PRIMORSKI dnevnik I® začel izhajati v Trstu 3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. tembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebu- ši, od 18. septembra 1944 a° 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, ,|er ie izšla zadnja števil-a Bil je edini tiskani par-"Zanski DNEVNIK v zadnjem Evropi. primorski MT dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppti Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 71 (13.901) Trst, sobota, 27. aprila 1991 Praznik ponosa in upora DUŠAN UDOVIČ Prav so imeli tisti, ki so po lanski Pravni slovesnosti v Kočevskem l°3u zaskrbljeno ugotavljali, da no-en°, še tako modro državniško dejanj6 ni dovolj, če ljudje niso priprav-Kni na zrel način živeti z izročilom astne zgodovinske preteklosti. Uve-Ktvljeni demokratični sistem naj bi 1 že po definiciji garant in hkrati Preizkušnja za sposobnost Slovencev, a bi razločno videli in sproščeno kaj je v narodovi zgodovini °brega in kaj slabega, j. P° Petdesetih letih ni čas triumfa-zrnov ali apologetskih prikazovanj, ■A so v preteklosti mnogokrat zameg-' Q objektivno tolmačenje slovenske P edvojne, medvojne in povojne zgo-i°yine' v kateri ni dogodkov, tudi bo-v Ce spornih, ki ne bi bili med seboj k ročno povezani. In ničkolikokrat je J.,U* povedano, da mora zato po-r ,jta do zgodovine ohraniti spoštljivo zdaljo, če se hoče izogniti revanšiz-le°m' Pred katerimi tudi po petdešet-•nem zamiku ne more biti varna. Oanes vidimo (ja se zgodovine pri-'Vn° in zaskrbljujoče nizko loteva ravno iz vrst tistih, ki so ne-,• °nive^anie krivic ,n evropske perspek *>*agana obeležja na poti spomi-„ v in tovarištva na predvečer praz-vonja 50-letnice Osvobodilne fronte tak- osamIien primer. Kako je lahko Pron° de/an/e nizkega moralnega ko, 1 a' na žalost vemo v zamejstvu raj Povedati, saj so nočne, s kljukastimi podpisane mazaške akcije po stva. spomenikih skoro vsakdanja lja r' Toda zgodilo se je sredi Ljub-nQre' z ukazom občinskega funkcio-ki je za to prejel ustrezna navo- dila. Sl, tar ,°Vens^J metropolit nadškof Šuš-Podo fe dni v središču ostrih na-s/0v v zaradi srečanja z zvezo borcev, °Po^ki krščanski demokrati pa so Op ekanje osrednji proslavi dneva finP°dkrepili z zahtevo, naj ne bo na, s,rana iz republiškega proraču- bole^šrti in podobni napadi na sim-odpor slovenskega protifašističnega torski?■tn°^no spominjajo na inkvizi-ni ku,.lz9anjanje hudiča, ki po misel-njeqa tUr' s°di samo še v mrak sred-no rn Vek°’ opozarjajo pa tudi na revni j p vJejn nekaterih sopotnikov današ-in nob‘osti, ki dejanske demokracije preDleyitl. vrednot ne poznajo in so 'helij da morajo svoj obstoj ute-9'tim Va,i 2 dru9ačno zgodovinsko le-ProstJCI,°' kot da /e zgodovino pre-lji D rn°goče ukinjati ali po mili vo-fe^;pern,esid v nekaj drugega. V preiti nn m 'etu smo bili v ta namen priča 9'm razpravam o Karantaniji, Nadaljevanje na 2. strani " V državne blagajne naj bi se steklo dodatnih petnajst tisoč milijard lir Nesoglasja v vrstah vladne večine o potrebnih gospodarskih ukrepih Liberalci za bolj energično odpravljanje vzrokov za naraščanje javnega primanjkljaja Kopja se lomijo tudi ob institucionalnih reformah - PSDI proti predsedniški republiki RIM — Osrednja točka programa nove štiristrankarske vlade - ukrepi za zmanjšanje javnega deficita in ves gospodarski manever, ki naj bi Italiji omogočil, da mirno pričaka združeni evropski trg - že povzroča polemike med vladnimi partnerji, ki se nikakor ne morejo dogovoriti, kateri so ti potrebni ukrepi. Včeraj so se z ministrskim predsednikom Andreottijem sestali ministri za zaklad Carli (oba na sliki AP), za proračun Cirino Pomici-no in za finance Formica, da bi se dogovorili za »pomladanske popravke«, ki naj bi v državne blagajne prinesli najmanj 15 tisoč milijard. Toda dogovora ni bilo in vse skupaj je bilo preneseno na ministrski svet, ki pa se bo sestal šele 10. maja, da bi se v tem času lahko podpredsednik vlade Mar-telli posvetoval z vsemi družbenimi silami in vladnimi strankami. Govori se o zvišanju davka IVA z 9 na 19 odstotkov za nekatere luksuzne predmete, za uvedbo taks na prenosne telefone, kreditne kartice, motorna kolesa in še nekatere druge stvari. Toda liberalci temu nasprotujejo in po besedah vodje liberalne delegacije v vladi Sterpe predstavljajo ti ukrepi le »str- ganje po dnu soda, namesto da bi vlada sprejela energične ukrepe, ki naj bi odpravili prave vzroke stalnega naraščanja javnih izdatkov«. Razhajanja v večini pa iz varne razdalje opazujejo republikanci, ki preko La Malfe potrjujejo vse kritike na račun Andreottija, istočasno pa odločno nasprotujejo hipotezi o podaljšanju mandata Francescu Cossigi za določen čas. In prav institucionalne reforme predstavljajo drugi boleč problem v vladni večini. Kot že večkrat doslej se kopja lomijo najbolj ob socialističnem predlogu o neposrednih volitvah predsednika republike in o predlaganem referendumu v zvezi s tem. PSDI je v glasilu 1'Umanita zapisala, da nasprotuje reformam, ki peljejo v predsedniški sistem, ker to po njihovem pomeni veliko »nevarnost zaradi prevelike koncentracije oblasti v eni sami osebi.« Temu sistemu pa v nekem intervjuju nasprotuje tudi predsednik KD De Mita, vendar pa so tokrat njegovi toni veliko bolj umirjeni in pripravljenost na dialog večja kot v preteklosti. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Z osrednjo slovesnostjo na Trgu revolucije v Ljubljani Svobodoljubna Slovenija praznuje ustanovitev Osvobodilne fronte Še pogajanja o razdelitvi nekdanjega Mondadorija LJUBLJANA — Vsa svobodoljubna Slovenija praznuje danes, 27. aprila, dan ustanovitve Osvobodilne fr.onte in vstaje slovenskega naroda proti okupatorjem. Osrednja proslava tega zgodovinskega datuma bo danes ob 11. uri na Trgu revolucije v Ljubljani, na kateri bo slavnostni govornik predsednik Zveze združenj borcev NOB Slo- venije Ivan Dolničar, pozdrave bodo prinesli predstavniki zamejskih Slovencev iz Avstrije in Italije, v imenu predsedstva Republike Slovenije pa bo spregovoril Ciril Zlobec. Po koncertu v Cankarjevem domu z začetkom nekaj po 13. uri bo pod večer v Cankarjevem domu slavnostna akademija, na kateri bo govoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Proslave so v teh dneh že bile ali še bodo v naslednjih dneh po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu. Med osrednjo proslavo v Ljubljani bodo po vsej Sloveniji polagali cvetje in vence k partizanskim spomenikom in na grobove padlih. Organizatorji ljudskega zborovanja na Trgu revolucije, ki je pod pokroviteljstvom posebnega državnega odbora predsedstva Republike Slovenije, so v teh dneh prejeli številne pozdravne brzojavke iz raznih krajev Slovenije in iz Jugoslavije, pozdrav predsednika VZPI-ANPI Arriga Boldrinija in druge, ki jih bodo na zborovanju tudi prebrali. Posebno pomenljivo pa je nedvomno pozdravno sporočilo organizatorjem, t. j. ZZB NOB Slovenije, polkovnika Billa Deakina, nekdanjega šefa britanske vojne misije pri vrhovnem štabu NOV Jugoslavije. Glasi se: »Dragi vojni tovariši in prijatelji! Pošiljam vam, ob tej posebni priložnosti, tople pozdrave v imenu tistih britanskih vojakov, ki so v zadnji vojni delili z vami težki boj proti nacističnim in fašističnim silam. Celo v najtežjih časih nikoli nismo dvomili v našo končno zmago. Prav tako smo uspeli uresničiti to, da spremenimo pogoje vojne v mir in demokracijo, kar je bila naša ogromna