi pismenih priznanj — krltjustroškov slavnostne podelitve nagrad in priznanj — 'izplačilu honorarjev članom strokovnih komisij. 16. Materialne stroške za izdelavo nalog v dogovoru s fakulteto krije OZD, pri kateri se naloga izvaja oz, je prvenstveno zainteresirana, da se naloga opravi v skladu s samoupravnim splošnim aktom o štipendiranju. 17. Z rezultati nagrajenih diplomskih nalog razpolagajo izključno OZD, pri kateri so naloge opravljene, po dogovoru pa tudi ostale OZD Iskre v okviru svoje dejavnosti. POSTOPEK 18. Svet za nagrade objavi razpis za podelitev nagrad in priznanj vsako leto v mesecu aprilu. Razpisni rok je 60 dni. Na razpis se prijavijo diplomanti za naloge, ki so opravljene v tekočem in preteklem letu, če niso bile prijavljene na razpis. Skupaj s prijavo se dostavi po en izvod naloge in morebitna obrazložitev zakaj kandidira za nagrado. 19. Naloge, ki so bile predložene še drugim razpisom ali so biie že objavljene, se ne upoštevajo. 20. Svet za nagrade določi v 10 dneh po roku za prijavo člane strokovnih komisij za presojo ter jim izroči izvod naloge. Strokovne komisije opravijo recenzijo v enem mesecu in oceno dostavijo Svetu za nagrade. 21. Svet za nagrade uskladi ocene komisij in na osnovi vseh izdela enoten predlog nagrad in priznanj ter ga da odboru v potrditev. Vse nejasnosti v zvezi z oceno naloge razčisti direktno s posamezno komisijo. 22. Nagrade in priznanja se podeli v oktobru—decembru, ko se absolventi odločajo za teme diplomskih nalog. KONČNE DOLOČBE 23. Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Delavski svet SOZD Iskra. 24. Spremembe in dopolnitve Pravilnika se sprejmejo na enak način in po postopku, ki velja za sprejem. Predsednik Delavskega sveta SOZD ISKRA Ljubljana, april, 1982 Nova predsednica DS v Elektrolitih Elektroliti v Mokronogu so sodobna tovarna, saj je delo v novih prostorih in na visokopro-duktivni strojni opremi steklo komaj pred dvema letoma. Žal .pa precejšen del proizvodnje sloni na uvoženih surovinah in zato je v sedanjih pogojih gospodarjenja TOZD prišla v težaven Položaj. O tem sva govorila z novo predsednico delavskega sveta Jožico Strmoletovo. $v steza predsednika delavskega %aZanimivProfil' saJ stediplomirani n°niist. Katerih nalog se bo moral Predvsem lotiti? UV ®r smo v precejšnji meri odvisni od ySf.Zene9a repromateriala, sami pa i lv3nn ; Jožica Strmole. jp >',lrTl0 premalo deviznih sredstev, fJPZD | ;an ia E bom"' ^mo Pa v večni negotovosti, če rpL, prišla v veliko stisko, lahko bi fflar ni.„ nia sicer teče, čeprav malo okrnjena. r ir v kritičen položaj. Redna proi- ln prišli do uvoznih pravic, do deviz ria| tem do prepotrebnega repromate-n3 S tem problemom se bo moral delavski svet najprej spoprijeti. Jjekai možnosti vidimo v predelavi (jj .^rialov za tuje naročnike. Taki posli - 111 možni, z začasnim uvozom re- pjjnateriala. S pnoravami takega ls, !a. oz. dela se trenutno ukvarja pa lna zunanjetrgovinska mreža. Žal ljuhr Vse prepočasi obračajo in več ob-Siajo kot pa konkretno ukrenejo. Udi v tovarni naredimo vse, kar je i'elrt0^6’ zlasti nabavna služba in di-m!:’Cr Tone Hočevar poiščejo vse nor st'' ba bi tovarna kolikor toliko don^alno delala in ne bi bilo treba na s, st. Seveda je to delo strokovnih , rpg 9 TOZD, DO in tudi SOZD, vendar dim, da bo moral novi delavski svet n0lVetit' vso pozornost temu ključku Problemu. tiva 1(0 pa ocenjujete zrelost kolek-® aa samoupravnem področju? sod 1(0 je z eno besedo reči, kako so sroTavci zainteresirani za nepo-tJ?no odločanje. Bolj različno je, ta vzJ' dmgi manj. Vendar vlada v tovarni dušje delovnega tovarištva in vzaje-6 soodgovornosti. Seveda sode- lavci pričakujejo, da bodo večino problemov rešili strokovni ljudje. Vendar moram tudi povedati, da ob večjih in bistvenih vprašanjih nastane živahna razprava, zlasti o osebnih dohodkih, vendar menim, da nismo nikakršna izjema. Sicer pa se o vsem konstruktivno pogovorimo na rednih skupnih sestankih sindikata, mladine, samoupiavnih organov in poslovodnih ljudi. Tako uskladimo poglede in interese, včasih bolj živahno in burno, spet drugič pa mirno in le z logičnimi argumenti. Vendar vedno »pridemo skupaj.« Kako pa ocenjujete položaj v TOZD? Predvsem moramo najti možnosti za večji izvoz. Tudi kvalitetno raven proizvodnje moramo še dvigniti. To pa je spet pogojeno z uvozom kvalitetnih surovin. Saj pravim, kot zakleto je! Več kot 20 let je naš kolektiv čakal na novo tovarno in ko smo jo zgradili in postavili na najsodobnejše tehnološke temelje, se je uvozno—izvozni režim spet tako spremenil, da nam je vzel dobršen del možnosti za razmah. Tako premalo pride do izraza naša tehnična sposobnost in smo spet sredi negotovosti. Vendar imamo sposoben kader in voljo do dela in tudi sposobnost poiskati nove rešitve. In našli jih bomo, nekaj sami pa tudi na Iskro se menda lahko zanesemo! F. Kotar INves T SERVIS Ža kulisami Iskrinih Športnih iger Iskrine letne ali zimske igre so gotovo lepa in velika manifestacija moči, mladosti, razgibanosti in gotovo tudi požrtvovalnega dela Iskrinih športnikov. Slovesno vzdušje otvoritev, ko se 500, 700 ali 1000 Iskrinih športnikov zbere sredi Iskrinih zastav, je gotovo enkratno doživetje za športnike in gledalce. Za poživitev športnih dejavnosti pa ugotavljamo, da so ta tekmovanja ne le potrebna, ampak kar nujna. Del.11 N j je za kulisami? Pri tem bi radi |.j KaJ povedali o težavah prirediteljev, lrnajp skrb za izvedbo teh športnih ^nif, estacij. invest servis namreč vSa, teh0- *et0 PC^fbi. da se uredijo vsa krajna vprašanja, tako dekoracija t 'n prireditveni prostori pa športni 5ner|i> treba je dobiti sodnike in ^U|tne funkcionarje, ki poskrbijo za Skoten potek iger. Seveda je za ^/trnke treba zagotoviti tudi preno-j-a in prehrano. ,n kako se vse to financira, oz. kdo vsi. Vsi zaposleni v aiKaina Konferenca r’"" ' Športna komisija naredi letni £rt 'Športnih iger. Na podlagi tega na- 5« Mi njen SLndikalna konferenca ali točneje aačrtš , naredi Iskra — Invest servis fi-p‘ cni program. To pa pomeni, naj bi 'ebna sredstva za izvedbo načrtova-))s„. 'ger združile vse TOZD in tako 'nancirale« nastope Iskrinih šport-u 0v' Seveda je združevanje sredstev po/^o po dogovorjenem ključu, ki ga , ,/d'j° 'vse delovne organizacije. Oplete !° tu je vse lepo in prav. Stvar pa se \ ko je treba plačati deleže, ki p ,lh v delovnih organizacijah sprejeli Za /tnem načrtu. Ker delovne organi-p .1!6 nimajo skoncentriranih sredstev, Ion ei"knrt račune zavrnejo s pojasni-n , ’ naj »ceho« razdelijo po TOZD. Iz p J/terih delovnih orgnizacij vljudno no-k j° tud' ključ za razdelitev po nji-n^1" TOZD. Tu je delo enostano, pač i. ^sto enega, pošljejo toliko računov, kolike gov0rka0r Je TOZD. Kjer pa takega do-l^i,se je teže pogoditi sTOZD, saj se i razdelitve v delovni drganiza- . navadno stroškov otepajo, zavra-/1° račune in se izgovarjajo drug na Sega, češ, naših športnikov je bilo malo, račun je prevelik in ga pošljite drugam, / na drugo TOZD ali na delovno organizacijo. Pa so pri Investu nekako tam, kjer so začeli. Tako žoganje traja tako dolgo, da se nekdo utrudi ali naveliča. Potem nekateri po dolgotrajni diplomatski igri vendarle plačajo, spet drugi pa ne. Tako ostane 10 do 20% stroškov neplačanih s strani delovnih organizacij. To mora nekako urediti Invest servis, največkrat pa pomeni, da mora to »luknjo« zapolniti z lastnimi sredstvi. . Z nekaj dobre volje in razumevanja v TOZD bt po dogovorih v delovnih organizacijah lahko naredili ključ za združitev sredstev in jih nakazali po načrtu že v začetku leta. Tako pa mora Invest servis sredstva običajno založiti in to s slabo slutnjo, da jih vsaj nekaj ne bo videla nikoli več. Sicer vse športno življenje v SOZD Iskra organizira in