SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poitl prejeman velja: Za celo leto predplafian 16 fld., za pol leta 8 gld.t za četrt leta 1 (Id., aa jedca
meiec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eele leto 18 fld., aa pol leta 6 (Id., za četrt leta 3 (Id., ta jeden Mesec 1 (Id.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. reč aa leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravntitro is ekspedielja v „Katol. TIskarni", Vodnikove oliee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefraokovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenllkih ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isvsemli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
&tev. 205.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. septembra 1896.
Letni li XXIV.
Katoliško časopisje.
Na katoliškem shodu v Solnogradu je poslanec dr. Ebenhoch govoril o nalogah in važnosti katoliškega časopisja ter izborno dokazoval, kako katoliško časopisje vrši javni posel v službi človeške družbe.
Človeške družbe časni namen je, da se mirnim potom uravnajo socijalne potrebe in dolžnosti med ljudmi ter tako ohrani socijalni mir. Poseben vpliv v tem oziru pa ima časopisje v obče brez razlike stranke. Nekateri listi pišejo o socijalnih reformah, drugi zanikujejo socijalno vprašanje; jedni se poteguje le za reveže, drugi zagovarjajo bogatine.
V tem prepiru ima katoliško časopisje velevažno nalogo, da posreduje in pospešuje od Boga določeni namen človeške družbe. Kdor torej pospešuje socijalni mir, ta javno «luži človeški družbi. In to velja v prvi vrsti o katoliškem časopisju, katerega naloga je:
1.	Pojašujevati ljudstvu v prvi vrsti božje zapovedi. Te so pravi vir ljudskega blagostanja in najboljše zdravilo za bolno človeško družbo vsled socijalnih boleznij.
2.	Časopisje mora razširjati in zastopati okrožnice svetega očeta in škofov. Človeška družba je po božji naredbi, in ker so papež in škofje božji namestniki na zemlji, so njihove okrožnice kažipot v življenju.
3.	Zagovarjati morajo cerkveno in svetno avto-rito, ki je potrebna za obstanek čleveške družbe. To je v sedanji dobi posebno potrebno, ko se širi stranka, ki noče priznati nobene avtoritete.
4.	Katoliško časopisje mora toplo zagovarjati
materijalne potrebe ljudstva, opozarjati dotične kroge na socijalne dolžnosti, na drugi strani pa v pravih mejah vzdržavati zahteve ter grajati vsako krivico.
5.	Narodne težnje mora gojiti v primernih mejah po zapovedi do bližnjega.
6.	Konečno mora katoliško časopisje tudi skrbeti za pošteno razvedrilo svojih čitateljev.
Da pa more katoliško časopisje izvrševati to velevažno nalogo, mora:
1.	Dobro Joznati krščansko narodno gospodarstvo in vse pomočne vednosti. Znani baron Vogel-sang je rekel: .Krščansko časopisje, ki ne zna temeljito sodelovati za rešitev socijalnega vprašanja, ni vredno papirja in črnila, in v kratkem si pridobi le zaničevanje krščanskega ljudstva. Časopisje, ki le ugovarja, zanikuje ter opisuje gnilobo sveta brez dobrih nasvetov, kako naj bi bilo bolje, tako časopisje ne more vspevati. Tudi ni dovolj, da bi časopisje le katekizem učilo, temveč mora kazati, kako naj se krščanski nauki v dejanju izvršujejo; kajti časnik je namenjen za vsakdanje življenje ter mora občinstvu razlagati vprašanja človeških koristij."
2.	Katoliško časopisje ne sme služiti malenkostnim strankarskim koristim, temveč mora zbirati, jediniti in voditi vse kristijane v sedanjem boju med Kristom in antikristom. Časopisje mora imeti pred očmi le javni blagor, kateremu se mora vse drugo podrejati.
3.	Zato pa je potrebna nepristranost, resnicoljubnost in pravičnost v razsojevanju razmer, resna, a vendar ne osebno žaljiva pisava, kakor uč6 sami sveti oče.
Z ozirom na te velike dolžnosti pa katoliško časopisje zasluži vsestransko podporo, posebno še
zato, ker ni samemu sebi namen, temveč ima javno službo za ljudske koristi.
Toda katoliško prebivalstvo veliko premalo stori za svoje časopisje, temveč le graja in kritikuje. Zato je dobro povedal baron Vogelsang: »Občinstvo požira velbljode liberalnih časnikov, pa preceja komarje katoliških listov."
Slavni dr. Windthorst je rekel na shodu v Tre-viru leta 1887: „Večkrat sem čul grajati časopisje. Graja je večkrat tu ali tam utemeljena; toda kdor pozna časnikarsko delo, ta mora priznati, da je treba previdnemu biti s tako grajo, ki le pogum jemlje, časnikarji so vedno v prvih vrstah kot bojevniki, predno prihit^ na pomoč poklicani zastopniki ljudstva."
Torej storimo svojo dolžnost z vestnim poročanjem, naročevanjem in priporočanjem katoliških časnikov, katere moramo povsod zahtevati. Mnogo je dobrih katolikov, ki iz stare navade ne morejo opustiti liberalnih listov, kar je vse graje vredno.
V Avstriji imamo precej dobrih katoliških listov. Podpirajmo jih, kajti s tem poplačujemo tudi trud, skrbi in žrtve vrednikov, ki izvršujejo javno službo za človeštvo. Koliko žrtvujejo milijonarji za liberalne liste, delavci pristradajo denar za svoje časopise, zato naj katoliki žrtvujejo tudi za svoje liste, kajti ti so najboljše orožje v sedanjih resnih časih za resnico in pravico.
Mažari v hrvatskem Primorju.
Iz Zagreba, 28. avgusta.
IV.
Rajši z vsakim drugim, celo s sovražniki naša države, nego s Slovani, to je geslo, pod katerim se
LISTEK
M a r u s j a.
(Ruski napisal V. Čajčevko. •• Poslovenil Iv. S teki asa.)
(Dalje.)
Marusja se je prerila do samega rudnika. Ta rudnik ni bil navpičen, kakor vodnjak, nego poševen, ki se je spuščal kakor jama v globočino, a rudarje niso spuščali noter, nego so hodili sami vanj, kakor se lahko spuščaš z brda v dolino. Zdaj je bil ta rudnik poln grde, neiiste vode. Voda se je vzdignila tako visoko, da se je izravnala, potem je pa mirovala. Rudnik postane čisto mrtev. In zares — on je bil grob onim, ki so delali v njem. — Tudi nien, Marusjin oče, bil je v tem grobu živ. — 2iv ?
Marusja se je vsa žalostna vsela na voziček, ki je tamkaj stal. Haljka jo je prijela za roko ter jej rekla, da mora oditi od rudnika, ali Marusja je sedela nepremično, kakor da ni slišala, ter uprla oči v to črno jamo z nečisto vodo, ki jej je požrla očeta. Haljka je malo počakala, ali ko je videla, da Marusja noče ž njo oditi, odšla je sama.
V tem trenutku je pribežalo mnogo ljudij. Prileteli so rudarji iz drugega rudnika, pripeljali so se-salke, mali hlapon, in postavili jih.
„Kaj dela pa ta tukaj ?" čudil se je voditelj hlapona, ko zagleda Marusjo. „Hodi proč, — tukaj bode stal stroj I"
Marusja se ni ganila. On jo prime za roko.
„Slišiš, — hodi proč I"
On jo je hotel potegniti z vozička.
„Pustite me na miru!" zavpije ona, „tamkaj
je oče 1"
Voditelj se nasmeje in spusti roko.
„Kaj je to, tam le?" vpraša upravitelj, ki je bil ravno prišel.
„Saj vidite", reče voditelj, „dekle. Oče jej je tamkaj."
„Odpeljite jo proč!" reče upravitelj.
„Jaz ne grem 1" — branila se je Marusja. — „Pustite me tukaj sedeti, jaz ne bom nič delala, jaz bom samo čakala."
Ko so slišale žene prepir, približale so se kar naprej.
„Za božjo voljo, — čigava pa je?" — slišalo se je med njimi zdihovati.
„Maksimova 1"
„O sirotica! Matere ni imela, in zdaj je zgubila tudi očeta."
„Spodite žene in otroke 1" — reče upravitelj.