in neizmerna naloga. Proces, ki se je začel tukaj v Ljubljani z ustanovitvijo slovenske Osvobodilne fronte, 27. aprila 1941, se NADALJEVANJE NA 2. STRANI MILAN — Vse je kazalo, da bo končno le prišlo do sporazuma v zvezi z razdelitvijo Mondadorija med Cir Carla De Benedettija in Carla Caracciola ter Silviom Berlusconijem skupaj z Luco Formentonom in Leonardom Mondadorijem, vendar tudi včeraj dokončnega dogovora niso dosegli. Popoldne so sicer objavili vest, da naj bi Berlusconi podpisal osnutek dogovora, po katerem bi moral De Benedetti Berlusconiju plačati še 190 milijard lir, vendar so iz krogov Cir to vest takoj demantirali. Po prvotnih napovedih naj bi Berlusconi, Formenton in Leonardo Mondadori kontrolirali Amef, Mondadori, Club editori in Elemond, De Benedetti in Caracciolo pa tednik L'Espresso, Finegil (krajevne dnevnike) in La Repubblico, v njunih rokah pa naj bi bila tudi papirnica Ascoli. Berlusconijeva skupina bi si v svojih družbah zagotovila približno 1.400 milijard letnega prometa, medtem ko naj bi De Benedetti in Caracciolo letno »obrnila« 960 milijard lir. Medtem ko se stopnjujejo razhajanja v slovenski vladni koaliciji in v SDZ Nadaljujejo se osamosvojitvene pobude BOGO SAMSA *iJkuaBUANA Sinoči se je s tridnevnega vi8(j a v Franciji vrnil predsednik slovenske Slovj ,Loize Peterle. Francija je opozorila dog0vStcetJa predsednika, naj medrepubliško ki pa arJanJe ne ogroža enotne Jugoslavije, nostj ,lIna lahko tudi konfederativne značil-■■ *■ v bist Ušča vu gre za stalno ponavljajoča sta-Sen zahodnih držav, ki so bila sprejeta aihPrif,irU dvanajsterice in katere podpira Slotk-aadm™straC1ja. . - r-'* viimiv ivu j. a iv a putt uaa- kotlstrmf^a čeprav istočasno tudi nadaljuje Publika trvne raz90v°re z vsemi ostalimi repo mi arni' da bi dosegla svojo samostojnost da tucjj11 in dogovorjeni poti. V ta okvir spa-de, kj zadn?i finančni ukrep slovenske vla-iunsknUvaia Kot računsko vrednoto in obra-sredstvo evropske ekuje, ki naj bi bili °venija Pa pogumno koraka po poti osa- torej osnova za novonastajajoči slovenski finančni sistem. Vprašanja slovenskega osamosvajanja in kratka poročila vseh ministrov Slovenske demokratske zveze so bila včeraj uvod v razburkano in polemično razpravo sveta Slovenske demokratske zveze. Vendar pa so bila v ospredju predvsem notranje strankarska vprašanja in prvenstveno, kakšna je identiteta te stranke. Formirali sta se dve ostro ločeni krili, prvo je centristično, drugo pa izrazito desno z močnim katoliškim prizvokom. Končna odločitev mora biti sprejeta na izrednem strankarskem kongresu, ker so nekateri mnenja, da je sedanje osrednje vodstvo mnogo preveč levo usmerjeno, članstvo pa naj bi bilo vedno bolj usmerjeno na desno. V uvodnem poročilu je predsednik Dimitrij Rupel med drugim kritično ocenil koalicijo Demos zlasti zaradi gospodarskih vprašanj, predvsem pa obžaloval, da se stranka izgub- lja v Demosu. Odločno se je izrekel za ministra Mencingerja in njegov projekt gospodarske strukture Slovenije, ker morajo biti podobne tudi poteze slovenske zunanje politike. Slovenska demokratska zveza je stranka kompetentnih, ne pa užaljenih ljudi. Bistvo je v spreminjanju sedanjosti, ne pa v gledanju v preteklost. Predsednik Rupel je bil dokaj polemičen s »fundementalisti« v stranki, kot je precej zviška ošvrknil nastajajočo desnico. SDZ mora ostali sredinska in demokratična stranka, treba je ohraniti koalicijo Demos, toda treba je misliti tudi na lastno podobo na bližnjih volitvah. Rupel se je zavzel, naj bo kongres jeseni, ker bo junija slovenska politična javnost zaposlena z osamosvajanjem in ne bo časa ne dovolj pozornosti za notranje strankarske probleme. Vendar pa je bila dvorana precej razdvojena in je moč obeh stališč približno enaka toda ob hujši militantnosti in odločenosti de-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Maradona v zaporu zaradi posesti mamil BUENOS AIRES Diego Armando Maradona je bil včeraj zvečer aretiran v argentinski prestolnici, ker so policisti med neko akcijo v boju proti narkomaniji pri slavnem nogometašu našli mamilo. Vest je potrdila sodnica Amelia De Vidal. Ko so ga aretirali, je bil bivši as Napolija v hiši nekega sorodnika v enem izmed predmestij argentinske prestolnice. Podrobnejših vesti o dogodku za zdaj sicer še ni, vendar pa postaja vse bolj očitno, da Maradona najbrž tudi v Italiji ni bil povsem nedolžen. Kot je znano, ga je italijanska nogometna zveza že kaznovala s prepovedjo igranja za 15 mesecev, ker so ob antidoping kontroli po neki tekmi v njegovem urinu odkrili ostanke kokaina. Znano je tudi, da je proti njemu še vedno v teku sodni postopek pred neapeljskim sodiščem zaradi njegove domnevne vpletenosti v trgovino z mamili. Argentinski zvezdnik je sicer vse te obtožbe vztrajno zanikal, pa tudi v argentinski javnosti so celotno zadevo predstavili kot namerno kampanjo proti Maradoni. Po včerajšnji aretaciji pa bo najbrž vse drugače.... Po posredovanju voditelja Ruske federacije Borisa Jelcina in torkovem sporazumu Nova zmaga predsednika Gorbačova Sovjetski rudarji se vračajo na delo MOSKVA — Po zmagi na plenarnem zasedanju CK KPSZ je Mihail Gorbačov včeraj zabeležil še pomembnejši uspeh: stavkovni val, ki je že spravil na kolena sovjetsko gospodarstvo, se je začel umirjati. V Vorkuti (Pečorski bazen) so se rudarji vrnili na delo, prav tako v Belorusiji. Še vedno stavkajo rudarji v Donbasu in Kuzba-su, a od tod že prihajajo znamenja, da bi se lahko rudarji odpovedali svojim političnim zahtevam. V Moskvi že odkrito govorijo, da se je voditelj Ruske federacije Boris Jelcin tajno sestal z raznimi voditelji stavkovnih odborov rudarjev in jih prepričal, da so njihove politične zahteve po sklenitvi torkovega sporazuma z Mihailom Gorbačovom neumestne in celo nevarne za razvoj demokracije. Bržkone je ta sporazum dosegel, da je bila udeležba na včerajšnji enourni opozorilni stavki zaradi težkih življenjskih razmer v Ruski fede- raciji precej omejena, ali bolje rečeno, delavci so množično manifestirali, a ob koncu izmen, da ne bi prizadeli proizvodnega procesa. Torkov sporazum, ki ga že vsi imenujejo sporazum desetih (Gorbačov in voditelji devetih zvezno usmerjenih republik), predvideva namreč »specialni režim« za »strateško pomembne panoge gospodarstva«. Nedvomno pa so na razumevanje stavkajočih ob težavah sovjetskega gospodarstva bolj kot grožnje učinkovale izjave Borisa Jelcina, po katerih je Gorbačov prvič pokazal razumevanje in se odpovedal raznim še hujšim opcijam, ki jih je že skoraj vsililo partijsko desničarsko krilo. Seveda to še ne pomeni, da so sedaj za Gorbačova težave mimo. Pro-tikrizni program premiera Pavlova mora čimprej obroditi rezultate, ker bo v nasprotnem primeru ljudski protest še hujši. F (Telefoto AP) Takih prizorov bo v prihodnjih dneh precej manj Za praznik osvoboditve avtomobilisti bolj previdni RIM — Ob dnevu osvoboditve je 24. in 25. aprila po italijanskih cestah vozilo skoraj milijon avtomobilov več kot lani, nesreč je bilo 5 več, umrla je tudi ena oseba več kot lani, število ranjencev pa se je zmanjšalo za 80. K večjemu številu nesreč je nedvomno prispevalo slabo vreme. Tako je v teh dveh dneh na cestah bilo 14.216.000 avtomobilov (lani 13.270.000), nesreč je bilo 844 (839), mrtvih 16 (15), ranjenih pa 588 (668) oseb. Prometna policija in karabinjerji so zabeležili 26.542 kršitev cestnoprometnih predpisov (lani 