vodi Komisija za šport in rekreacijo. Vendar so člani Komisije vsi »prostovoljci« in je treba profesionalni, tehnični del dela opraviti s poklicnimi ljudmi. To je doslej delal Invest servis, ki tudi sicer opravlja dela skupnega pomena za Iskro. S športno dejavnostjo se je doslej ukvarjal referent za šport v Počitniški skupnosti. Ker pa so lani Počitniško skupnost likvidirali in je odšel referent v pokoj, zdaj po potrebi to opravlja honorarno. Misliti pa 1)0 treba na dokončno ureditev, da bo za tehnični del športnih iger skrbel profesionalec pa čeprav bi ob tem opravljal še druge naloge, če ne bi bil dovolj zaposlen vse leto s športnimi nalogami. No tale pogled za kulise lepih otvoritev in zaključkov naših športnih iger ni it,e SERVIS: Naše receptorke bodo dobile nove, lične temno modre unifor-l,| ' /ko kamere je ujelo eno izmed prvih, ki jo že ima. Lično krilo, brezrokavnik, stj|/a ln kravata z Iskrinim emblemom na levi, narede naša dekleta, ki imajo prvi z obiskovalci, še bolj prikupna in reprezentančna. Proslava v letu kongresov. V letu kongresov, ob proslavi 27. aprila, 1. maja, 9. maja pa tudi že za praznik mladosti, 25. maja, je bila v Iskri v petek, 23. aprila proslava, ki jo je pripravil v sodelovanju z gledališko umetnico Alenko Svetel mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul. S Kovaško, ki je mogočno zadonela v avli Iskrine stolpnice, je najprej pevski zbor, ki ga vodi dirigentka Jožica Lavri-ša, obeležil delavski praznik. Podkrepili so ga tudi rdeči nageljni, ki so žareli s prsi mladih pevcev, ki so ubrano zapeli naslednjo pesem Vlahi. Po Pesmi o svobodi R. Gobca, ter Vrabčevi Slovenski pesmi je Alenka Svetel recitirala pesmi Toneta Seliškarja Noč in Sredi naše vasi. V nadaljevanju pa so s pesmijo »Narodno« prešli na lahkotnejši del programa, ki je bil posvečen dnevu mladosti. V tem delu pa so tercet, duet in solo izredno lepo izzveneli v praznične dni. Proslave se je udeležilo veliko število delavcev 1 Iskre in vsi so bili nad ubranim petjem in umetniško izvedenimi recitacijami navdušeni. Mak TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK Skrb za družbeni in osebni standard V zaostrenih pogojih gospodarjenja je nevarno, da bi preveč pozabili na družbeni in osebni standard delavcev. Boštjana Smerketa v TOZD Keramični kondenzatorji smo povprašali, kako pri njih skrbijo za standard. Letos so se dogovorili, da prispeva TOZD za malice po 600 din mesečno na delavca. Delavci malico kar pohvalijo, saj je po okrog 30 din kar poceni. Pri tem je treba povedati, da vse ostale stroške za osebje v menzi, energijo in prostor krijejo iz drugih virov. Prispevek je namenjen le za nakup hrane. Kuharice se potrudijo in tudi mesa ne manjka. bil ravno blesteč. Kljub vsemu pa moramo reči, »da hudič le ni tako črn, kot ga malajo«. Sodelavci Invest servisa prek svojih radi in skrbno pripravijo vse potrebno, da so vse naše športne prireditve take, kot se za Iskro spodobi. Prav pa je, da tudi mi vemo, da ta naloga le ni enostavna in lahka. Kljub vsemu so športne prireditve dobro pripravljene. Običajno da Invest servis enega od organizatorjev, druge pa športna komisija. Ti uredijo v kraju prireditev vse potrebno: terene, športne rekvizite, primerno dekoracijo v Iskrinem stilu in še kaj. Pripraviti je treba tudi sodniško ekipo, kupiti priznanja in pokale in treba je pripraviti tudi bivanje' in prehrano za tekmovalne ekipe. Še nekaj številk za ilustracijo: letos je na zimskih športnih igrah nastopilo nad 700 smučarjev, lani pa je bilo na Iskrinih letnih igrah okrog 1200 udeležencev. Poleg tega pa so letos Iskraši smučali tudi na Pohorju in se pomerili s smučarji mariborske SOZD ELKOM. Večkrat naši športniki nastopijo tudi na tekmovanjih jugoslovanske elektronske industrije in še kje. FY Ob dnevu žena so prek sindikata čestitali sodelavkam in jim dali darilčNV vrednosti 480 din. Vsekakor lepa pozornost do mater in deklet. Prav zdaj so dokončali 20 stanovanjski blok, ki so ga-začeii graditi prav na pobudo Iskre. V njem bo Iskra kupila 6 stanovanj, čeprav se je zapletlo pri ceni. Med gradnjo.’so cčiie kvadratnemu metru tako narastle, da pripravljeni denar ne bo zadostoval. V Iskri pa se bodo potrudili, da bodo nekako »izvr-tali» tudi razljko v 'peni, ki znaša 27.530din za kvadratni meter. Približno toliko, kot v centru Pariza. Precej pomaga TOZD sodelavcem tudi s posojili za individualne gradnje, še več pa za posodabljanje in adaptacije zasebnih hiš. Zdaj pa zanimivost. Na natečaj za nova stanovanja in adaptacije, oz. za posojila zanje se je letos javilo le 7 kandidatov. To pa je razumljivo, saj cene gradnjam in cene stanovanj tako vrtoglavo rastejo, da je treba trenutno biti zadovoljen s tem kar imaš. KF :, ::r čf'c>K/ i—ni, V Kostanjevici dobro kljub pomanjkanju materiala »Še največ izpada je bilo v letošnjih prvih treh mesecih, ker nam poljska firma Unitra ne dobavlja redno svojega dela repro-materialov za kooperacijo pri radijskih kasetofonih. Sicer pa smo prvo četrtletje kar dobro zaključili,« nam je dejal direktor ko-stanjeviške Industrijske elektronike. Prav zaradi teh težav so plan 1982 v prvih treh mesecih izpolnili le z 18, namesto s 25 %. Temu je kriv predvsem izpad pri proizvodnji kasetofonov v kooperaciji s. Poljsko. Ta program namreč predstavlja kar polovico proizvodnje kostanjeviške Iskre. Sicer pa so četrtletje ekonomsko zaključili pozitivno. Vendar se ta izpad zelo pozna. Kar 50 ljudi, ki dela na tem programu so premestili na druga dela. Zato so tudi bolj forsirali ostali program in tudi domačo prodajo. Tako jim je uspelo ujeti dinamični plan za prve tri mesece vsaj s 75%. Tudi direktnega izvoza imajo precej. Izvažajo predvsem intervalno stikalo za nemškega kupca. Ta program je tekel redno v proizvodnji in izvozu. Ostali izvozni program pa je slabši, ker so nekateri kupci stornirali naročila, drugih pa ni bilo. Sicer zdaj kooperacija teče normalno, saj predpisi dovoljujejo pri tem sodelovanju spet menjavo 1:1. Žal pa so nastale težave na Poljskem in firma Unitra ne izpolnjuje obveznosti po pogodbi in izpadi so precejšnji. Za domači trg v Kostanjevici delajo precej. Tudi naročil je dovolj. Škoda pa je, da imajo težave z dobavo repromateriala, zlasti iz uvoza. Pri domačem materialu dobavitelji niso preveč redni. Tudi njim manjka uvoženih surovin in zato seveda tudi njihova proizvodnja ne teče po načrtu. Prodaja doma pa kar dobro teče. Največ izdelajo in prodajo svetlobnih regulatorjev, vtičnic za avtomobilske prikolice, vžigalnikov za plinske štedilnike in žične upore. F. Kotar OBRAZLOŽITEV ODLOKA O OBLIKOVANJU PRODAJNIH CEN NA DROBNO OZIROMA NA DEBELO ZA PROIZVODE IZ PRISTOJNOSTI FEDERACIJE V Ur. listu SFRJ št. 20 (16. april 1982) je izšel navedeni Odlok, ki ga skrajšano lahko imenujemo »Odlok o maržah«. Ta Odlok nadomešča dosedanje Odloke iz leta 1978 in 1979, ki so urejevali to problematiko in čeprav niso bili uradno posebej preklicani so bili vendarle pravno neveljavni z uveljavitvijo samega Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. T o praznino pa je zapoinil v decembru 1981 sprejeti »Odlok o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje« (Ur. list SFRJ št. 67/81). Skladno s 5. točko tega Odloka je bil delež trgovine za kritje stroškov prometa ponovno »zamrznjen« v vrednosti, realizirani na dan uveljavitve Odloka, torej 19. 12. 