Zene so potisnili nazaj, ali z Marusjo ni bilo tako lahko. Ona se je branila, kričala in na noben način ni hotela oditi.
„Kaj pa vam delam ? Jaz bom tukaj, pa bom samo gledala in čakala. Tam le, tam le je moj oče!"
Upravitelju se je smilila Marusja. On pristopi k njej.
„Otrok dragi, hodi od tukaj, semkaj bodo postavili stroj. Stroj bode vlekel vodo iz rudnika. Ali ti morda ne bi rada, da ti rešijo očeta iz rudnika ?"
Ko je Marusja to čula, vstala je hitro ter stopila na stran. — Ona se je vsela na ono mesto, kjer je poprej sedel Semen, katerega je iznesla voda iz rudnika (njega so bili že odpeljali). Od tamkaj se je vse videlo, kaj so delali pri rudniku.
Hitro postavijo sesalke. Malo zatem zažvižga stroj. Marusja se je stresla in vstala. Na to stran je lila voda iz cevi, izlivala se ravno na zemljo in spuščala curkoma v dolino.
Marusja je dolgo gledala na to zamazano vodo, ki je iz cevi curela, a slednjič pogleda tudi v rudnik. Ona je mislila, da je tukaj že mnogo manje vode, ali se prevarila; kajti v širokej jami je še vedno je tako polno vode, kakor je bilo poprej. — Ni bilo poznati, koliko je vode odteklo. Marusja se je zopet vsela na svoje mesto in gledala v rudnik, pričako-vaje, da bode izginila voda. Ona ni niti čula niti videla, kaj se okoli nje dela, — vso svojo pozornost je uprla na jedno — na vodo.
Ali voda ni uplahnila. Na tako veliko jamo je bilo premalo teh nekoliko sesalk. A drugih ni bilo, ker je rudnik bil precej siromašen.
Preteklo je pol ure, pretekla jedna in več njih. Ljudje so se razšli. Dve ženi, katerih moža sta bila v rudniku, sta dolgo stali in jokali, ali slednjič ste tudi one dve odšli. Ostali so samo oni, ki so imeli opraviti s sesalkami, in Marusja. Ona je tudi sedaj sedela na svojem mestu. Nekolikokrat so jo hoteli že odpoditi, ali vselej se jim je smilila, pa so jo pustili na miru.

bojujejo proti nam Nemci in Mažari. Kaj se godi vsled tega v avstrijskem Primorju, je žalibog le preveč znano. Skrajni čas je tudi, da se popolnoma spremeni tamošnji zistem, kajti drugače bode trpela sama država. V hrvatskem Primdrju se sicer laška iredenta ni mogla skoraj nikjer drugje ugnjez-diti, raz ven na Reki, kjer so jej odprli vrata na ste-žaj sami Mažari iz samega sovraštva do hrvatstva. Pred prihodom mažarskim so živeli Lahi in Hrvati še precej znosljivo med seboj ter se bavili s trgovino. Kakor je Slovan povsodi popustljiv, tako je bil tudi tukaj ter se je naučil laškega jezika in kramljal z reškimi Lahi, kakor da mu je to materinski jezik. Ali tudi Lahi niso prezirali hrvatskih oblastij na Reki, kajti vedeli so dobro, kako je Hrvat privržen svojemu vladarju. Ko so pa bile odstranjene z Reke hrvatske oblasti ter nastopila na videz provizorna, v istini pa mažarska vlada, spremenilo se je vse tudi v tem pogledu. Mažar ni hotel na noben način s Hrvatom v slogi živeti ali celo ž njim deliti vlado v reškej guberniji, pač pa z Lahom, katerega je smatral vernim zaveznikom proti Hrvatu, ki se je imel na Reki popolnoma v kot potisniti. Zategadelj je Mažar popuščal Lahu v vsem, karkoli je zahteval, večkrat tudi proti svojemu lastnemu prepričanju, ali Lah je bil zaveznik, in brez njega ne bi bil mogel Mažar razširiti svoje oblasti v tem kraju.
Mažarski živelj je bil s početka preslab, če tudi ga je podpirala državna moč, da bi se bil mogel vzdržati brez laškega zaveznika. Lah je dobro znal, kaj ga bode vzdržalo na površju, zahteval je naj-preje laške šole, katere je tudi dobil; zahteval je porabo svojega jezika v vseh občinskih uradih in na javnih mestih ter tako zaprl pot mažarščini do go-spodstva. Na morju pa že itak velja le laščiua, kjer Mažari še dandanes ne morejo s svojim jezikom nič opraviti in ne bodo nikdar.
Tako je postal gospodar na Reki Lah s pomočjo Mažara, ki je vrh tega skrbel za mesto v gmotnem pogledu v toliki meri, da je mogel biti njegov zaveznik popolnoma zadovoljen. Vkljub tem velikim troškom, ki jih je prinašal Mažar za Reko, vendar ni Lah pri nobeni priložnosti popustil od svojih zahtev, zato ni čudno, da sta prišla oba ta tujca na hrvatskem zemljišču večkrat navskriž. Do zdaj sta se še vselej pogodila; strah jih je hrvatskega življa, ki se je začel vedno bolj zavedati svoje moči.
V novejšem času pa so postali Lahi že kar predrzni. Ker je velik promet s sosedno Italijo in avstrijskim Primorjem, naseljuje se vedno več Lahov na Reko. Da je med njimi tudi mnogo iredentistov, je znana reč. Kadarkoli so v bližnjih isterskih mestih in občinah volitve, nahajajo se tamkaj tudi reški Lahi kot iredentistični agitatorji; ne manjka jih tudi na skupščinah „lega nazionale", katero brez dvoma obilno podpirajo. Nedavno je priobčil naš nemški opozicijonalni list, da dohajajo na Reko brez vsake zapreke iredentistični spisi, ki bi se morali na meji zapleniti, toda reške oblasti drži rajše križem roke, nego da posežejo v to izdajavsko gnjezdo. Pod okriljem teh oblastij raste iredenta od dne do dne ter je pobtala že tako oblastna, da se predrzne večkrat že na javnih mestih svojo strupeno glavo pokazati.
Pred nedavnim je pri neki gledališčni predstavi demonstrovala za Italijo, tako da so bili prisiljeni celo prisotni mažarski činovniki ustaviti se temu predrznemu početju. Tako je počasi postal Lah na vse razne načine božan mažarski zaveznik, nevaren sami mažarski oblasti na Reki, kajti država ne more in ne sme na noben način dopustiti, da se zbirajo na njenem zemljišču življi, ki kujejo zarote proti državi. Mažarska vlada bode vsled teh okoliščin prisiljena, da zatre ta za državni obstanek tako škodljivi duh, ki se je gojil dolgo časa med njenim zaveznikom proti onemu narodu, čigar so iztočne obale Jadranskega morja in katerih ne bode pustil tako z lahka iz svojih rok.
Nadejamo se, da ogerska vlada ne bode opustila, da se v prihodnje bolje poči, kaj počne njen laški zaveznik na Reki. To je potreba že zaradi državnega obstanka. Za obstanek Hrvatstva v teh krajih vemo, da jej ni mar.
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. septembra.
Presvetli cesar bo koncem septembra odpelje za več tednov na Ogersko. Dne 4. oktobra bode
prisoten pri blagoslovljenju novega mostu v Buda-pešti in pozneje otvoritve obrtnega muzeja.
O katoliškem shodu v Solnogradu piše pariški „Temps" : Govor ces. namestnika grofa Thuna kaže, da je za liberalizem minula tudi relativno še ugodna doba vladnega indiferentizma za časa grofa TaaflVja. Avstrijski liberalci naj opuste upanje, da bi merodajni krogi skušali preprečiti združenje protiliberalnih življev.
Peta volilska skuiHna za državni zbor. Protisemitska večina dunajskega mestnega sveta je v zadnjem času zopet pokazala svojo veliko naklonjenost do nižjih stanov. Krščanski ljudski zastopniki sklenejo svojedobno predlog, naj se uvede za mestni zber četrta volilna skupina, o kateri smo svoječasno obširneje poročali, nadalje se peča temeljito s pre-osnovo posredovalnic za službe, skrbi po svojej moči za zdrava in cena stanovanja. In sedaj je storila ta večina tudi že potreben korak za državnozborske volitve, posebno za peto skupino. Mestnim organom se je naročilo, naj gredo od hiše do hiše in naj gredo novim volilcem povsodi na roko, da se morejo sostaviti pravični volilni zapisniki. Liberalna klika hoče seveda očrniti pred svetom krščanske zastopnike ter se baha s svojimi predlogi za nižje stanove, ki so že zdavno izgubili svojo vrednost in ne odgovarjajo sedanjim socijalnim zahtevam.