26.334), od katerih jih je 965 (prav toliko kot lani) bilo zaradi prekomerne hitrosti, ki so jo zabeležili v vozniškem dovoljenju. Glede na naraščanje prometa je bilo nesreč in žrtev manj, kar pripisujejo večji disciplini voznikov, ki so, kot kaže, upoštevali pozive k previdnosti in spoštovanju predpisov. Skromna rast prebivalstva v Italiji RIM — V letu 1990 se je število prebivalcev v Italiji povečalo za 162.818, tako da je bilo 3i. decembra lani 57.739.247 prebivalcev, kar pa je le 2,8 promila več kot v letu 1989. Po podatkih državnega statističnega zavoda je na severu in v osrednji Italiji živelo 36.555.049 (63,3 odstotka) ljudi, na jugu in otokih pa preostalih 21.184.198. Zmanjšuje se število prebivalcev v pokrajinskih središčih, tako da v njih zdaj živi še 31 odstotkov celotnega prebivalstva, medtem ko je leta 1981, ko so tudi ugotavljali ta podatek, v teh centrih živelo 32,7 odstotka vseh Italijanov. V nasprotju s tem pa počasi narašča število prebivalstva v manjših občinah, kjer je lani že živelo 69 odstotkov vseh Italijanov. Toda med severom in jugom so pri teh podatkih precejšnje razlike. Na severu in v osrednji Italiji je število prebivalcev v pokrajinskih prestolnicah upadlo za 5,2 odstotka, v istem obdobju pa se je na jugu države to število povečalo za 1,1 odstotka. Po načelnem sporazumu s kurdskimi voditelji bi Sadam Husein lahko zaostril odnose s šiiti BAGDAD — Sporazum med predstavniki iraškega odporniškega gibanja in predsednikom Sadamom Huseinom o kurdski avtonomiji bodo naslednji teden dopolnili podrobnejši dogovori o velikosti avtonomne pokrajine Kurdistan, o razsežnostih avtonomije in o odnosih pokrajine z zunanjim svetom. Delegacijo tokrat ne bo vodil Džalal Talabani, temveč predstavnik Demokratske stranke Masud Barzani. Kot predvideno, je dogovor sprožil negativne reakcije v šiitskem taboru, ki se boji da bo Husein po dogovoru s Kurdi usmeril vse svoje sile proti upornikom na jugu. Talabani je pojasnil, da je Sadam Husein obljubil avtonomijo v okviru demokratičnega in pluralističnega sistema, v katerem naj bi bilo dovolj prostora za svobodo tiska in besede. Po njegovem mnenju Sadam Husein ni bil še nikoli tako šibek kot ta trenutek in je zato nevarnost, da bi jih izdal manjša. »V dogovarjanje nas je silila tragedija kurdskega ljudstva, ker ne bi radi, da bi bili Kurdi raztreseni po vsem svetu kot Armenci,« a dodal je: »Eden od glavnih razlogov pa je bil prav ta, da smo med oboroženim uporom ostali popolnoma sami. Pravih prijateljev nimamo.« Šiitom je zagotovil, da jih Kurdi ne bodo zatajili. Iraške oblasti so umaknile svoje vojake iz severnega Iraka, kjer bo ostalo le 50 policistov. Medtem ko ZDA zatrjujejo, da bodo ameriški in očitno tudi drugi zavezniški vojaki ostali, dokler bo potrebno, je tajnik OZN De Cuel-lar potrdil, da jih bodo pri Zaku čim prej zamenjale sile OZN. Po umiku iraških vojakov so se prve skupine Kurdov napotile proti Zaku. Kljub precejšnjim količinam hrane se število smrtnih primerov ob turški in iranski meji veča. Dnevno umre okrog 2000 izmučenih beguncev (na sliki AP). Ob rojstnem dnevu predsednika Sa-dama Huseina - svoj 54. rojstni dan bo praznoval v nedeljo - bodo iraške oblasti preklicale omejitev prodaje bencina. Rafinerija v Baidžiju, že proizvaja za polovico svoje zmogljivosti ali 4,5 milijona litrov dnevno. Papeževa enciklika »Centesimus annus« nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani VATIKAN — Papež Janez Pavel II. je neutrudljiv: danes bo v Lucanii (obisk v Bazilikato je odložil pred dvema tednoma zaradi nepričakovanega snega); že v ponedeljek in torek bo sprejel švicarske škofe; v četrtek, 2. maja, pa bodo predstavili njegovo encikliko Centesimus annus. Dokaj natrpan spored, če upoštevamo, da sta vmes še nedelja in 1. maj, ko ima papež javne maše. Osma enciklika Janeza Pavla II. (na sliki: podpisovanje dokumenta ob prisotnosti vatikanskega tajnika Angela Sodana) prihaja prav ob stoletnici prve socialne enciklike katoliške cerkve, ki jo je izdelal Leon XIII. 15. maja 1891 z naslovom Rerum nova-rum. Centesimus annus bo sicer nosila datum 1. maja, govorila pa naj bi predvsem o moralni odgovornosti svetovnih kapitalistov do uveljavljajočih se gospodarstev. To je tretjič, da rimski škof izbere latinski naslov nekega socialnega dokumenta za svojo encikliko: Pij XI. je maja 1931 izdelal encikliko Ouadragesimo anno, Pavel VI. pa je leta 1971 napisal apostolsko pismo z naslovom Octogesima Adveniens. Za srečanje s švicarskimi škofi se je papež odločil zaradi negodovanja, ki je spremljalo imenovanje »reakcionarnega« msgr. VVolfganga Haasa v Chu-ru. Njegova škofija zajema tudi Ztirich in je ena največjih v Švici z 726.000 verniki. Njegova zgodba spominja na nekatera druga imenovanja papeža Woytile, kot denimo primer škofa iz Utrehta, zaradi katerega je, sklical sinodo nizozemskih škofov leta 1980. • Praznik celjskih grofih, iskanju in utemeljevanju simbolov, grbov s panterji in knežjimi kamni. Narodnoosvobodilni boj in OF sta bila potisnjena v ozadje, kot da bi ju bilo treba zbrisati iz slovenske zavesti. Domobranstvo doživlja poskuse moralne rehabilitacije, kakor da je opravičljivo in mogoče gojiti ambicije do pokončnega slovenstva tudi v službi okupatorjevega uničevalnega stroja. Poveličevanje tega torej, česar se vsak civiliziran narod v Evropi globoko sramuje. Bilo bi usodno, če bi ta majhen, pa vendar s precejšnjimi ambicijami prežet slovenski narod dopustil, da se stepta v pozabo zavest, kako si je lastno državnost začel graditi prav s krvavo plačanim uporom proti nacifašizmu. Te dni nas je mnogo tudi tu, izza meje, ki se vprašujemo, s kakšno identiteto bo šel ta naš narod v samostojnost in Evropo, če bo iz lastne zgodovinske poti skušal kot balast odstraniti ravno to, na kar bi moral biti najbolj ponosen. In ravno takšen ponos je po petdesetih letih potreben mlajšim generacijam, da se hlapčevanje tujcem v takšni ali drugačni obliki ne bi nikoli ponovilo. • Nesoglasja De Mita pravi, da je »predsedniška republika boljša kot nič; toda med nič in predsedniško republiko je še dovolj prostora za poglobljeno razpravo brez prepirov in spopadov«. Ta popustljiv De Mitov ton pa je naletel na dokaj ugodno reakcijo v vrstah PSI, vendar pa je socialistični podtajnik Di Donato dejal, da se je končno treba soočiti z bistvom problema, saj »če se okrog njega kroži, kot mačka okrog vrele kaše, se rešitev tega problema ne bo približala niti za milimeter«. G. R. • Svobodoljubna nadaljuje z isto hrabrostjo in smislom za nacionalno neodvisnost, kakršno ste iskali vi v Sloveniji in širom po Jugoslaviji v letih boja, ki se ga spominjamo, kot da bi to bilo včeraj. In naše medsebojno zaupanje, ki se je tedaj zgradilo med nami, se nadaljuje za vse čase. Bilo je in še vedno je, privilegij in čast za nas, da smo bili tedaj z vami, v vaši družbi. ^ Mi smo - v duhu - tukaj danes z vami!« LJUBLJANA — Istočasno pa se nada-ljujejopolemike zaradi barbarskega in nezakonitega podiranja jamborov in obeležij na Poti spominov in tovarištva. Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (vodi ga predstavnik zelenih) je včeraj izdal ostro uradno sporočilo, v katerem ugotavlja, da so nekateri člani mestne vlade naročili podreti sedem spominskih jamborov, ki so bili sestavni element celotne podobe Poti spominov in tovarištva, spomenika Ljubljane, ki je edina v Evropi in v svetu doživljala, v letih od 1942 do 1945 usodo v celoti z žico obdanega mesta. Pot ni samo spomenik svobodne Ljubljane, je zelen pristan mesta in rekreacijski objekt. V sporočilu so nato zelo podrobno navedeni vsi uradni akti, s katerimi je bila pot urejena in zaščitena. Poročilo zaključuje: »Barbarsko je ravnanje, ki protizakonito uničuje zgodovinsko, kulturno in arhitektonsko dediščino mesta. Prav zato in ker je Pot last in uporabna vrednost vseh prebivalcev Ljubljane, je to po zakonu škodljivo dejanje mestne oblasti toliko bolj nezaslišano. Preko republiških inšpektoratov in mestne uprave inšpekcijskih služb Ljubljana je sprožen inšpekcijski postopek, podane pa bodo tudi kazenske ovadbe.« Kot zadnje naj še navedemo, da so v prireditveni odbor za praznovanje obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte pristopili Slovenski socialdemokrati in delegirali v odbor predsednika skupščinske komisije za mednarodne odnose Matjaža Šinkovca. Sklep je bil sprejet na sestanku izvršilnega odbora stranke. • Osamosvojitev snega krila. Med »golobe« prav gotovo spada Spomenka Hribar, ki je orisala podobo sredinske stranke in v tej zvezi navedla naslednje tri zaključke, ki naj bi služili za končno stališče. »Glede na moje izvajanje predlagam, dragi kolegi, nekaj hipotez, ki bi jih po diskusiji, če ste na to pripravljeni, morda sprejeli celo kot sklepe: 1. SDZ združuje ljudi, ki se zavzemajo za človeške pravice in državljanske svoboščine, za državno suverenost Republike Slovenije in demokracijo in to ljudi ne glede na svetovnonazorsko opredelitev, ker meni, da le-ta ne more biti kriterij za politično delovanje, še manj za izrivanje ljudi iz stranke ali družbe. 2. SDZ priznava veličino narodovega upora zoper okupatorja in v tem smislu podpira idejo, da bi se izbral neki dan kot državni praznik, ko bomo to dejanje slovenskega naroda proslavljali. 3. SDZ meni, da antikomunizem v pogojih parlamentarne demokracije ni primerna oblika odnosa do komunistov kot ljudi, antikomunizem spada v drug čas, v preteklost. 4. SDZ si bo še naprej prizadevala za nacionalni konsenz in narodno spravo. Kot že rečeno, so bila močno zastopana tudi stališča, ki se izrecno sklicujejo na desne evropske usmeritve. Minister za sodstvo dr. Rajko Pirnat je tako izhajal iz katoliškega etosa in predvsem iz odločnega, militantnega in do kraja izvedenega antikomunizma. Za vse težave, slabosti in pomanjkljivosti so krivi edino komunisti, ki so 45 let načrtno uničevali Slovenijo. Osnovno vprašanje je preprečevanje, da bi ta ideja in ti ljudje prtih kadarkoli ponovno na oblast. Predvsem pa je Slovenska demokratska zveza stranka onih, ki plačujejo davke in ki se zavzemajo za popolno ekonomsko svobodo, za čim manjše socialne prispevke, ker edino svoboden kapital ustvarja bogastvo in z njim tudi pogoje za boljš® življenje za vse. Odkrito je treba reči, da to ni stranka za vse, temveč samo za določen del družbe. Razprava o Slovenski demokratski zvezi in njeni podobi je seveda vsebinska razprava tudi o sedanji vladi in gr°' zeči vladni krizi. Pričakovati je, da b° Peterletu uspelo »po hitrem postopku" krizo zgladiti, zato se govori o nedeljsk konklavi, na kateri naj bi se sestala vla da za zaprtimi vrati in skušala dokončno urediti vse odprte probleme. Teh pa ne manjka, saj je poleg problema Mencin ger prišlo do polemik tudi o drugih m1 nistrih in poleg Kranjca se sedaj omeni še minister Janko. Usposabljanje menedžerjev Vz. Evrope VIDEM — Tržaški BIC, raziskovalno središče pri Padričah, videmska trgovinska zbornica in deželna zveza jndustrijcev bodo sporazumno z Deže-oblikovali delovno skupino, ki naj v nurlaniji-Julijski krajini koordinira fnzne pobude za strokovno usposab-ganje menedžerjev držav Vzhodne Evrope. Za oblikovanje te skupine so se dogovorili v Vidmu, na srečanju, ki ga je sklical odbornik za vprašanja odnosov Evropsko skupnostjo Gianfranco Varbone in katere so se udeležili še deželni odbornik za industrijo Ferruc-C1° Saro, predsednik videmske trgovinske zbornice Gianno Bravo, predsednik raziskovalnega središča Dome-nico Romeo, predstavniki deželne zve-2e industrijcev, deželnega centra za storitve mali industrij CRES, porde-donske trgovinske zbornice, Biča in Enulgiulie. Oblikovana skupina bo delovala v °kviru tako imenovanega Načrta Ev-|epa, ki ga je pred časom izdelal UNI-uO (struktura Združenih narodov, ki le ukvarja z industrijskim razvojem). a načrt naj bi pomagal državam zhodne Evrope v prehodu od plan-^ke na tržno gospodarstvo. O tem .Prašanju so priredili lani v Trstu sre-^anje, ki se je zaključilo s predlogom a oblikovanje stalnega italijansko-ju-goslovanskega sekretariata, ki naj bi Premijal uresničevanje programov ooperaeije in inovacij malih in sredin podjetij v Vzhodni Evropi. l sekretariat, je poudaril Carbone, , ^lahko predstavljal prvo fazo in prvi 0rak pri uresničevanju deželnega te-e$a' ki naj usklajuje delo vseh struk- P ki že delujejo na področju uspo-,, tjanja menadžerjev. Poleg tega pa k! 'ahko tudi zbiral finančna sredstva, j*h v ta namen dodeljuje Evropska topnost. j Trst - Strokovno usposabljanje ; a strateški pomen za razvoj Furlani-^'/ulijske krajine, učinkovito pa je Pko, če bo doseženo primerno rav-noVesie med šolo v celoti in proizvodni stvarnostjo. Po Francescuttovi oce-Co?aJe treba v zvezi s tem rešiti kopi- n vprašanj med katerimi nehomoge-st izdatkov, nezadostno izkoriščnje » zP°ložljivih sredstev, nadzorstvo strokovnostjo, preveliko zbirokra- kad tizi i*ran°st in skromno prožnost v ka-ba Vs!ci politiki. To vporašanje je tre-Sa, tešiti tako, da bo strokovno uspo-tiv ]anie jamčilo kakovost, kompeti-n°st in učinkovitost. Po izjavah ministra za prevoze Streicherja Avstrija hoče zaščititi svoje naravno okolje INNSBRUCK Ker želi zaščiti okolje, Avstrija ne bo prilagodila svoje politike prevozov merilom, ki veljajo v Evropski skupnosti, pač pa meni, da je treba hitro korenito zmanjšati promet težkih tovornjakov in prenesti dober del prevoženega tovora na železnico. Tako je poudaril avstrijski minister za prevoze Streicher na tidskov-ni konferenci, na kateri je orisal stališča Dunaja do pogajanja z Evropsko skupnostjo. Streicher je dodal, da bo dogovor s skupnostjo veljal za vse članice ES in bo zadeval torej tudi Italijo. Vsako leto gre preko avstrijskega ozemlja 60 milijonov ton blaga, od tega pa odpade na blago članic Evropske skupnosti 79-odstotni delež. Avstrija je v bistvu postala neke vrste velika avtocesta, po kateri neprestano vozi na milijone tovornjakov. Toda prebivalstvo nima od tega nič, pravzaprav ima samo škod. Najbolj kritično področje je os Brenner (na meji z Italijo) - Kufstein (na meji z Nemčijo). Na tej prometnici, ki je dolga 100 kilometrov, vozita vsako leto okoli dva milijona tovornjakov po ozkih alpskih dolinah rek Inn in Wipp. Ob avtocesti gozdovi že hirajo, zaradi česar obstaja nevarnost plazov in usadov. Hrup je postal neznosen in onesnaženje zraka je preseglo vse varnostne standarde svetovne zdravstvene organizacije. Sledove svinca so našli tudi že v mleku mater, ki živijo v naseljih ob avtocesti. Alpski naravni sistem je torej ogrožen, je poudaril avstrijski minister za prevoze in dodal, da je treba zato ukrepati hitro in učinkovito. V obeh dolinah in skoraj povsod po Avstriji spontano nastajajo odbori državljanov, ki zahtevajo od avstrijskih politikov, naj rešijo problem. »Tudi zaradi tega,« je pojasnil Streicher, »je