1982. Prav tako je vsebovano določilo, da so deleži v prometu »zamrznjeni« do sprejetja posebnih predpisov, to pa je »Odloko maržah«.! Vsaka družbeno politična skupnost, zveza, republike, avtonomni pokrajini in tudi občine morajo sprejeti »Odloke o maržah« za tiste izdelke, katerih cene se oblikujejo v okviru njihovih pristojnosti. Torej zveznemu Odloku sledijo še republiški, pokrajinski in občinski Odloki na to temo. »Odlok o maržah« je sad dolgotrajnega usklajevanja med predstavniki zvezde, republiških in pokrajinskih skupnosti za cene in prav tako splošnimi združenji za trgovino ter gospodarskimi zbornicami. Ob tem pa so sodelovali zvezni sekretahjati in komiteji. Pri tem je bilo dogovorjeno naj vse družbeno politične skupnosti sprejmejo enako besedilo Odloka, razlika naj bi bila le v odstotkih, ki pa medrepubliško tudi naj ne bi odstopali več kot za en odstotek. Tako se naša razlaga tega zveznega »Odloka o maržah« nanaša tudi na enak republiški »Odlok o maržah« saj bo le—ta izdan v kratkem. Zato prikazujemo odstotke »marž« za eno in drugo pristojnost po vrstnem redu podskupin v panogi 0117 00 elektroindustrija. V uvodu naj poudarimo, da se ta »Odlok o maržah« upošteva le v primeru kadar se proizvodne in prometne OZD samoupravno no sporazumevajo in v okviru takih SaS ne oblikujejo tudi prodajnih cen. Ker pa v Iskri že imamo tako sporazumevanje o Združevanju dela in sredstev, in je tudi za bodoče predvideno še tesnejše sporazumevanje s trgovino v okviru katerega razrešujemo tudi probleme oblikovanja cen , ta »Odlok o maržah« trenutno ne zadeva naših maloprodajnih in veleprodajnih cen. Nanaša se pa torej na kupoprodajne odnose. Tako bo obseg uporabe tega Odloka predvsem odvisen od procesa združevanja dela in sredstev med našimi TOZD in prometnimi OZD za promet blaga na debelo. V nadaljevanju podajamo odstotke »marž«, za podskupine iz elektroindustrije: Ti deleži se upoštevajo kot marža prav tako kot že dosedaj, torej na netto fakturno ceno proizvajalca in so znatno nižji od dosedanjih rabatov, poleg tega pa je nižja tudi osnova na katero se zaračunavajo. Osnove za določitev deležev za kritje stroškov prometa (marž) so bile: a) sprememba obstoječih absolutnih zneskov deležev za kritje stroškov prometa v relativne: b) opredelitev odvisnih stroškov v prometu blaga na debelo in na drobno in zaračunavanje le—teh na čisto fakturno ceno proizvajalca ali na nabavno ceno: c) ekonomski položaj organizacij združenega dela, ki opravljajo promet na debelo in na drobno; d) izračun statistične rasti proizvajalskih cen v zadnjem triletnem obdobju in ustrezno temu nižji obračun deleža glede na točko a). Seveda se je jasno videlo, da zamrznitev deležev v trgovini ni bila dosledno izvedena saj bi marsikatera trgovska OZD morala poslovati z izgubo, zato se je pri pripravi teh deležev tudi upoštevalo realizirano stanje konec leta 1981. Ta,sistem upoštevanja deležev kot »marže« na netto fakturno ceno, če se bo uveljavil v praksi, praktično pomeni v naši panogi od 3—5% znižanje cen za končnega porabnika. Hkrati pa so deleži za druge panoge precej večji od dosedanjih apsolutnih deležev tako, da bi se ta vpliv medsebojno uravnal in uveljavitev Odlokov ne bi neposredno vplivala na rast cen na drobno, ki so v SFRJ v 3 mesecih dosegli 5,6%, v SRS pa že 7,3%. V nadaljevanju »Odlok o maržah« povzema že znane določbe iz leta 1978, bolj jasno pa opredeljuje netto fakturno ceno in odvisne stroške, ki jih lahko prometne OZD priračunavajo k osnovi za obračun »marže«. Dejansko pa ti Odloki dokončno izključujejo oblikovanje cen po rabatnem sistemu, ki je bil dolga leta uveljavljen predvsem na področju oblikovanja maloprodajnih (in veleprodajnih) cen pri proizvajalcih bele tehnike, konfekcije in pohištvene industrije. Se-• veda se še zmeraj dopušča možnost oblikovanja maloprodajnih, oz. veleprodajnih 'cen izdelkov pri proizvajalcih, vendar se kot delež (marža) za kritje stroškov prometa lahko kalkulirajo v teh »Odlokih o maržah« predpisani odstotki za posamezno skupino proizvodov. Trenutno še ni znano uradno tolmačenje kako naj stopi ta Odlok v veljavo pri že oblikovanih maloprodajnih, oz. veleprodajnih cenah naših izdelkov, kadar se promet ne opravlja na podlagi združevanja dela in sredstev med Iskro in prometnimi OZD. O tem vas bomo obvestili naknadno. Menimo, da bi bilo najbolje, da se za vse izdelke, katerih cene so za letos že povečane skupaj z rabatom te cene uveljavlja še naprej do naslednje spremembe. Pri tej spremembi pa naj bi se šele upoštevali odstotki iz Odlokov kot kafkulativni elementi za oblikovanje maloprodajnih cen. V predlogu republiškega Odloka je v 9. točki tudi dopolnilo, da so pri samoupravnemu sporazumevanju o združevanju dela in sredstev, oz. o trajnem poslovnem sodelovanju ti deleži lahko tudi drugače dogovorjeni (višji) od teh v Odloku. O vsem nadaljnjem poteku oblikovanja cen in načinu uporabe Odloka vas bomo naknadno obvestili. c, Klemenčič Seražin TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Poslovanje v prvem četrtletju Po zelo uspešnem zadnjem četrtletju prejšnjega leta, smo letošnje leto začeli s precejšnjimi težavami. Te težave so odraz stanja na našem in tujem tržišču, predvsem pa naših notranjih slabosti. Povedana v strnjeni obliki, so jedra naših problemov naslednje: Zmanjšana je bila proizvodnja v začetku letošnjega leta glede na lanski konec leta in ima dvojni negativni učinek: kupci so nezadovoljni z manjšimi dobavami in tudi priliv deviz je logično nižji. Ta ugotovitev velja predvsem za diode 1N4000, ki smo jih lani delali v štirih izmenah Kvaliteta naših izdelkov je začela kritično zaostajati za zahtevami trga. Pojavljajo se reklamacije, oz. napovedi za reklamacije, določeni kupci pa že odklanjajo naše izdelke zaradi slabše kakovosti. Naloge za zvišanje produktivnosti še niso zadostno realizirane, zamuda je tudi z naročeno opremo (avtomati za označevanje in trakanje), zato je v proizvodnji premalo delavcev. Pritiski inozemskih kupcev na znižanje naših prodajnih cen, kar je posebno na ameriškem tržišču najbolj izrazito. To pomeni, da bomo za naše diode dobili manj deviz kot smo planirali. V celoti predstavljajo zahteve za znižanje 10 % ali celo več. Reševanje navedenih problemov mora biti prioritetna naloga vseh nas, posebej pa še strokovnih služb kot so razvoj, tehnična priprava proizvodnje, konstrukcije in gradnje naprav, prodaje in drugih. V razvoju in sami proizvodnji morajo biti napori posvečeni izboljševanju kvalitete proizvodov. Pomanjkanje delovne sile bomo začasno blažili dnevno s pomočjo 10 delavcev iz spremljevalnih tehničnih služb in režije, kot je bila že dosedaj večkrat praksa, dokler ne izboljšamo razmer s povečanjem produktivnosti in novo opremo. Kljub temu, da zvenijo takšne naloge precej aktivistično, se moramo sprijazniti z dejstvom, da ne moremo počivati na lanskih lovorikah. Trg nas postavlja in nas bo vedno bolj postavljal pred kruto odločitev: dobavljati poceni in kvalitetno ali pa ne bomo imeli dovolj posla. Ker smo bili že večkrat v dosti težjih pogojih, ni razlogov za pesimizem. Ta položaj mora biti le vzpodbuda za mobilizacijo vseh naših sil pri reševanju bistvenih problemov. Adi Peitl Obdelava kristala v trboveljski Iskri. TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica: Pred nekaj dnevi so biU v tej tovarni razgovori s s predstavniki Univerze, srednjih šol in forumov za izobraževanje v naši republiki. Pogovarjali so se o možnosti, da bi v kostanjeviški Iskri proizvajali šolski program elektronike, ki ga zahteva usmerjeno izobraževanje. Pomanjkanje tovrstnih učil je že pereče. O rezultatih pogovorov bomo kaj več napisali prihodnjič. SKUPNE SLUŽBETEZE: Zelo slovesno so v družbi s sodelavci proslavili 50-let- nico Lojzke Blatnik. »Tudi srečanje z Abrahamom« je lahko lep trenutek. Lepo je bilo, saj so mi sodelavci pokazali, da smo po tolikih letih pravi prijatelji. Če pa se ozrem nazaj, na prehojeno pot, od Suhe Krajine, kjer sem doma pa do Iskre, kjer sem še danes, moram reči, da je bila pot lepa. Hude stvari človek pozabi, ostanejo pa lepi spomini,« pravi