Volilni shod v Gradcu. Graškim volilcem sta 4. t. m. bivša poslanca notranjega mesta, dr. Schreiner in dr. Portugall poročala o svojem de-želnozborskem delovanju. Nemška ljudska stranka je hotela zborovanje preprečiti in kandidaturi imenovanih mož nasprotovati, kar se ji pa ni posrečilo. Dr. Schreiner je, ker o drugem ni vedel, govoril o celjski gimnaziji, ter se britko pritoževal nad nemškimi poslanci ki so za njo glasovali. Zbranim liberalcem je bilo to seveda zelo všeč. — Dr. Portugall je trdil, da je bil že kot dijak strasten nacijonalec, ter da je mnogokrat imel priliko pokazati svoje narodno srce. — Volilcem se je Schreiner bolj prikupil nego Portugall, zato so se izjavili, da žele, naj bi bil Schreiner še v prihodnjem dežel, zboru in odboru. Portugalla so za sedaj enkrat volilci vrgli med staro šaro, vendar pa druzega kandidata še niso postavili.
Praški Netoici sa vložili ugovor proti sklepu mestnega zbora, da se dovoli 500 gld. za češki narodni sklad.
Znanega socijalista P. Stojalo tvskija so dne 4 t. m. izpustili iz ječe. Kakor trdi neki poljski list. poslal je P. Stojalovvski nadškofu v Bar pismo, v katerem izjavlja, da je pripravljen vse preklicati, kar mu očita cerkvena oblast ter se popolnoma podvreči njenim zapovedim.
Shod cesarjev v Vratislavi. Kakor na Dunaju, tako je bila tudi v Vratislavi carska dvojica najslavneje sprejeta. Razloček med Dunajem in Vratislavo je samo to, da je imel sprejem na našem dvoru bolj družinskf značaj, med tem, ko je nemški cesar svojega soseda sprejel v sredi nebrojne vojske, kakor bi mu hotel reči: „Poglej, kako močan sem, ali bi ne bilo bolje, da postaneš moj zaveznik, nego da škiliš preko Nemčije v Francijo". Časniki poročajo, da se je car zelo resnega obraza povrnil od vojaške parade. Morda je nemška vojna res naredila nanj mogočen vpliv. — Ker Lobanov naslednik še ni imenovan, je obisk izgubil veliko političnega značaja. — Pri politični konferenci so bili navzoči Siškin, knez Hohenlohe, Marschall, pl. Bardlin in grof Osten-Socken. — Carica se je Vratislavcem zelo prikupila. Ko jo je namreč pred deželnim dvorcem velika množica prijazno pozdravljala, zginila je carica za par trenotkov ter prinesla na okno svojo hčerko, kar je povzročilo nedopovedljivo radost.
Mej Vatikanom in Kvirinalom se vršd glasom poročil italijanskih listov pogajanja glede poroke prestolonaslednika. Kakor znano, določilo se je, da se vrši cerkvena in civilna poroka ne v Četi n j u, kakor se je prvotno naglašalo, marveč v Rimu. Kvi-rinal pa sedaj želi, da bi se vršila poroka v jedni večjih rimskih cerkvi in v to svrho potrebuje dovoljenja svetega očeta. Liberalni listi z veliko nestrpnostjo pričakujejo papeževega odloka in pravijo, da bo ta odlok merilo za njegovo prijateljstvo do sicer „neprijazno obsojane savojske dinastije". Liberalna in prostozidarska klika bi seveda najraje videla, da bi se cel svet strinjal z njenimi hinavskimi nazori, in bil prepričan, da je vsega nasprotstva kriv Vatikan, savojska vladarska hiša pa največja nedolžnost. S tako mislijo se more sprijazniti le največja zaslepljenost.
Italija. Poroka italijanskega kraljeviča bode nekda še pred 15. oktrobrom. Novoporočenca bodeta bivala v Florenciji. — Menelik, kakor kaže, Se ne misli skleniti miru z Italijani, ker je mnogo njegove armade še oborožene in je pomnožil topničar-stvo z italijanskimi topovi.
Turčija. Evropski veleposlaniki so minoli četrtek izročili turški vladi skupno noto, v kateri očitajo, da so turška oblastva dobro vedela o organizaciji druhali proti Armencem ter celo palice delila med divjo množico. Avstrijski generalni konzul je rešil mnogo Armencev, ki so bili v službi avstrijskih trgovcev. Armencev so pobili na tisoče, trupla pa površno zagrebli na raznih pokopališčih, da se je bati boleznij, Iz Soluna pa se poroča, da v južni Makedoniji i.araščajo vstaške tolpe. Na drugi strani pa prete zopet Turčini na Kreti, ker niso zadovoljni z reformami, katere je sultan obljubil kristijanom. Vse kaže, da se je pričel konec Turčije.
Cerkveni letopis.
Zlata maša v Radomljah.
Ginljiva slavnost vršila se je dne 31. avgusta v Radomljah, kamniške župnije. — Ondotni duhovni pastir č. g. Matij a Košar je ta dan obhajal zlato mašo. — Ze več dni poprej so se delale priprave za slavnostni dan. Po celi vasi, posebno pa pred cerkvijo in župniščem stali so visoki mlaji; raz zvonika in hiš visele so zastave. Primerni napisi na slavolokih naznanjali so občno veselje radomeljske soseske.
V nedeljo večer zapeli so domači pevci pred župniščem nekaj pesmi, pritrkavalo se je z zvonovi, spuščali so iz zvonika rakete, kapelica na vasi je bila krasno razsvetljena, raz slavolokov viseli so raznobarvni lampijončki, vmes pa so pokali možnarji. Le ploha, ki se je ravno tisti čas vlivala, je motila nekoliko splošno veselje. Slavnostni dan pa je po dolgem grdem vremenu zopet prijazno prisijalo solnce in proti 10. uri so jeli prihajati gostje od raznih strani. Med pritrkavanjem in streljanjem se je pomikal sprevod iz župnišča proti cerkvi. Najprej je šlo več parov belo oblečenih deklet, katerih jedna je nosila na blazini lepo krono za zlatomašnika. — Potem so prišli duhovniki po dva in dva v cerkvenih opravah. Bilo jih je z zlatomašnikom okolu 20. Zapazili smo mej njimi mil. gosp. stolnega prošta ljubljanskega, veleč. gosp. kanonika in dekana kamniškega, potem brata zlatomašnikovega tudi vpoko-jenega župnika in še nekega duhovnika sorodnika, ki sta zlatomašniku levitirala, tako da so bili trije Košarji pri altarji. — Na koncu sprevoda korakal je čvrsto in skoro mladeniško zlatomašnik sam držeč v roki palico z vencem. — Slavnosti primeren govor je imel č. gosp. Jan. Ažman, župnik gorjanski, zlatomašniku večletni sosed in prijatelj. Iz govora posnamemo sledeče črtice:
Zlatomašnik je bil rojen dne 30. avgusta 1823 pri sv. Juriju ob Sčavnici na Stirskem, ne daleč od rojstnega doma ljubljanskega knezoškofa. Njegovi stariši so bili precej imoviti iz nekdanje pl. rodovine ogerskih Krncev. Dasiravno je imel sredstev dovolj, obrniti s k svetnemu poklicu, sta se vender on in njegov brat posvetila duhovskemu stanu. V mašnika posvečen je bil današnji dan pred 50 leti v Gradcu od tedanjega knezoškofa Cenzerla. Ko je nekaj časa kaplanaril v Mureku, stopil je k armadi ter je kot voj. duhovnik spremljal naše vojake v vojskinih 1. 48 —52 po laških, papeževih deželah, potem po Oger-skem in skoraj po vseh drugih avstrijskih deželah. Stopivši zopet v duhovsko pastirstvo je dobil župnijo v lavantinski škofiji, katero je zavoljo bolezni v nogah moral popustiti in v pokoj stopiti. Kot vpo-kojeni župnik je opravljal nekaj časa neko kuracijo na Zgor. Stirskem, odkoder je prišel 1. 1887. na Blejsko Dobravo in od tam lansko leto po vseh Svetih v Radomlje.