bila prepove- dana tovornjakom nočna vožnja. Poleg tega smo že veliko vložili v potenciranje železnice, ki ni izkoriščena v zadostni meri. Zahtevamo tudi predor pod Brennerjem, od avtomobilskih industrij pa zahtevamo, naj proizvajajo manj hrupne avtomobile in tovornjake s katalitični dušilci. Na pogajanjih z Evropsko skupnostjo je Avstrija tudi predlagala tudi tako imenovane »eko točke«. Po tem predlogu naj bi vsaka država imela na razpolago določeno število »eko točk«, ki bi jih razdelila svojim prevoznikom. Na meji pa bodo hrupni in onesnažujoči tovornjaki morali odšteti večje število »eko točk«. Ta sistem je po avstrijski oceni lahko učinkovit v občutljivem in močno izpostavljenem območju, kot je alpsko, ki predstavlja poleg vseh pljuča Evrope in je turistično uveljavljeno . »Ko sem pred štirimi leti predlagal Evropski skupnosti ta sistem,« je poudaril avstrijski minister za prevoze, »so me mnogi zasmehovali in se upirali mojim načrtom v imenu domnevne svobode prometa, ki so ga zamenjavali z načelom svobodnega kroženja blaga. Sedaj se stvari, kot kaže, spreminjajo in s svojimi stališči silimo mnoge, da se zamislijo o vprašanju prevozov in uberejo pot, ki naj jamči cenenost in učinkovist in zaščito okolja.« Streicher je tudi dodal, da Avstrija ne bo podpisala z Evropsko skupnostjo dogovora za vsako ceno, pač pa bo pristala na sporazum le, če bodo spoštovana nakazana načela. Dodal je, da gre za vprašanje, ki neposredno zadeva tudi Italijo in je izrazil upanje, da bo italijanski minister za prevoze Ber-nini pokazal razumevanje za to stališče tudi v interesu celotne Evropske skupnosti. SSk zahteva od Martinazzolija zagotovila o zaščiti Slovencev TRST Slovenska skupnost se je, kot piše v strankinem sporočilu, z brzojavko obrnila na novega ministra za reformo državnih inštitucij in deželna vprašanja posl. Mina Martinazzolija. Njemu in podtajniku prof. Francescu D'Onofriu, ki je posebej pristojen za deželna vprašanja, za katera se je doslej zanimal minister Maccanico, je izrazila čestitke in voščila za uspešno delo. Deželno tajništvo SSk pa, je rečeno v sporočilu, protestira, ker vladne programske smernice, ki jih je v parlamentu predstavil ministerski predsednik Andreotti, ne obravnavajo vprašanja zaščitnega zakona in drugih perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zato si želi od ministra zagotovil o vladnem stališču v tej zvezi. gospodarski dopis iz Slovenije Konceptualni razlogi ne zgolj privatizacija Slovenska vladna kriza je nasto-la zaradi gospodarskih vprašanj. Gospodarski strokovnjaki so prepričani, da gospodarskih težav na novo nastajajoče države ni možno odpravljati na revolucionaren način, s terapijami s šokom, ampak postopoma, ognjeviti zagovorniki slovenske samostojnosti in odcepitve pa zahtevajo večjo hitrost. Tisti, ki so se ogrevali za postopnost, so morali popustiti in so odstopili. S tem so celo močno ogrozili položaj predsednika vlade, ki mu zdaj politiki vsiljujejo in postavljajo nove može v vlado, kar je jasen znak, da so konceptualna razhajanja veliko globlja, kot se je zdelo še pred časom. Rečeno je bilo, da je glavni vzrok za odstop podpredsednika slovenske vlade dr. Janeza Mencingerja v različnih pogledih na privatizacijo gospodarstva. Tudi Slovenija ne more brez pretresov mimo najtršega problema, s katerim se srečujejo vse države nekdanjega socialističnega bloka. Treba je namreč najti odgovor na izjemno zapleteno vprašanje, kako prodati nikogaršnjo lastnino (torej družbeno lastnino). To lastnino bi morali prodati prebivalcem te države, ki imajo do te lastnine pravico ali vsaj prednost pri nakupu, a so prerevni, da bi jo lahko kupili. Na Hrvaškem so izračunali, da bi lahko z vsemi prihranki, ki jih imajo ljudje na Hrvaškem, odkupili komaj 2,8 odstotka hrvaške družbene lastnine. Nekaj družbene lastnine bi lahko prodali tujcem. Trdijo, da v najboljšem primeru morebiti četrtino vse družbene lastnine, pri čemer je jasno, da bi jo morali prodajati po sorazmerno nizkih cenah. Prodaja po smešno nizkih-cenah, po kateri so tuji poslovneži pripravljeni kupiti komaj še živečo tovarno, ni zaželena in jo označujejo pri nas kot razprodajo družbenega bogastva in prostovoljno izgubo gospodarske suverenosti. Ker je eno in drugo neizvedljivo ali pa vsaj škodljivo, je možno samo še dvoje: ali družbeno lastnino podržaviti in jo nato počasi prodajati najboljšim kupcem, ali pa to lastnino na poseben način razdeliti ljudem, da bodo začeli z njo trgovati in zanjo skrbeti. Razdelitev ni povšeči oblasti, ker od take razdelitve ni nobene finančne koristi, saj se v državne ali podjetniške sklade ne steče nič denarja, denar pa mlada demokracija (beri država) in gospodarstvo, ki se počasi srečujejo s pravim tržnim načinom gospodarjenja, rabita bolj kot ozebli sonca. Podržavljanje bi zdajšnje gospodarske probleme, ki so nastali zaradi družbene lastnine, še povečalo, saj je dokazano, da so gospodarski učinki v podržavljenih podjetjih še veliko slabši kot v družbenih, saj je dokazano, da so gospodarski učinki v podržavljenih podjetjih še veliko slabši, kot v družbenih, predvsem pa ni možno hitro vzpostaviti trga vrednostnih papirjev, brez katerega ni tržnega gospodarstva. Dr. Janez Mencinger je že ob nastopu predsedniške funkcije dejal, da na to zahtevno vprašanje ne pozna odgovora. Rešitve, ki jih je našel, so bile močno kritizirane. Kot je znano, je piko na i tem kritikam dal harvardski profesor Jefr-rey Sachs, za katerega je Mencingerjev model, če povemo zelo poenostavljeno, premalo kapitalističen in preveč državnolastninski. Vendar si upamo trditi, da razhajanje glede zamisli o privatizaciji družbene lastnine ni glavni razlog za Mencingerjev odstop in za odstope (že opravljene ali samo najavljene) nekaterih drugih vladnih ljudi. Vzrok je globlji. Najti ga je treba v trditvi, ki jo je dr. Mencinger izrekel pred nekaj dnevi, ko je dejal približno naslednje: Prepričan sem, da v Jugoslaviji ni možno voditi nobene gospodarske politike, čedalje bolj pa se mi dozdeva, da take politike ni možno voditi več niti v Sloveniji. Iz tega se da razbrati predvsem to, da so postali tako imenovani negospodarski lobiji v Sloveniji prevladujoči. Znano je namreč, da je dr. Mencinger (z njim pa tudi Kranjec, ki je finančni minister) zahteval zmanjšanje vseh stroškov v republiki, pa mu ni uspelo, da je izrazit nasprotnik tako imenovanega kmečkega lobija, ki bi rad Slovenijo povsem zaprl pred tujo konkurenco (in da je prav zaradi njega najbrž Peterle ministra za kmetijstvo »zamrznil«, ne pa odstavil), da je zagovornik odprave vseh republiških ukrepov, ki ovirajo pretok blaga po državi, da ni izrazit zagovornik uvedbe Slovenke valute... JOŽE PETROVČIČ ^(l Pobudo pokrajinskega vodstva Demokratične stranke levice V Vidmu poglobljena razprava 0 problemu nuklearke v foškem rj)0^^EM — Na pobudo skupine Deski patačne stranke levice na videm-ven °krajini sta podpredsednik slo-Mam;6 • v^a5e Eeo Šešerko (Zeleni) in Olenik, predsednik zelene jedri?6 Prenoviteljih, govorila o hiih h centrali Krško ter o prizadeva-y ™ bi j0 zaprli do leta 1995. bok SV°iem posegu je bil Leo Šešerko centa] ]asen: če ne bo prišlo do zaprtja tenih8 6 ^rško, bodo predstavniki ze-se v zapustili vladno koalicijo. Sicer reki; 0 ° tem vprašanju Slovenci iz-p'1 z referendumom. Pred .Uvodnih besedah pokrajinskega zi6a s avnika PDS Puntina, odgovor-taSsjj za Probleme okolja pri DSL Mat-ekol m Pokrajinskega odbornika za (PSl^ijo in prevozništvo Mazzole de J' Podpredsednik slovenske vladi bKt0t0V^' r*a katastrofa v Černobilu do m Veno vplivala na slovensko jav-jedrsi,nenie' ki se ni opredelilo proti skrbi j j1?