Lojzka. Hannovrske-mu sejmu na rob V Hannovru je bil od 21. do 28. aprila letos največji mednarodni velesejem na svetu z več kot 6400 razstavljalci. Na sejmu je iz Jugoslavije sodelovalo 15 delovnih organizacij, med njimi Alat Beograd, Dalekovod Zagreb, Energoinvest Sarajevo, Mariborske livarne, Rade Končar in Tovarna računskih strojev, obe iz Zagreba, Sever Subotica, Di-gitron Buje in druge. Na sejmu se je uspešno predstavila tudi Iskra. Zanimanje razstavljalcev, da na tej največji razstavi tehničnih dosežkov razstavijo svoje novosti, je bilo letos večje, kot kdajkoli v 36—letni zgodovini hannoverskega sejma. Tudi zanimanje obiskovalcvev, teh je bilo do 80 odstotkov iz industrije, trgovine in obrtništvba, je preseglo vsa pričakovanja. V osmih dneh sejma si je ogromno razstavišče na obrobju Hannovra ogledalo več kot 600.000 obiskovalcvev iz vsega sveta. Vzdušje na razstavnih prostorih je bilo živahno in optimistično od vsega začetka. O kaki resignaciji v Hannovru ni bilo mnogo čutiti. Topa govori v prid domnevi, da so verjetno podcenjevali voljo zasebnih gospodarskih podjetij po samouveljavljanju. Večina razstavljalcev na letošnjem han-noverskem sejmu je bila iz Zvezne republike Nemčije, prav dobro so bila na njem zastopana tudi podjetja iz zahodno evropskih držav in še zlasti iz Amerike. Svoje tehnične dosežke so razstavljale tudi Brazilija in Mehika, kateri je letos sejem posvetil precejšnjo pozornost, solidno sta se predstavili tudi državi vzhodne Evrope—Madžarska in Češkoslovaška, udeležbi pa se je tokrat odpovedala Sovjetska zveza. Na sejmu v Hannovru se je vsak obiskovalec na lastkne oči prepričal, kako tehnika v resnici živi, se nenehno razvijala in osvaja vedno nova območja. In kaj je na sejmu v tehničnem pogledu zapustilo najmočnejši vtis? Na to vprašanje ni tako enostavno odgovoriti, saj je bila na sejmu razstavljena parada najvišjih in najnovejših dognanj elektronike z vsega sveta. V oči je padla poenostavitev rokovanja z računalniki. Razstavljen je bil računalnik, ki uboga že na komando z glasom in odgovarja v »govorici«, pismeni ali ustmeni, razumljivi tudi nestrokovnjakom. Dejstvo je, da gre razvoj elektronike nezadržno in vse hitreje v smeri vse večje integracije, čemur se prilagaja tudi Iskra. Vse večje sklopov in sistemov za dokončen proces. Tako se pojavljajo veliki sistremi visoke integracije. Za drugi primer bi lahko navedli veliko, kakor kamion veliko rezkalno napravo za graditev predorov. Stroje tega tipa trenutno že preizkušajo, med drugim tudi pri gradnji avtomobilske ceste v mehiškem glavnem mestu. Preseneča tudi, koliko možnosti za varčevanje z energijo že izkoriščajo proizvajalci investicijskih sredstev. Prikazane so bile tudi številne novosti pri izkoriščanju sončne energije. Prav tako pa ni mogoče spregledati, da mikroelektronika nadaljuje svoj zmagoviti pohod na vsa gospodarska območja. Ta industrijska panoga dosega rekordne poslovne uspehe. Čedalje širša območja pisarniškega in upravnega dela prevzema režija mikroprocesorjev, z nezmanjšano hitrostjo napreduje tudi avomatizacija tovarn in drugih industrijskih obratov ter posameznih delovnih mest. J. Kuhar Mladi so prižgali kres Tako množično, tako slovesno, tako veličastno kot je bilo ob kresu na predvečer praznika dela še ni bilo. Okrog 200 mladih in takih, ki so po srcu mladi, se je zbralo na izletniški točki Kekec nad Novo Gorico, sem pa so jih povabili mladi iz Avtoelektrike, da bi skupaj prižgali že kar tradicionalni kres. Točno ob 20. so ognjeni zublji objeli pet metrov visoko kopo lesa, ki so ga mladi prejšnji.dan vozili na določen prostor in rdeče obarvan kresni plamen je na najlepši možni način oznanjal bližajoči se praznik. Iz mladih grl je zadonela pesem, slišati je bilo spontan pogovor o pomenu praznika, ki je za nekatere praznik, za druge žal, samo upanje na boliše čase. Novogoričani pa tudi prebivalci onkraj meje, saj je bilo videti kres daleč na, italijansko stran, so se čudili in z zanimanjem opazovali razsvetljeno izletniško točko, sij kresa pa je segal celo na obronke bližnjega Sabotina, kjer je iz velikih kamnitih črk izpisano ime Tito. Na predvečer praznika so bile te črke razsvetljene prav po zaslugi mladih iz Avtoelektrike. Kaj naj dodamo za zaključek. Nič drugega, kot zahvalo in pohvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako živemu obeležju praznika dela in h tako pestremu večeru za 200 prisotnih ob nepozabnem kresu. Marko Rakušček Sklepi 13. zasedanja DS SOZD Iskra SK (21 (21. 4. 1982) DS potrdi sklepe 12. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 25.2.1982 in sprejme na znajj^ informacijo o izvršitvi, oz. izvajanju sklepov ter pri tem sprejme soglasno naslednja $ *1. DS zadolži Iskro Commerce, da poda na naslednji seji DS poročilo o izvajanju in ovZ kih kasnitve realizacije sklepa št. 151 pod točko 2. 2. DS ugotavlja, daje Odbor za finance skupno s komisijo SOZD v skladu s pooblasti pod sklepom št. 153 tč. 2 pregledal predložene sanacijske programe DO Elektrozv in DO Široka potrošnja ter odobril črpanje sredstev rezerv SOZD v dodeljenih visin ^ Na osnovi predloga KPO SOZD in ugotovitve, da so izpolnjeni pogoji iz sklepa št- , ter v skladu s stališči delegacij DO v DS SOZD, sprejme DS soglasno naslednji sKi r DS sprejme vstop DO Iskra Delta v SOZD Iskra. ^ Na osnovi obrazložitve Jasta. Marcona sprejme DS poročilo o izvajanju neizvrš® sklepov ostalih sej DS v mandatnem obdobju 1980/82. ^ Na osnovi obrazložitve Zorana Poliča, predlog odbora za gospodarjenje in dohodko odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra vi. 1981 in ugotavlja, da so dosežen zuultati glede na zaostrene gospodarske pogoje še zadovoljivi. g. Glede na to, da so se v 1.1981 ponovno pojavile večje izgube in da je v zadnjemtr' j(J1 sečju I. 1981 prišlo do znatnejšega zmanjšanja akumulativnosti, predlaga DS delavs. svetom DO, da posvetijo temu področju v 1.1982 večjo pozornost. Tako bo potrebo0^ poročilu poslovanja za prvo trimesečje 1.1982 podrobno analizirati gibanje akumulacij izgube, ki se bodo pojavile ter sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nadaljnj6* slabšanja gospodarjenja. .> Na osnovi obrazložitve Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in don kovne odnose ter predloženega gradiva in predloga v razpravi, sprejme DS soglasno slednje sklepe: |a(lli 1. V skladu s 56. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem P'° SR Slovenije ter skladno z določili 83. in 84. člena Statuta SOZD Iskra sprejme DS lovni program in metodologijo za pripravo dolgoročnega plana za ................__ . m _______________r_________ 3°v3i 1986—1995 z nekaterimi elementi do 2000, s tem da se v predlogu priloge IV- do . ne za izvajalca »Tržne prognoze za obdobje 1986—952000« DO Iskra Commerce-samo TOZD Marketing. DS poziva delavske svete vseh DO in TOZD, da z ustreznimi sklepi zagotovijo v svi organizacijah pripravo planskih gradiv, skladno s predlaganim rokovnikom in met -p logijo ter s tem zagotovijo enotna izhodišča za izdelavo planskih dokumentov v SU Iskra. f(jj. DS pooblašča Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da spremlja in ko° nira priprave dolgoročnega plana in o poteku del obvešča DS. ^ Na osnovi obrazložitve Marjana Trojarja, predloga odbora za samoupravni na® SOZD in predloženega predloga, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: ^ ni 1. DS razpisuje ponovno glasovanje na referendumu v vseh TOZD, kjer referemU^ -------------------------------------. Avtoelektrika), ali pa je bil referendum razveljavljen (TOZD MSO iz DOTelematik8'’ uspel (TOZD Sprejemniki in Gospodinjski aparati iz DO široka potrošnja, TOZD ^ zaganjalniki, Veliki zaganjalniki, Generatorji in elektronika in Delovna sredstva® ^ naslednje predloge samoupravnih sporazumov: —• o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, — o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo in — o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD Iskra predloga sporazuma, ki je bil določen na DS dne 26. 