Po pridigi je bila slovesna sv. maš», pri kateri je prav dobro pel domač pevski zbor pod vodstvom gosp. učitelja. — Pri obedu, h kateremu je č, g. zlatomašnik povabil tudi mnogo Radomljanov, vrstile so se primerne napitnice ter se odposlala udanostna brzojavka premil. knezoškofu. Bog ohrani č. gosp. jubilanta še mnogo let 1 Radomljaui naj mu pa ostanejo še nadalje tako zvesto udani, kakor so pokazali pri tej slavnosti I
Nova maia.
Iz kamniške okolice 2. sept.
Lepa slovesnost se je vršila v prijetnem Kamniku 30. avgusta. Angeljsko nedeljo je po prijazni
naklonjenosti veleč. g. kanonika in dekana daroval v mestni župni cerkvi prvo sv. mašo novoposvečenec puljskoporeške škofije čast. g. Val. Jereb, doma iz Smarce, fare Homec, kjer se sedaj prezidava župna cerkev ter razdira gorenji del zvonika. Cerkveni govornik, čast. gosp. Fr. Fik, kaplan komendski, je v daljšem govoru prelepo razlagal, kako katoliški duhovnik dela, trpi, moli.
Po svatovskem obedu v Sinarci so bile ob 4 slovesne litanije v leseni, zasilni cerkvici na Homcu. Novomašniku je stregel pri prvi presv. daritvi kot arhidijakon veleč. g. P. Konštantin Luser, general-deiioitor iz Rima. Zal, da je preobilni dež tako neugodno vplival na celo slovesnost.
Socijalne stvari.
Zavarovanje.
Sedanje socijalne razmere se kažejo v znamenji velikega gospodarskega propada. Ni bil še z lepa prepad mej imovitim in brez posestvenim človeštvom tako globok kakor dan danes. Liberalna ekonomijska načela, katera je vpeljal v tok javnega življenja zloglasni Adam Smith, imela so posledico, da so obubožali milijoni. Milijoni proletarcev so propadli v brezdno uboštva.
V	mračnem srednjem veku je seveda bilo drugače. Tedaj je imela cerkev sredstva, s katerimi je izvrševala svojo sooijalno nalogo. Verski duh, ki je v tistih časih vladal mej narodi, je bodril i posameznike, da so podpiranje ubožcev in lajšanje bede smatrali za jedno prvih svojih dolžnosti. Zgodovina nam priča o številnih dobrodelnih zavodih, kjer so se oskrbovali onemogli, za delo ne več sposobni reveži.
V	novejši „prosvitljeni" dobi se je pa marsikaj na slabše obrnilo za nižje slojeve. Cerkvi so vzeli sredstva, oropali so jo njenega imetka — in kdo je imel največ škode pri tem ? Fakta odgovarjajo. Od tistega časa ko so papežu vzeli Rim, od tistega časa se množi ubožlvo v Rimu v geometričnih progre-sijah. Iz posameznikov pa je izginil verski duh, in mnogi se ne zavedajo več svojih dolžnostij do trpečega sobrata.
Vplivni, mogočni možje pa si glave belijo, kako bi se vsaj nekoliko dala zmanjšati revščina in beda mnogobrojne mase. Toda, dokler ne bodemo imeli socijalne preosnove na krščanski podlagi, je zaman misliti, da bi se stanje človeštva izboljšalo.
Kakor je naše zakonodajstvo v mnogih ozirih pomanjkljivo — vsaj polovičarski liberalni sistem ne more dobrega sadu obroditi — tako je tudi napačno načelo, da morajo občine skrbeti za onemogle, ostarele občane, čeprav morda že od svoje mladosti domovja svojega niti videli niso. Uprav v naših časih, zapusti vsako leto toliko mladih ljudij deželo, in hiti v mesta, v tovarniške kraje, in dela tam celo življenje, in potem ko je vse svoje sile porabil v tujem kraju, za tuje ljudi, tedaj pade občini na glavo in ona naj skrbi zanj.
Seveda, dokler bo to načelo veljalo, toliko časa ni misliti niti na zdrav, VBpešen razvoj naših kmet-skih občin, niti na oseben blagor posameznikov.
Kaj je torej tukaj storiti. Učeni kršč. socijalni pisatelj dr. Guschall je sestavil nov, originalen in vsega priporočila vreden načrt, kako bi se dalo za-braniti ubožtvo v toliki množini, kolikor ga je žali-bog sedaj na svetu. In to sredstvo je zavarovanje na starost. Vsi delavci jednega okraja naj bi se združili in bi morali plačevati mesečne doneske ter tako sami skrbeti za dni starosti.
Organizacija ta bi imela neko podobnost z našimi okrajnimi bolniškimi blagajnami s to razliko, da ne bi dotičniki bili podpirani samo v slučaju bolezni in nezgode, ampak kakor hitro bi bili tako v letih, da niso več sposobni za delo. In sicer vsakdo naj bi prejemal toliko svoto, koliker potrebuje za redno pošteno eksistenco.
Ker bi pa bili morda delavci na ta način preveč obdačeni, bi morala tudi država prispevati z gotovimi doneski in slednjič naj bi i delodajalec bil dolžan plačevati za zavarovalni ioud.
Slednjič naj omenjamo še zavarovanja privatnih uradnikov, katero baš sedaj proučava avst. vlada. Po tem načrtu bi moral uradnik si od svoje mesečne plače odtrgati 3 gld. 35 kr. zavarovalnine, da bi na starost vžival letno rento 400 gld.
To je jedro dr. Guschallovega načrta, katerega podpiše lahko vsaka kršč. socijalua stranka. Da se ta načrt realizuje, potem bi ne bilo zlasti po večjih mestih toliko bede, občine bi se razbremenile, de-
lavski stanovi bi storili važen korak v svoji organizaciji.
Škandalozno je slišati, kako pride ta ali oni nesrečnež radi tatvine pred sodišče in sodišče ga skoraj mora izpustiti, ker ga je revščiua do prestopka prisilila. Državi bi ne bilo treba svojih invalidov z lajno v roci pošiljati po svetu, in najnižji delavec bi brezskrbno zrl v dni svoje starosti.
Trgovska in obrtniška zbornica.
. (Dalje.)
Ce se to tako uredi, se imajo tudi pomočniki izven delavnice kot pomožni delavci, v kolikor obrt, za katerega delajo, ni tovarniški, oziroma se lastnik tovarniškega podjetja poslužuje pravic § 108. obrt. r., zmatrati za člane zadruge svojega okoliša, in da se morajo pri pomočnikih izven delavnice v splošnem uporabljati določila VI. poglavja obrtnega reda in določila zakona o bolniškem zavarovanju. Glede druge kategorije obrtnega domačega dela, katero omenja pod oznamenilom „kosni mojstri" zgornji visoki mi-nisterski ukaz, je odsek za to, da imajo ti svoj obrt zglasiti in da imajo kot lastniki obrtov iste pravice in dolžnosti, kot vsi obrtniki. V tem oziru naj bota tudi za kosne mojstre merodajna posebno §§ 98. in 100. obrtnega reda.
Odsek predlaga : Častita zbornica naj v zmislu teh izvajanj poroča na c. kr. deželno vlado. — Predlog se sprejme.
V.	Zbornični svetnik Josip Kušar poroča, da je vsled dopisa c. kr. deželne vlade z dne 13. maja t. 1. povodom njenih predlogov v svrho novega konstituiranja šolskega odbora, ki je doslej skupno posloval za obe c. kr. strokovni šoli, vis. c. kr. minister-stvo za uk in bogočastje z ukazom z dne 30. aprila 1896, št. 8225, opozorilo na to, da ima po § 4., pravil c. kr. strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani, oziroma po § 3. pravil c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo ravno tam za vsako teh šol' poslovati poseben šolski odbor. Ker je zbornica v svoji seji dne 28. februvarija t. 1. le zborničnega svetnika Ivana Dogana volila za svojega zastopnika v zgornji skupni šolski odbor, je sedaj treba, da v vsako gori navedenih strokovnih šol pošlje enega zastopnika. Vsled tega priporoča odsek, da se sprejme nastopni predlog: Častita zbornica naj voli v šolski odbor c. kr. strokovne šole za lesno industrijo v Ljubljani gospoda Ivana Dogana, zborničnega člana in pohištvenega mizarja v Ljubljani, in v šolski odbor c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani gospoda Avgusta Skaberne-ta, zborničnega člana in trgovca z manu-fakturnim blagom v Ljubljani. — Predlog se sprejme.