- nentralam. To vsekakor zase 0J tls,te stranke in organizacije, ki priprg6^0 za zaprtje centrale in ki se durnu vbai° na preverjanje na referen-doka;" ■ i®™ y zvezi pa je bil Šešerko refprnJ?sen’ Če se bodo Slovenci na 4°kaj' ' —*• '—c sc uuuu oiu v mn na *®arkpn i?mu izrekli za ohranitev nuk-°bratn' boc*° zeleni ostali v vladi, v PriSot ern Primeru pa bodo njihovo traie ?,st Pogojevali z zaprtjem cen-Krškem. Stroški za zaprtje jedrske centrale, je dejal Šešerko, bi znašli 900 milijonov Ecujev (na 1.300 milijard lir), kar niso mačje solze. Ob tem pa gre podčrtati, da je Hrvatska, ki je soinvestitor projekta, proti zaprtju jedrskega kompleksa. K tem je treba prišteti še vprašanje lokacije radiokativnih odpadkov. Povsod, kjer naj bi jih odložili, so naleteli na odločen odpor prebivalstva. V svojem ekspozeju se je Šešerko z zaskrbljenostjo vprašal, kako da so načrtovalci centrale izbrali prav Krško za lokacijo tega objekta. Znano je namreč dejstvo, da gre za nevarno seizmično področje. Predstavnik prenoviteljev Maurizio Olenik je obnovil mnenje svoje stranke, ki je za zaprtje jedrske centrale. To izbiro je podkrepil s štirimi točkami: 1) povezanost jedrske energetike z vojaškimi programi; 2) vprašanje jedrskih odpadkov; 3) centrala v Krškem v primeru katastrofe ni obvladljiva; 4) vztrajanje pri nuklearni rešitvi pomeni potrditev starega sistema. V razpravi so se izostrila še druga vprašanja, ki so vezana na nevarnost jedrskih central in na samo okolje. V poštev je bila vzeta tudi nevarnost terorističnega atentata ob zaostreni jugoslovanski mednacionalni napetosti. RUDI PAVŠIČ ^vne uprave in stvarnost združenj 142*?*^ »Nove ureditve javnih uprav: stvarnost združenj v luči zakoni V°^tVonfinskih statutov«. To je naslov dvodnevnega posveta, ki ga deželni <*v°ra/p prireja 3. in 4. maja na sedežu videmske Trgovinske zbornice (' ^ežej8gec*anfe se bo začelo v petek, 3. maja, ob 15.30 s posegi Tarcisia Barbe ^ Podpredsednika ACLl, Alessandra Tesinija, deželnega predsedniki Darja Barnabe, deželnega odbornika za javne uprave. V razpravi bodi nQ^ePik ?lmj . sodelovali tudi Maurizio Villani, deželni predsednik ARCI, te fi Čvoc/tUP'ne v deželnem svetu Dario Tersar. B°Si°. čl ni Por°čil> na sobotnem delu zasedanja (ob 9.30) bosta imela Lin °°lo9ni državnega vodstva ACLl, ter Ettore Rotelli, univerzitetni profesor CCTT01/15 CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO SEDEMLETNI • CCT se koristijo s 1. majem 1991 in zapadejo 1. maja 1998. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 11. 1991. • Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca d’ Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. aprila. • Obveznice se koristijo s 1. majem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 3. maja, doplačati poleg cene iznešene na dražbi tudi dozorele obresti kupona brez kakršnekoli provizije. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 29. aprila Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 96,65 13,80 12,04 Cena, ki bo iznešena na dražbi bo objavljena v časopisju. Veliko Tržačanov bo preživelo dolgi vikend ob istrski obali Povečan promet na mejnih prehodih V Trstu manj jugoslovanskih kupcev Na obmejnih prehodih tržaške pokrajine je v teh dneh opaziti precejšen porast prometa, s to razliko, da je veliko več tistih, ki odhajajo na vikend v Istro, pa tudi druga slovenska letovišča, od onih, ki prihajajo v naše mesto po nakupih. Že v četrtek so bile na obmejnih blokih pri Škofijah, na Plavju in pri Lazaretu dolge vrste avtomobilov, avtobusov in drugih vozil, s katerimi so se Tržačani in Italijani peljali proti obmorskim krajem. Očitno jih dogodki pri Plitvicah niso tako močno prestrašili, da bi se odpovedali prvim pomladanskim počitnicam ob morju. Prav gotovo pa bo tudi držalo, da jih je privabila večja kupno moč lire, s katero si po devalvaciji dinarja lahko privoščijo marsikaj več. Čakanje na mejnih prehodih ni bilo mučno, saj so obmejni organi opravili svoje delo zelo hitro. Kolona se je nekoliko zaustavila le potem, ko se je začela reka vozil pomikati proti Izoli, Portorožu in naprej proti Rovinju, Poreču in dalje. Včeraj se promet na omenjenih prehodih ni zmanjšal. Boljše vremenske razmere so namreč izkoristili vsi, ki so povezali državni praznik 25. aprila z bližnjimi prvomajskimi praznovanji, ki jih bodo preživljali v raznih krajih ob istrski obali. Jugoslovanskih kupcev je bilo včeraj v Trstu precej, vendar manj od tega, kar so trgovci pričakovali, če ne bi medtem prišlo do devalvacije jugoslovanske valute. Predvsem ni bilo opaziti dolge vrste avtobusov iz raznih jugoslovanskih republik, ki so se sicer zaustavljali na nabrežju. Tudi v samem mestu ni bilo običajne gneče, ki smo je bili vajeni ob prvomajskih praznikih, ki trajajo v Jugoslaviji več dni. Devalvacija je očitno krepko ošibila kupno moč dinarja, resnici na ljubo pa je prepoved parkiranja in prometa v središču mesta veliko jugoslovanskih kupcev preusmerila v druge pokrajine. Popolnoma razumljiva izbira, saj je dovolj, da zapeljejo jugoslovanski kupci do Palmanove, pa pridejo do velikih veleblagovnic, kjer lahko izbirajo med široko ponudbo najrazličnejših artiklov po zelo ugodni ceni, pa še nevarnosti pajkov ni. Tržaški trgovci so seveda občutili ta padec števila kupcev in skrbi jih, če se bo ta trend ponavljal še naprej. (ni) Medtem ko so morilca formalno obtožili V ponedeljek pogreb Eralda Cecchinija Svečani pogreb tragično umrlega občinskega odbornika za urbanistiko in promet Eralda Cecchinija bo v ponedeljek, 29. aprila. Od 8. do 9.30 bodo njegovi posmrtni ostanki ležali v mestni kapelici na trgu Piazza Vecchia, preden bo žalni sprevod krenil na pokopališče pri Sv. Ani, pa bo imel tržaški župan Franco Richetti komemora-tivni govor. Pred vhodom na pokopališče se bo od Eralda Cecchinija poslovil eden izmed vsedržavnih predstavnikov njegove stranke PSI, nato pa ga bodo pospremili na kraj pokopa. V pričakovanju rezultatov avtopsije, ki so jo na Cecchinijevem truplu opravili včeraj, pa se nadaljuje preiskava o krvavem dogodku, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika Antonio De Nicolo. Sodnik je včeraj dopoldne na ortopedskem oddelku bolnišnice na Katinari, kjer se morilec nahaja, ponovil poskus zaslišanja 40-letnega Luigi-ja Del Savia. Toda, tako kot pri prvih dveh poskusih, se je zaslišanje tudi tokrat povsem izjalovilo. Del Savio ni hotel odgovoriti na nobenega od zastavljenih vprašanj, vse kar je bilo od njega slišati, je bilo le: »No' go niente de dir.