11. 1980. a) črtajo členi 40, 41 in 42 in b) doda nov člen 40 a z naslednjo vsebino: »Delavci v sestavljeni organizaciji Iskra bomo do ureditve minulega dela v PoseblL, sporazumu določali del osebnega dohodka na podlagi minulega dela tako kot dosw DS razi tovarne TV barvnih katodnih cevi (Niš - (Nadaljevanje na 7. stri”’1 ebn®1” losteK razpisuje o spremenjenem in dopolnjenem predlogu samoupranega sporazurf glasovanje na referendumu v vseh TOZD in enovitih DO v SOZD Iskra s tem, da v orgj^ v enakem besedilu kot so bili določeni na DS dne 26. 1.1. 1980 (sklep št. 552)■ j,, 2. DS določi novo besedilo predloga Samoupravnega sporazuma o skupnih osnov® merilih za delitev sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra in sicer tako, da s zacijah, kjer je referendum o tem sporazumu uspel ponovno glasujejo le o nave'jejo spremembi, oz. dopolnitvi, v tistih organizacijah, kjer pa referendum ni uspel pa glasbi o spremenjenem in dopolnjenem predlogu sporazuma. v/ 3. DS zadolži delavske svete DO v SOZD Iskra, da zagotovijo izvedbo referendum TOZD in enovitih DO iz točke 1. in 2. najkasneje do 31.10 1982 ter dostavijo zapise ugotvitvi izida referenduma v izvirniku sekretariatu DS SOZD. g6 Izid glasovanja na referendumih v SOZD ugotovi komisija imenovana na DS dn® 11.1980. kkr® 4. Po sprejemu, oz. sklenitvi se navedeni samoupravni sporazumi objavijo v glasilu'= ^ 5. Na razrešitvi vprašanja »minulega dela« še naprej delata projektni svet in DOZOH ri- lahko za pripravo osnutka skupnih osnov za oblikovanje sredstev na podlagi minu ^ dela oblikuje posebno strokovno telo izmed delavcev SOZD Iskra in po potrebi tu ^ nanjih. DO ZORIN pripravi program dela in stroškovnik za izdelavo predloga, Iskri pa so DO ZORIN, oz. strokovni komisiji dolžni dajati podatke in drugo P°%$ Na osnovi podane obrazložitve Marjana Trojarja in predloženega gradiva, sprejme soglasno naslednji sklep: oSii DS soglaša, da Iskra Commerce TOZD Marketing preneha z opravljanjem dejav ^ SIL, Iskra ZORIN TOZD Indok pa dopolni svojo dejavnost z dejavnostjo SIL, katero ^ j opravljal kot svojo stransko dejavnost ter da se sredstva za izvajanje dejavnosti SIL > ^ šini določeni v 56. členu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Is”' srednjeročno obdobje 1981—85, za obdobje 1982 do 1985 združujejo v TOZD mu Na osnovi obrazložitve Pavla Gantarja, predloga odbora delegatov podpisnic S združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvoojnih programov, predloženega ti diva in predloga v razpravi, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: eZ. 1. DS določi predlog Sporazuma o medsebojni delitvi soustanoviteljskih pravic in obv nosti, ki jih ima udeleženka Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n.sol.o. S* v Loka iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za iz9ra , ^ " ■L --------------: '“:I nov. 1978) in iz aneksa I. k temu sporazu lOZD ANTENE, VRHNIKA kritično o programski Usmeritvi O rezultatih poslovanja vrhniške temeljne organizacije lani in v letošnjih prvih treh mesecih kot podlagi za pogled v bodoče obdobje, je tekla beseda na sestanku predstavnikov družbenopolitičnih, samoupravnih in poslovodnih organov TOZD, DO Široka potrošnja in predstavnikov DPO in skupš-c'ne občine Vrhnika. Povod za sestanek, ki je bil v prostorih vrhniške temeljne organizacije v torek, 13. aprila je bila zahteva občinskega izvršnega sveta, da je treba izdelati sanacijski program za Tovarno anten in antenskih naprav. sanacijski program v temeljni la^j k' ne posluje z izgubo, ki je celo. . jnčila investicijo, ki je domala v rQ ' temeljila na lastnih sredstvih, v ža j,, ki še naprej proizvaja izdelke, JPrav 'ene, ki re je konjunktura na domačem zaradi slednjega, saj za an-or6 50 osnovni program te temeljne UStr niZacije nikakor ni moč najti kaj eznega kupca v tujini, še manj pa J Pametnega iztržiti. .cifični izdelki iz aluminija, ki zav- >0 daino „„, 1° tudi racionalno embalirani še eliko prostora glede na pro-ednost, so namreč po izvozni „iiv aodkovno popolnoma nezani-bitn’ sai cena na tujem trgu pri more-ria|eai kupcu ne bi pokrivala niti mate-ni“ stroškov. Skrb za programsko usmeritev TOZD, ki s sedanjim programom ne more načrtovati ustrezne srednje in dolgoročne usmeritve pa je bila vzrok za zahtevo občinskega izvršnega sveta po pripravi sanacijskega programa, kljub relativno dobremu poslovanju v zadnjih letih pa tudi v letošnjih prvih treh mesecih. Proizvodni obseg so do konca marca letos dosegli v višini 92,5 % načrtovanega, kar pripisujejo predvsem velikemu pomanjkanju delovne sile zaradi čezmerne bolezenske odsotnosti. Te so v tem obdobju dosegli tudi 17 % števila vseh zaposlenih! Kljub nedoseganju fizičnega proizvodnega obsega pa izgube ne predvidevajo, čeprav menijo, da bi jo v drugi polovici leta utegnili dočakati. Vzrok temu bodo zamrznjene, ad- anK ikif (MEPI 13. ZASEDANJA DS SOZD ISKRA 4.1982) (Nadaljevanje s 6. strani) dori ~~ iulii1979)v besedilu z dne 15.3.1982, vključno s predloženo dopolnitvijo, ki se preaf 6' členu kot drugi odstavek in ga daje v sprejem DO udeleženkam. ...9 sporazuma z uvodno obrazložitvijo na zastavljena vprašanja v razpravi, se pDiavi v naslednji številki glasila Iskra. ostopek sprejemanja naj se izvede do 31.5.1982, obvestila o sprejemu zbira sekre-2. La.nat DS SOZD. $1 °snovi zastavljenega vprašanja delegacije Elementi sprejme DS tolmačenje 6. 'ena predloga sporazuma in sicer: v primeru, da bi bila povratna sovlaganja Ei Niš v s^ro locirana v več DO udeleženk tega sporazuma, se delež DO široka potrošnja iz čl. (33 %) prenese na vse tiste DO, v okviru katerih bo Ei Niš sovlagala, sorazmerno so- v^nju. kovn 0snov' obrazložitve Janeza Hafnerja, predloga odbora za gospodarjenje in dohodne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: ^določi predlog SaS o združevanju sredstev za pokritje investicije in obratovalnih sHic v P°s|ovr|ega letala v besedilu z dne 7.4.1982 in ga daje v sprejem DS DO podpi- ptačlog sporazuma se objavi v naslednji številki glasila Iskra. rjat j^tapek sprejemanja naj se izvede do 31.5.1982, obvestila o sprejemu zbira sekreta- zdnr °snovi obrazložitve Fabia Škopaca, predloga odbora delegatov podpisnic SaS o grg^vanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov ter predloženega DsTu3 in Predloga v razpravi, sprejme DS soglasno naslednji sklep: ^ ^oči predlog Aneksa k SaS o namenskem združevanju in vlaganju sredstev v projekt Ogtaolekfronika v enakem besedilu kot je bil objavljen osnutek in ga da je v sprejem DS ptadlog aneksa se objavi v naslednji številki glasila Iskra. ria( °stopek sprejemanja naj se izvede do 20.5.1982, obvestila o sprejemu zbira sekreta- tg® osnovi obrazložitve Fabia Škopaca, predloga odbora delegatov podpisnic SaS o vanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov ter predloženega ll,l?ya. sprejme DS v skladu s podanimi stališči delegacij DO v DS soglasno naslednji n?" št o Potrdi uvrstitev projekta KOMEN v vrstni red investicij SOZD Iskra za leto 1982 pod '|m ln Projekta MURA pod št. 10 po predloženem pregledu. in ^osnovi obrazložitve Borisa Mužiča, predloga odbora za kadrovsko socialne zadeve Izobraževanje ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: sprejme ugotovitve in potrdi zaključke kadrovskega posveta v Škofji Loki ter naroča Rednim organom, da ustrezno angažirajo odgovorne kadrovske delavce, zagotovijo deja0Vsk'm službam možnost strokovnega dela in v smislu sklepov aktivirajo vse ostale sku nike kadrovske politike tako, da bodo ustrezno uresničili svojo vlogo v doseganju Jtaih proizvodno poslovnih ciljev. in j® osnovi obrazložitve Borisa Mužiča, predloga odbora za kadrovsko socialne zadeve obraževanje ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: Plorn P.osreduie v javno obravnavo osnutek Pravilnika o nagrajevanju uspešnejših di-dev ■ . nal°g SOZD Iskra z upoštevanjem pripomb odbora za kadrovsko socialne za-q6 ln izobraževanje. j_snutek pravilnika se objavi v naslednji številki glasila Iskra, kret na °bravnava traja do 25. 