VI.	Zbornični svetnik Ivan Baumgartner poroča o vprašanju, če je obrtovanje izdelovalca glinastega blaga A. D. zmatrati za tovorniško ali za rokodelsko. Po § 1. odstavek 4 zakona z dne 15. marca 1883, ima v dvomih, če je obrtno podjetje zmatrati za tovarniško, odločevati politična deželna oblast po zaslišanju trgovske in obrtniške zbornice in udeleženih zadrug, v slučaju priziva pa minister za notranje stvari dogovorno s trgovinskim ministerstvom. Po ministerskem ukazu z dne 18. julija 1883, št. 22.037, je smatrati za tovarniška podjetja taka obrtna podjetja, v katerih se vrši izdelovanje obrtnih prometnih predmetov v zaprtih delavnicah ob udeležbi več kakor 20 izven svojih stanovanj poslujočih delavcev, pri čemur se rabijo stroji kot pomočno sredstvo in obstoji pravilo, da se razno delo vrši razdeljeno. Loči se tovarniško podjetje tudi od rokodelskih produktivnih obrtov po tem, da obrtni podjetnik sicer vodi podjetje, a se ne udeležuje sam dela, dalje po višjem davku in po tem, da je firma protokolov&na.
Po § 1. zakona z dne 28. dec. 1897 glede delavskega zavarovanja proti nezgodam, drž. z&k. št. 1 iz 1. 1888, so vsi v tovarni poslujoči delavci in obratni uradniki po določilih tega zakona zavarovani proti posledicam nezgod, ki bi se pripetile pri obratu.
V razjasnilih k določilom zakona glede zavarovanja proti nezgodam, tičočim se dolžnosti zavarovanja, priloga A k visokemu ministerskemu ukazu z dne 3. aprila 1888, drž. zak. št. 35 se glasi: V svrho sedanje zglasitve imajo za tovarne veljati ona obrtna podjetja, ki so se doslej za taka zmatrala. V dvomu so za tovarne zmatrati taka obrtna podjetja, v katerih se vrši izdelovanje ali obdelovanje obrtnih prometnih predmetov v zaprtih delavnicah ob udeležbi navadno več kakor 20 izven svojih stanovanj poslujočih pomočnih delavcev in katera se od
rokodelskih produktivnih obrtov tudi v tem ločijo, da lastnik podjetja Bicer vodi osobno podjetje, a sam vendar ne dela.	(Dalje sledi.)
Spomini in odmevi stoletnice Riharjeve.
Nenavadno jasno se je vspenjalo nebo čez Po-grajske divne hribe in doline v dan 25. avgusta, ko je hotela Pograjska fara proslaviti stoletnico rojstva svojega najslavnejšega sina-umetnika, pevoskladnika Gregorja Riharja. Mnogo dnij poprej je bilo vreme jako neprijazno in deževno, tako da je slavnost slabo kazala; ali ravno ta dan se je zjasnil nebes, jeden slaviteljev Riharjevih je rekel, da pač na prošnjo nebeške Kraljice Marije, katero je naš Gregor tako vneto opeval v svojih nedosegljivih Marijinih napevih, kakor n. pr. v znameniti skladbi: Srce moje naj Mariji čast in slavo poje .. . ona noče, da bi bil njen pevec pozabljen, njegove pesmi naj širijo še dalje čast in slavo Marijino med slovenskim ljudstvom; nebo samo se je prijazno ozrlo na slovesnost.
Naše ljudstvo, ki je do vsacega tujega vpliva nezaupljivo, ljubi in se rado oklene vsega, kar je je domačega. Zato se je oklenilo z vso ljubeznijo domačih milozvokih Riharjevih napevov, ki so bili vzeti takorekoč narodu iz srca. In ta ljubezen ni minula, če se je vsled neugodnih razmer tudi nekoliko ohladila, tega je bil priča dan 15. avgusta v Polhovem Gradcu, v rojstvenem kraju slavljenčevem, kjer se je vršil ta dan njemu v čast pravi narodni praznik v pravem pomenu besede, praznik, katerega je umelo tudi prosto ljudstvo in se ga srčno rado-valo. Ze je sicer drugo pero — pa prekratko — obrisalo slavnost — pa odkrito rečeno, da se neradi ločimo od prijetnih utisov in spominov, ki smo jih iz slovesnosti nesli domov, da nam še vedno odmevajo v duši, zato naj spopolnimo nekoliko oni dopis.
V pograjski fari niso isti dan delali na polju, celo mlatve nisi čul, čeravno so o tem času kmetje preobloženi z delom: bil je dan za Pograjce praznik. Pa ne samo praznovali so vrli Pograjci isti dan, povišati so želeli slavnost s tem, da so z mlaji, zelenjem in mnogimi zastavami ozaljšali prav lepo obližje rojstne hiše Riharjeve na Pristavi, za *ar jim gre očitna in javna zahvala.
Ko je ob 7. uri veliki 44 stotov težki zvon (A) s svojim mogočnim glasom jel vabiti vernike v cerkev in je strel krepko jel odmevati od zgodovinsko starega gradu, si videl kar v vrstah ljudi se pomikati proti farni cerkvi. Od */410.—10. ure smo poslušali zavzeti tisto milo, lepoubrano pritrkavanje pograjskih slovečih zvonov, katere je tako čisto ubral naš slavljenec Gregor.
Trem gospodom gre hvala, da so povzdignili slovesnost ter ljudstvu razjasnili pomen njen. V prvi vrsti mil. g. prelatu Kulavicu, ki je kot bivši osebni prijatelj Riharjev prav rad prevzel veliko sv. mašo ter jo opravil ob obilni azistenci; istotako tudi gospodu Tom. Rožniku za cerkveni govor. Hvaležni smo pa še posebno č. gospodu profesorju Kržiču, ki je v izbornih besedah označil plodovito delovanje Riharjevo na glasbenem polju in njegove zasluge za slovensko ljudstvo; pazljivo smo sledili njegovemu prepričevalnemu govoru in, ko je naposled zaklical: „Naj se odgrne spominska plošča, ki naj tudi zanamce naše spominja zaslužnega moža", ter trikrat vzkliknil: slava Riharju, odmeval je iz obile množice trikratni glasni klic: slava!
Na to so si slavljenci ogledali prijazno rojstno hišo Riharjevo. Kaj prijazno iu domače se je vršil potem banket pri „Pratkarju" med petjem in mnogimi napitnicami. Najprvo je mil. g. prelat Kulavic napil prav duhovito v podobi o harmoniji in domi-nanti papežu in cesarju, na kar je zadonela mogočna cesarska pesem iz krepkih grl vrlih kamniških pevcev, ki so popevali na to mnogo umetnih in domačih pesmi v splošno zadovoljnost. Govoril je mil. g. prelat tudi v poznejši napitn ci o pomenu Riharjevih pesmi za narod ter opomnil tudi ranjke sestre Gregorjeve, Jerice, l$i mu je dala večkrat motiv h kakemu napevu. Omenim še napitnice č. g. profesorja Kržiča ter one gg. Hribarja in A. Lesjaka. Odmevale so vmes „Žalostni glas zvonov", „Laviča". Navzoča dekleta pevke so zapele čvrsto prav mnogo Marijiuih, katere so peli ž njimi vsi navzoči. Kako lepo bi bilo, ko bi pelo* ljudstvo tako skupno v cerkvi, kako odtrga tako skupno petje duha ter ga dvigne iz telesnih spon proti nebesom. Ni jih zato pripravnejših napevov, kot so oni našega slavljenca, kar morajo priznati tudi nasprotniki njegovi in so
začeli tudi res očitno priznavati. Se le proti večeru smo se razšli z najblažjirai spomini.