« (Ničesar nimam povedati). Zdravstveno stanje morilca se je po četrtkovi operaciji, ko so mu iz nog izvekli krogli, skoraj povsem normaliziralo, tako da so ga že popoldne odpustili iz bolnišnice in prepeljali v ko-ronejske zapore, kjer bo moral počakati na sodni proces. Dr. De Nicolo ga je medtem tudi formalno obtožil naklepnega umora iz nepomebnih razlogov, poskusa umora (policijskega agenta) in neupravičene posesti noža. Preiskovalci pa Del Savia po treh neuspešnih poskusih ne nameravajo več zaslišati, pač pa ga bodo podvrgli psihiatrični in drugim ekspertizam. Kot zanimivost naj še dodamo, da so pred-sinočnjim, ko se je Del Savio še nahajal na Katinari, trije razburjeni mladeniči, ki so že imeli opravka s pravico, hoteli k njemu, »da bi ga pozdravili«-Agenti so jim namero preprečili in jih odpeljali na kvesturo, kjer se je eden izmed njih znesel nad policisti, tako da ga bodo prijavili sodnim oblastem. Kljub temu, da preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti oziroma motiva, ki je pripeljal do naklepnega umora odbornika Cecchinija, se vendarle še vedno najbolj nagibajo k hipotezi, ki so jo postavili takoj po umoru: da je namreč Del Savio napadel odbornika v njegovi vlogi funkcionarja zavoda za ljudska stanovanja IACP-Temu zavodu je namreč morilec pred kratkim posredoval prošnjo za zamenjavo stanovanja, kdo ve po kakšni lp-giki pa se mu je Cecchini očitno zdel odgovoren, da mu prošnje kljub kratkemu roku še niso rešili. Na pokrajinskem sedežu PSI v UL Trento se bo še danes do 13. ure nadaljevalo vpisovanje v žalno knjigo (na sliki - foto Križmančič), v katero so se v teh dneh podpisali že številni predstavniki tržaškega javnega življenja. Zanimivo predavanje dr. Musmecija na pobudo MO SKGZ Človeško delo je temelj vsakršnega napredka Že več tednov v teku priprave na majenco in občinsko razstavo vin v Dolini V Bregu predvsem mladina soudeležena pri ljudskem običaju postavljanja majev Pred kratkim je na pobudo Mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze predaval v tržaški Gregorčičevi dvorani dr. Orazio Mus-meci, eden od vodilnih strokovnjakov pri družbi CEGOS ITALIA, ki je italijanska podružnica ene izmed največjih organizacij za svetovanje in poklicno izpopolnjevanje. Svet in kultura dela: kakšne perspektive za mlade na poti k letu 2000, je bil naslov srečanja z mladimi slovenskimi in italijanskimi visokošolci, ki ga je prof. Musmeci nedvomno popestril s svojo dapadljivo metodo posredovanja in pa s svojim komunikacijskim šarmom. V prvem delu večera, po kratki predstavitvi predsednice MO SKGZ Damjane Kralj, je strokovnjak za biz-nisko izobraževanje podal sugestiven zgodovinsko-umetniški ekskurzus, ki se je navezoval na sodobnost. Od benediktinskega načela »Ora et labora« do vzpona merkantilizma, industrijskega in postindustrijskega gospodarstva, vselej je bilo in je osnovno počelo in temelj vsakršnega razvoja človeško delo. Vendar le-to naj bi bilo vedno v idealnem sozvočju s človekovim teženjem po pravšnji meri kvalitete življenja. Čudovita italijanska in evropska renesančna mesta Pienza pri Sieni, Montepulciano, Camerino, Ur-bino, Sabbioneta pri Mantovi, Brouges in Avignon, naj bi ponazarjala to skladnost. Odtujena, siva in do skrajnosti onesnažena velemesta sodobnosti pa naj bi bila njihovo čisto nasprotje. Odtod torej vabilo predavatelja mladim prisotnim, naj v iskanju svoje poti v svet radovedno sežejo po teh svetlih spomenikih življenjske harmonije; naj se neposredno seznanijo z je- ziki in kulturami čimveč drugih narodov, če hočejo »obvladovati jutrišnji svet«. V sklepnem nevezanem dvogovoru med relatorjem in občinstvom, ki je sledil improvizirani in dokaj spontani minianketi med prisotnimi, je Musmeci še posebno poudaril - na podlagi svojih večletnih izkušenj in poznavanj iz slovensko-zamejskega sveta - dejstvo, da imajo Slovenci razmeroma trdno »kulturno podlago« in da nimajo v tem oziru nič kaj zavidati drugim večjim narodom, a da se le-te vse premalo zavedajo in zato tako rekoč neustrezno postopajo navzven: ali preveč togo in zaprto, ali vse preveč togo in ohlapno in inertno napram zunanjim izzivom. Mladi pa naj bi pregrade, komplekse in rane vsekakor morali premostiti in jih odmisliti ter bi morali na nov, izviren način vzpostaviti nove oblike komunikacije. Seveda, kdor bi si pričakoval od uglednega profesorja in strokovnjaka za biznisko izobraževanje točne recepte in napotke, kako priti danes z izbiro »primerne« študijske usmeritve do »gotovega« uspeha jutri, je morda ostal razočaran od takšnega izvajanja. Prof. Musmeci je vešč tudi in verjetno še zlasti takšnih aspektov in metod izobraževanja oz. usmerjanja, a vendar vsa ta vprašanja pridejo v poštev šele, ko smo rešili osnovni problem: kako in s kakšno motivacijo se spoprijeti s »svetom in kulturo dela«. Nakazanim posledičnim argumentom pa bodo nemara skušala in pomagala najti odgovor naslednja srečanja na to temo, ki jih imajo še na programu mladi okrog MO SKGZ. DAVORIN DEVETAK Že več tednov se v Bregu pripravljajo na običaj, ki vsako leto označuje prve majske dni v nekaterih vaseh dolinske občine. V Prebenegu, Boljuncu, Borštu in Ricmanjah bodo na prvomajski predvečer dvigali maje na glavnih vaških trgih, v Dolini bodo isti večer postavljali topol na Koluži, le nekaj dni pozneje pa se bo v vasi začela še tradicionalna majenca. V vseh omenjenih vaseh odigravajo glavno vlogo predvsem mladi, še posebej fantje in dekleta, ki še niso poročeni. Tako se fantovska in dekliška že od marca zbirata tako v Borštu kot v Dolini, prav tako živahne so priprave v Ricmanjah in v Prebenegu, v Boljuncu pa se po starodavni tradiciji zbirajo (in to v skorajšnji tajnosti) samo neporočeni vaški fantje. V Borštu in v Ricmanjah se dviganju maja pridružujejo tudi vaške kulturne organizacije, ki poskrbijo za spremne prireditve, kot so tombola, prvomajska budnica in razne družabnosti. Boljun-ski običaj pa še posebej zaživi ob značilni Barčki, ki jo fantje pojejo na trgu že dva dni pred postavitvijo maja, v sugestivnem prazničnem sprevodu skupaj z vsemi vaškimi možmi pa še pod okrašenim drevesom na dan 1. maja (približno ob 13. uri), ko najmlaj- ši člani fantovske tudi ponudijo vsem kozarec vina in tako »plačajo likof«. Poglavje zase zasluži dolinska inačica običaja, ki zaživi prvo nedeljo maja v obliki vaškega praznika na odprtem. Prav zato se priprave na postavljanje dolinskega maja po navadi začnejo veliko prej kot drugod. V okviru dolinske majence je že vrsto let tudi občinska razstava vin, za dodatno prireditev - razstavo amaterskih slikarjev iz Brega v galeriji Torkla - pa običajno poskrbi domače kulturno društvo. Uvod v majenco predstavlja že postavljanje topola na Koluži, ob studencu sredi vasi: za to poskrbijo fantje in dekleta na prvomajski predvečer takoj po skupnem srečanju »na zadnji uri«. Dogajanje v Dolini časovno sovpada s postavljanjem majev po ostalih vaseh. Tako je že nekaj let navada, da se Do-linčani, čim je delo odpravljeno, podajo v bližnje vasi in prisostvujejo dviganju okrašenih dreves. Maj bo namreč v Dolini stal šele v prvih jutranjih urah nedelje po prvem maju. Fantovska in dekliška imata v bistvu odgovornost nad celotno organizacijo, nekatere naloge pa so delo samo poročenih mož. Med te nedvomno sodi vsakoletno iskanje češnje, ki se bo šopirila na vrhu droga, »lentjene«. Sku- pina mož za to poskrbi v največji tajnosti, prav tako skrivnostno jo možje nato v soboto zvečer »ukradejo«. Šele ko jo prinesejo na vaški trg, na glas zapojejo. Dviganje maja se po navadi zaključi šele pozno ponoči, v prvih nedeljskih urah, praznik pa še isti dan zaživi s kulturnim sporedom in prihodom parterjev in parterc, mladih dolinskih parov, ki otvorijo večerni ples-Majenca traja vse do torka zvečer, ko se vsi vaščani spet zberejo ob podiranju maja. Medtem pa običaj spremlja tudi šagrsko vzdušje ob kioskih. Dolinsko majenco bo tudi letos obogatila razstava domačih vin, ki jo uprava Občine Dolina prireja že 35. leto po vrsti. Priprave na vinsko razstavo potekajo že več tednov, po prvih selekcijah predstavljenih vinskih vzorcev bo poglavitno ocenjevanje potekalo v teh dneh, ko bo strokovna komisija med najboljšimi vini izbrala še najboljša. Že par let je posebej prisotna kategorija za vinski pridelek z zaščitenim poreklom, poleg strokovnega bo že v petek, 3. maja, na vrsti ljudsk0 ocenjevanje vin. Po lanskem poskusu pa je občinska uprava spet poskrbela za vodeno pokušnjo vin, ki bo v dnek letošnje majence, in sicer od 4. do ?