5.1982. Pismene pripombe, predloge in stališča zbira se- skoa osnovi obrazložitev Staneta Jenka, predloga odbora za razvojni program in razi-QV„a|no dejavnost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: ju p sprejme Poročilo Koordinacijskega odbora za izvajanje samoupravnega spora-tijr'|® 0 medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije proizvodnih in infrastruk-^ b sistemov med SOZD Iskra in SOZD Strojegradnja v letu 1981. Og ® °snovi podane obrazložitve Janeza Kerna in predloga razpisne komisije, sprejme ^ao9lasno naslednji sklep: orQ 55 sPrejme poročilo razpisne komisije in imenuje za člana Kolegijskega poslovodnega Alet za koordiniranje razvoja, proizvodnje in tržništva na področja telekomunikacij »j andra Miheva, dipl. ing. 1 Predlog KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: ' US imenuje v skladu s 52. členom statuta DO IKM delegate uporabnike iz SOZD Iskra svet IKM in sicer: St ard Tepina, Kibernetika jQ-e ksvkler, Avtomatika, Savska 3 Im® Pegam, Široka potrošnja 2 Qr„Kozina, DSSS SOZD Jan 'menuie Komisijo za družbeno-institucionalno propagando v sestavi: Mi n/^ern' KOS SOZD 2 '°s Pavlica, DPO SOZD M6an Polič, KPO SOZD (plan) Miti= t aksimovič. KPO SOZD (stiki z javnostjo) Vik, Tav6ar, Elektrozveze , Sta°r Zupančič, Električna orodja jak ^Koprivnikar, široka potrošnja i^a škrbine, Iskra Commerce TOZD Marketing Zdrir iS-ia 'z širšega družbenega vidika spremlja in usmerja sredstva, ki se za te namene uzujej0 v okviru institucionalne propagande in je opredeljena v naslednjih okvirih: Kn ■s!ia ie strokovno telo DS SOZD. tarierf^3 na osnovi usklajevanja na nivoju SOZD (KPO SOZD, področni kolegij direk-tijgj v "O, vodstvo DPO SOZD) določa osnove in usmeritve za dejavosti družbene insti-0nalne propagande, v okviru institucionalne propagande SOZD. služhnUtek Pr°grama dejavnosti družbene institucionalne propagande izdela strokovna , aaTOZD Marketjn do 31.5.1982. Komisija na osnovi usklajevanja sprejme predlog Vr a9a programa dejavnosti družbene institucionalne propagande, tako vsebinsko kot i2vi nostno in je sestavni del programa celotne institucionalne propagande. Sredstva za na n e družbene institucionalne propagande se združujejo kot del sredstev institucio-u 6 Propagande v TOZD Marketing. pr0^'šija na svojih sejah tudi konkretno razporeja sredstva za družbeno institucionalno v k°misija o izvajanju programa družbene institucionalne propagande poroča DS SOZD Clr(Jadu 2 metodologijo o izdelavi poročil o izvajanju dejavnosti skupnega pomena s po-Iskr 3 svcta°dne menjave dela, ki so sestavni del trimesečnih poročil o poslovanju SOZD ministrativno določene cene, ki se po sedanjih tudi letos ne bodo dvignile za več kot 13 %. Ob skorajda samoumevnem 40 pa tudi 50% povečevanju cen vhodnih repromaterialov pa tako tekmovanje seveda ne pripelje drugam kot v izgubo. V tem primeru pa bo to prva izguba v četrstoletnem obstoju vrhniške tovarne anten! Vseeno pa je žulj, ki zdajle vrhniške Iskraše najbolj teži, povezan z izdelki, ki bi ji h prodajali v izvoz in zanje iztržili prepotrebne devize. Kako do takega programa? Sestanek natančnega odgovora na to vprašanje seveda ni mogel dati, vendar pa so bili pogovori optimistično naravnani. Izkazalo se . namreč je, da možnosti so, seveda pa do njihove uresničitve ne bo moč priti preprosto. Potrebna bodo zagonska sredstva, potrebna bodo dogovarjanja z drugimi delovnimi organizacijami znotraj Iskre, precejšnja bo beseda, ki jo bo moral imeti Razvojni institut Široke potrošnje. Vsekakor pa je enotna ugotovitev, da bodo morale biti programske spremembe zasnovane dolgoročno, da pa je potrebno z delom pričeti nemudoma. S tem v S sestanka v TOZD Antene na Vrhniki. zvezi so sprejeli tudi sklep, da strokovne službe pripravijo osnutek poročila, ki naj vsebuje smernice o izvajanju programske preobrazbe TOZD, po obravnavi tega dokumenta pa naj bi pred kolektivnimi dopusti pri- pravili naslednji sestanek v podobni zasedbi. Poročilo bo moralo vsebovati tudi načine financiranja razvojnega dela, ki bo moralo postati mnogo bolj kot doslej sestavni del načrtovanja! Stane Fleischman Odkritje spominske plošče Ivanu Tomincu Franc Križnar med slavnostnim govorom. V kranjski Iskri je bila 30. aprila 1982 proslava ob odkritju spominske plošče delavskemu voditelju in revolucionarju Ivanu Tomincu. Na prostoru pred glavnim vhodom v Iskro v Savski loki so se zbrali številni Jakob Vehovec je odkril spominsko ploščo. delavci delovnih organizacij kranjske Iskre. Slavnostni govornik je bil Franc Križnar, predsednik organizacije Zveze borcev SOZD Iskra. Orisal je zgodovinski pomen velike stavke tekstilnih delavcev Slovenije, ki se je pričela.20. avgusta 1936. Obširno je spregovoril tudi o revolucionarni poti delavskega voditelja in vodje te stavke Ivana Tominca. Spominsko ploščo je odkril predsednik OK ZKS Kranj Jakob Vehovec. V kulturnem programu sta sodelovala pevski zbor Iskra in recitator Janko Hvasti. A.B. Živahno v TOZD SEM V Specialnih elementih imajo tri glavne dejavnosti, gotovo pa je najbolj zanimiva »veja« mehanskih elementov. Večina proizvodnje je namenjena specialnim namenom po naročilu. V različnih izvedbah delajo transformatorje, preklopnike, žične upore, žične potenciometre in druge elektromehanske sklope, večinoma namenjene za vgradnjo. Letos se malce pozna zaviranje investicij in zato je tudi povpraševanje po mehanskih elementih nekoliko manjše. Naročila imajo sicer za več mesecev naprej, vendar vse leto, vsaj na nekaterih področjih še ni pokrito z naročili. Zato pa delavce premeščajo na tisto delo, kjer je naročil dovolj. Žal pa je tako premeščanje drago in zamudno. Najboljše bi bilo seveda, da vsak opravlja svoje specialno delo in to kontinuirano. Sicer pa v SEM niso edini, ki se jim to dogaja. S posveta o psihodia gnostiki zin bul ISO Prav zdaj v razvoju osvajajo nov preklopnik za elektronske naprave. Ta novi tip preklopnika bodo v celoti osvojili, saj razvojniki, tehnologi in kon-strukterji pripravljajo tudi proizvodnjo sestavnih delov tako, da bo preklopnik v celoti domač. Otepajo se tudi z deviznimi težavami. Pri proizvodnji specialnih elementov seveda ne gre čisto brez uvoza. Ker pa ne izvažajo dovolj, je seveda treba poiskati drugačne možnosti. Še več težav pa je z dobavitelji domačih surovin, ki zahtevajo soudeležbo pri naložbah pa tudi devizno soudeležbo za repromate-rial. Tu so največkrat nemočni, saj je že kar znan ultimat: daj devize, sicer ne dobiš nič. Sicer pa TOZD SEM dobro dela, po sluje in izvaža. Letos so precej dvignili proizvodni program, še bolj pa izvozni načrt, ki ga tudi uspešno izpolnjujejo. F. Kotar mmm V montaži transformatorjev. Psihodiagnostika je preizkus osebnostih lastnosti posameznikov in skupin, v našem primeru zaradi ustreznosti kandidatov za opravljanje nekega dela. Del podatkov, na osnovi katerih kadrovska služba pripravi svoje predloge, predvsem pri kadrovanju na določena dela, so torej psihološki podatki. Zagotovo ni smotrno zbirati psiholoških podatkov in pripravljati psihološko mnenje pri vsakem kadrovanju za vsako delo. Namen posveta je