Ko je pokojni Gregor ležal na smrtni postelji, je rekel bratu Antonu : kaj bi mi pomagali sedaj zakladi, ki bi jih imel v sosednji sobi ? Premoženja nisi zapustil, dragi Gregor, zapustil si pa nam zaklade, mile glasove svojih napevov, katere hočemo odkrivati svojemu ljubljenemu ljudstvu, za katere smo ti h aležni in ti bodo hvaležni zanamci. Naj ti mili nap? ' povzdigujejo naša srca iz naše sicer lepe sloveudke domovine še k neprimerno lepši uebeški domačiji. Nevenljiv spomin tebi, ljubljenec naroda !
Slavitelj Riharjev v imenu množine.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. septembra.
(Volitve volilnih mož za državnozborsko dopolnilno volitev) vsled smrti poslanca kanonika Kluna so se ta teden pričele. Prosimo svoje somišljenike, naj nam nemudoma poročajo o izidu volitev.
(Spominska plošča na čast pokojnemu kanoniku L. Jerauu) se bo odkrila v njegovi rojstni hiši v Javorjah nad Škofjo Loko dne 14. septembra 1.1.
(C. kr. mestni šolski svet ljubljanski) je imel dne 2. t. m. redno sejo, o kateri smo prejeli naslednje poročilo. Ko proglasi predsednik sklepčnost, da besedo zapisnikarju, da poroča o kurencijah in njih rešitvi, kar se vzame brez ugovora na znanje. Povodom nameravane reorganizacije obrtnih nadaljevalnih šol, se na dotično vprašanje šolskega odbora za te šole sklene, predlagati omenjenemu odboru nasvete o preosnovi z mestnima deškima pet-razrednicama združenih obrtnih pripravljalnic. Prošnjo vodstva zasebne dekliške štirirazrednice v Lichtenthurnovem sirotiši-i, za razširjenje omenjene šole v petrazrednico se sklene deželnemu šolskemu svetu priporočiti v ugodno rešitev, istotako prošnjo nekega mestnega učitelja, za dovolitev predujma. Poročili c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Pr. Leve a v okrajni učiteljski konferenciji za slovenske in nemško - slovenske šole ljubljanske za šolsko leto 1895/6 in pa letno glavno poročilo, o stanju teh šol koncem preteklega šolskega leta, se vzameta na znanje in se imata predložiti deželnemu šolskemu svetu v konečno odebrenje. Potom okrožnice se imajo vsa šolska vodstva prej omenjenih ljudskih šol pozvati, da vpeljejo s prihodnjim šolskim letom v šole prostoročno risanje. Maksu J o s i n u , učitelju na I. mestni deški petrazrednici, se izreče za njegovo zanimivo in poučno predavanje o prostoročnem risanji pri okrajni učiteljski konferenciji, pismena zahvala : voditelju I. mestne deške petrazrednice J. M a i e r j u , in ž njim vsemu razstavnemu odboru (učitelji Purlan, Gangl, K u m -m e r in B e ž e k) pa pismeno priznanje in zahvala za okusno, zanimivo in zelo poučno uredbo permanentne razstave učil na tej šoli.
(Iz Leskovice.) Mladi, v Škofjiloki se naselivši, akad. slikar J. Grohar se je pri nas lepo izkazal s svojo oltarno sliko sv. Urha. Umetelniško izdelana slika hvali in priporoča mojstra in z mirno vestjo ga hvalimo tudi in priporočamo mi, ki se veselimo nove slike. Naš veliki oltar je kamenit in slikar je z ozirom na to izbral tako srečne barve, da je sedaj oltar res jednoten, iz jednega liva. Sv. Urh je naslikan v škofovski obleki, klečoč na oblakih in uprt kvišku. Svetega zamaknenja vzvišena čuvstva se mu bero na resnem licu. Hvala Bogu, da vidim zopet jedenkrat prav svetniški obraz, dostojen sv. prostorov, sem vskliknil. To je dandanes redko; novodobnih slikarjev s čopičem ne gospoduje več božji duh ; realistična tehnika jim je zapravila živo vorsko čuvstvo. Bog daj, da naš Grohar v tem oziru ostane, kot se je pokazal pri naši sliki in se še vedno, izpopolnuje. Lepi v pobožni ponižnosti sklonjeni mladeniški obraz angeljev, ki drži svetniku škofovska znamenja iu ribo, prijetno spopolnuje res lično sliko. Par takih del in slikar bo bolj priporočen, nego to morejo storiti naše najbolj izbrane besede. Bog mu daj vedno dobrega duha, ohrani mu željo po izobrazbi, poleg tega pa seveda dela in zaslužka !
(Iz Škofje Loke) se nam poroča: „Narodovce" zelo bode, da se je slavnost blagoslovljenja zastave kat. rokod. društva izvršila tako sijajno ob splošni vdeležbi prebivalcev in Loke in okolice. To kaže „Narod", ki se je že trikrat zadiral v to slavnost tako nedostojno, da se Ločanom kar studi. Mej drugim skrbi tudi „Narod", kam bomo dali denar, ki smo ga za to priliko nabrali za slavnost. „Narod"
je kar izračunil da smo nabrali več nego 500 gld. Ločani seveda še nismo vedeli, da bi morali za vsako zbirko „Narodu" odgovor dajati in tudi sedaj nam ne gre v glavo kako pride „Narod", za katerega se v Loki malo menimo, do takih zahtev. Da mu pa te skrbi le preveč ne bodo grenile glave, omenimo da zastava sama s trakovi stane več nego 500 gld. in da je bilo treba še mnogo drugih darov, da so se pokrili troški za slavnost. Sploh se nam pa jako čudno zdi to zabavljanje proti slavnosti; vidi se nam, kako da bi „Narodovci" najraje odgnali vsacega tujega gosta iz Škofje Loke. Menda vsaj vsled te slavnosti niso imeli Ločani kake gmotne škode. Torej: Le sitni ne bodite 1
* *
(Iz Nazareta) se nam poroča: Trška občina Rečica v zgornji Savinjski dolini izvolila je v plenarni seji dne 27. avgusta velezaslužnega župnika in gvardijana v Nazaretu o. Viktorja Jerančič-a za častnega občana. Danes 7. t. m. je 25 let, odkar vlč. g. odlikovanec deluje v nazareškem samostanu, in ta dau se mu je tudi po g. županu Turnšeku izročila krasna diploma. — Spomin srebrne poroke obhaja 9. t. m. občečislani g. župan A. Turnšek v
Nazaretu. Še mnoga leta !
*
* *
(Iz Jelšan.) Izrazili smo sicer že pred občinskimi volitvami nado, da bo zmagala naša narodna stranka, a da bo zmaga tako sijajna v vseh treh razredih, pa nismo mislili nikoli. Dasi je nasprotna stranka delovala z vsemi silami in se tudi prav dobro organizovala, dobili so vendar naši kandidatje v tretjem razredu večina po 124 glasov proti 59, v drugem po 123 proti 11 (reci jednajstim), v prvem 12 proti 6. Mnogo glasov se je pa razgubilo. Volil-cev ni še prišlo nikoli toliko, kakor sedaj. Naši možje, katerim gre vsa čast, držali so se trdno in ni jih odvrnilo pregovarjanje nasprotnikov, ne glad, ne slabo vreme. Naveličali smo se 221etnega germanskega uradovanja in celega občinskega gospodarstva. Razven nesposobnih odbornikov zameril se nam je najbolj občinski tajnik, ki se je večkrat spozabil, da je bil le tajnik, a ne nadžupan. Mož je doma nekje tam v rajhu in je cestni načelnik. Kot občinski tajnik ukazoval je pa kaj rad samovoljno. Pri moževih opravkih nosila je pa kaj rada tudi njegova zakonska polovica hlače. Tema dvema je poleg drugih najbolj hudo, da so propali tako sramotno. Volili nismo namreč nobenega od nasprotne stranke, niti dosedanjega nadžupana v odbor, pač pa dva gospoda duhovnika, da smo pokazali, da se nismo ozirali na kričanje nasprotnikov: le duhovnikov ne v odbor. Govorilo in zabavljalo se je grdo proti našim duhovnikom in tajnik je še celo med volitvami v pisarni rad zbadal in kar besnel. Slutil je namreč, da bo sedaj odklenkalo njemu in njegovi gospej tajniška čast. Kakor hitro dobimo v roke občinske reči, izbacnemo takoj ven starega tajnika. Ne bo dobival več tajnikove plače, ne „prispevkov za črev-Ijičke". Njegova gospa rada pripoveduje, koliko dobrega stori njen mož ljudem, a kdor je imel kedaj kaj ž njim opraviti, misli si drugače. Samo za podpis morajo plačati oni, ki so oproščeni vojaščine, 40 kr. Znano nam je tudi, da računi visoke obresti onim, katerim posodi denar. Kadar pa dela komu kako prošnjo, treba je nositi reči za domačo rabo, ali pa debelo plačati. Tako n. pr. je delal mož nekemu fantu, ki bi se rad ženil, pa še ni prost vojaščine, prošnjo na vojaško oblast. Fant moral mu je plačati blizo 9 gld. Nekaj je šlo seveda za koleke (mož pravi, da 4 gld. 50 kr.), a drugo je ostalo za pisanje. Ker so ljudje začeli govoriti, kakor je mož sam rekel, da je oderuh, hotel se je oprati in je trdil, da je računil onemu fantu le 6 gld. Toda fant je povedal nam pred pričami, da mu je dal res blizu 9 gld. in da ga je stala prošnja blizu 12 gld. Kar smo zapisali, so reči, katere lahko dokažemo s pričami. Imamo pa še več gradiva! Se li pravi to delati ljudem dobro?? To se pravi sesati revnim trpinom kri iz nohtov 1!