-maja, s sodelovanjem Tržaške enoga5" tronomske skupine. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRIPTIH Achille Campanile Vojna - Kosilo v naravi Dano Fo Še tat ne more pošteno krasti Režija Sergej Verč Danes, 27. aprila, ob 20.30 jutri, 28. aprila, ob 16.00 v četrtek, 2. maja, ob 20.30 v petek, 3. maja, ob 20.00 Abonma RED F Abonma RED G Abonma RED E Abonma RED K (dam) MORJE POPUSTOV DO 20% POPUSTOV do 30% POPUSTOV DO 40% TUDI ZA BLAGO PO NAROČILU TUDI NA OBROKE BREZ MENIC DOMJO 137 - TEL. 281381 - TRST OD 2. APRILA 1991 DO 30. JUNIJA 1991 DSL in Gibanje za komunistično prenovo kmalu v novih sedežih Kdo in za kakšno ceno bo kupil stavbo KPI v UL Capitolina? Stališče devinsko-nabrežinske sekcije SSk kritična glede nove veleblagovnice Politična razporoka v KPI, ki je pri-Vedla do ustanovitve dveh strank (Demokratične stranke levice in Gibanja komunistične obnove), bo imela v kratkem tudi konkretne posledice. U®L se bo čez nekaj dni preselila v k°v sedež na Korzu Italia (v stavbo, kjer so uradi Novinarske zbornice in koidikata novinarjev), Gibanje za komunistično prenovo pa v prostore biv-s® sekcije KPI pri Sv. Ani. Popolnoma °uprto pa ostaja vprašanje sedanjega edeža v Ul. Capitolina, ki ga vsekakor nameravajo prodati. Kdaj, kako, komu in po kakšni ceni, pa še ni znali0- Ob tem se postavlja tudi problem Judskih domov, ki so bili formalna ®st KPI oziroma njene nepremičnin-ke družbe, danes pa nove Occhettove banke, če bo seveda v Rimu tudi Pravno prevladala usmeritev, da je SL naslednik nekdanje partije. »Govorice o prodaji sedeža v Ul. Capitolina so v tem trenutku popolnoma neutemeljene in glede tega še ni nič odločenega,« nam je povedal Cla-udio Tonel, predsednik pokrajinskega federalnega komiteja DSL in bivši upravitelj KPI, ki nam je vsekakor potrdil, da sta si tako DSL kot Gibanje za komunistično prenovo že našla nov sedež. »Vse ostalo je še odprto, vključno vprašanje o usodi ljudskih domo-vov. Prepričan pa sem, da bomo ta važna vprašanja reševali skupno in brez polemik, ki bi bile v tem trenutku škodljive za obe komponenti,« je še dodal Tonel. Da je treba reševati te probleme strpno in brez sporov, sta mnenja tudi voditelj novega komunističnega gibanja Fausto Monfalcon in načelnik DSL v tržaškem občinskem svetu Maurizio Pessato. »V teku so pogajanja in pogovori, za katere nosi od- govornost tovariš Tonel. Glede ljudskih domov pa mislim, da bo v njih brez težav prostora za obe komponenti, seveda če bomo znali ostati tovariški in strpni v upanju, da se ne bo zgodilo to, kar se je zgodilo v Miljah, kjer je prišlo do neljubih in obsodbe vrednih dogodkov,« nam je povedal Monfalcon. Načelnik svetovalcev DSL na Občini Trst Pessato pa nam je uradno potrdil, da se bo DSL čez nekaj dni selila v nov sedež v središču mesta, glede prostorsko obsežne nepremičnine med ulicama Capitolina in Madonnina pa je priznal, da je marsikaj še odprto. Drugo vprašanje pa se nanaša na ljudske domove. Do precej hudih razhajanj je prišlo v Miljah. Krajevno Gibanje za komunistično prenovo nima več sedeža v »Verdiju« (tako domačini pravijo ljudskemu domu) in obtožuje DSL, da se je ravnala objestno. Ta afera, kot smo izvedeli, ima v marsičem krajevne korenine. Drugod (v Podlo-njerju, v Križu in v Naselju sv. Sergija) pa doslej niso zabeležili težav ali razhajanj. Sedež bivše KPI si v Križu npr. lastijo tako Occhettovi privrženci kot pristaši Gibanja za prenovo KP. »Doslej je vse potekalo v najboljšem redu,« nam je povedal tajnik krajevne DSL Severino Sedmak, ki je izrazil upanje, da se bo to nadaljevalo tudi v bodočnosti, (st) Na sliki (foto Križmančič) sedež bivše KPI v Ul. Capitolina, ki ga, kot kaže, nameravajo prodati. V novo pokrajinsko vodstvo DSL so bili izvoljeni: Perla Luša, Angela Ancona, VViller Bordon, Nives Košuta, Nico Costa, Dino Fonda, Rino Giglio, Boris Iskra, Fabio Omero, Maurizio Pessato, Giorgio Rossetti, Stelio Spadaro, Maria Pia Turinetti in Antonia Zanin. Po statutu so člani vodstva še Tonel, Cagliardi in Ceschia. V zvezi z objavo v dnevnem časopisju, da se na področju občine Devin-Nabreži-na namerava odpreti veleblagovnica, de-vinsko-nabrežinska sekcija SSk sporoča, da je pred dnevi skupina tržaških tehnikov po nalogu neke francoske družbe obrazložila to zamisel. Srečanja sta se udeležila tudi podžupan Martin Brecelj in načelnik svetovalske skupine SSk Bojan Brezigar, ki sta kritično ocenila to pobudo in postavila nekaj konkretnih vprašanj. Predvsem sta hotela vedeti, zakaj omenjena francoska družba išče zelena področja za svoje načrte, ko pa že obstajajo površine, ki jih urbanistični načrt določa za take namene. Opozorila sta tudi, da pobuda ni v skladu z deželnim načrtom za trgovino, ki takšnega objekta v devinsko-nabrežinski občini ne predvideva, in se pozanimala, če je predvidena povezava z avtocesto. Slovenska skupnost smatra, da je načrt neuresničljiv, ker zemljišče v Križu, kjer naj bi stala veleblagovnica, ni neposredno povezano z avtocesto, na samem zemljišču pa tudi ni primernih cest. Pobuda obenem ni v skladu z občinskim trgovinskim in splošnim regulacijskim načrtom. O tem bo sekcijski odbor poglobljeno razpravljal na svoji prihodnji seji. Šola iz Boljunca obiskala Rižarno Tržaško Rižarno te dni obiskujejo skupine iz raznih krajev Italije in tudi posamezniki, ki se želijo pokloniti spominu vseh tistih, ki so v tem, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji, umrli v krematorijski peči. Včeraj dopoldne smo v Rižarni srečali veliko mladih: dva avtobusa študentov iz Macerate in avtobus študentov iz Cosen-ze, ki so si Trst kot cilj šolskega izleta izbrali tudi zaradi tega, ker so zaželeli obiskati ta kraj »tišine in trpljenja«. V času teh obiskov so bili včeraj prvi v Rižarni učenci osnovne šole Fran Venturini iz Boljunca, ki so jih spremljale njihove učiteljice, pa tudi nekateri Bo-ljunčani. •' Medtem ko se druga skupina mudi na kroženju po slikovitem Maroku Potovanje v Združene države Amerike navdušilo izletnike Primorskega dnevnika Umrl je častni predsednik Deželne novinarske zbornice Marco Cadelli Druga skupina izletnikov letošnjih sdicjonalnih izletov Primorskega Sevnika se že od 21. t. m. mudi na j ?^er>ju po slikovitem Maroku in po to 0rmacijah, ki jih imamo, poteka po-j^anje po programu. Tretja in najbolj Jožična skupina pa se bo 5. maja na izlet na Sicilijo, kjer se bo s, hfževala do 11. maja, vključno z obi-(jb0?1 .Neaplja in njegove okolice. O eh izletih bomo v dnevniku poroča-do?° Povratku izletnikov, še vedno pa v Tfujemo bralcem opis prvega izleta Združene države Amerike, ki se je pr skoraj 15-dnevnem obisku San ko'n-C*SC:a' kos Angelesa in Havajev, dcal 22. marca. t0 y Kraus, ki je kot predstavnik po-aine agencije Aurora vodil izlet, izje Povedal. da je ves izlet, kljub Pq d^dim razmeram v svetu, potekal vSpPr??ramu in v splošno zadovoljstvo žašv triindvajsetih udeležencev s Tr-setl .Pa.in Goriškega. Kar precej prečil 6C