bil opredeliti kriterije, kdaj je psihološki pregled potreben, vlogo in pomen psiholoških podatkov v strokovnih predlogih kadrovskih služb ter nakazati možnosti dobivanja objektivnih podatkov o delavcih. Posvetovanja so se udeležili kadrovski delavci in psihologi, ki se v Iskri ukvaijajo s pripravo psiholoških mnenj oz. jih uporabljajo. Gostji posveta sta bili tov. Živana Bele Potočnik in njena sodelavka Brigita Hru-ševar, obe diplomirani psihologinji iz Zavoda SRS za produktivnost, kjer delata v Centru za psihodiagnostična sredstva in na psiholoških svetovalnih temah. Ena prvih ugotovitev na tem posvetu je bila, da kljub psihologom, ki so zaposleni v Iskri, industrijske psihologije ni čutiti. Od prve uveljavitve psihologov v Iskri leta 1954, ko so uspešno uredili delovno mesto justi-ranja in izvedli kadrovanje zanj, seje vloga psihologov in psiholoških podatkov v kadrovskih službah spreminjala in različno uveljavila. Zaradi vse večjega poudarka, ki ga dajejo zgolj testiranju in zaradi izrivanja celovite psihološke analize, kakršna edino lahko da koristne podatke za delo kadrovske službe, so začeli v nekaterih OZD Iskre te podatke počasi opuščati, psihologe pa vključujejo v najrazličnejše naloge v OZD, ki pogosto nimajo s psihologijo nobene povezave. Golo testiranje jq je droben kamenček v prispevku, ki ga psiholog lahko da. Zato posvet predlaga, da bi v Iskjri imenovali strokovno komisijo, ki i>o opredelila širšo vlogo industrijske psihologije v kadrovski funkciji z vsemi možnostmi uporabe psiholoških podatkov, ne le pri kadrovanju ampak tudi pri ureditvi delovnega prostra, delovnega mesta, pri urejanju medsebojnih odnosov, pri vključevanju v investicijske elaborate, kakor tudi na drugih področjih npr. na področju tržništva in drugod, kjer so se strokovno pridobljena mnenja psihologov že koristno izkazala. Tako izdelana opredelitev industrijske psihologije naj pomaga pri organiziranju dela kadrovskih služb, pri zagotavljanju njene strokovnosti in s tem tudi afirmiranju v OZD. Vrnimo se k psihološkemu pregledu. Kdaj je smotrno zbirati psihološke podatke in pripravljati psihološko mnenje o ustreznosti kandidata za delo? Obstajajo dela, kjer se za uspešno opravljanje zahtevajo posebne sposobnosti. Predhodni psihološki pregled pravočasno opozori na morebitne kontraindikacije oz. na neuskla- (Nadaljevanje na 8. strani) S POSVETA O PSIHODIAGNOSTIKI (Nadaljevanje s 7. strani) jenost zahtev dela in delavčevih zmožnosti za njegovo opravljanje. Zanje izvemo pravočasno in ne šele iz neuspešnosti pri delu, ki pomeni izgubljeni čas za delavca in stroške ter izgubo za delovno organizacijo. Psihološki pregled je priporočljiv še zlasti pri kadrovanju na dela, ki so nevarna za delavca in okolico in dela posebnih odgovornosti in pooblastil. Ta dela so predvsem: - dela v prometu in transportu - dela na višini - delo s stroji, kjer je hiter ritem dela - delo s stroji, kjer je občasno potrebno hitro rokovanje in orientacija v prostoru (več strojev) - delo z življenjsko nevarnimi materiali - delo na posebno zahtevnih strojih ali aparatih - delo, kjer so pogosti stresi: organizacijsko delo, zahtevne komunikacije, posebna pooblastila Psihološki pregled je primeren tudi pri težavah delavca v procesu dela zaradi reševanja preostalih delovnih sposobnosti, kakor tudi pri kan-didatih, ki nimajo ustrezno formalne izobrazbe in je treba ugotavljati z delom pridobljene delovne zmožnosti. Prav tako je utemeljeno psihološko mnenje pri oceni primernosti kandidata za odgovorna dela in naloge, saj je to delo povezano na eni strani z možnostjo posredno povzročene velike škode, na drugi strani pa s pogostimi psihičnimi napori in stresi. To so primeri, ko si mora kadrovska služba zagotoviti objektivne retavantne podatke o kandidatih oz. psihološko mnenje o primernosti kandidata za to delo. Posvet opozarja, da morajo biti v samoupravnih aktih DO in TOZD predvidena dela, za katere je pri kadrovanju potrebno psihološko mnenje. Podatki dobljeni s psihološkim pregledom so zaupne narave. Zbere jih in pripravi mnenje psiholog v skladu z razvidom del glede na zahteve dela in situacijo v kateri kadrovanje poteka. Psihološko mnenje ima svojo vrednost in pomen samo v primeru, da je pripravljeno na osnovi psiholoških podatkov, zbranih v sklopu cilja, za določen primer, v določenih pogojih in za določen čas. Vsaka delna uporaba psiholoških podatkov je neučinkovita ali celo škodljiva. Psihološko mnenje lahko pripravi v DO zaposlen psiholog, ki se ukvarja s psihodiagnostiko in ima razpoložljiva diagnostična sredstva, lahko ga pripravi zunanji sodelavec v okviru SOZD Iskra ali izven, lahko pa tudi posebna institucija, ki se s tem ukvarja. Glede na celovitost psihološkega mnenja, izoblikovanega na osnovi testiranja, razgovora, dodatnih pojasnil in drugih v te namene zbranih podatkov, se kadrovska služba odloči, kje si bo priskrbela psihološko mnenje. Pri tem, ko se bo odločala, mora upoštevati, da je priprava mnenja zahtevno strokovno delo. Poleg tega mora upoštevati, da so nekateri primeri zelo občutljivi in je treba biti * preudaren in previden. Odločiti se mora kdaj se je smotrneje povzeti z zunanjo institucijo zaradi redkih primerov, ko je treba pripraviti psihološko mnenje, pa je specializirana institucija za to bolje opremljena in usposobljena. V vsakem primeru pa se kadrovska služba sme samo celovito pripravljenih psiholoških mnenj, nikakor pa ne delnih podatkov. Posvet o psiho diagnostiki je nadaljevanje usmeritev s kadrovskega posveta v Škofji Loki, o katerem smo že poročali in kjer smo med drugim sklenili, da se bomo v kadrovskih dužbah ustrezneje organizirali, se med seboj povezali, tako, da bomo sposobni pripraviti kvalitetne strokovne informacije, predloge ukrepov in akcij. Rezultat posveta o psihodiagnostiki so nakazane usmeritve in strokovne rešitve v okviru enega od področij kadrovske dejavnosti, t. j. v okviru kadrovanja in pomeni korak naprej v uveljavljanju kadrovskih služb v OZD. BAGON JUDITA OBVESTILO Prihodnje srečanje ISKRICE bo v četrtek, dne 13.5.1982 ob 17. v prostorih kluba inovatorjev Iskra v Rožni dolini (nad gostilno Katrca). O eni izmed tem planinske šole bo predaval Tone Sazonov-Tonač. Vabljeni vsi planinci Iskre! Črtomir Frelih in Branko Sever razstavljata na Laborah V avli TOZD ATC na Laborah so 23. aprila odprli razstavo slikarskih del Črtomlra Freliha in Branka Severja, ki sl jo lahko ogledate do 13. maja. Oba mlada slikarja sta študenta 2. letnika Akademije za likovno umetnost (slikarstvo) v Ljubljani. O slikarskih snovanjih obeh razstavljalcev je spregovoril dr. Cene Avguštin, mentor Iskrinih likovnikov: »Slikarska prizadevanja Črtomirja Freliha se razvijajo v dveh smereh: v smeri raziskovanja figure in v smeri proučevanja krajine. Frelihov figuralni svet je izrazito dinamičen, tako v pogledu oblikovanja prostora na dvodimenzionalni slikarski ploskvi, kot v smislu poglabljanja ekspresivnega izraza v sliki. Gibi človeškega telesa ustvarjajo iz strogo zaprtega, barvno enotnega ozadja slike prostorsko poglobljeno prizorišče, iz brezprostorja neskončni prostor z neomajnimi možnostmi premikanja figure v smeri začetega gibanja. Prav pomanjkanje neke določljive prostorske stalnice v sliki daje Frelihovim figuram neovirano svobodo gibanja in iz »trdnih« teles ustvarja na videz breztežna bitja, ki se lahkotno gibljejo ali lebdijo v brezmejnosti prostora. Na soroden način kot figura je v Frelihovem slikarstvu pojmovana tudi krajina podobna sklenjeni gmoti brez vsakih potanko- intenzivnemu opazovanju. Napadalnost in bohotnost amorfnih likov razkriva razgibano avtogeno notranje življenje, iz katerega črpa njegov likovni svet svojo barvitost, svojo na videz neurejeno oblikovnost, v Kateri dobivajo tudi ((kot brez vzroka) v kompozicijo pritegnjene črte in lise svoj smisel, svoje utemeljeno mesto. Kompozicijska zgradba Severjevih del učinkuje zdaj statično, zdaj zopet labilno. V nekem trenutku ujeti ravnotežje eden, v naslednjem drug člen kompozicije. To notranje nihanje, ki ga občutimo v slikarjevih delih, simbolizira neustaljenost človekove fizične in psihične zgradbe, na drugi strani pa odkriva rahločutno odmevnost avtorjevih oblik na raznolike vzgibe in stanja, ki se porajajo v umetnikovi notranjosti.