(Ljudski shod t Cerknem na Goriškem) sklicujejo tamošnji veljaki za 8. sept. ob 3. popoludne. Udeleži se ga skorej gotovo tudi dr. Gregorčič, ki pri ti priliki poroča svojim volilcem o svojem deželno- in državnozborskem delovanju. Na shodu samem govori č. g. šebreljski župnik J. Kokošar o nasprotnikih krščanskega ljudstva, veleposestnik g. Ravnihar o kmečkih težnjah, dr. Krek o kršč. socij. programu. — Bog daj srečnega vspeha in svoj blagoslov I
(Nesreča.) V Novakih pri Oirknem je padel te dni sedemnajstletni mladenič Jurij Peternel z jesena in se močno pobil. Obsekaval je vejnika; pri tem se mu je odlomil suh stremelj pod nogo in tako je zdrknil z visocega drevesa v bližnjo grapo. Čuda, da se ni pobil do smrti. Upati je, da ozdravi.
Društva.
(Dirka kluba slovenskih bicikli-8 t o v „Ljubljana",) katera se je imela vršiti včeraj popoludne na Vrhniki, preložila se je zaradi deževnega vremena na jutrišnji praznik Marijinega rojstva. Vspored dirke je neizpremenjen.
Telegrami.
Dunaj, 7. septembra. Danes so položili temeljni kamen za spomenik dunajskega polka liock in Deutschmeister. Navzoči so bili nadvojvoda Evgen, ministri, zastopniki vojaštva in magistrata Zupan je zbrane ogovoril.
Vratialava, 7. septembra. Nemški cesar je danes zjutraj spremil ruskega carja na kolodvor, od koder se je car s carico odpeljal ob osmih zjutraj.
Vratialava, 6. septembra. Pri obedu je nemški cesar nazdravil ruskemu carju, kot zavetniku miru. Car je odgovoril, da njega iste prijazne razmere družijo z nemško cesarsko rodovino, kakeršne so ž njimi vezale njih prednike.
Zofoobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestoionasledniee-vdove nadvojvodinje aKS- Štefanije. Steklenica velja 20 kr.	126 (60-28) 6
Umrli ho:
3.	septembra. Anton Eastelie, delavec, 71 */, leta, Kravja dolina 1, ostarelost.
4.	septembra. Gabrijela Jesenko, z&varovalničnega uradnika hči, 6 mesecev, Cerkvene ulice 11, črevesni katar.
6. septembra. Alojzij Sternad, delavčev sin, 3 mesece, Kurja vas 13, črevesni katatar. — Ernestina Cigoj, strokovnega učitelja hči, 3 mesece, Karlovska cesta 8, božjast.
Meteorologično porodilo.
a C«	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
5	9.! zvečer	733 0	16-7	si. jzah.	oblaóno	
b	7. zjutraj 2. popol.	732 5 7337	15 2 20-2	si. ssvzh. sr. jug	dež del. oblač.	3-0
b	9. zvečer	7334	147	sr. sever	oblačno	
7	7. zjutraj 2. popol.	7347 734-7	140 19-8	si. jug sr. jvzh.	pol oblačno del. obla«.	23-4
Srednja temperatura sobote 17 0°, za 0 7° nad normalom. Slednja temperatura nedelje 16 9°, za 0'7° nad normalom.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd.
na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Val. Accetto,
654 62-14	zidarski mojster.
Peter KeršU*
Izdelovalec vozov in izprašani konjezdravniški kovač (Curschmled)
v Spodnji Šiški pri IJubljani
priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v najboljše, zanesljivo
izdelovanje vsakovrstnih vóz,
katere ima tudi v zalogi.	91 2-1 619 3-1
17JZgubila se je v soboto, dne 5. t. m., t Leioah-Bledu
kratkodlakasta, rujavograhasta in rujavolisasta
prepeiičarica (Uorstehhundin)
slišoča na ime „Mila". — Pošten najditelj odda naj jo proti dobremu plačilu g. Emerlhu Mayer-Ju na Bledu, ali pa naj jo pošlje bančnemu zavodu J. O. Mayer v Ljubljano.	623 1-1
NaJveiSJa hlia v Trebnjem, stoječ» na sredi trga, pripravna in ugodna stavba z jedniin nadstropjem, zelo pripravna za vsakovrstno obrt, sposobna tudi za urade, obstoječa iz 15 sob, 3 kuhinj, 3 shramb, 5 kletlj, 2 prostornih zidanih mostoviev, s katerih je imeniten razgled proti železnici in drugim krasnim naravam, dalje 2 velika obokana hleva. Razun drugih potrebnih prostorov je pred hišo velik prostor, kakor tudi veliko dvorišče, '/< orala vrta in l/4 orala njive, vse v dobrem stanu, je za 15.000 gld. takoj na prodaj.
Več se izve pri Fani Lierzer v Trebnjem na Dolenjskem. _3~3
V poduk za izdelovanje lončenih pečij
vsprejme ne
14 do 16 let star, sin poštenih krščanskih starišev. Dogovor pismeno ali ustno.	610 3-2
Brata Appe
v Novem Mestu.
Obdarjena, jako umetna 622 1
lesorezbina dela
okvire za fotografije In slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, pložčeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr. priv ustanov leta 1832
tovarne,
Ijene na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsako-vrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—35
Stavbišča
po najmanj 200[]0 ali več, na najlepšem kraji ob Tržaški cesti v Ljubljani
prodaja	eos 3-2
Konrad Stoecklinger,
Rimska cesta št. 15.
S
H
Lekarna Trnkôozy, Dunaj V.
Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja
Malaga
s china in železom.
(Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr., Tinct. Malat. ferri 25 gr.)
Sluišeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščenih in otrokih kot lahko prebavljiv chioa-železo-preparat.
Dobiva se	444 13
lekarni Tmk«cz,y-jevi
poleg mestne hiše v Ljubljani.
Razpošilja se vsak dan s pošto. D»" 1 stekleničica 75 kr.
Lekarna Trnkôozy v Gradcu.
585
22
Na dobro hrano in stanovanje vzameta se
dva dijaka.
Kje, poizvč se pri administraciji „Slovenca" v Vodnikovih ulicah.	602 3—3
Št. 2.6127.
Razpis službe.
620 3-1
Na novo ustanovljeni mestni slovenski višji dekliški šoli v Ljubljani, ki>ie prvi letuik se ima vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 22. julija t. 1. otvoriti vsaj s 1. novembrom tekočega leta, je namestiti
službo nadzorovalne dame
s plačo po dogovoru.
Prosilke za to službo naj vložč svoje z dokazili o usposobljenosti, rojstvu in domovinstvu opremljene prošnje
do konca meseca septembra t. 1.
pri podpisanem magistratu, in sicer one, ki so v kaki javni službi, potom predstojnega oblastva.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. septembra 1896.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
V popravljanje in natančno vglašenje gla-sovirov in pianinov
se priporoča	611 6—8
Alojzij Lesjak v Ljubljani, Streliške ulice 5.