« K. Mohar DOPUST V KAMPU »MIR« NA DUGEM OTOKU Člane kolektiva obveščamo, da se še vedno lahko prijavijo za letovanje na Dugem otoku, kjer so še proste kapacitete v času od 1.7. do 20. 7. in od 10. 8. do 30. 8. 1982. Cena 10-dnevnega penziona je zelo ugodna, saj znaša za zaposlene v kranjskih delovnih organizacijah Iskre 3.500,00 za ostale pa stane 10-dnevno letovanje 4.200,00 din. Otroci do 10 let imajo 30% popusta. V ceno ni vračunan prevoz z ladjo iz Sukošana v kamp in nazaj, ki stane za odrasle 200,00 Črtomir Frelih in Branko Sever. sti. Iz svetlih in temnih barvnih mas oblikovan krajinski prostor, ki se spočetka razvija v vertikalni smeri, zapolnjuje obzorje in se počasi preliva v temno obarvano ploskev, ki jo prostorsko opredeljujejo posamične svetle lise. Le-te se zažirajo v oblikovano neopredeljivo barvno tkivo in predstavi ja j‘o zadnji odtenek nekdanjega občutja, oz. obstoja krajine. Izrazna moč barve in oblike se v slikarstvu Branka Severja povezujeta v prepričljivem sožitju. Zaoblene amorfne oblike ustvarjajo skupaj s temno obarvanimi gmotami raznolike kompozicijske sestave, ki so v danem trenutku trdno zasidrani v tleh, v naslednjem zopet lebdeči v zraku. Prostor, ki ga skupaj z oblinami »objektivov« ustvarjajo črno obarvane gmote, je sorazmerno plitev, zato kompozicija sili v ospredje, napenja sprednji sloj slike kot bi hotela prisiliti gledalca k bolj IZ DELA ŠD ISKRA ZAHVALE Ob nenadni smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem delavcem in sodelavcem Iskre za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti Janez Kern. Ob boleči izgubi drage in skrbne mame ROSE KNEŽEVIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC — razvoj in vsem čistilkam za izraženo sožalje in denarno pomoč Nada Jankovič s sinovoma. Ob smrti mojega očeta JANEZA ŠTULARJA Letošnji delovni in tekmovalni program Šahovskega društva Iskra je še zahtevnejši od lanskega. V množičnem šahu naj se dalje krepi delovanje šahovskih sekcij v TOZD, pri kakovostnem šahu pa naj se povečuje- pripravljenost za najtežje šahovske preizkušnje pcsmeznikov in moštva. Triletna šahovska šola mednarodnega mojstra Iztoka Jelena šteje okoli 20 perspektivnih mladih šahistov in šahistk, ki lepo napredujejo; prav tako so vse bolj vidni uspehi dela velemojstra Bruna Parme in mednarodnega mojstra Iztoka Jelena z izbranimi mladimi šahisti v pripravi za prvo ekipo. Od dogodkov v prvih štirih mesecih poročamo o dveh pomembnejših. Letošnjega 5. klubskega prvenstva so se udeležili povečini mlajši mojstrski kandidati in prvokategorniki, ki so se tudi zelo uveljavili. Letošnji prvak je dvajsetletni mojstrski kandidat Bogdan Podlesnik, ki je lani že odslužil vojaški rok in je hitro nadoknadil zamujeno. Osvojil je 8,5 točke pri le treh remijih in 85 % možnih točk. Drugi je bil inž. Vojko Srebrnič z 8 točkami, tretji s 7 točkami 16-letni Matjaž Justin, četrti 21 -letni Leon Gostiša s 6,5 točke in peti inž. Slavko Krivec s 6 točkami. Sledijo: Marjan Šemrl 5,5, 16-letni Sašo Čačič 4,5, Dušan Kutin 4, Nevenka Golc 2,5,17-letna Joži Hribar 1,5 in Dušan Čepon 1 točka. Nekateri so imeli v štirimesečnem tekmovanju nekaj časovnih težav pa niso mogli vseh partij odigrati v redu. Pomembno zmago je doseglo prvo moštvo društva v republiškem finalnem tekmovanju za pokal Maršala Tita na Bledu od 2. do 4. aprila 1982. Po zmagah nad MIP Ptuj z 2,5:1,5, Novim mestom s 3,5:0,5 in Domžalami 3,5:0,5 sta zadostovala neodločena rezultata 2:2 z Vrhniko in ŽŠK Mariborom. Končni izid je bil: ŠD Iskra 13,5. ŽŠK Maribor 12,5, Radenska 12,5, Vrhnika (na-in Čačič) 12, ŽŠK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem pomožne orodjarne TCZD TEA *za izrečeno sožalje, darovani venec in denarno pomoč ter za spremstvo na njegovi zadnji poti sin Franci z družino. Ob smrti moje drage sestre FRANCKE JENKO stopali tudi Gostiša, Justin ■Maribor I112, Kovinar 12, MIP Ruj 11, Sežana 11, Celje 11, Domžale 10,5 Murka 110, Baden—VViirttenberg (zdomci) 10 itd (20 ekip). V ekipi ŠD Iskre do bili: Parma 2,5 iz4 partij, Jelen 3 iz 5, Barle 2,5 iz 3, Masleša 2 iz 4 in Podlesnik 3 5 iz 4 partij. ŠD Iskra in ŽŠK Maribor sta se uvrstila v zvezno finalno tekmovanje za pokal Maršala Tita, ki bo v okviru mednarodnega festivala Dana mladosti v Puli od 17. d6 22. maja. Med festivalnimi skupinami bo nastopilo tudi nekaj sindikalnih ekip ŠD Iskre. —A.P.— se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD Števci — obdelovalnica za izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča sestra Vera Kočevar. Ob izgubi mojega očeta MATEVŽA EMERŠIČA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC za izraženo sožalje in denarno pomoč hčerka Rozalija Novak. IZLET NA BLEGOŠ Planinsko društvo Iskra bo 15. maja priredilo planinski izlet na Pdegoš. Zbor udeležencev bo ob 6. PRED GOSTIŠČEM »Jelen« v Šentvidu, peljali pa se bomo z osebnimi avtomobili. Prijavite se pri Bredi Jančar, tel.: 50-861, int. 311. din, za otroke do 10 let pa 150,00 din. Turistična taksa se plača v kampu. Ob tej priliki vas obveščamo, da bo za letošnjo sezono poleg ostalega obnovljenih 13 šotorov, razsvetljava, dograjen bo tudi bife pod teraso. Vsem, ki želijo letovati na Dugem otoku svetujemo, da se čimprej prijavijo za letovanje. Zagotavljamo jim, da bodo po obisku Dugega otoka navdušeni nad letovanjem na Kornatih. Marsikoga moti prevoz na relaciji Kranj — Sukošan, vendar je ta bojazen odveč. Za vse, ki imajo lasten prevoz, naj povemo, daje organizirano parkiranje v Sukošanu. Z junijem pa prične voziti na relaciji Jesenice—Šibenik tudi redni avtobus, ki ima postajo v Sukošanu. Možen je tudi prevoz z vlakom na relaciji Kranj—Sukošan, s tem da je potrebno prestopiti v Kninu. O voznem redu ladje boste obveščeni naknadno. Vse dodatne informacije dobite v referatu za rekreacijo tel. 29-52, kjer se tudi prijavite. r. Kožar OBVESTILO LIKOVNIKOM Obveščamo člane društva kovnlkov Iskre, da bo v počastltev dneva Iskre In vseh letošnjih P°' membnih jubilejev naših narodov društvo organiziralo razstavo v avli PPG v Ljubljani, ki bo odprt9 ob koncu junija In bo na ogled ve9 letošnji julij. Prosimo člane In ostale Iskrašfc ki se ukvarjajo z likovno dejav' nostjo, da pošljejo svoja dela do 15. maja 1982 v Šolski cente' Iskra, Kranj, Savska loka 2 (pro*’ Volariču). Predsednik društv9 Jože Volarič GfA: N r PRIJATELJEM DUGEGA OTOKA oljni ^ Lanskoletni dogovor o prostovolji- ^ lovni akciji za ureditev kampa Mir na DU9 ^ otoku, ki naj bi jo izvedli jeseni 1981, n y izvedljiv, ker skupina prostovoljcev n® iz-vcuiji v, r\ci or\upn ici voivvvijw - . .y. zmogla vsega dela. Vsem, ki so bili Pr\L\ I! ! — l_l_. _ I !!! : _ I ^ 7311’^ : Ijeni sodelovati v tej akciji, se iskreno t Vse prijatelje Dugega otoka obveščaj da je aprila odšla na Dugi otok skupin? y. delavcev Iskre, ki je v desetih dneh P redila kamp Mir, da se bodo v niem 16,. valci čim bolje počutili. Med drugim so menjali 13 dotrajanih šotorov, prestavili P „■ dajalno pijač »Miletov ranč« k obali, kjer tudi urejen prostor s sedeži, urejena bo P ska razsvetljava za prijetna večerna P% danja, popravljena bo streha nad kuhinj0 f jedilnico, preurejena bo razsvetljav? . NaPa