Št. 26.332.
Razpis službe.
596 3-2
Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljane izpraz-neno je službeno mesto
praktikanta pri pomožnih uradih
z adjutom letnih 480 gld.
Kdor hoče za to službo prositi, mora dokazati splošno usposobljenost, potem starost, znanje jezikov in osebne razmere.
Prošnje, opremljene z navedenimi dokazili, vložiti je
do dne 20. septembra t. 1.
pri podpisanem uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 28. avgusta 1896
Razglas.
618 3-2
Na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču se začne šolsko leto 1896/97 dne 18. septembra 1896 s slovesno sv. mašo.
Na c. kr. moškem učiteljišču bo vpisavanje prvoletnikov, gojencev, ki imajo pinavljalni izpit, in učencev vadnice dne 14. septembra od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti bodo dne 15. septembra od 8. do 12. in od 2. do 5. ure, in 16. septembra od 8. do 12. ure.
Na c. kr. ženskem učiteljišču bo vpisavanje prvoletnic dne 15. septembra od 8. do 12. in od 2. do 4. ure, gojenk, ki imajo ponavljalni izpit, učenk vadnice in otrok za otroški vrtec dne 15. septembra od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti se bodo vršili isti dan od 2. do 5. ure.
Gojenci, oziroma gojenke, ki so že bili na tem učiteljišču, se imajo oglasiti dn^ 17. septembra med 8. in 12. uro.
Pismeni vsprejemni izpiti prosilcev in prosilk za vsprejem v I. letnik bodo 16. septembra od 8. do 12. ure, ustni pa 17. sept. in sledeče dni od 8. do 12. in od 2. do 5. ure.
Redni pouk se začne doe 19. septembra na obeh vadnicah ob 8. uri, v otroškem vrtcu ob 9. uri, na učiteljiščih pa po koncu vsprejemnega izpita.
V Ljubljani, dné 4. septembra 1896.
Ravnateljstvo.
i „iiei Matica" v L]nS|ani.
Naznanilo	^
o XV. šolskem letu 189697. ft
Vpisovanje se vrši 17., 18. in 19. septembra dopoldne iHj
Sod 11. d« 12 in popoldne od 4 do 6. ure v prostorih društvene II šole na Bregu h. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). ftf Poučevanje se prične v ponedeljek, dnč 21. septembra.
i
i H 1
Učni predmeti: Splošna glasbena teorija,	]
zborovo petje (dekliški, deški in dijaški J pouk je brezplačen.
moški zbor).	j
Harmonija.
kontrapunkt, učnjne se plača za pouk v dveh tedenskih urah od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec.
solopetje, glasovir, gosli.
Vpisnine se plača za vsakega gojenca I gld. Stariši goieucev morajo biti društveniki „Glasbene Matice" če niso še društveniki, plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne dru- 'd rul štvenine.	j"
¿L 625 3-1	Odbor.
Eš»
■^»•jttr


Ugodna priložnost!
Is likvidacijske sklade manutakturne tvrdke Fran PetriČ v Špitalskih ulicah p r o d d se popolnoma
nov eleganten portal
s traverzami vred in pa BV lepe široke železne
polžaste stopnice
najnovejšega zistema za izredno nizko ceno.
Vse natančneje se izvd pri podpisanem.
Dr. Ivan Šusteršič,
624 1—1
advokat.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem lista
zaznamovanih
Menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera8
Wieit,
I Sezirk, te fa nsplatr
Nr. 11, Parterr«
Di. Konrad Jaieii
odvetnik
v Voloskem.
'i
626 1-1
^	•	603 3-3
Razglasilo.
Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične iolsko leto
1896 97 dn6 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni oerkvi.
Učenci, ki želč na novo vstopiti v prvi razred, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglase dn6 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prines6 rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — Vsprejemne skušnje za prvi razred se prično dn6 16. septembra ob 8. uri.
V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vspre-jemali dne 16. septembra od 9. do 12 ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete.
Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglase dne 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja.
Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine.
Po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta I. 1894, št. 2354, smejo se učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Radovljici in ozemlju c. kr. okrajnh sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, na tukajšnji gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta.
P. n. stariši onih učencev, ki hotš tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, opozarjajo se torej, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu.
Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani,
dn6 2. septembra 1896.
^	^ a A o *— A j*—▲_a
SI. občinstvu naznanjamo, da se je pričela dne 2. avgusta 'A
vožnja z omnibusi
(za osebo S kr.)
M
od stajaliiča na Glavnem trgu čez Valvasorjev trg, Resljevo cesto do južnega kolodvora in nazaj.	rf
Istotako se vrši kot doslei vožnja od stajališča v Zvezdi L* čez Dunajsko cesto na juž. kolodvor in nazaj. Cena vožnje m
za osebo 3 kr.	rj|
Društvo ljubljanskih izvoščekov: •Josip Turk.
-f - V - f _ y _ y _ » -1 y	v	> _ ■■ «b^J
606 3-3
I
Št. 564/m. š. sv.
621 2-1
Začetek šole na mestnih ljudskih šolah.
Na mestnih ljudskih iolah v Ljubljani, in sicer: Na I. in II.
mestni deški petrazrednici, na mestni nemški petrazrednici, na mestni dekliški osemrazrednici, na vnaujih dekliških šolah v uršulinskem samostanu, na mestni nemški dekliški šestrazrednici in na mestni dvorazrednici na Barju se začne iolsko leto 1896/97
v soboto dnč 19. septembra
s klicanjem sv. Duha.
Za vpisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk sta določena 16. in 18. dan septembra t. 1.
Vpisavalo in vsprejemalo se bode: za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju v Poljskih ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopji na Cojzovi cesti; za mestno nemško deško petrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za mestuo dekliško osemrazrednico v šolskem poslopji v Erjavčevih ulicah; za vnsnje dekliške šole pri Uršulinkah v uršulinskem samostanu; za mestno dekliško šestrazrednico v šolskem poslopii v Erjavčevih ulicah, za dvorazrednico na Barju v šolskem poslopji na Karolinški zemlji.
Otroci, kateri ne stanujejo v Ljubljani, smejo se vsprejemati v mestne šole le z dovoljenjem e. kr. mestnega šolskega sveta.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 2. septembra 1896.
583 5-3
1 -
Radi podiranja moje hiše v Špitalskih ulicah premestil sem svojo
_z manufakturnim blagom
na
Mestni trg h. št. 19
(poleg- glavne trafike).
P. n. občinstvu se za nadaljno naklonjenost in obisk priporočam.
S spoštovanjem


D u n a j s k a borza.
Dn6 7. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skopni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ...........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj,
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini
Dn6 4. septembra.
101 gld. 75 kr.			4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	143 gld. 75			kr.
101	a	80 .	5% državne srefike 1 1860. 100 gld. . .	li6	„	—	„
123		30 .	Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . .	188	•	75	
101		20 .	4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99		50	n
122		35 .	Tišine srečke 4%, 100 gld.......	139	„	25	t
99		50 .	Dunavske vravnavne srečke b% ...	127	*	—	n
956			Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	n	26	v
376		— ,		112	it	—	n
119	„	60 .	4* kranjsko deželno posojilo.....	98	n	hO	n
58		60 „	Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 %	99	„	45	n
11		71 .	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	„	—	n
9		52'/,	južne železnice 3% .	172	»	50	i«
44		37%,	„ , južne železnice 5% .	128	n	25	n
6	n	64 „	, . dolenjskih železnic 4%	99	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gendis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3435 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 427 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 103 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 63
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 159 Papirnih rubljev 100........127
197 gld. — 142 „ -
18 23
69
70 60 22
157
50
75 90
90
50 12
ffakap ln prodaja ~7tXL
vsakovrstnih driavnlh papirjev, «ro6k, denarjev itd. pri
najmanjšega dobitka, izvršitev narodil
; Ksvarovanje za zgube" pri irobanjlh, pn izžrebanju
K a I a n t n a
'■^ttammBm
na borzi.
Meniarnična delniška družba
„M EKCIJ K"
tifolizeile it. 10 Dunaj, liriahilferstrasu 74 B.
M£~ Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o feursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooeg» ibrestovanja pri popolni varnosti nalouenth glavnic.